II, p| PoStnlna platana v gotovini m «| Slovenski Cona'Din le- stev. 277 V Ljubljani, sreda 6. decembra 1939 Leto IV i s»nxasmxs3ceiBt{tiommimm iifa r>v žalostna 21. letnica finske svobode Velika rdeča ofenziva v Kareliji Finska voiska še naprej odbija vse boljševiške napade - Do zdaj fe bilo uničenih $5 sovjetskih tankov, 15.000 vojakov pa zajetih - Finsko letalstvo je uničilo 65 rdečih aparatov />ndoa, 6. decembra, o. Po poročilih iz Helsinkija so sovjetske čete danes začele z veliko ofenzivo na Karelijski morski ožini. Rim, 6. decembra, o. Dopisnik »Popola di Roma« iz Helsinkija poroča, da so Sovjeti že pričeli z veliko ofenzivo v karelskem ozemlja in okoli jezera Ladoga. Finska letala so včeraj preletela rusko luko Murmansk in napadla sovjetsko oporišče. Računajo, da so pri tem unižili nad 60 sovjetskih letal, tako poroča italijanski dopisnik. Finske čete vsak sovjetski napad r tej ofenzivi vrnejo z napadom. Polet tinskih letal nad Murmansk, ki je kakih 100 km od finske meje, je sovjetsko poveljstvo presenetil in rodil za Fince popoln uspeh. London, 6. dec. o. Danes praznuje vsa Finska 21-letnico svoje neodvisnosti. Ves svet sočustvuje z njo in občuduje Fince, kako se hrabro bore za svojo domovino. Vrhovno poveljstvo je snoči izdalo tole poročilo: »V ponedeljek in torek so sovjetske čete izvedle več napadov. Ob severnem koncu Ladoškega jezera pri Sudijarvi so Rusi napadli z motoriziranimi oddelki. Ker takšni oddelki ne morejo prodirati drugod kakor po cestah, se je napad omejil na nekaj večjih cest v tej pokrajini. Pehota, prodirajoča za motoriziranimi oddelki, je doživela velike izgube. Finska letala so izvedla ogledne polete nad ozemljem, ki je v sovražnih rokah, in bombardirala sovražne oddelke. Ruska vojna mornarica je zavzela pet otočkov v vzhodnem delu Finskega zaliva, zdaj pa napada že en otok. V Karelijski morski ožini smo v tridnevnih bojih zajeli 65 ruskih tankov. Samo v enem boju je padlo 2000 sovjetskih vojakov. Hudi boji so v vasi Salmi, kjer smo njeli mnogo sovražnikov. V boja, ki se ga je udeležilo 10 sovjetskih tankov, smo jih 8 uničili. Med ujetimi Rusi so takšni, ki so bili pod orožjem samo 3 mesece in imajo za seboj samo en mesec vojaške šole. Danes smo zbili 2 sovjetski letali. Ugotovili smo, da rabijo sovjetski vojaki naboje dum-dum. V dosedanjih bojih so Finci zajeli okrog 15.000 sovjetskih vojakov, ki so povečini sami prišli v njetništvo, čisto izmučeni in setradani. Po poročilih, ki jih je dobilo finsko povej- fetvo s severa in od drugod pošilja vodstvo bolj-ieviške vojske nova ojačenja na sever, kjer bodo boljševiki poskusili z velikim napadom na pristanišče Petsamo, katero Finci z vso naglico utrju-aejo in na rudniški predel okoli Samijaervija. Prav |ako prihajajo tudi poročila o ojačenjih, ki so jih trdeče čete dobile v Karelijski ožini. Ko bo nastopilo lepše vreme, pričakujejo na vseh bojiščih fiudega sovjetskega napada, najbrž s strupenimi plini. Pretvezo za to tvorijo njihova poročila, da so take pline uporabljali Finci, kar pa je popolnoma izmišljeno. Kot pripravo na ofenzivo se zdi, Ua bodo boljševiki izvedli obsežen letalski napad fia Helsinki in na katera večja finska obalna mesta. Finska vojska in vse ljudstvo se naglo pripravljata na sovjetsko ofenzivo. Ves narod je "trdno odločen, da ne bo odnehal. Moskva, 6. dec. o. Snočnje uradno poročilo Jeningradskega poveljstva zanikuje finske trditve, Via bi bili Finci zajeli 65 rdečih tankov in 16 letal. Poročilo pravi, da niso Sovjeti od 30. preteklega tneseca izgubili v bojih niti enega tanka in da so Szgubili samo 2 letali, 2 sta pa izgubili smer in jsta pristali na finskem ozemlju. Sovjetsko poročilo ftrdi, da so Finci izgubili 11 letal. Poročilo, ki ga fje izdalo poveljstvo baltiškega brodovja zavrača ■glasove, da bi križarka Kirov doživela pri napadu jia Hango kakšne poškodbe »n da bi se bila kamera torpedovka potopila. Dalje pravi sovjetsko poročilo, da so v Kareliji rdeče čete napredovale toliko, da se bližajo JMannerheimovi utrjeni črti, ki je oddaljena od sovjetske meje okrog 30 km. S tem je preklicano ■neko prejšnje sovjetsko uradno poročilo, ki je ftrdilo, da so se rdeči že pred tremi dnevi boje-irali na tej črti. ffPTl"1**!?® čete so pri svojem prodiranju po karelijski ožini naletele na velike ovire, nastavljene Jarmom. Povsod rdeča vojska zadeva na velike Finci uporabljajo dve vrsti ovir proti prodi- ranju sovjetskih tankov. Prva so kameniti zidovi a strojniškimi gnezdi, druge ovire pa predstavljajo velike pokrite jame. Finci razpolagajo z ogromnimi minskimi polji, barikadami in a posebnimi postojankami proti topništvu. _ V dosedanjih operacijah so Finci pokazali, da so zelo spretni pri postavljanju zased m vseh mož- . nih zaprek. Razen spretno postavljenih min in jam so I pa ne z daljšo vojno. Fkici že nekajkrat izmamili svoje nasprotnike v močvirje. Finski oddelki v karelijski morski ožini so zelo maloštevilni, a tudi rdeča vojska ne more v tem delu fronte zaradi terenskih razmer operirati z večjimi enotami. Lahko se reče, da so Finci dobili zaveznico — zimo. Nevtralni opazovalci mislijo, da v Moskvi niso računali 6 toPMnim odporom, posebno Severne države se pripravljajo na boj s Sovjeti Delna mobilizacija na Švedskem, nenaden sestanek zunanjih ministrov Švedske, Norveške, Finske in Danske Stockholm, 6. dec. o. Švedska vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o takojšnji izvedbi delne mobilizacije. Številčno stanje njene vojske se ko s to mobilizacijo zvišalo na 150.000 mož. Večina vojske bo takoj poslana na švedsko-finsko mejo. Švedsko mobilizacijo je treba pripisati dejstvu, da pošiljajo Sovjeti velika ojačenja na sever k Pet-samu, od koder mislijo boljševiki udariti čez finsko ozemlje na severno obalo Botniškega_ zaliva. Če bi se to posrečilo, bi bila sovjetska vojska na mah na švedski meji. Švedska vlada jo izdala Izredne varnostne ukrepe glede plovbe ob tem delu obale. ^Ugasnjeni so vsi svetilniki, pred vsa večja pristanišča pa so sačeli polagati mine. Zdi se, da bo nekaj švedskih bojnih ladij odplulo k Aalantskeinu otočiu. ki hrani vstop ▼ ta del morja. Verjetno je, da bo podobne obrambne ukrepe izdala tudi Norveška, kateri grozi nevarnost od Sovjetov na severnem koncu njene obale, ki ga bodo boljševiki gotovo skušali zasesti, če se jim posreči premagati finski odpor na severu. 0 skupnem obrambnem nastopu se bodo severne države posvetovale na sestanku zunanjih ministrov, ki je sklican za jutri v Stockholm. Švedska vlada je Izdala navodila za izpraznitev prestolnice Stockholma. Švedska vlada je dovolila, da njeni državljani lahko neomejeno odhajajo kot prostovoljci v finsko vojsko. Treba je pričakovati, da bo Švedska tudi uradno poslala pomoč Fincem. Boje se samo, da no bi v tem primeru napadla Švedske Nemčija, ki je morda glede tega z boljševiki dogovorjena. Pri Nesramen odgovor boljševiške vlade Zvezi narodov: Sovjetska Rusija se ne vojskuje proti Fincem! pakt o vzajemni pomoči. S sklenjeno pogodbo so urejena vsa vprašanja, ki so o njih brez uspeha Ženeva, 6. dec. o. Med tem, ko sovjetska letala zažigajo finska mesta in ko se Sovjeti pripravljajo, da napadejo mirno finsko prebivalstvo s strupenimi plini, ko divja krivična vojna na vseh finskih mejah, je sovjetski zunanji minister Molotov poslal Zvezi narodov nesramen odgovor na vabilo, naj se sovjetska Rusija udeleži zasedanja, sklicanega na zahtevo napadene Finske. Odgovor boljševiške vlade, »varuhinje malih narodov« pravi: >V imenu vlade Sovjetske Rusije vam sporočam, da je sklicanje sveta ZN in skupščine DN na dan 11. decembra na željo Rudolfa Holstija (finskega zastopnika pri ZN) neupravičeno. Sovjetska Rusija ni v vojnem stanju s Finsko in ne grozi finskemu narodu z vojno. Zato je sklicevanje na čl. 11-1 ZN neutemeljeno. Sovjetska Rusija je v miroljubnem razmerju z demokratsko finsko republiko. S to vlado je Sovjetska Rusija sklenila tekla pogajanja z bivšo finsko vlado. Vlada demokratske finske republike je prosila 1. decembra Sovjetsko Rusijo, da ji ponudi vojaško pomoč za likvidacijo vojnega stanja na Finskem zaradi stališča bivše finske vlade. V takšnih okoliščinah je sklicanje sveta ZN in skupščine ZN neupravičeno, posebno zato, ker osebnosti, v katerih imena se je Holsti obrnil do ZN ne predstavljajo več finskega naroda. če se pa kljub temu skličeta svet in skupščina ZN se Sovjetska Rusija ne bo mogla udeležiti sej. c Ves omikani svet se zgraža nadi boljševiško brezobzirnostjo. To je tista Rusija, ki je hotela po Zvezi narodov začeti vojno proti Italiji zaradi Abesincev, hotela vojno zaradi Kitajcev- zaradi španskih komunistov itd. Helsinki v pričakovanju sovjetskih bombnikov Poročila o grozodejstvih rdeče vojske nad civilnim prebivalstvom Helsinki, 6. decembra, o. Finska vlada, ki je Se vedno v prestolnici, je sporočila vsem severnim državam, da so njene pomorske sile položile mine okoli Aalantskih otokov, ki predstavljajo naravno varstvo za finsko zahodno in švedsko vzhodno obalo. Včeraj so bile v prestolnici odprt« vse banke in ije potekalo normalno življenje. V prestolnici j« te vedno nad 15.000 prebivalcev. Točno je ugotovljeno, koliko ljudi J« ubitih aK ranjenih na Finske« zaradi sovjetskih letalskih napadov. Četrkovo bombardiranje je terjalo življenje 55 ljudi, petkovo 12, in nedeljsko 7. V teh treh dneh so bombe ranile vsega skupaj 248 ljudi. V istem času so bombniki popolnoma uničili 11 hiš, delno pa 233. Letala so » strojnicami ubila 38 ljudi in ranila 240. Pri vseh teh letalskih napadih ni bilo niti enega napada na kakršnokoli vojaško stavbo, ampak so vsi napadi veljali civilnemu prebivalstvu. Poročila iz Kirkna javljajo, da se vrše krvavi boji ▼ Petsamu. Sovjetske čete so dobile ojačcoje, toda Finci drže Angleški notranji minister govor!: Anglija mora dobiti vojno in mir London, 6. dec. m- Med včerajšnjo razpravo v angleški poslanski zbornici je spregovoril tudi notranji minister Samuel Iloare, ki je dejal. *Mi ne moremo dobiti miru, preden ne do-himo vojne, ali še boljše, naši cilji so ne samo, da dobimo mir ali vojno, temveč oboje.