GLAS
\
list slovenskih delavcev v AmerikL
Hm largest Skmnn VmOf in tke United States.
and legal Holidays. 75,000
TILKTON: CHelaea 3—1242
Entered m Beoond Class Matter September 21, 1903, at the Post Offios at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: OHelsea 3—1249
No. 24. — Stcv. 24.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 29, 1937 —PETEK, 29. JANUARJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
VODOVJE JE SLEDNJIČ DOSEGLO SVOJ VIŠEK
prebivalstvo ohio doline se je oddahnilo, dočim narašča nevarnost ob mississippiju
Do včeraj so našteli 333 smrtnih žrtev povodnji.— Vodovje reke Ohio se je začelo nižati med Pitts-burghom in Owenbofo, Ky. — Vremenski preroki napovedujejo sneg in dež. — Armadni in-žinirji so navdani z upanjem.
Sele včeraj se je pojavilo prvo olajšanje v po-plavljenjem ozemlju. Vodove reke Ohio, ki je doseglo včeraj zjutraj svoj višek, se je začelo nižati. Prebivalstvo se je oddahnilo. V toliko večjem strahu so pa ljudje ob Mississippiju, kajti glavna množina v*de se vali proti dolenjemu teku te reke.
Zadnje cenitve pravijo, da je v enajstih državah nad en milijon ljudi brez strehe. Mrtvih so našteli Ho včeraj 333. Od tek iik je samo v državi Kentucky 225.
Povzročena škoda znaša pol milijarde dolarjev. To so seveda le približne cenitve, škodo bo mogoče natančno ugotoviti šele tedaj, ko se bo voda odtekla.
Prebivalstvo vznemirjajo napovedi vremenskih prerokov. Pravijo, :da bo znova začelo deževati ali snežiti.
Rdeči križ je potrošil dosedaj tri milijone dolarjev. Potrebuje jih pa najmanj še sedem milijonov.
Vojaki, CCC delavci in civilisti utrjujejo jezove med Cairo, 111., in Memphis, Tenn.
Vodovje reke Ohio je stvorilo med Pittsburgh-om Pa., in Cairo. Ill , ogromno jezero, ki se zdi; da je ponekod do petdeset milj široko.
V	Cincinnatiju, prvem mestu, ki je bilo prizadeto vsled letošnje povodnji, se voda odteka. Zdaj je že mogoče videti ceste, ki so bile več dni pod vodo.
Najhujše je bilo v Louisville, Ky., kjer so še vedno preplavljene štiri petine mesta. Glavna množina vode je pa šla mimo Louisville ter se sedaj bliža mestu Paducah, ki je popolnoma osamljeno.
Žalostna je bila usoda 6000 farmerjev in ribičev, ki so živeli v 131 ,Q00 *\krov veliki kotlini med prednjimi jezovi in glavnim jezom. Inžinirji so jih opozorili, da bo treba spustiti v kotlino vodo, da se zmanjša pritisk na glavni jez.
Tri tisoč teh beguncev je dospelo v Charleston, Mo., ostali so pa dobili zavetje po višje ležečih krajih.
Pri New Madrid, Mo., se ljudje s strahom ozirajo v glavni nasip. Ali bo vzdržal? Ali bo popustil. Ce bo popustil bo v par urah stala voda po mesinih ulicah šest čevljev visoko.
Armadni inžinirji, fci jim je poverjeno nadzorstvo nad utrjevanjem jeza, so precej optimistični. Po njihovem mnenju bo nasip vzdržal.
V	Washingtonu je izjavil Walter Morom, strokovnjak zveznega vremenskega urada, da je v do-Hni reke Ohio najhuje prestano, toda nevarnost bo trajala še najmanj .dva meseca.
Dr. Thomas Parran, Jr., generalni zdravnik zveznega zdravstvenega urada, je rekel, da je bilo poslanega ^ poplavljeno ozemlje dovolj cepiva, da bo mogoče ž njim cepiti pred tifusom milijon oseb.
CAIRO, 111., 28. januarja. — Dr. James J. Johnson, ki mu je poverjena oskrba nesrečnih poplav-Ijencev je izjavil: — Mrs. Ed. Hill, ki je prejšnji teden od tukaj odpotovala, mi je telefonirala, naj ta* koj pošljem kakšnega člr^f eka s kvartom mleka v njeno hišo, kajti v hiši je njena mačka, ki je gotovo

Delavska tajnica zahteva večje pravice
situacija
na Španskem
Republikanci so pri Ovie-du nenadoma napadli. Okoli Madrida zaradi sneženega viharja s o boji ponehali.
proces proti zarotnikom
Radek in drugi so priznali, da bi Japonska in Nemčija pričeli vojno, no. —Povzročil je 3500 železniških nesreč.
MADRID, Španska, 28. jan. — Pričakujoč nov napad na '.Madrid, so republikanci nepri čakovano navalili na fašistično postojanke na gori Naranco, ki se dviguje na Oviedom.
Fašisti so bili tako presenečeni, da so se spustili v divji b*»g. Republikanci so našli <-e, v katerih so je se kuhal.i jed.
Ob istem času pa so fašisti napadli severno obrambno črto Madrida. Po kratkem boju pa so jih republikanci vrgli nazaj. Nekaj artilerijskih izstrel-[kov se je razletelo sredi Madrida, toda ni bilo nikakega zračnega napada.
A VILA, Španska, 28. jan.— Najhujši snežni vihar v tej zimi je vstavil vse vojaške operacije okoli Madrida. Po neprestanem dežju enega tedna le ]>onoči pričelo snežiti. Reka Manzanares je tako narastla, da je voda odnesla pontone, ki ] so bili postavljeni	poru
I senih mostov.
Celo v okoli Malage, kjer je ,navadno tudi pozimi zelo gor-I aO, je vse pomrznilo. j V okolici Sevilje in Eseoria Ta, severozapdno od Madrida, je zapadlo 12 palcev snega.
LIZBONA, Portugalska, 28. januarja. — General Gonzalo Queipa de Liano je po radio postaji v Se vil ji naznanil, da ste dve tuji vladi ponudili 12 tisoč vojakov, da pomagate fašistom v španski državljanski vojni, da pa je general Franco nonudbo odklonil
Truplo pokojne Miss R. Svetlin
leži v pogrebnem zavodu Kini, 514 E. 6tli Street, New York City.
Pogreb bo jutri (v soboto^ 'jb desetih dopoldne s »veto ma-^.o-zadušnico v Slovenski cerkvi na Osmi, odtam pa na pokopališče sv. Trojice v Brook lynu.
Pokojna je bila stara 44 let, doma iz Cemšenika pri Domžalah. Že kot mlado dekle se je lotila slamnikarske obrti ter .ie delala naprej v Domžalah, potem pa par sezij na Dunaju.
»V Ameriko je dospela po vojni. Kot strokovnjakinjo v slamnika rski obrti so jo povsod u-važevali. Bila je na glasu kot izredno pravična in poštena
foreladv. *
V domovini zapušča že skoro devetdeset let starega očeta in dve sestri.
Naj v miru počiva in naj ji bo lahka ameriška zemlja.
MOSKVA, Rusija 28. jan. — Na zarotniškem procesu so Radek in njegovi tovariši priznali. da je bilo za letos določe-ro, da Nemčija in Japonska napadete sovjetsko Rusijo.
O teh vojnih načrtih sta bila natančno poučena Kari Radek in bivši železniški ravnatelj I. Aleksandrovič Knjazev. Leon Tročki je z Nemčijo in Japonsko izdelal načrte za napad in je obljubil, da bo Rusija odstopila Nemčiji Ukrajino, Japonski pa obmorske province v Sibiriji, ako bo strmoglavi jena sovjetska vlada in bo mogel T roki postaviti v Rusiji kapitalistično vlado.
Trocki je po bivšem podko-misarju za težko industrijo Gregoriju Pjatikovu Radeku sporočil, da se bo leta 1937 vrnil v Moskvo.
"Pjatikov mi je rekel, da po Trockijevem mnenju potrebuje Nemčija eno leto za diplomatsko pripravo na vojno." je izpovedal Radek. 4 4 Nemčija je sedaj popolnoma pripravljena :ia vojno. Nemčija se sedaj trudi, da si zagotovi nevtralnost Anglije in pride do kakoršne-gakoli sporazuma s Francijo. Za sebe pa zahteva popolnoma proste roke v Podonavju in na Balkanu."
Knjazev je priznal, da je kot lavnatelj južnih uralskih že leznic povzročil 3500 železniških nesreč, pri katerih je izgubilo življenje G3 oseb, več sto pa jih je bilo ranjenih. Vse te nesreče so bile sistematično pripravljene s tem, da so bile železniške proge zanemarjeno ali pa poškodovane.