^ >Velika razlika je med sedanjo in zadnjo svetovno vojno. V tej vojni je poldrug milijon ljudi pod orožjem ter se bo to število počasi še povečalo tako, da bo to število skupno s pomožnimi organizacijami, ki so potrebne v vojni, v prihodnjih dneh doseglo že 3,750.000. To ogromno nabiranje poteka v največjem redu in po določenem načrtu. Cisto natančno vemo za vsakega posameznega našega vojaka, v kateri oddelek ga je treba poslati, ker delamo po načrtu, da usposobljene delavce uporabljamo v vojski za tista dela, ki jih najbolje obvladujejo. Imamo izvedeno organizacijo za ogromno nabavo surovin, ki so potrebne, če bi nastala inflacija ali če bi cene poskočile. Da se tej nevarnosti izognemo, se je v prav kratkem casu nekaj tednov, odkar divja sedanja vojna, ustanovila skupna gospodarska fronta med Veliko Britanijo in Francijo. Trenutno se bavimo z načrtom, po katerem se bo naša proizvodnja v zrakoplovstvu podvojila. Ladje-delstvo smo znatno razširili. Prepričan sem, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta delo v tej smeri silno napredovalo. Prav tako upam, da bomo prihodnje leto doživeli, da delavci ne bodo več iskali dela, temveč da bo delo iskalo delavce.« Minister Hoare se je nato bavil s finančnim položajem ter je ponovil izjavo o splošnem razpoloženju vseh stanov, ki so pripravljeni prenesti žrtve za srečen izid vojne. O bodočih načrtih pa je dejal: »Trudimo se, tla bodo naši načrti tako izdelani, da bodo imeli za temelj pravico in skušnje. Ne verjamem, da bi mogli vso svojo pozornost posvetili vprašanju miru v tem času, ko smo usmerili skoro vso pozornost na vojna vprašanja in so državniki ves čas zaposleni samo s temi vprašanji. Ko se bodo končale sovražnosti, se bomo trudili, da popravimo vse tisto, kar je vojna uničila. Nikogar ni, ki bi trdil, da narodi po vojni ne bodo popolnoma osiromašili. Ne bo tako lahko živeti po vojni. In če mi sami ne bomo na to mislili, bomo vojno izgubili, pa čeprav .bi jo dobili na morjih. v zraku in na kopnem. Svoboda, ki jo danes uživamo in za katero se borimo, bi bila znova v nevarnosti zaradi nedvoumnega siromaštva in negotovosti v državi in zaradi upanja na novo vojno izven naše države, ki bi se začela med drugimi narodi, kateri se tudi žele svojega koščka kruha.« svoje postojanke, čeprav je sovražnik številčno mnogo močnejši. ... Ker je včeraj snežni metež prenehal m se je zjasnilo, so pričakovali novih sovjetskih letalskih napadov. Britanski odpravnik poslov je zato priporočil britanskim državljanom, da takoj zapuste Helsinki. _ . , Prebivalstvo Helsinkija že tri noci ni spalo in živi v negotovosti in pričakovanju. Davi, čim se je začelo daniti, so se zaskrbljeni pogledi teh ljudi upirali proti nebu. Vsakdo je hotel videti, ali se še dalje jasni in ali je treba računati z novim letalskim napadom. Snoči se je izselilo veliko število ljudi iz prestolnice. Zvedelo se je, da sovjetske čete v finskih obmejnih krajih, ki sojih dozdaj zavzele, neusmiljeno s trajnicami ubijajo kmete in ne delajo izjeme niti pri ženskah in otrocih. Dogodilo se je celo, da so finsko, za boj nesposobno prebivalstvo, gnali pred svojimi napadalnimi vrstami, da bi jim na ta način Finci služili za zavetišče pred finskim ognjem. Amerika vrača Fincem obroke plačanih dolgov Washington, 6. decembra AA. Reuter: Roosevelt je zahteval od finančnega ministra Morgen-thauja, naj se podaljša rok za vračilo finskih dolgov, ki bi zapadli 15. t. m. Na včerajšnjem sestanku s časnikarji je Roosevelt izjavil, da bo zahteval od kongresa, naj ta obrok vme Finski, namesto, da se izroči ameriški blagajni. Roosevelt je dalje izjavil da bi se moglo zgoditi, da se Finski vrne tudi del njenih prejšnjih vračil. Naposled je Roosevelt izjavil, da mu ni včeraj nihče poročal o izvajanju nevtralnostnega zakona nasproti Finski in Sovjetski Rusiji ali o možnem poslabšanju razmerja do Sovcjtske Rusije. Vesti 6. decembra Ko s« bo povečalo število nemških podmornic, sc bodo povečale tudi angleške izgube, katerih uspehi so dan za dnem pomembnejši, piše berlinski dnevnik »Deutsche allgemeine Zeitung«. AngleSko pomorsko poveljstvo sporoča, da je bilo do zdaj uničenih 36 nemških podmornic, za kar imajo Angleži v rokah nedvoumne dokaze. O več podmornicah pa 6odijo po raznih znamenjih, da so se tudi potopile. Sovjetska vlada je sporočila švedski vlad:, da ne priznava zakonite finske vlade, zaradi česar Švedska ne more zastopati te vlade v Moskvi. Angleški kralj Jurij VI. je včeraj ves dan obiskoval angleške oddelke na francoskem bojišču. Da ne bi njegov obisk privabil kakih letalskih napadov, so izdali poročilo, kakor da je kralj ze predvčerajšnjim odpotoval iz Francije. Več južnoameriških držav je poslalo Združenim državam ponudbo za skupno obsodbo boljše-viškega napada na Finsko. Sovjetska vlada je nenadno odpoklicala iz Berlina tri člane svojega poslaništva. Domnevajo, da bodo ti uradniki ustreljeni, ker se niso držali navodil. Italijanska vlada je izdala odredbo, po kateri bo dovoljeno nesti v Italijo ali iz Italije 250 lir v italijanskem papirnatem denarju. : včerajšnji razpravi v madžarski poslanski zbornici je prišlo do velikih manifestacij za Fince, 6 katerimi se Madžari čutijo sorodne po krvi. Posebno nemško sodišče v Poznanju je obsodilo na smrt več Poljakov, ker so sodelovali pri napadu na Nemce. Izdelava vseh vrst orožja in streliva se je v Angliji zadnje mesece podvojila, pravi vladno uradno poročilo. V Rim je dopotoval voditelj nemške delovne fronte dr. Ley, ki bo imel važna jx>litična posvetovanja. Nemški politični krogi trdijo, da se bo Anglija morala boriti z vedno večjimi gospodarkimi težavami, ker ji manjka deviz za nakup blaga. Zdi se pa, da vprašanje deviz za Angleže ni tako važno, kakor trdijo Nemci, saj ima Anglija dovolj zlata. Angleška vlada bo rekvirila večje število trgovskih ladij za prevoz hrane in drugega blaga iz Amerike. Voditelj narodno socialističnih Nemcev v Ameriki Fritz Kuhn je bil zaradi poneverb v lastni organizaciji obsojen na dve in pol leti ječe. Ameriški Rdeči križ je nabral 6000 funtšterlingov za Finsko, katere bo danes odposlali. Kancler Hitler je podpisal ukaz, po katerem je poljsko pristanišče Gdinija razglašeno, za nemško vojuo luko, ki se bo imenovala Goten-hapen. Ameriške letalske tovarne preskušajo nov motor na vodno hlajenje. Omogočil bo hitrost nad 000 km na uro. letala se bodo z njim dvignila lahko skoraj navpično brez dosedanjega daljšega zaleta. Nov izum bo velikega pomena zlasti za vojno letalstvo. Hude demonstracije proti boljševiški Rusiji so bile včeraj prirejene po vseh večjih italijanskih mestih. Demonstrantje so nosili italijanske in finske zastave ter poslali k finskim konzulom odposlanstva, da izrazijo finskemu narodu simpatije italijanske mladine. Oblasti demonstracij proti Rusiji niso preprečevale. Silovit požar' je izbruhnil včeraj v skladišču ene največjih romunskih petrolejskih družb. Do zdaj ogenj še ni pogašen. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen od vohunov katere izmed vojskujočih se držav. Ameriška javnost in politični krogi * vso silo pritiskajo na vlado, naj zaradi napada na Finsko odjiove diplomatske iu trgovske zveze z boljševiki. Vse angleške in francoske bojne ladje so dobile predsnočnim po radiu povelje, naj začno ustavljati vse nevtralne ladje, če morda ne vozijo nemškega blaga. Ameriška vlada bo še ta teden sklepala o tem, ali naj se pritoži v Angliji in Franciji zaradi poostritve blokade nad nemškim bb""'?' Italija fn sovjetski napad na Finsko Rim, 6. decembra, m. Na dobro obveščenih mestih zatrjujejo, da je Italija pred kakim mesecem poslala na Finsko nemontirane letalske dele. Italijanski uradni krogi teh vesti seveda ne potrjujejo, izjavljajo pa, da te bo veliki fašistični svet, ki se bo sestal 7. decembra, bavil tudi z rusko-finsko vojno. Se|a vlade za pripravo političnih zakonov Belgrad, 6. decembra, cn. Davi se je vrnil iz Zagreba v Belgrad podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ki se bo popoldne udeležil seje ministrskega sveta, za katero vlada v vseh naših političnih krogih veliko zanimanje. Na današnji vladni seji bo vlada začela z razpravo o političnih zakonih ter bo pravosodni minister podal poročilo o načrtih za te zakone, predvsem pa za volilni zakon. Belgrad, 6. decembra, m. V dvorani Bojevniškega doma je bila snoči spominska slavnostna akademija na čast pred kratkim umrlemu generalu Gue-pratteu. Kakor znano, je bila ta akademija napovedana za nekaj dni prej na tukajšnji univezi. Zaradi neredov, pri katerih so levičarji demonstrirali proti Franciji, je pa morala biti preložena na snoči. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo ter Francijo, Anglijo in Madžarsko Belgrad, 6. decembra, m. V Bclgradu se le vedno nadaljujejo pogajanja med jugoslovanskim in francoskim trgovinskim zastopstvom. Zagotavljajo, da bodo pogajanja do konca tega tedna uspešno končana. Istočasno se v Belgradu mudi tudi angleški trgovinski zastopnik Nicholson ter se tudi on pogaja t našimi pristojnimi ustanovami za zboljšanje trgovinskih odnošaiev med Jugoslavijo in Anglijo. Dobro po- učeni krogi izjavljajo, da ni izključeno, da bo Anglija dala Jugoslaviji na razpolago večje kredite za naie nabave v Angliji in v njenih kolonijah. Sem spada med drugim nabava bombaža, kavčuka, volne in podobnih stvari, ki jih naša tekstilna industrija nujno potrebuje. Za prihodnjo nedeljo pa je napovedan prihod madžarskega trgovinskega zastopstva v Beltirad. mmm Danes ob 21. uri slavnostna premiera velefilma JUAREZ Paul Munl Vsled izredno drage nabave filma — zvišane cene. — Nabavite vstopnice v predprodaji Do sedaj naivefli svetovni film. utpeh Tragedija cesarja Maksimilijana in njegove žene Šarlote. — Spopad dveh svetov in dveh nazi* ranj o življenju in ljudeh. Režija: WILLIAM DIETERLE, tvorec filmov „PAUSTER“ in „ZOLA“ — Godba: E, W. KORNGOLD Bette Davli KINO MATICA Telefon 21 24 Telefon 21-24 Včerajšnja anketa delavcev in delojemalcev Ljubljana, 6. dec. Včeraj dopoldne je bila v knjižnični dvorani na banski upravi anketa, ki jo je na pobudo Delavske zbornice sklical ban dr. Marko Natlačen. Delodajalske in delojemalske organizacije so razglabljale o vprašanju, kako bi se dale prilagoditi delavske mezde in nameščen-ske plače nastali draginji in kako bi se izboljšalo težko stanje, v katerem dandanes živi delavstvo. Anketi je predsedoval načelnik socialnega odseka na banski upravi, g. Kosi, DZ je zastopal referent Jurij Stanko, za delodajalske organizacije so se ankete udeležili za zbornico za 1 OJ podpredsednik Ogrin, zbornični svetniki Vidmar, dr. Paulin, Kavčič in tajnik dr. Pless, za^ Zvezo industrijcev inž. Zupanc, Launch, inž. Remec, Zdenko Knez, inž. Dračar in generalni tajnik dr. Golia. V imenu delojemalskih organizacij pa so bili prisotni: za Narodno strokovno zvezo Ambrožič, za Strokovno komisijo Jakomin, za Jugosl. strokovno zvezo P. Rozman, za Savez gostiteljskih nameščencev Renko, za Zvezo zasebnih in trgovskih nameščencev inž. Košir, za Zvezo društev privatnih nameščencev dr. Kosti, za Zvezo priv. namešč. Vrančič, za Savez grafičnih rednika Kosem in za Zvezo strojnikov škrlj. Referent DZ g. Jurij Stanko je orisal razvoj dogodkov in razmer, ki so privedli do sedanjega težkega stanja, nato pa je predlagal v imenu DZ: 1. Cene najvažnejšim živilom naj se maksimirajo in uradno določijo; z intervencijsko politiko pa je treba poskrbeti, da bodo ta živila po maksimirani ceni v zadostnih količinah na razpolago. 