Knjazev je prevzel tudi krivdo železniške nesreče pri Su-mihi v Sibiriji 27. oktobra, leta 1935. Knjazev je zakrivil, da se je vojaški vlak zadel v stoječi tovorni vlak in je bilo 27 vojakov ubitih. To je storil po naročilu japonskih agentov.
carjev morilec aretiran
pričanja neke priče je bil aretiran Bela-borodov. — Tekom obravnave je bilo aretiranih nad 100 Rusov.
d0v0le naj ji pozvati k
zaslišanju vse prizadete
WASHINGTON, D. C.. 28. januarja. — Delavska tajnika Miss Frances Perkins je včeraj kon -s^res nujno prosila, da podeli njenemu uradu oblast, da more odrediti preiskavo o vzrokih stavke in predlagati pogoje, pod katerimi bodo delavski spori v splošni blagor poravnani.
MOSKVA, Rusija, 27. jan. — Vsled izpovedi M. S. Boguslav-jskega, ki je med 17 obtoženci, ki se morajo zagovarjati zaradi vele i zda je, je bil v Rostovu ob Donu aretiran bivši predsednik sovjetov v Orenbur^u. Alexander Georgijevič Belabrodov ki je dal povelje leta 1918 ustreliti earja Nikolaja in njegovi družino.
Boguslavski pra je obdolžil, da je bil leta 1928, ko je bil izgnan v Busku v Sibiriji, zapleten v zaroto; ki je imela namen ovreči sovjetsko vlado.
Carjeva družina je bila ustreljena 16. julija 1918 v kleti hiše, kjer je bila zaprta, v Kkate-rinburgu. Njihova trupla so bila razsekana in nato sežgana.
Tujci, ki zasledujejo sedanji proces v Moskvi, sodijo, da j'* bilo tekom sedanje obravnave nanovo aretiranih nad 100 Rusov na podlagi pričevanja 17 obtožencev.
Obtoženci J. A. Livšic, ki je bil železniški podkomisar, bivši ravnatelj južnih železnic T. A. Kn jazov in Josip O. Turok so priznali, da so hoteli s ]>o-močjo Japonske strmoglaviti sovjetsko vlado. Japonskim a-gentom so dajali pojasnila o ruskem železniškem sistemu.
Turok je priznal, da mu je nek japonski agent dal 35.000 rubljev leta 1935 in da je dal Knjazovu 15,000 rubljev. Oba sta nato dala japonskemu agentu informacije, ki sta jih dobila tod Livščiea.
I Livščic je vse to priznal in je I hotel navesti ime japonskega* agenta. Predsedujoči sodnik Vasilij U1 rich pa mu tega ni dovolil, ker je že v začetku obravnave izjavil, da ne bo dovolil, da se pri obravnavi imenuje kaka druga država, ali pa kak zastopnik druge države in da bo dovolil to povedati jxv-zneje v tajni obravnavi.
PLAČA PRINCA SOPROGA
HAG, Holandska, 28. jan. —< Princ-soprog Bernhard zu Lip-pe Biersterfeld, mož holandske prestolonasledniee princese Ju-Ijane bo dobival od holandske
vlade 200,000 goldinarjev .$195,000) plače na leto. Njegova poglavitna naloga bo biti mož bodoče kraljice in oče njenih otrok. Vse vladne posle bo opravljala kraljica, princ pa bo samo njen soprog.
VIHARJI IN MRAZ V EVROPI
LONDON, Anglija, 28. jan. — Iz cele Evrope prihajajo poročila o velikih viharjih, o poplavah in *iudem mrazu, kar povzroča veliko škodo.
LIZBONA, Portugalska. 28. januarja. — Velikanski viharji, .ki so najhujši v 50 letih, so vrgli vodo čez bregove rek, so izruvali drevje, razdejali železniške proge in raztrgali telefonske in brzojavne žice.
KAROCITR SKi NA "GLAS NARODA", NAJVEfJJI ST-O VENSKI DNEVNTF ^
P8ZAVA&
Ker se ji ni posrečilo zbrati k konferenci zastopnikov General Motors in avtomobilskih stavkarjev, je delavska tajnica pozvala kongres, da čimprej sprejme tozadevno postavo.
Medtem pa je predsednik General Motors A. P. Sloan pustil po vseh tovarnah, ki zaradi stavke niso zaprte, in pj družabnih uradih nabiti izjavo, v kateri pravi, da je avtomobilska družba takoj pripravljena pogajati se s stavkarji, kadar izpraznijo zasedene tovarne.
Sloan v svoji izjavi odločno zavrača trditev delavske tajnice Miss Perkins, da se je njegova družba izognila "moral -eni odgovornosti."
"Vi veste," pravi Sloan v svoji izjavi na delavce, ki niso zastavkali, ''da to ni res. Zakaj tedaj ta obdolžitev ? Samo zato, ker se ne maramo pogajati s skupino, ki je naše tovarne brez ozira na pravico in postavo zasedla."
V Chrvslerjevih tovarnah v Mihiganu in Indiani je včeraj pričelo delati okoli 40,000 de lavcev. Prišlo ni do ni kakih izgredov. Predsednik United Avtomobile Workers of America, Homer Martin, je rekel, da je povsem v redu, ako se unijski delavci vrnejo na delo v takili tovarnah, ki so bile zaprte zaradi pomanjkanja materi iaui, ni pa v njih bila stavka.
Miss Perkins pravi, da nameravana postava ne bo naperjena proti General Moto rs s družbi, čije predsednik se ni hotel sestati z Le wis o m in drugimi voditelji avtomobilske stavke, temveč se je hoče posluževati v vsaki stavki, kjer lu bilo zvezno posredovanje po trebno.
"Neobhodno potrebno je." je rekla delavska tajnica, "da ima kaka oblast dolžnost in s tem pravico uradno preiskovati vzroke stavk in drugih delavskih sporov ter dognati gotova dejstva, staviti pogoje za poravnavo ter objaviti izid preiskave.
"Da p<£ bo omogočena temeljita preiskava, ki bo izvedena v misli splošnosti, ne pa v smislu delavcev in delodajalcev, mora ta oblast imeti pravico zahtevati, da so ji predložene, knjige in listine in ima tudi pravico zaslišati in zapriseči priče.'1
FLINT, Mich.. 28. januarja. — V Chevrolet tovarni je v sredo pričelo delati okoli 10,80T delavcev in jim je družba začasno zagotovila po tri dni de la na teden, dokler ne bo po-
ravnana stavka, vsled katere je izgubilo v Fiintu delo 38,000 delavcev.
Četudi se nahaja Chevrolet iovarna nasproti Fisher Body tovarni št v. 2, katero še veti no drže "sedeči" stavkarji, ni prišlo do nikakih izgredov. Ravno na tem mestu, na ulici med obema tovarnama je prišlo 11. januarja do spopada, v katerem je bilo 28 oseb ranjenih in je policija aretirala 14 uuijskih delavcev.
Pred tovarno ni bilo polici jo, ne vojaštva in tudi stavka: -ji niso nadlegovali delavcev, ki so prihajali na delo. Pred tovarno pa je bil avtomobil z linijskimi voditelji, ki so po r:i-ilio pozivali delavce v Chevrolet tovarui, da pridejo na linijsko sejo, toda delavci se za poziv niso zmenili.
debata 0 vedskih vprašanjih
Prosvetni minister pravi, da Jezus ni bil Zid. — Proti prepovedi krščanskih znakov po šolah.
BERLIN, Nemčija, 27. jan. — Na fronti, na kateri se cerkev in država sicer tajno, toda zelo resno borite za duše vernega ljudstva, je prišlo do naslednjih dogodkov:
1.	Anhaltski minister za ljudsko izobrazbo Alfred Freyberg je v svoji izjavi na učiteljstvo zahteval, da se postavi na stališče narodnega socijalizma, da Kristus ni bil Žid, pač pa ueu-strašen junak in strasten bojevnik proti hinavščini židovskih farizejev;
2.	bavarski notranji minister je odločno zanikal govorico, da morajo vsi krščanski znaki izginiti iz šol;
3.	nemški uradni časnikarski urad je opozoril na "teden nemških šol" na gorenjem Bavarskem, ki je skušal starišem, katerih otroci obiskujejo ljudske šole, dokazati, da sole niso sovražne veri, in
4.	voditelj evangelske spo-znavalne cerkve Edvard Butz je primerjal svetopisemski ju-daizem, ki je hotel vpeljati ljudsko ali narodno vero, z nemškim narodnim socijalt-zmom, ki hoče vpeljati )>osebiio nemško cerkev, _

> .. __
__
aiMflyjjggg; A'
GLAS VARVVA"
New York, Friday, January 29, 1937
THE LARGEST SLOVENE. DAILY IN UJ5.A.