2. Ravnateljstvo za prehrano in Priv. izvozna družba naj nastopata na tržiščih kot kupec le, \ kolikor to dopuščajo tržne razmere. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopa kot prodajalec. 3. Ne samo v mestih ter krajih, kjer je sedež okr. glavarstva, ampak tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo, naj se ustanove odbori za pobijanje draginje, ▼ katere naj bo imenovan tudi predstavnik konsu-mentov na predlog DZ. 4. Pri kr. banski upravi naj se ustanovi »Banski odbor za pobijanje draginje«, ki naj bq posvetovalen organ banske uprave za enotno delo na tem polju. V ta odbor naj prideta tudi dva zastopnika delavcev in nameščencev. Odbor naj takoj sestavi vse potrebno za ugotavljanje draginjskih sprememb in se naj potem po indeksu plače avtomatično spreminjajo. Glede na to, da je indeks cen živil narasel za 14.6% do 17.5%, naj sklene anketa, da naj delodajalske organizacije pozovejo vse svoje delavce in nameščence za čas izrednih draginjskih razmer uvedejo posebne draginjske doklade, in sicer: 1. Za mesec december v višini 20% brutto izplačilnih zneskov za zaslužke do 1000 din, 15% zaslužke do 2000 din in 10% za zaslužke nad 2000 din. V to doklado se vštejejo vsi tekom novembra odobreni poviški plač na račun draginje. 2. Ako bi se draginje tekom decembra odnosno tekom naslednjih mesecev po indeksu spremenila navzgor ali navzdol za 2 ali več odstotkov, se temu odgovarjajoče v prihodnjem mesecu zviša ali zniža draginjska doklada, vendar plače z doklado vred v nobenem primeru ne smejo pasti pod nivo plač z dne 1. novembra 1939. Prav tako pa naproša anketa g. bana dr. Natlačena: J. da se zvišajo sedaj v dravski banovini minimalne mezde za 20%, t. j. povprečno za 0.50 din na uro; 2. da se naj posluži odredb iste uredbe in predpišejo minimalne mezde za: a) zasebne nameščence in trg pomočnike; b) one skupine kvalificiranega delavstva, za katere bi to za- htevale zainteresirane delojemaske, odnosno delodajalske organizacije; 3. da predloži g. ministru soc. politike z ozirom na znatno spremembo gospodarskih razmer predpis nove osnovne mezde, in sicer za 3 din na uro. Anketa naproša kr. vlado naj upošteva tudi izredno težki položaj aktivnih in upokojenih državnih, banovinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev drž. podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela, in odobri odgovarjajoče zvišanje njihovih prejemkov in pokojnin. Zaradi ponarejanja oporoke obsojena Maribor, 5. decembra. Danes se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem — kot smo v >Slovenskem domu< že poročali — zanimiva razprava zaradi ponarejene oporoke. Zagovarjala se je 26 letna posestnica Neža Kozel od Sv. Miklavža na Dravskem polju, da je ponaredila oporoko svoje prijateljice, pokojne posestnice Jerice Sagadin v Bohovi pri Hočah. Omenjena je umrla lansko leto 8. junija ter zapustila 17.613 din denarja. Kot glavni dedič je nastopil oče pokojnice, naenkrat pa se je pojavila Neža Kozel z oporoko, ki je bila napisana v rokopisu Jerice Sagadin in v kateri zapušča pokojnica svoji prijateljici 13.000 din. Oče oporoke ni priznal, sledila je tožba pri sodišču, ki pa je odredilo, da pregledajo oporoko strokovnjaki-gra-fologi. Ti pa so ugotovili, da je pokojnica napisala samo znesek 3000 din svoji prijateljici Neži Kozel, ta pa je potem pred to številko še postavila enoj-ko ter tako napravila iz 3000 13.000 din. Neža Kozel je to odločno zanikala, obsojena pa je bila kljub temu na tri mesece in 16 dni strogega zapora, na 000 din denarne kazni ali nadaljnjih deset dni zapora ter na izgubo častnih pravic za dve leti. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Ljubljana od včeraj do danes Za Miklavža so na« presenetili hudi nalivi, plohe kakor sredi ipoletjal Ta je pač dobra! Če bo ilo tako naprej, bomo čez nekaj let o Veliki noči pričakovali — prvega snegal Sveti Miklavi Je nosfl I > Včerajšnje popoldne, nocojšnja noč in današnje dopoldne so v Miklavževem znamenju, v znamenju njegovih dobrot in njegovega obiska. Praznično razpoloženje še vlada v mestu, stari običaji in veselje nad njimi le še ni do kraja iz/ginilo s sveta tudi v teh kruto prozaičnih in surovih ča6ih. Miklavž je v beli dvorani hotela Uniona nosil včeraj popoldne ob pol treh. Povabilo ga je Krščansko žensko društvo. Dobrosrčne gospe in gospodične so pomagale Miklavževi nabiralni akciji, tako da je lahko obdaroval okrog 300 otrok z obleko, s perilom, z obutvijo in drugim potrebnim. Ob petih pa je Miklavž v belo dvorano prihitel še enkrat te, je še enkrat obdaroval eto otrok in odraslih. Spet ga je povabilo Krščansko žensko društvo. K starčkom ▼ zavetišču ter v otroška dnevna zavetišča je Miklavža povabila mestna občina ljubljanska. Sveti mož je imel opravka domala vse včerajšnje popoldne preden je obredel V6e kraje, na sedmih raznih mestih je bil in obdaroval okrog 400 otrok ter starčkov. Res lepo so naredili skrbni gospodje pri mestni občini ljubljanski, da so povabili Miklavža pogledat vvae te kraje, v cukramo, v zavetišča, po vsem mestu raztresena. Za svoje darove gotovo nikjer drugje ni bil deležen tolikine hvaležnosti. Videti bi bili morali, kako so otrokom žarele oči od veseljal V nedeljo bo blagoslovljena veličastna kostnica vojnih žrtev v Ljubljani Kostnica vojnih žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani bo z velikimi slovesnostmi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12. Veličastno grobnico bo blagoslovil škof dr. Gregorij Rožman, molitve bodo pa opravili svečeniki vseh veroizpovedi, ki so jim pripadale žrtve, da bodo za žrtve molili poleg rimsko katoliške duhovščine tudi svečeniki pravoslavne, evangelske in muslimanske vere, Divji lovec brez desne roke obstrelil štiri ljudi Maribor, 5. decembra. V Spodnji Dobravi pri Teznem se je odigral razburljiv dogodek, ki je spravil tri ljudi ▼ bolnišnico, je pa svojevrsten posebno zaradi tega ker ga je povzročil lovski tat, ki je invalid brez desne roke. Dogodek se je odigral na Miklavževi zaabvi pred gostilno Sever. V tej gostilni je bilo zbranih popoldne okrog 17. ure več ljudi, ko se je pojavil med njimi 26 letni invalid brez desne roke Josip Brglez s Tezna. Brglez je kljub svoji pohabi hud lovski tat ter ume samo z levico meriti s puško in zelo dobro streljati. Tudi sedaj je bil bržkone namenjen na divji lov. Imel je pod plaščem skrito lovsko dvocevko. V gostilni se je usedel kar v plašču, da ljudje ne bi videli puške, ter je naročil četrtinko vina. Ker pa so bili gostje že zelo veseli ter je vladalo pravo miklavževsko razpoloženje, se je Brglez dalje zadržal ter pridno popival. Vino mu je zašlo v lase, začel je dajati za pijačo še drugim gostom ter se bahati s svojimi uspehi kot divji lovec. Iz te baharije je nastalo izzivanje, naenkrat je potegnil izpod plašča puško ter jo vrgel na mizo, iz žepa pa je privlekel pest nabojev ter jih položil predse. Dejal je, »nocoj bom še streljal fazane<, nato pa je pristavil, da se nikogar ne boji ter je grozil navzočim gostom, naj nikar za njim ne zapuščajo gostilne, ker bo vsakega ustrelil, ki prestopi prag. Ljudje so se preplašeni odmikali od človeka, ki je znan v vsem naselju kot zelo nasilen. Tedaj so se odprla vrata ter Je stopil v gostilno 29 letni delavec Franc Lukič, ki Je velik prijatelj Brgleza ter je tudi osumljen, da Je vdan divjemu lovu. Lukič je takoj potegnil z Brglezom in oba sta skupaj izzivala. Medtem pa je nekomu uspelo, da je hitro prijel Brglezovo puško ter jo odnesel iz gostilne ter jo zunaj skril. Brgleza je to strahovito ujezilo, robantil je ter iskal puško, potem pa sta odšla z Lukičem iz gostilne ter sta puško res našla. Nesreča prinesla mimo delavca Antona Paka s Sp. Dobrave, ki je šel v družbi delavca Ivana trasa od dela proti domu. Ko ju je Brglez zagledali, je oddal proti obema naglo tri strele zaporedoma. En strel je zadel PaKa tor ga hudo ranil. Zadelo ga je enajst šiber v roko, nogo in prsi. Sibre so se mu zarile globoko v telo. Ko se je Pak ranjen zgrudil, so prišli ljudje v gruči iz gostilne. Tudi proti tem se je obrnil Brglez ter začel kar slepo v gručo streljati. Ranil je če tri osebe, od tega dve prav nevarno. Delavec Maks Šprah s Sp. Dobrave je dobil devet Šiber v desno nogo, železniški delavec Ivan Pšeničnik več šiber v desno nogo, Danko Štefan pa eno šibro skozi čevelj v stopalo. Paka, Pšeničnika in Špraha so prepeljali v bolnišnico, Brgleza in Lukiča so tezenski orožniki še ponoči prijeli ter aretirali. Pri Brglezu so našli in zaplenili tudi njegovo puško. Ugotovljeno je, da je streljal Brglez, ker pa so paadli streli z veliko naglico, je izključeno, da bi bil mož, ki nima desne roke, tako naglo lahko polnil puško ter je zelo verjetno, da mu je to delal Lukič. Oba osumljenca so orožniki izročili sodišču. a Iz Zagreba pride tudi vojaški rabin. K sloves-nosti so povabljeni minister pravde dr. Laza Mar-kovič in njegov prednik minister n. r. dr. Viktor Ružič, ki ima velike zasluge za rešitev tega tako dolgotrajnega pietetnega vprašanja. Seveda sta povabljena tudi minister vojske in mornarice general Milan Nedič in minister za zgradbe dr. Miha Krek. 2e zgodovina sama pa zahteva, da je k počastitvi žrtev svetovne vojne povabljen tudi predstavnik jugoslovanske ideje v svetovni vojni, torej sedanji predsednik senata dr. Anton Korošec. Gotovo se pa te pomembne pietetne slavnosti udeleže vsi domači dostojanstveniki in predstavniki vseh tukajšnjih oblasti, kakor smatrajo udeležbo za svojo dolžnost vsa narodna obrambna, kulturna, te-lesnovzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, zlasti pa vsi rezervni in upokojeni častniki in vsi bojevniki iz svetovne vojne, da skupno s predstavniki naše današnje hrabre vojske izkažejo čast žrtvam svetovne vojne, ki se je iz nje porodila tudi naša kraljevina Jugoslavija. Za kostnico na pokopališču pri Sv. Križu r Ljubljani, ki bo z velikimi slovesnostmi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12, je častni meščan ljubljanski g. Oton Zupančič na prošnjo mestne občine spesnil krasne napise Na soncu vam postavili smo hram, da, mrtvi borci, boste bliže nam, in ti, popotnik, ki odpreš ta vrata, od koderkoli si, tu najdeš brata. Na stebru, ki sredi kostnice sega od tal pa do stropa skozi oba odprta prostora tega svetišča miru, bodo pa vklesani verzi: Po dolgem hrupu svet nam ves je tih — mar ni to kratek sen le za oddih in smemo upati, da res nikdar iz mira se ne zdramimo v vihar. Tako nas bo kostnica vojnih žrtev spominjal* kar vseh treh ljubljanskih častnih meščanov, ki jih Sedanja mestna uprava. Kostnica je po« «na v £ast žrJutro< prijeli s samimi priljub* ijenimi framasonskimi kleščami. Spet se v svo* jem odgovoru omejuje samo na to, da navajs naše trditve, skrbno pa se ogiba odgovorov. Zato si ne moremo kaj, da ne bi jasno postavili naslednjih vprašanj: ...1. Ali je dr. Kramer lani sklenil v Sloveniji sporazum s salonskimi socialisti in z vsem tistim rdečim, kar se je socialistov za to priiiko prijelo. Ali so po tem sporazumu rdeči volili Kramerjeve kandidate in s tem dr. Kramerja ali ne? Ali so Kramet-jevci s tem pripomogli komunistom do zakonite firme, pod katero so lahko širili svojo agitacijo, ali ne? 2. Ali je Milan Mravlje, zdaj baje prvi Kramerjev nacionalist in nekak voditelj mlade JNS, bil kdaj poslanski kandidat komunistično stranke, ali ne? • a •• revil* .»ljubljanski Zvon«, katero izdaja knjižna zalozbn Kramerieveea tahnr* S * V?drSV" aIi' bre* vednosti dr. Kramerja — postala zbirališče pišoših levi- ntkfte “revM i S° "ekaZVe?? delovnega ljudstva, in bili za-i •• v? prehrani, ali ne? Ali je ta revija v zadnji številki prinesla demonstrativen seznam vsega, kar je bilo iz ruske bol jševi.ške literaturo ali njej priobčeno zadnja leta? to naj »Jutro« odgovori z da ali z ne, vse drugo, kar klati, je spričo teh resnih vprašanj, res samo humor na vislicah. Prav ta trenutek se je Frazier vrnil iz zapora, kamor ga je bil spravil Rocky in od koder ga je bil po neprijetni noči spustil Soapy. Bil je še ves trd, ker je moral vso noč sedeti togo in negibno v mrzli kleti. Frazier je drvel naravnost k svojemu pomočniku Keeferju. Ko ga je ta zagledal, se ni mogel vzdržati, da bi ne bil zavpil: »Kaj ram pa je? Saj va* je strah pogledati!« Frazier je pokimal: »Ni čudno! Vso noč sem bil zaprt v nekaki kleti med podganami. Se ganiti se nisem mogel.« Keefer ni dobro razumel in je spraševal: »Kako pravite?« »Rocky me je zaprl. Oni tepci so ubifi napačnega človeka namesto njega. Vse je Ilo po vodil« Keefer se je zasmejal: »No, tako hudo pač ni! Saj smo tudi mi it za kaj! Enega Rockyja bomo pa menda ja še ugnali!« Frazier je pokazal zaskrbljen obraz: »Poslušajte, Keefer! Pa menda vendar Rockyja ne preganjate in mu ne delate sitnosti? To bi Mio zame kaj neprijetno!« Keefer se je zasmejal: »Kaj ie! Čemu bi se jaz mazal z njim. G« je že prijela policija I« Frazier se je na te besede obupan zagrabil za glavo: »Za boga, kaj ste spet zmešali, Keefer! Kaj norite! Policija! Kaj norite! Kdaj sjoo pa še klicali policijo v svoif račune? Kaj va« j« obsedlo? - Angeli gaijevih lic Roman s slikami Keefer ga je začudeno gledal. Bil »i je v svesti, da je naredil najboljše, kar je le mogel, in je policiji prihranil obračunavanje z Rodkyjem, ki je bil Frazier-jevi druščini tako nevaren. Zato je dejal: »Ne razumem vas! Ali ni bolje, da bo z Rockyjem obračunala policija, namesto da bi se trudili mi. Enega dobrega človeka smo te izgubili zaradi tega. Ste-veja! « Odvetnik se pa ni dal potolažiti: »2e, že! Toda, ali ne ve6te, kaj ste s tem namdili? Rocky je iz moje blagajne odnesel vsa potrdila, imena, sezname, poslovne knjige, kjer smo imeli vpisane vse posle ...« Mac Keefer ie zdaj razumel in kolena so mu klecnila. Zjecljal je: »Kai pravite? Ta satan da je ...« Odvetnik je žalostno pokimal: »Da, da. Vse ima v rokah. Če izroči sezname policiji, bodo pojasnjeni vsi veliki ropi in vsa izsiljevanja v zadnjih petih letih. In kar je bilo zraven. Tistega je bilo pa toliko, da meni in vam električni stol ne odide, kakor je Bog v nebesih!« Zdaj je Keefer vedel dovolj. Brez besede je planil k telefonu in poklical policijo. Ko m mn dali zvezo z nadzornikom Buckleyem, njihovim zaupnikom, ki je ravno zasliševal Rockyja, je začel nagJo govoriti T tclefon. •Tukaj Mac Keefer. Prosim va«, takoj izpustite Rockyja Sullivana. Bila je pomota ...« Buckley ni razumel, kako to in je spraševal: »Kaj mešate? Saj ste ga vendar vi ovadili! Kdo naj te vaše štorije razume!« Keefer mu je dopovedoval: »Bili smo napak obveščeni. Frazier je til, pri meni. S to rečjo ni nič ...« Buckley j« zamrmral nekaj o tem, kako se ljudje dandanes norčujejo iz poštenih uradnikov in zaprl telefon. Medtem pa so bili za presenetljivo novico o ugrabitvi gangsterskega odvetnika Frazierja zvedeli časnikarji, čez dobro uro, ravno, ko jc Keefer uredil stvar z nadzornikom Buckleyem, so bile na cesti že posebne izdaje z ogromnimi naslovi: »Odvetnik Jim Frazier ugrabljen od gangsterjevi Rocky Sullivan prijet! Izsiljevanje v znesku sto tisoč dolarjev izplačano! Rocky Sullivan se norčuje iz policije!« Senzacionalni članki so popisovali ves potek te zadeve med razbojniki. Ljudje so se za liste kar trgali. | Komaj pa so dobro prebrali prve sen-: zacije, 6o morali listi že v drugo na cesto. Prinašali so ie presenetljivejšo vest, da je bil Rocky Sullivan še med zasliševanjem spuščen. Policija je morala izjaviti, da je ilo pri vsej reči samo za »pomoto«. Ljudje so bili takih pomot že vajeni in začeli so si šepetati divje štorije o tem, kaj se je v6e moralo med policijo in razbojniki dogoditi. Vse mesto je vedelo, da je Rocky Sullivan nevaren razbojnik, bivii poglavar gangsterske družbe, da je Jim Frazier »ugleden« in premožen advokat, za katerega nihče ni vedel, kako je prilel do svojih milijonov, da je Mac Keefer naj večji gospod v mestu in hkratu največji gangster. Po vsem tem so meščani morali priti do edino možnega sklepa, da je V6a policija — hote ali nehote — brez moči proti razbojniški družbi, ki je strahovala mesto in da ie dolgo ne bodo mirno spali zaradi tegal Ko je Rocky odhajal s policije, so ga že čakali čanikarski fotografi, da bi dobili od njega slike in pa kako besedo. Besede razbojnika Rockyjevega kova so bile za časopise zlato — tako je bilo stanje v mestu. Za liste niti predsednik replike ni bil tako dragocena in po- membna ter donosna osebnost, kakor je bil Rocky ali kateri njemu enak. In ni pretekla ura, pa 60 že spet izšlo posebne izdaje z velikimi slikami, na katerih sc Rocky smehlja, ko odhaja iz policijskega poslopja in se časnikarji tepo za njegovo besedo, kakor da je zlato. Rocky ni dobil Frazierja na telefon, pa ta res tudi ni bila potrebna. Ko je pustil telefon, mu je Buckley povedal, da so mu od Keeferja telefonirali o pomoti in da je Frazier pri Macu. Rocky se je samo malo nasmehnil, se z roko dotaknil klobuka, kar je veljalo nadzorniku v pozdrav, potem je odšel iz hiše oblasti. Ko je končal s časnikarji, je tako? odšel v skrivališče svojih mladih prijateljev. Tam je bila vsa družba zbrana in je še vedno ug.bala o tem, kaj bi bilo treba storiti. Rocky ,e vedel, da bodo tam in a ^°“Py skrbno varuje denar, katerega je bi dal spraviti, preden so prišli PO«] s policije. R°cky stopil v klet, je V6a druščina stikala glave, da ga prvi trenutek niti opazili niso. Potem 60 pa planili po-koncu, kakor da jim ga je poslal sam Bog. Pozdravilo ga je srečno vpitje. Skoraj bi bili vzdignili na rame in ga nosili po kleti. Soapy je šel v kot kleti, previdno izvlekel izpod kupa premoga zavitek, katerega mu je bil izročil Rocky, ga ogledal, če je t%č<, kakršnega je bil spravil, potem pa ga slovesno izročil Rockyju! Rocky je udaril fanta po rami in de* jsl: Od tu in tam Pravila, ki so jih radikalski prvaki predložili notranjemu ministru v odobritev za ustanovitev radikalne stranke, je v svojem listu »Delo* ostro skritiziral pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Po njegovi razčlembi pomenijo nova pravila prav za prav razširjenje oblasti ožjega glavnega odbora, ki odloča v vseh tudi najbolj postranskih stvareh. Ožji glavni odbor odloča o sprejemu slehernega člana v radikalno stranko, prav tako lahko ta odbor vsakogar izključi iz stranke. Ožji glavni odbor stranke tudi potrjuje ali razveljavlja posamezne krajevne ali banovinske odbore. To pomeni po mnenju dr. Markoviča, da se stranka ne drži demokratskih načel, temveč skuša vso oblast in ves vpliv osredotočiti v svojih rokah. Dr. Markovič pravi, da so pravila prikrojena nalašč za Miša Trifunoviča, da bi imel v stranki neomejeno oblast in vpliv in bi o vseh stvareh odločal zgolj on. Obenem objavlja List dr. Markoviča okrožnico ožjega glavnega odbora radikalne stranke, v kateri so dobili radikalski prvaki sporočilo, da s sklicanjem širšega glavnega odbora stranke ne bo nič. Prav na ta širši glavni odbor se zmerom sklicuje dr. Markovič, češ da je edino ta strankin forum pristojen, da začrta politiko stranke in da je edim upravičen črtati iz stranke posameznega člana ali pa večje skupine. Trenja v radikalni stranki kažejo, da sloge med prvaki še dolgo ne bo in da bodo morale pač svobodne volitve odločiti, kateri skupini ljudstva poklanja več zaupanja. Pravosodni minister dr. Markovič pa ni voljan, da bi se pokoril odločitvam, ki jih izdaja Miša Trifunovič, zlasti zameri Acu Stanojeviču in Ališu Trifunoviču, da v besedilu pravil za obnovitev radikalne stranke nista omenila niti z besedico Hrvatov ali pa sporazuma. Mislimanski del JRZ nadaljuje s svojo akcijo, da je