■
"Glas Naroda'
CA Corporation) Ownd and PnUUnd if 9LOTENIC PUBLISHING COMPANY
of abort officers: Nmt M CUT. R. 1
"GLAS NARODA" (Taice of the tople)
Xhrery Day Except Sundays mad Holidays
■ celo loto nU« mm. tanrlfco to
KlPldp ••••••••eoto»eeee««e* ^1.00
R pol Irt® oaooeaooeaaoaeaaaooo \®.00
.................|LN
Zi New York mm oolo leto	17.00
Zm
Za inozemstvo n odo lete......$7.00
Za rol leta....................$&B0
Subscription Yeerlj 96.00
DoptsS toes podpisa In osebnosti se ne priobSujejo. Denar naj se blagoroll •MiUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ' asm tod i prejšnje bivališče naanani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Unaja vsaki dan izvsemll nedrij ln praanlkov
"GLAS NARODA". 216 W. 18ih Street. New York. N.
Telephone: CHelsea 3—1242
.•S!"
"VOJNA TUJCEV" V ŠPANIJI
Londonski "Times" priobeuje izčrpno poročilo o bojih v Španiji. Uvodoma piše člankar, da bi bilo kriviono vse branilce Madrida imenovati komuniste in vse napadalce Madrida imenovati fašiste. General Franco sam ni noben fašist. Tod.i obe stranki sta pod vplivom skrajnih struj in inozemska vme-šivanja so ta vpliv še povečala.
Nacionalistično letalstvo je v rokah Italijanov in Nem eev. Vgotoxijeno je, da so proti sovjetskim bombnikom upe rnbljali nemške protiletalske topove na električni kontrolni pogon.
Rusi pošiljajo čez Bareelouo in Valencio neprestano o-rožje in bojni material rdeči vladi ter so zadnje tedne sploh čisto sami vodili obrambo Madrida.
Nemška pehota v Španiji šteje okroglo 10,000 mož. Najhujša borba med tujei je pri Madridu. Skoraj ne mine dan, da lie bi prišlo do kakšnega težkega zračnega boja med ruskimi bombniki, ki so najhitrejši, kar jih letalska industrija pozn i, in nemškimi lovci, ali kakšne manjše borbe med nemškimi Jurt kerji in sovjetskimi bojnimi letali.
Če bi bili tujci Španijo pustili na miru. bi bila vojna že davno končana. Inozemstvo pa je iz državljanske voine napravilo borbo med komunizmom in fašizmom.
Čete na madridski fronti so mešane. Na nacionalistični ftrani prevladuje "tujska legija", ki šteje 15,000 mož, ki jih podpira manjše Število Nemcev, ki pa nastopajo •sami, ne da bi se med Spance mešali.
Poleg teh se nahaja pri naeionalistih še večje število i-talijan<kili, portiuralskili in drugih prostovoljcev. Nemci sn oblečeni v sivo uniformo, ki je nekako na sredi med nemško ir. Fpansko uniformo. Lahko jih vidimo vsak dan, kako prevažajo po velikih cestah okrog Madrida težke avtomobile, vozove x živežem in manjše in težje topove. Pred Madridom je tudi dosti kari isto v.
Pri Talaveri in Toledu, ki jih sovjetska letala mnogokrat boirbardi rajo, nalet i šč na mešane čete, toda turbanov p dandanes mnogo manj kot svoje dni. Maroške čete so manj o l-porne in so silno umirale. Zdi se, da je okroglo 90** vseh Ma-rokancev, ki so prišli prve dni v Španijo, umrlo na fronti al: od bolezni.
Nacionalisti do sedaj niso doživeli noltenega poraza, raze n pri Oijonu.
Člankar zaključuje z domnevo, da Španija po končaai vojne bo bo mogla ostati ne komunistična ne fašistična.
Zdi se, da se ne bodo več |K>zdravljaJi s stegujem* roki. niti s pestjo, marveč da bodo vsi šli na delo z geslom: — Španija Spancem! na ustih.
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-, vo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
žm $ 2.55---------Din. 1H
t 5.00----Din. 200
$ 7.20 _____________ Din. 300
$11.70------Din. 500
$23.09________Din. 1000
$45.00 ____________Din. 2000
V ITALIJO
Za
$ «.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Lir 100 Lir 200 Lir 600 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000
WEE BE CENIt SEDAJ HITMO MENJAJO BO NAVEDENE CENE FODVHŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOtl
vošjfc Urah
IZPLAČILA V AMKRfftKTH DOLARJIH
kot storaj navedene, bodisi v dinarjih aH fte boljše pogoje.