treba Bosni in Hercegovini dati enako pravno obliko in svoboščine, kakor jih je dobila Hrvatska. Skoraj vsi muslimanski veljaki so se izrazili za tak program in so pozvali ministra dr. Džaferja Kulenoviča, naj s svojo akcijo neutrudno nadaljuje. Čeprav so številni srbski politiki vstali proti avtonomiji Bosne in Hercegovine, pa se muslimani ne dajo oplašiti. Ko je imel dr. Kulenovič shod v Bjelini, je govoril tudi o sporazumu in naglasil, da sporazum ni prinesel nikomur škode, kakor edinole tistim politikom, ki so živeli in bogateli na račun sporov med Hrvati in Srbi. Sporazum je odprl in pokazal pot, po kateri mora kreniti notranja politika vlade. Sporazum je prinesel vsem koristi in vsi morajo biti teh koristi tudi deležni. Večjo zaposlitev domačih delovnih moči zahteva od industriicev banska oblast banovine Hrvatske. Domači delavci in Specialisti naj bi nadomestili tujce, ki jih je v vseh podjetjih še vedno dosti. Industrijci se ponavadi izgovarjajo, da za posebna dela nimajo dovolj usposobljenih domačinov in so zato nujno navezani na strokovnjake, tuje državljane. Zato naroča banska oblast, da morajo industrijska podjetja takoj začeti izučevati za posebna dela domačine, da bodo v nekaj letih postali tujci nepotrebni. Nič napačnega ne bi bilo, če bi tudi pri nas industrijci morali izučiti domače Specialiste, da bi izginili iz tovarn ljudje, ki gostoljubje izrabljajo in se rogajo našim l|udem ter jih povrh še zasramujejo. Posebno pogosti so taki primeri v mariborskih tekstilnih tovarnah. V zelo neprijetnem položaju so se znašli jugoslovanski študentje, ki so študirali na čeških univerzah. Zaradi demonstracij je dala oblast vse visoke šole na Češkem ia, -Moravskem zapreti za tri leta. Tako so prišli jugoslovanski študentje v zagato, kako naj študije nadaljujejo. Mnogo jih je, ki_ so študirali tehniko, pa so imeli dovršeno srednjo tehnično šolo. Pri nas takim absolventom ni mogoč dostop na vseučilišče, med tem ko so bili_ Cehi v tem pogledu dosti bolj uvidevni. Zaradi tega so vložili imenovani jugoslovanski študentje prošnje na prosvetno ministrstvo, da bi se vprašanje rešilo na pravičen način in bi se našim praškim in brnskim akademikom dovolil nadaljnji študij na vseh jugoslovanskih univerzah. Obenem prosijo, da bi se jim brez izjeme priznali vsi semestri in vsi dosedanji izpiti, ki so jih polo-žli v tujini. Izredno dobro so letos obrodle oljke v okraju okrog Bara na skrajnem jugu naše države. Bar m okolica bosta pridelala okrog 100 vagonov oljčnega olja, za kar bodo pridelovalci prejeli okrog 25 milijonov dinarjev. Kupci so liter olja kupovali do nedavnega po 9 din, zaradi velikega povpraševanja pa se je cena hitro dvignila na 12 din. Oljčni sadež je izredno dober in računajo, da bo kisline komaj za 5%, Z* 8 din je s prevaro kupil kravo kmet Jovan Stanojevič iz vasi Kremara pri Prokuplju. V teh krajih kmetje namreč še niso videli novih dvo-dinarskih kovancev, zato se je sleparju trik tudi posrečil. Stanojevič je stopil k prvemu kmetu, ki ie prignal na sejem kravo in ga vprašal, koliko hoče zanjo. Ko sta baratala, je Stanojevič potegnil iz Žepa štiri dvodinarske kovance in dejal, da so to zlati napoleondri. Ker je bil kmet nepismen, seveda ni znal prebrati napisa na kovancih. Pro-1*1 je kravo in odneselves vesel domov »napo-leondre«. Doma so mu prijatelji šele pojasnili, da ;„a ,)e, Prevejanec temeljito osleparil. Cez dva dni je aobil kravo nazaj. „ , latinsko družbo, ki je okradla •» ,v okolici Sarajeva. V Sarajevu •k Ke? *nekl Bašif kavo, kilogram po 1 r! J* trgovcu čudno zdelo, je pokli- cal policijo. Bašič se je nenadoma znašel v pasti in me mu ni preostajalo, kakor da je priznaj da ie kavo ukradel s svojimi tremi toiariši pri nekem sarajevskem trgovcu. Ko je vsem tičkom policija pretipavala obisti, pa je prišlo na dan, da ima ta družba na vesti težke vlome v več cerkva. Samo v eni pravoslavni cerkvi so ukradli denarja za 76.000 din. V celem so povzročili v petih cerkvah za 150.000 din škode. M let je preživel sam v gozdu kot divji mož Toma Buratov iz okolice Dubrovnika. Neki lovec Je slučajno naletel v gozdu na starca, ki je imel lase dolge do tal in brado do pasu. Čim je starec zagledal lovca, je pobegnil v gozd. Lovec pa je svojo dogodivščino povedal policiji, ki je šla starca iskat. Našli so ga v napol podrti kolibi in ga odpeljali. Ko so ga pa vodili mimo neke hiše, je začel starec jokati. Tedaj je povedal, da je bil v tisti hiši rojen. Med jokom je pripovedoval o svojem čudnem življenju. Bil je 15 let v Ameriki in s precejšnjimi prihranki se je vračal v domovino. Na poti skozi Francijo pa mu je nekdo ukradel kovceg m ves denar. Reven je prišel domov in bratu povedal, kaj se mu je pripetilo. — Končno je brata prosil, naj nikomur o tem ničesar ne pove, toda že naslednjega dne je Tomo pobegnil od doma in se naselil v gozdu v samotni bajti. Tam je preživel 14 let, ne da bi se srečal z živo dušo. Podnevi je ležal, ponoči pa je nabiral koruzo in si pripravljal kruh. Buratova so policaji odpeljali v bolnišnico, kjer so ga ostrigli in obrili, nato pa so ga poslali njegovemu bratu na dom. Obravnava proti trem veietrgovcem Ljubljana, 6. decembra. Dalj časa so že krožile po mestu govorice, da je ljubljanska policija pri raznih veletrgovcih ugotovila razne nepravilnoeti, ki so v zvezi z novimi določili o pobijanju draginje. Slišati je bilo to in ono ime, včeraj pa je bila pred sodnikom okraj, sodišča dr. Tominškom eodna obravnava proti trem najvidnejšim ljubljanskim grosistom. Jelačinu, Gregorcu in Šarabonu. Sami se gospodje na sodišče niso potrudili, zato pa so jih zastopali njihovi advokati dr. Vrtačnik, dr. Vladimir šuklje in dr. Schrey. Prva ovadba očita tem trgovcem, da »o v septembru zadrževali zalogo riža na včerajšnji obravnavi je bilo govora samo o rižu, o kavi in o dišavah bo pozneje). Druga ovadba pa jim očita, da so zvišali kavi in raznim dišavam za 2 din ceno pri kilogramu. V podrobnostih je bilo nekaj ugotovitev o zalogah riža ter o višini dobička, ki je bil dosežen s povišanjem tako pri rižu kakor tudi pri kavi in pri dišavah. Hkratu pa so bili v glavnem citirani tudi zagovori obtožencev. Na to obravnavo je bilo povabljenih nekaj priči med katerimi je bila najvažnejša trgovka Ana Svetina. Svetinova je povedala, da je poskušala dobiti neko kxvličino riža od teh veletrgovcev, ko ji je zaloga pošla. Riža pa ni mogla dobiti. Potožila je 6voji sorodnici trgovki Anici Rozmanovi, da nikjer ne more dobiti riža, isto pa je potožila tudi trgovcu Verbiču. Rozmanova je nato naročila 50 kg pri veletrgovcu Gregorcu, vendar ni povedala, da je naročila za Svetinovo; to je povedala Gregorcu šele pozneje Hkratu pa je naročila tako količino riža tudi pri Jelačinu. Pri tej stvari pa so se ji računi nekako zamešali, tako da sama — je včeraj dejala — ni vedela, po kateri ceni je prav za prav dobila riž za Svetinovo. Tod 60 se pokazale razne nejasnosti, priča Rozmanova 6e ni mogla natančno spomniti, kako je bilo. Pri V6ej 6tvari je bilo povrhu še kup telefonskih razgovorov in bo treba zaslišali še nekaj prič. Zasliševanje teh dveh prič, trgovke Svetinove m trgovke Rozmanove, v obravnavo ni prineslo nikakršne jasnosti, V6e 6e je nekam zamotalo in zapredlo, posredovanje Rozmanove za Svetinovo je konec krajev privedlo v razpravljanje le dolg razgovor o tem, po čem je bil kilogram riža in kakšne vrste riž naj bi bil tisti, ki ga je Rozmanova preskrbela Svetinovi, Difaške kongregacije in 8. december 8. decembra proslave dijaške kongregacije v Ljubljani takole: L Zjutraj ob 7 v cerkvi: dijaki in starešine v stolnici govor, posvečenje, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Dijakinje, akademsko ženstvo in akademlčarke pri uršulinkah enako sv. opravilo. 11. Dopoldne ob 11 ▼ Unionu akademija: Anton Foerster: Kraljica angelov, zbor. Beseda dijakinj: izpoved in deklamaciji Lojze Mav: Takrat, Marija. Zbor. -— Govor: dr. Stanko Gogala. Jože Pogačnik: Davorija Marijinih mladcev. Govorni zbor. Dr. Franc Kimovec, Pozdravljena, Kraljica. Zbor. Jože Žabkar: Nova mladina brezmadežni Ženi. Zborna pesem c petjem in glasbo. — Povsod Boga. Pojo vsi! ČL Zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani: Janko Mlakar: Magdina žrtev. Igra iz dijaškega življenja v šestih slikah. — V Unionu prostovoljni prispevki, pri igri običajne cene. V plinu se Je zadušil mlad vajenec, njegov tovariš pa se bori s smrtjo Celje, 5. decembra. Nekaj minut pred šesto uro zvečer ie prišel raz-našalec kruha Franc Privšček v sobo, kjer sta prenočevala 16 letni pekovski vajenec Jože Bomikar in 50 letni pekovski pomočnik Mastnak Mihael,' oba uslužbena pri pekovskemu mojstru Jakliču Francu v Gaberjih pri Celju. Ko je odprl sobna vrata, ga je vrglo nazaj, da se je skoraj onesvestil. Videl je grozen prizor, Na desni strani na postelji je ležal nezavesten pomočnik Miha, na levi pa je visel s sklonjeno glavo preko postelje vajenec Jože. Privšček je takoj skočil po mojstra, d« so poklicali zdravnika m obvestili celjsko reševalno postajo. Drugi pa so med tem skušali pri obeh z umetnim dihanjem in drgnjenjem s kisom in vodo. Čez nekaj minut so prihiteli z avtomobilom celjski reševalci in odpeljali oba v celjsko bolnišnico. Jože je med prevozom umrl in so ga položili v mrtvašnico, Mihaelu pa so zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Njegovo življenje je v resni nevarnosti, vendar je še upanje, da bo okreval. Nesreča se je zgodila najbrž na ta način: Fanta sta šla okrog 2 popoldne k počitku. Po svoji stari navadi sta malo zakurila z ogljem, ki ostaja pri peki v krušni peči Trudna sta legla v posteljo in zaspala, pustila pa sta zaprt pokrivač, tako da je oglje le tlelo in da se je napravil močan plin, ki je napolnil sobo in najprej omamil fanta, da sta se onesvestila in nista mogla klicati na pomoč. Jože, slabejše narave, se je očividno zdramil, ni pa mogel vstati. Sklonil se je s postelje in se dušil, da mu je pritekla kri iz nosa in ust. Jože je nezakonski sin, doma iz Bezine pri Slovenskih Konjicah. V Celje je prišel šele meseca maja, kjer ga je vzel za vajenoa pekovski mojster Jaklič. Po mojstrovi izjavi je bil fant izredno zmožen in priden. Naj v miru počiva, težko prizadeti materi pa izrekamo naše iskreno sožalje! športne vesti Sinoči (e odpotovalo na petnajstdnevno turnejo po Turčiji belgrajeko nogometno moštvo Jugoslavije. Z igralci Jugoslavije potuje in bo igral kot gost tudi Zvonko Požega, sedaj igralec novosadske Vojvodine. Spored, ki ga ima Jugoslavija v Turčiji, je /precej obširen. Svojo prvo tekmo igra 10. decembra v Ankari proti tamkajšnjemu klubu Ankarsi V Carigradu igra Jugoslavija 13. decembra s klubom »Beioglu« na stadionu Taksim. 