New York, N. Y.
Čudež čudežev! To je res novica. Oltarno društvo cerkve sv. Cirila v New Yorku je .po vabilo, zares čudnega gosta k prireditvi, ki jo bo priredilo v nedeljo, 7. februarja v cerkveni dvorani na Osroi» cesti v Neu Yorku. Kdo bo ta izvanrednl gost f To bo "Mutasti Muzi-ieant". Možak poje, kar ni nič čudnega, ampak čudno je to, t1 a je tudi mutast. Ali ste kdaj slišali mutastega človeka peti? Gotovo ne. Zato morete vsi priti v našo cerkveno dvorano na 7. februarja, da boste videli in slišali tega čudnega človeka. Vemo, da ne bo Vam žal, ker boste lahko povedali Vašim prijateljem in drugim, da ste videli in slišali z lastnimi ušesi mutastega človeka peti. To jc res čudež čudežev, čudež današnjega dne.
Vse to boste videli in slisaii v igri " Mutasti Muzikant", ki jo priredijo ženske Oltarnega društva naše slovenske cerkve v New Yorku, kot zadnjo prireditev, j »redno pride sezoni poKoro, post. Naše dobre ženske vabijo vse Slovence v New Yorku, Ridgewoodu, Glendale ni okolici, da pridejo k prire < lit vi, da se skupno nasmejemo še enkrat pred pustom, ker je igra zelo polna smeha in raz ved rila.
Igra se bo začela ob 6. uri zvečer v nedeljo, 7. februarja. Po igri bo ples in prosta zaba \a. Za ples bo igral Frank Po-povich (and his double accords an). Igral bo staro-krajsko ri moderno muziko, tako da se ')odo mladi in stari lahko izvrstno vrteli. To ni vse. Vsi veste, cla so naše žcTiske izvrstne kuharice in so obljubile, da bodo prav po slovensko vsem lačnim post regie. Vrh tega pa boste lahko dobili okusno pijačo, ki bo tudi pomagala do dobre '.olje. Torej pričakujemo, tla bodo vsi naši rojaki in prijatelji naše fare gotovo z nami na tej lepi prireditvi. Vstopnica je 35 centov. Ves dobiček je za našo faro.
Odbor.
Roscboom T N. Y.
Rojakom, ki so me vprašali glede lova na srnjake, radevo-lje vse pojasnim kar mi je znano. Ker se pa vnaprej ne more nič prerokovati, naj tu malo opišem ali omenim o zadnji sezoni.
V tej okoliri je bilo zadnjih |Mir let precej te robate divjačine in zadnjo jesen jo je bilo v Otsego okraju dovoljeno po bijati skozi dva tedna. Koliko divjačine je ostalo, se zasedaj še ne more povedati, ampak to se bo videlo v prihodnjem poletju. Tudi se ne ve, če bo jeseni zopet dovoljeno lov ali ne:
v tej zadevi odločujejo okrajni i-astopniki v sporazumu z Conservation Departmcntom.
Toraj glede lova na srnjake je treba počakati do prihodnje jeseni, recimo do meseca septembra.
Pretečeno jesen v dnevih lova na srnjake je 'bilo tu pri na* prav živahno, ker rogačev je bilo res preejšnjo število, a lovcev, to pa nič koliko.
Mislim, da poleg moških prebivalcev tega okraja je bila mogoče tudi kaka ženska. Torej, kolikor moških prebivalcev, toliko lovcev, akoravno se jaz tega pohoda nisem udeležil.
Mnogo lovcev je bilo srečnih. Nekateri so imeli le prijetno zabavo, eden tu v naši bližini pa tudi precej strahu in skrbi.
Bilo je tako: Mož je bil sam in precej na samotnem prosto m. Na drugi strani ograje so se pasle krave, poleg krav pa tudi lep srnjak. Mož je ustrelil srnjaka, a ko ga je hotel pogledati, je moral čez plot. Za plotom (ograjo) je bil poleg krav tudi bik, ki pa ni dovolil lovcu priti do plena. Tako je moral mož čakati od 9. ure zjutraj do 4. popoldne ko je go-si>odar prišel po krave. Potem je šele sprevidel, da sam itak nemore nič opraviti, ker ubiti rogač je tehtal blizo 300 fun lov. Slučajno je pa ob istem času prišel mimo lovski čuvaj, sin tukajšnjega uglednega far. merja Mr. Anton Semrova in mu pomagal vleči lepo žival do ceste, nato mu jo je pa še na dom peljal.
S tem pa ni rečeno, da je lovski čuvaj vedno v pomoč lovcem. Mislim, da sami veste, da je v mnogih slučajih ravne obratno, a vendar resnici na ljubo moram omeniti, da poštene lovce spoštujemo vsi, tako možje postave kakor tudi mi larmerji. Nepoštenih lovcev se pa možje postave veselijo, mi farmerji jih pa sovražimo, ker nam povročajo neprilike in tudi dosti škode. Upam pa, da med .Slovenci slednjih ni. To »ej kakor smo rekli, lovska sezona je še daleč.
V tem okraju t. j. v Otsego County Jc mnogo, mislim, da čez sto slovenskih farmerjev.
Pozdrav!
Poročevalec.
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA''
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
na razpolago je le SE nekaj letnikov, zato se potrudite in pošlji
te Čimprej
Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih — zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAJBOLJ PRIMERNO IN
PRIPRAVNO CTIVO ZA SE-
DANJE DOLGE VEČERE
UPRAVA "Glasa Naroda"
Um3l>tramifl*!ISBt!Bfl!S!l! '^ISlRSn l !!. ■ 3*l(Slf •jensr 3!IB|!i!!l- !!i: iinUUH
E. Worcester, N. Y.
V sosednji vasi Kichmond-ville je preminul rojak Frank P od pa c 2'2. januarja. Pogreb je bil 25. januarja z obilo udeležbo sorodnikov, znancev in prijateljev.
Pokojni je bil star GO let. Tu zapušča ženo in več otrok, eno sestro pa v Cleveland, O.
Pokojni se je preselil sem iz
Clevelanda, Ohio, preu 17 leti. »
Zadnjo jesen meseca novembra smo tukaj imel precej mraza, parkrat je toplomer padel I pod ničlo. Decembra se je pa j nazaj ogrelo, in dozdaj ni dosti j'/ime, le bolj mokro.
Pozdravljam rojake po širni j Ameriki!
Anton Habinc.
Sacra nun f o. C al.
"Kajti 44včeraj" s~ -«ino sanje
in 44jutri** je samo privid. Toda današnji dan dobro
preži vi jen ffpremeni včerajšnji dan v
vesele sanje, jutrišnji dan pa v privid upanja.
(Stara sanskritska fsem.) *
Ko sem odtrgal zadnji ostanek krasnega stenski-jja koledarja. ki mi ^a je lani posla! moj prijatelj Frank Hr»»Ua iz Kast Helene. Mont., sem m-.-f»omnil. da ui^em obnovil na
Otrpel Met? Dobite dobrodošlo in hitro od pomoč a par vdrgnenjL
PAIN-EXPELLER
Jo bil uspeftno rabljen izza leta 1807...
H I M č f- T
ročni ne in da že več kot eno le-;o nisem poslal nobenega dop: sa v 44Glas Naroda".
Prilagam oboje. In če ured nik sprevidi, da je dopis košu namenjen, naj ga enostavno vr-
»	I v
ze v kos.
. Pri tem sem se tudi spomnil pisma, ki mi ga je pred mesec' pisal neki ^Jovenski trgovec iz države Ohio terme vprašal, če bi mu svetoval začeti trgovino
Sacramento. Pismo sem bil nekam založil, ker pa vem, cla ,;e naročen na 44Glas Naroda", mu tem potom odgovarjam.
Sacramento je glavno mesto Oalifornijc ter se naglo širi kot se pač vsako californijsko inesto. Zdi se mi, da je v mestu več trgovin kot jih je treba. Toda tiste, ki lahko vzdrže konkurenco, dobro uspevajo.
Po drugih državah si ljudje domišljajo, da je Californija nekakšna obljubljena dežela, kjer se slehernemu obnese farma, sadovnjak ali vinograd ali kjer se lahko loti te ali one trgovine in uspe, nakar lahko brez dela živi brezskrbno življenje.
Taki ljudje se običajno že po ;>ar mesecih prepričajo, da je treba tudi tukaj, kakor v vsak' drugi ameriški državi, trdo delati. če hoče človek kaj doseči.