16. dec. ravnotam proti klubu »Sišli«, dan pozneje pa proti »Galata Saraj«. ^ * . Vodstvo Jugoslavijinega moštva je vzelo s seboj tudi urno napolnjeno s prstjo z groba Aleksandra 1 To urno bo položilo na grob turškega državnika Keraala paše. .. Y obširnem članku v v čer a jš ni »Politiki« se pritožujejo tudi dubrovniški športniki nad politiko v plavalnem športu. Člankar ostro napada gospode za zelpno mizo v Zagrebu, katerim očita, da bodo 6 svojim sedanjim delom samo škodovoli pravim koristmi plavalnega jporta v Jugoslaviji. .. . ^1, ljana sporoča vsem svojim prijateljem, aktivnim članom, da zaenkrat odpadejo vsi redni treningi in vsi javni nastopi in sicer do 1. januarja 1940. OREHOVA JEDRCA sortirana cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Liubliana. Židovska ulica 6. 46. T. Kot tretja priča je nastopila prokuristka pri Jelačinu, Ana Škufca, ki je dejala, da Svetinova pri Jelačinu res ni dobila riža, to pa prvič iz razloga, ker že nekaj let ni v poslovnih stikih z Jelačinom, drugič zato, ker se je prejšnje čase, kadar je blago jemala, rada pitoževala, da je slabo, tretjič pa zato, ker je Jelačinova tvrdka morala imeti v zalogi nekaj riža za svoje stalne odjemalce. Prej je Jelačin imel zalogo cenejšega riža boljši riž pa je imel v zalogi le v svoji trgovini za prodajo na drobno, pa še to le za svoje stalne odjemalce. Kolikor pa je bilo v kritičnem času riža na razpolago, pa ga je morala tvrdka na vsak način imeti na razpolago, to pa iz razloga, ker oskrbuje z rižem vse ljubljanske zavode in bolnišnice. Četrta priča je bil trgovec Verbič, ki je izpovedal, da je naročil zase in za Svetinovo pri veletrgovcu Verbiču neko količino riža, dobil pa je odgovor, da je svojo količino že dobil, nadaljne dobave pa mu Gregorc ne more oskrbeti, kajti paziti mora na zalogo radi stalnih odjemalcev. Trgovec Verbič je izjavil, da riža pri Gregorcu ni stalno naročal, dobival pa ga je, kadar ga je naročil. Sodnik dr. Tominšek je nato obravnavo preložil na nedoločen čas, da bodo izdelali kalkulacijo glede cen za riž, za kavo in drugo kolonialno blago. Potem bo moči ugotoviti, v koliko gre za prikrivanje in za navijanje cen. Ovadbi sami 6ta preohlapni, da bi si sodišče lahko ustvarilo o zadevi jasno sliko. Bilo je še nekaj govora o različnosti cenikov in prakse v prodajanju, o cenah za razne vrste itd. ter o težavah, ki ovirajo ugotavljanje. Sodnik je obravnavo odložil z besedami, s katerimi je v zvezi z navedenim ogovoril zastopnike obtožencev: »Če so obdolženci nedolžni, kakor trdijo, bodo gotovo vse poskusili, da se bo njihova nedolžnost pokazala čista kot beli dan. in se ne bodo zadovoljili le s spričevalom nedolžnosti »in dubio pro reo«. Razprava je bila odložena na nedoločen čas. Človek pa je nehote mimogrede dobil dojem, da je pri nas boj proti draginji prav za prav res šele v prvem, pripravljalnem stadiju. Za ta boj bi morali porabiti strokovnjake in izvedence, ki v6aki stvari vidijo do dna Jesenice Jesenice, 6. decembra. Delo nore ceste na Plavški rovt zagotovljeno. V oktobru sta v Belgradu intervenirala pri ministrih jeseniški župan g. Markež in predsednik gradbenega odbora g. Čufer ml. Posredovala sta v vseh nujnih potrebah Jesenic, predvsem pa za delo nove ceste na Plavški rovt, za zidavo carinskih skladišč in asfaltiranje držav, ceste skozi Jesenice. Uspela sta glede nove ceste, saj je ministrstvo že izdalo odločbo o najetju posojila v znesku 1,647.065 din. S to odločbo pa seveda niso bila ustavljena dela za zidavo carinskega skladišča in asfaltiranje drž. ceste. Vsa ta dela bodo le še pospešena. Graditev ceste na Plavški rovt je bila nujna potreba iz teh-le razlogov: Dosedanja cesta I. reda je stara približno 40 let in je speljana po jarku, po docela plazovitem terenu. Oporniki bodo vsak ča6 odpovedali in je nevarnost, da se cela cesta zruši v potok Jesenice. Vzpon dosedanje ceste je do «.22%, nova cesta bo pa izkazovala največ do 9% vzpona. Dolga bo 2 km in bo šla po suhem in 6olnč-nem terenu skozi gozd Zerjavec. Velikega pomena bo za vas in za bližnjo okolico ta cesta, saj bo lažji dovoz. Tujski promet, ki se vsako leto veča, se bo lažje razvil, ker bodo turisti imeli ugodnejšo pot na bližnje izletniške postojanke (na Rožco). Lastniki obširnih gozdnih in paš-niških parcel bodo tudi veseli, saj se bo dvignila vrednost njihovih zemljišč. Cesto v laški rovt bodo začeli graditi na spomlad. Z lizolom se je poskusila zastrupiti. Včeraj popoldne je prišla v hotel »Paar« na Jesenice dvajsetletna A. K., in si je naročila sobo v I. nodstropju. Sobarici je pa naročila, da naj prinese čaj v sobo. Ko ji je ta postregla z čajem, se je Kovačeva takoj zaklenila v sobo. Sobarici *e je to seveda zelo sumljivo. Čez nekaj časa je zaslišala iz sobe čudno stokanje. Takoj je obvestila domače, ki so vrata v sobo e silo odprli ter našli Kovačevo, k je ležala v postelji ter se zvijala v bolečinah. Obvestili so telefonično .policijo in zdravnika dr. Marčiča, ki je obupanki tak-oi nudil zdravniško pomoč ter ji izpral želodec. Odredil je tudi prevoz v ljubljansko bolnišnico. Pri Kovačevi so našli štiri, raznim osebam namenjena poslovilna pisma. Vse kaže, da je mlado dekle hotelo v smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Škofji Loki so uredili zdravstveni dom Cisto gotovo je, da je bila Škofja Loka in ves njen okraj prav do zadnjih časov zapostavljena v zdravstvu. Poudarjamo, da ves okraj razen nekaj zdravnikov ni imel niti ene zdravstvene ustanove. V tem času smo sedaj naredili ogromen korak naprej, ko se je posrečilo doseči za Škofjo Loko silno važno ustanovo — Zdravstveni dom. Naš zdravstveni dom bo imel svoje prostore v prvem traktu Mestne ubožnice v prostorih ki »o lepo higijenično urejeni in v novem poslopju deške ljudske šole. V mestni ubožnici je nastanjen protituberkulozm dispanzer, v Šoli pa bodo drugi oddelki kakor posvetovalnica za dojenčke Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura T C1 a » > •»T K X O ffc Veter (smej, inkost) Pada- vine , •> a” = s • ■S ”«5 a « e .B B vrsta Ljubljana 745-5 7-4 5-0 91 10 N, 67-1 del Maribor 747-6 7-0 3-0 90 10 0 3-0 dež Zagreb 753-5 5-0 -1-0 90 10 0 — — Belgrad 756-1 100 5-0 90 10 0 — Sarajevo 756-6 ll-o o-o 80 10 0 0-5 dež Vis 753-5 9-0 60 80 6 SEs — — Split 756-0 14-0 8-0 80 8 ESE, 2-0 dež Kumboj 7563 16*0 n-o 90 6 E, 3t) dež Rab 754 6 16-0 7-0 90 10 SE, 11-0 dež aubpognin 7558 15-0 8-0 70 6 SW, 21-0 dež Vremenska napoved: Oblačno, me s padavinami nestanovitno vre* Koledar Dane«, 6reda, 6. decembra: Nikolaj. Četrtek, 7. decembra: Ambrozij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Tmkoczy, Mestni trg 4; Gartui, Moste, Zaloška cesta. Predavanje SPD. K užitkom in lepotam planin ne spada samo strma stena, gorski gozd, krasno rastlinstvo in zanimivo živalstvo, ampak tudi planinsko nebo podnevi in ponoči. V torek, dne 12. decembra L l. ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice pod okriljem SPD g. ravnatelj Kunaver Pavel o zanimivi temi; »Planinec in zvezde«. Predavatelj bo opozoril na možnost, kako more planinec za časa svojega bivanja v pianinih opazovati nebesna telesa, ki jih dosežemo s prostim očesom ali z malini lovskim daljnogledom. Zanimivo predavanje bodo spremljali številni diapozitivi, med njimi 12 sodobnih nebesnih kart. Za planinca je še posebno potrebno, da se vsaj nekoliko spozna na zvezdnatem nebu. Planinci, rezervirajte si navedeni večer za zanimivo predavanje. Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg. Danes v sredo, dne 6. L m. ne bo predavanja. L|ubl|ansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Sreda, 6. decembra: Zaprto. Četrtek, 7. decembra: »Hudičev učenec«. Red Četrtek. Petek, 8. decembra ob 15: »Emil in detektivi«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20: »George Dandin«. Izven Znižane cene. Sobota, 9. dec.: »Tri komenije«. Premiera. Premierski abonma. Opera — Začetek oh 20t Sreda, 6. decembra: »Gorenjski slavček«. Red Sreda. četrtek, 7. decembra: »Boris Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. Petek. 8 decembra ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven Znižane cene. Ob 20: »Sabska kraljica«. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene Abonente Narodnega gledališča v Ljubljani naprošamo, da vplačajo 4. obrok abonma najkasneje do 14. t. m. Opozarjamo na petkovo popoldansko Izvrstno mladinsko predstavo »Emil ln detektivi«, ki je na premieri in pri prvi reprizi tako navdušila mlade poslušalce. Mariborsko gledališče Sreda, 6. decembra: Zaprto. Četrtek, 7. decembra ob 20: »Prodana nevesta«. Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo bo izšlo društveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo koš slavnostni zbornik, ki b0 posebno skrbno opremljen in bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših znanstvenikov s prispevki, ki so posvečeni vsem dobam naše zgodovine in vsem področjem naše zgodovinske vede. Dasi bo obseg Glasnika zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvi-šane članarine 30 din pod pogojem, da imajo plačano članarino vsaj do konca leta 1938. Novi člani pa prejmejo jubilejni letnik Glasnika za isto ceno 30 din pod pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku 90 din. Knjigamiška cena Glasnika bo znatno višja od tega znesita. Prijave za članstvo in znesek je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, Blrivreisova 24. in matere, posvetovalnica za zdrave in bolne otrc ke, šolska poliklinika in tako dalje. Potrebo teg zdravstvenega zavoda pri nas ie zlasti nujna za radi vedno naraščajočega števila mladine (učite ljišče, dve meščanski šoli, 2 osnovni šoli itd.). -Končno pa je tudi prav, da se mnogim manjšir krajem, v katerih so že taki zavodi, pridruži š Skofia Loka, da ne bo treba zlasti našim materar nositi svojih otrok v Medvode. Tragedija cesarja Maksimilijana in Šarlote v filmu JUAREZ" t.e nekaj let prinaša ameriška družba War-ner Brothers naivečje svetovne filme. Tako smo že občudovali film »Vest človeštva« in »Pasteur« s Paulom Munijem, nadalje »Poročnik indijske brigade«, »Robin Hood«, »Poslednja zapoved« z Errol Flynnom. Sedaj pa je družba izdelala — od obstoja zvočnega filma najlepši film »JUAREZ«. Režija filma je v rokah slavnega VVilliame Dieterla, ki je Bil tudi tvorec filmov »Pasteur« in »Vest človeštva«. V filmu »Juarez« igrajo najslavnejši filmski igrasci, tako: Paul Munl (Juarez), Berte Davis (šarlota), Brian Aherne (cesar Maksimilijan). Prvi del opisuje dobo francoskega cesarja Napoleona III., kateri je skušal z vztrajnimi intrigami Mehiko pridobiti zase. Drugi del pa riše kruto tragedijo cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ves svet se je zgražal pred 70 leti nad krivico, ki se je delal« tnlcrat nesrečnemu Maksimilijanu in nje- govi ženi Šarloti, ki sta postala žrtvi diploma skih intrig avstrijske politike. Juarezu. sinu nepismenih staršev indijar skega pokolenja, je usoda dodelila veličastn vlogo osvoboditelja njegovega mehikanskeg naroda. Juarez je bil vseskozi pošten, iskren i odločen državnik, na katerega je povsem nt opravičeno padla krvava senca na smrt obs,: jenega cesarja Maksimilijana in kruto prizadt te niegove žene šarlote, ki se ji je v najlep: mladosti omračil um. Tej ubogi ženi jo življf nje dalo edino riooroto, da do svoje smrti r zvedela, kakšen konec je napravil njen ,'juL ljeni mož Maksimilijan. Film uvršča svetovna kritika med liajlepš filme. Uprava kina Matice je film pridobila velikimi denarnimi žrtvami, zato je primoran za ta film cene primerno zvišati. Ponosna pa je da more nuditi občinstvu film toke velike vred nosti. — Premiera lilma bo danes ob 21 v kim Matici. S strojnicami gonijo rdeči poveljniki svoje vojake v boj proti Fincem »Morda pa so številne izgube ohladile navdušenje rdečih letalcev?« Posebni Havasov dopisnik je v torek poročal: Včeraj je v Ilelsinku vladal popoln mir. Ni bilo nobenih letalskih napadov. Vreme je res zelo slabo. Najbrž je vladalo takšno stanje 4udi nocoj, ker sneži in so oblaki zelo nizko. To zatišje je treba prav tako pripisovati tudi navzočnosti nemškega parnika »Donauc v helsinškem pristanišču. Parnik »Donau< je prispel semkaj, da vzame na krov nemške, sovjetske in estonske državljane in jih odpelje na varno. Treba pa je poudariti, da sovjetsko vojno letalstvo ni izvedlo svojih poletov niti nad ostalimi finskimi mesti. Prestolnica se zdi čisto zapuščena. Nekateri mestni okraji so mnogo trpeli zaradi bombardiranja, predvsem tisti, kjer stoji politehnična šola. Izpod razvalin se še vedno vali dim, izruvana drevesa in ogromne jame po ulicah pa kažejo, kako silovito je bilo bombardiranje teb delov mesta, ki ne predstavljajo nobenega vojaškega cilja. Skoraj na vseh bojiščih je bilo vojaško udejstvovanje prav tako neznatno, če ga primerjamo z napadi, ki so jih izvedle sovjetske čete v prvih dneh. Sovjetska vojska je 30. novembra prekoračila mejo na več krajih in so se povsod razvili hudi boji. Finske čete so se 1. decembra zvečer mudile na črti, ki je 18 km oddaljena od meje. Mesto Terioki je bilo popolnoma zapuščeno. Na morju se je tudi sovjetsko bojno brodovje in letalstvo živahno udejstvovalo. Bombardirana sta bila otoka Sei-skari in Lavenzari. Ta dva otoka sta bila demilitarizirana na podlagi določbe o Dorpadski pogodbi, prav tako tudi vsi drugi otoki v Finskem zalivu, ki leže ob poti proti Kronstadtu in ki so jih popolnoma izpraznili V finskih krogih še dalje trdijo, da sovjetske čete nimajo enotnega poveljstva prav tako pa tudi, da poveljniški kader nima dovolj izkušenj. Pravijo n. pr., da so severno-vzhodno od Ladoškega jezera ob priliki napada sovjetskih čet v pokrajini Salmi ruski poveljniki nagnali s strojnimi puškami in strojnicami, ki so bile postavljene za naskakovalnimi oddelki, svoje oddelke v boj. V Helsinki prav tako pripovedujejo, da se je neko sovjetsko letalo spustilo na finske postojanke z belo zastavo. Zastavlja se vprašanje, ali niso morda velike izgube (trdijo, da so Rusi izgubili 18 do 20 letal, Finci pa samo 2) v neki meri ohladile navdušenje sovjetskih letalcev. Boji divjajo po zelo različnem svetu Uspehi zavise od ozemlja, kjer boji potekajo. Svet, ki leži severno od Ladoškega jezera, je zelo različen od onega na jugu. Od Ladoškega jezera se v oddaljenosti 700 do 800 km razprostirajo veliki gozdovi in močvirja. V bližini Ladoškega jezera je še nekaj drugih jezer ter gričevnat svet. Na vsem bojišču ni več kot le pet cest. Z ozirom na to ni mogoče misliti na kakšno enotno bojno črto. Južno od Ladoškega jezera so precej gosto naseljeni kraji in so tam tudi dobre ceste. Boji v teh krajih potekajo z večjo zagrizenostjo. Ta del pokrajine, vsaj tako se zdi, je nekak naraven vhod v Finsko, čeprav leže tudi tu številna jezera in močvirja. Posebna obliko-vitost tal na Finskem omogoča, da se Finci uspešno upirajo sovjetskim četam. Finci imajo prikladno orožje Finska vojska pa poleg tega razpolaga tudi z orožjem, ki je zelo prikladno za obrambo njihove zemlje. Topovi, ki so jih izdelali na Švedskem, so se zelo obnesli. Trdijo, da je 18 sovjetskih tankov že uničenih. Nekaj se jih je razletelo, ko so zavozili na mine. Topovi finske vojske imajo to dobro lastnost, da so zelo okretni in da zelo točno zadevajo. Tak top lahko izstreli v eni minuti do 30 granat. V finski vojski v vsakem oziru vlada sijajen vojaški duh. V tem finski vojaški oddelki tako rekoč kar tekmujejo s civilnim prebivalstvom. To se je pokazalo predvsem ob priliki zračnega napada. Prav tako so se tudi tujci, ki se zdaj mude na Finskem, pokazali izredno dobesedno preluknjan s kroglami, toda k sreči so se nanj spravila sovražna letala šele tedaj, ko so ljudje že poskakali iz njega in se poskrili v bližini ali pa pod avtobusom samim. Ubit je bil pri tej priliki en sam moški, ki ni hotel iti v zavetje. Leseni most v Salmijarvi je zletel v zrak, toda beguncem se je le posrečilo rešiti se s sankami preko zamrznjenih jezerc. Helsinki: Pred glavnim kolodvorom. Naročajte Slovenski dom! Očividec popisuje bombardiranje Heisinkija Na tisoče žensk in otrok je prenočevalo zunaj v snegu Pet vodilnih nemških gospa v tujini Pomembno vlogo igrajo v današnjih časih ne samo posamezne moške politične osebnosti te ali one države, pač pa tudi zene teh veljakov. Drugače gotovo ne bi postali razni časopisi tako pozorni tudi na njihova potovanja v tujino. Takoj jih spravljajo v zvezo z vsemi mogočimi stvarmi, morda le ne samo zato, da bi bila takšna poročila Čimbolj privlačna in zanimiva. Tako v zadnjem času francoski časopisi, ki imajo vsepovsod svoje posebne poročevalce, niso prezrli, da je te dni odšla v tujino že peta vplivna ženska osebnost iz Nemčije. To je go-SP® Himmlerjeva, žena voditelja nemške policije Cestapo. Zdaj se mudi v Italiji. Zato so francoski časnikarji zvedeli iz poročila rimsko radijske postaje. Njeno potovanje morda ne bi bilo vzbudilo tolikšne pozornosti v tujem časopisju, če se ne bi v tem trenutku mudile v tujini tudi že štiri druge visoke gospe iz Nemčije. Gospa Ribbentropova je zdaj na poti v Brazilijo, Goringova in Gobbelsova žena se mudita v Švici, baronica von Neurathova pa je tudi odšla nekam iz Nemčije. Da bi to njihovo potovanje imelo kakšen pomen, najbrže ne bo držalo. Posebni dopisnik »Pariš Soir-jac in *Daly Expressa«, Walter Black opisuje bombardiranje finske prestolnice Helsinki in pripoveduje v slojem dopisu naslednje podrobnosti: Dne 2. decembra ob 13.05 so nad prestolnico ponosnega finskega naroda pribrnela rdeča ruska letala. Ženske in otroci so v trumah hiteli iz mesta s svojo skromno prtljago in se zatekali vsepovsod, kjer se jim je količkaj zazdelo, da se bodo lahko varno poskrili. Sovražna letala so se spustila nizko nad mesto. Začele so padati bombe druga za drugo. Največ bomb je treščilo v pristanišče, ena pa je zadela tudi bolnišnico. Zahtevale pa so tokrat mnogo manj žrtev kot pa tiste, ki so jih sovjetski letalci metali malo pozneje. Nenadno so bombe prenehale padati, in že se je zdelo, da je napad končan. Toda čez nekaj minut so se sovjetska letala spet pojavila nad mestom, tokrat v še večjem številu. Zdaj pa letalci niso metali le bomb, pač pa so z letal za-regljale tudi strojnice. Letala so letela tik nad strehami in so s kroglami iz strojnic na drobno preluknjala ulice ne samo v središču mesta, pač pa tudi v predmestjih To divjanje je trajalo celi dve uri. Že so krogle in strojnice zahtevale okoli 50 človeških življenj. Oddelki civilne obrambe na bližnjih gričih so zbili na & Zaključni prizor iz veličastnega Hlma »Juares«, ki ga bo danes začel predvajati kino »Matica«. Naslovno vlogo igra v filmu sloviti Paul Muni. tla enega sovražnih bombnikov. Letalo se je vžgalo in je bilo vse preluknjano od krogel. Pilot in mehanik sta bila smrtno zadeta in je letalo z njima vred v plamenih treščilo na tla. Število žrtev v bližnjih trgih, kamor so se ljudje v zadnjem hipu mogli na begu zateči, je zelo naraslo. Dvakrat sem se tisto popoldne z mnogimi drugimi moral vreči v bližnji jarek, medtem ko so bombe padale čisto blizu nas. Nikjer ni bilo v bližini kraja, kjer bi se begunci mogli počutiti vsaj nekoliko varno. Na Finskem so ta dan od Baltiškega do severnega polarnega morja deževale bombe, granate in krogle, ki so jih sipale strojnice. Na skrajnem severu, ob sami norveški meji so sovjetska letala, ki so letela čisto nizko, divje napadala civilno prebivalstvo. Da bi se izognili temu divjanju, ki je privihralo z neba, je na tisoče beguncev prebilo mrzlo noč v gozdovih. Mnogo jih je bilo med njimi tako izčrpanih, da niso mogli več nadaljevati svoje žalostne poti po zasneženih pokrajinah. Videl sem žene, kako so se s svojimi majhnimi otroki pogrezale v jarke, napolnjene s snegom. Ceste, ki jih je pokrivala debela plast ledu, so bile skoraj čisto neuporabne za avtomobilski promet iz Heisinkija. Naštel sem najmanj dvanajst avtomobilov, ki so ležali prevrnjeni ob cesti. Šoferji so delali neutrudljivo in poskušali spraviti iz mesta ljudi, ki so se sami spet zatekali nazaj, da bi poiskali svojce in jih rešili. Bilo je videti tudi mnogo takšnih, ki so se na begu poslužili konj in vseh mogočih vozil, da bi čimprej prišli na varno. Da, to je bila resnična križeva pot finskega ljudstva, ki vojne gotovo ni krivo. Na to križevo pot je moralo edino zato, ker živi v neposrednji bližini roparskega osvajalca. Vihar okoli Petsama Finski begunci so se s skrajnega finskega severa zatekli v norveško mesto Vardo. Ti begunci so z grozo na obrazih pripovedovati, da boljševiki prodirajo s težkimi topovi, s katerimi so razdejali hiše v Petsamu. Prebivalstvo se je skušalo rešiti z ribiškimi čolni, toda ruske bojne ladje so se bile že zasidrale okrog pristanišča in so zajele vse, karkoli se je tam pojavilo. Nenadno pa je — kakor da je nebo poslalo rešitelja — začelo tako na gosto snežiti, da se ni videlo nikamor več. Pod varstvom nenavadno naklonjenega vremena se je nekaterim finskim ribiškim čolnom le' posrečilo priti do norveške obale, ne da bi jih Rusi opazili Ljudi, ki so zbežali po suhem, z avtobusi, so napadla sovjetska letala ter jih obsipala s strojniškim ognjem. Eden teh avtobusov je bil Radio Program Radio Ljubljana Sreda. (. decembra: 7 Jutrinji pozdrav — I.oš Napovedi, poročilo — 7.15 Pisan vonček veselih zvo-kov (plošče) - 12 Veselje otrok (ploSče) - U.30 Poročila, objavo, 13 Napoved' — 13.0? Rapsodije in fantazije (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) ICazvoj našega Aerokluba (g. Janko Čolnar) b) Mladim naravoslovcem (g Miroslav Zor) — 18.40 Kmet. izobrazba in šola II. del (gr. dr. Vinko Brumen) —- 19 Napovedi, poročil - — 10. 1) Nao urs — 13.40 Objave — 19.50 Uvod t prenosi — 20 Prenos iz ljubljanske opeie » I. odmoru Glostono predavanje (g. Vilko Ukmar) v II odmoru: Nupovodi. poročila. Četrtek, 7. decembra: 7 Jntrnjl pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venčok veselih zvokov (plofiče — ]£! Pesmice iz naših krajev (plošče) — 12.30 Porodila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel 'Stirjo fantjei — 14 Poročila — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18 Slovenščina »a Slovence (g. dr. Kudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19..V) Deset minut zabave 20 Samospevi (g. Ivan Ruoh) ob spremljevanju klavirja (g. prof. Pave! Sivic) — 20.45 Reproduciran koncert simfonične gle_t>n — 22 Napovedi, poročila — ^2.15 V oddih igra Radijski orkester. Petek, 8. decembra: 9 Jutrn.ji pozdrav — 9.05 Poročila, napovedi — 9.15 Prenos cerkveme glasbe iz iranč cerkve — 10.30 Verski govor (g. ravnat.. Jože '»*«<)'<■> — 10.50 Praznična konoert. Sodelujejo: ga. bii? Krof. Jan Slais, pri klavirju ffa. Ruža Šlais) — 20.45 Godalni kviutH (plošče) — 31.30 Samospevi (ffdC. Štefka Korcnftanova) ob spromljevanju citer (sr. Vilko S.) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igru Radijski orkostor. Drugi programi Sreda, g. dec.: Bclarad: 20 Opera — Zagreb: 20 Solist, koncert, 21 Ljubljana — Bratislava: 19.45 Lahka glasba — Sofija: 20 Vok. konoert, 20.30 Instrument, konoert — Beromiinster: 20 Straussova opereta «VaJč-kov sen« — Budimpešta: 19.40 Gled. prenos. 22.06 Pie«, glasba, 22.30 Vlolon-čelo — Bukarešta: 20 Filharmon. koncert — Stockholm-Itorby: 20 Ork. in vok. koncert, 22.30 Voj. godba — Budimpešta: 19.30 Opora — Bukarešta: 19.30 Schubertova opereta «Pri treh mladenkah — Trst.Milan: 17.15 Vok. koncert, 21 Igra, 22.10 Ork. končen^ — Rim - Bari: 21 Simf. koncert — Florenca: 20.30 filmska glasba. 21 Pihala — London: 19.30 Opora lArnijot«. 21.05 Vok. koncert — Oslo: 19.30 Orgle, 20.20 Ork. koncert — Reykjavili 21.15 Pisan večer — Sot-tens: 20.35 Ork. in solistični koncert. Četrtek, 7. dec.: Belarad: 20 Humor, 21 Narod, pesmi — Zagreb: 20 Ork. konoert, 20.30 Madrigalisti — Bratislava: 20 Duma*: »Bratje s Korzike:, 21 Sl m fon. koncert — Sofija. 3*1 Simf. koncert — Beromiinster-20.40 Češka in madioTskr g.lasb» — Budimpešta- 18 40 Gledal, prenos, 22.05 Ples. glasba, 22.30 Violon-čeln — Bukarešta: ‘20 Filharmonični koncert - Stockholm-Hbrby: 20 Ork. invok koncert. 22.30 Voj. godba, 28.35 tJi Dl"'1 'r, BraJt' koncert, 21 Opora: « 21 Ufra, 22.20 Pianino - Florenca: 20.50 Moder, glasba - London. 20.30 Igra, ii a5, ? fflnsba — Oslo: 20 Simf. koncert — Rey-kjavtk: 21.40 Instrument, konoert — Sottens: 20.30 Klavir, 21.20 Sonate. A.. O. Barrill 29 DVE BEATRICI Kastiljski vladarji so starega vojščaka zelo cenili. Beatrice de Bo-vadilla, takrat še skoraj otrok, je bila zvesta Izabelina družica v dobi, ko je morala prestati marsikatero bridko uro zaradi trmoglavosti svojega brata Henrika. Zbežala je od doma, a se je kmalu zopet spravila z bratom, po zaslugi starega markiza de Moya in se poročila s Ferdinandom Aragonskkn. Kmalu na to je Henrik umrl in Izabela je postala kraljica Kastilije. Stari vojščak pa je vzljubil krasno de- vojko, ki je povsod spremljala kraljico. Vladarja sta opazila to njegovo nagnjenje in obljubila 6ta mu, da ustrežeta njegovi želji, če le Beatrice v to privoli. Nekega dne ji je rekel markiz: »Donna Beatrice, ali veste, kaj nameravata naša vladarja? Nekaj, kar se tiče naju dveh; va6, krasna pomladna cvetka in mene, ubogega starčka.« »Nekaj mi je znano,« mu je s porednim nasmehom odgovorila Beatrice. »A kaj se vam zdi, don Juan?« »Da bi bil srečen ... če bi mogel biti vaš oče.« Beatrice se je zvonko zasmejala. »In jaz, če bi mogla biti vaša hčerka, don Juan,« mu je odgovorila. »A žal ni te vezi med nama.« -Kakšna šikoda! .Kaj nama je storiti?« »A jaz vprašujem vas, don Juan: Kaj storiti?« Stari vojščak se je zamislil. Nato pa je dvignil glavo in pogledal deklico. Vprašal jo je: »Ali že ljubite koga?« Tudi deklica ga je pogledala in nrn brez obotavljanja odgovorila »Ne.« Don Juan se je oddahnil. »Ali bi mogli ljubiti mene?« je tiho vprašal. »Zakaj ne, če bost« mojo ljubezen zaslužili.« »Ne vem, če bi imel še čas za to; saj sem že sedaj zelo star.« Deklica je sklonila glavo, kakor da bi premišljevala. »Vidite ?« ji |e rekel markiz. »Zadeva postaja bolj resna, ko ste si jo prej predstavljali.« Nikakor se mi ne zdi tako zelo resna.« »Ne? In vendar ste se zamislili.« , »Nisetn »e zamislila; le molčala sem, ker sem vedno v zadregi, kadar govorim z vami. Sami ste rekli, da sem še otrok, a vi 6te velik in izkušen mož; hraber in slaven vojak ... »In star,« je žalostno zašepetal don Juan. »Prav tako bi morala biti bolj spoštljiva do vas. Odpustite mil Mislite si, da bi iako govorila s svojim očetom, če bi še živel.« Utihnila i* in si obrisala solzo. Po kratkem molku je don Juan povzel besedo. »Donna Beatrice,« ji j« rekel, »hočem vam v nekaj besedah razložiti svoje želje Kralj Ferdinand hoče mojo starost osrečiti z vašo nežno mladostjo in krasoto Kraljica Izabela je s tem predlogom zadovoljna, a le pod pogojem, da ga tudi vi sprejmete. Če mi torej dovolite, da vam dam svoje ime, bom najsrečnejši človek na svetu. Oče vam hočem biti, skrben in ljubeč oče.« »Da, bodite nri očel« je vzkliknila deklica. Tudi kraljica je skušala prepričati svojo dvorjanico. Vedela je, da je Beatrice 6ama na svetu, ker se brat ni mnogo brigal zanjo. Če se poroči 6 starim markizom, bo mogla ostati v njeni družbi. »Povej mi odkrito,« ji je rekla. »Ali bi 6e poročila z njim?« »Če mi Vaše Veličanstvo ukazuje .. • »V takih stvareh niti kraljica ne more ukazovati. Zdi se mi pa, da ti je precej vseeno.« »Ne popolnoma,« je dejala deklica. »Don Juan nri je rekel, da hoče biti moj oče.« »Res? In mislišt da se bo s tem zadovoljil? In če bi on bil s tem zadovoljen, ali bi tudi tebi zadoščalo?« »Zakaj ne? Saj nimam več očeta.« »Imej ga torej, otrok moj. Zdi se mi, da ga potrebuješ.« Kmalu sta se poročila. Don Juan Cabrera je bil presrečen in tudi Beatrice ni bila nezadovoljna. Markiz je znal ceniti srečo, katere je bil deležen, zato 6e ni vsiljeval svoji družici, ki je bila skoraj vedno v kraljičini družbi, kakor prei Sicer pa je bil vedno zaposlen in zato sta živela precej ločena drug od drugega. Markiz je tudi držal svojo besedo in je bil mladi deklici bolj oče kot soprog. Ne sme 6e nam zdeti nenavadna ta združitev dveh li)udi, tako različne starosti. V tisti dobi je to bilo nekaj vsakdanjega. , ? *ut^' v takšnem očetovskem razmerju pridejo trenutki, ko se bojimo, da 6e je ta, ki nosi naše ime, oddaljila od nas, da se nam je odtujila. Takšen trenutek je prišel tudi za markiza de Moya. In tedaj je rekel svoji ženi: »Beatrice, staram se. Gledam vas ter svoje sive lase in trepečem.« »Zakaj?« »Za nič ... in za vse.« Markiza se je zasmejala. »Ne bojte se, don Juan,« mn je rekla. »Dobro vc6te, da sem odkritosrčna Če bi imeli vzrok, da trepečete, bi vam povedala. Sedaj pa morete biti brez skrbi.« . Pri teh besedah pa je postala tako smešno resna, da 6e je moral markiz na glas zasmejati Medtem so minevali mescci in leta. Od časa do ča6a se je v markizovi duši še vzbujal dvom. In vprašal je soprogo: »Ali naj trepečem, donna Beatrice?« »Ni vam treba trepetati, don Juan.« Zavedala se je, da mu more tako odgovoriti, čeprav so jo obkrožali nešteti oboževalci. , . Skozi vse nevarnosti, mimo vseh skusnjav ]e sla brez najmanjše škode. Sprva se je norčevala iz vitezov, ki so vzdihovali okrog nje in hrepeneče upirali oči vanjo. Sčasoma se jih je pa naveličala in ji je postalo neprestano dobrikanje naravnost zoprno. Mislila je, da je neranljiva, a ko 6e je najmanj nadejala, se je nekdo vtihotapil v njeno srce. Ni bil to kateri izmed vztrajnih oboževalcev, ampak edini, ki ji ni nikoli govoril sladkih besed, ki se niti ni zmenil zanjo. Spoznala ga je. ko ie prihajaj h kraljici. Kako lep je bil, ko se j« navduševal za svoje načrte. Kako plemenit, ko je hotel žrtvovati 6Voje življenje za evoje ideale, ki bi prinesli mnogo več koristi in slave španskim vladarjem, kot pa njemu samemu! Kako je bil pogumen in vztrajen, kljub vsem oviram, ki so mu jih stavljali na pot njegovi sovražniki! Sprva mu je hotela le pomagati; hotela je biti njegova prijateljica. A naklonjenost 6e je prav kmalu spremenila v ljubezen Iz na- Iivne deklice, kar je Beatrice ostala tudi še po poroki z markizem, 6e je sedaj spremenila v ženo. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jo#e Kramari* — UdaJatelJ: Int. l#le 8odja. — flrednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« Ich&ia vsak delavnik »h 12. Mesečna naročnina 12 din. ca Inoremstvo 8B din Uredništvo: Kopitarjeva nliea #/111 Telefon 1001 do 1005. Oprava! Kopitarjeva ulica «.