V mestu Sacramento je manj kot en ducat Slovencev. Izmed teh jih je pa pet članov moje družine. Najmlajšega — fanta—nam je prinesla teta Štorklja dan po Božiču. Toda kot s^m že omenil—čas beži. Že v .»a j koledar nas navdaja s tem prepričanjem. Ozirajoč se v staro leto in skušajoč se zamisliti v bodočnost, sem se spomnil pomembnih besed, ki sem jih postavil za uvod mojemu dopisu. Napisane so bile preti tisočletji, najbrže še preti Moj zesom, katerega je baje našla v leseni košari v bičevju ob Nilu krasna egipčanska prince-?..
Walter Predovich.
slika iz velemesta
DELO DOBE —
izkušene SI V A L K E moški!-slamnikov. Izvežbane morajo *>iti na zi<r-zag in box-masinah QUALITY PANAMA HAT CO., L.c., 27-29 West 4th St., New York Citv.	(3x)
FARMA NA PRODAJ
Pod ugodnim ]*»goji se proda farma z 134 a kri zemlje, vse polj-ko orodje, živino in sploh vsem, kar spada na dobro kmetijo. Ilišt in h lov v zelo dobrem stanju. Za nadaljna |»ojasni!a .-e obrnite na na-lov: 154 Fnr-nare Street. Little Falls, X. Y.
(3x—Fridav)
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNfe POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "tea Naroda"
216 W. 18th Street
New York City
Počiljite takoj, da bodo dobili za praznike!
Vazrto
za
Kder je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koča od i, je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsted nafte dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnil* ln tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanja Udobno ln hitic. «®to se sa-npno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo . vse, bodisi prošnje sa povratna dovoljenja, potni listo, rišejo In sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem šasa, in kar Je glavno, sa najmanjše stroške.
Nedrlmrijaai na} ne odfaiš*Jo do se dobi Is Washingtona povratno dovoljenje.
Plimo torej lakaj sh Tmplslaa navodila !a dfr bosta poceni ta udobne potovali.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
2)6 West 18th Street New York. N. Y.
Po trdem tlaku .stopa siv starec, zavit v oguljeno »uknjo.
Njegovi koraki »o tihi, ker liotli po bosih podplatih. Nje govi koraki so negotovi.
Ne pogleda ne na levo. ne na desno.
Mimo njega buči množica.
Naenkrat obstane. Prične se tresti in kriliti z rokama.
Se enkrat se prestopi, potem pa omahne z obrazom na tlak.
Afnožiea vzvalovi in za hip obstane.
Toda v velemestu je tak dogodek nekaj vsakdanjega.
Po par sekundah že hite ljudje naprej vsak svojemu cilju nasproti.
Močan delavec se skloni k njemu in ga obrne na hrbet.
Starec ima napolodprte oči. Iz njegovega obraza se izraža skrb, trpljenje in razočaranje.
Na tlaku leži obžalovanju vredna žrtev našega velikega časa.
Tistim, ki imajo polne želod r-e, se taka žrtev ne smili.
—	Ja, ja, je že tako, — pra-*. ijo, — čemu pa ni štedil, ko je bil mlad.' Grehi mladosti sc maščujejo na starost.
Množica, ki gre mimo, da o-švrkuje z bolj neprijaznimi ko4 .-očntnimi pogledi.
Počasi se približa policist.
Najprej se ga dotakne z lic go, ker se pa starec ne gam-, •Q skloni k njemu.
Policist stopi k bližnjemu telefonu.
Tistim, ki se ne mudi, obstajajo. Vedno več jih je.
Policist jih najprej mirno, ♦lato pa osorno odt?auja.
Iz daljave prizvoni ambulan-čni voz.
Mlad zdravnik izstopi. V ro Kali drži mal kovčeg. iz desli;-•ca žepa belega suknjiča mu uJeda stetoskop.
Šofer in policist primeta nesrečnika in ga odneseta v bližnjo vežo.
Radovedneži liočejo vdreti r.otri. pa jini |>olicist zabrani vstop.
Sredi veže leži »taree.
Oko. v katerem je bila še pred kratkim iskra življenja, je osteklcnelo.
Zdravnik po-lnša s -teto^ko-pom.
Dvižne trepalnieo, aknša u-jet i nt rip žile.
—	Mrtev je, — pravi, v-ta-.•e in si obris«« prah » kolen.
Ambnlanea oddrdra.
Polieist mn preišče že|»% b«»-Sef dobiti kako pisanje.
Ničesar. Nobenega znamenja.
flnvek brez imena, kakoršnil« ;e na tisoče in tisoče v velemestu.
Vojsčak iz armade n«**rečni-kov. ki niso nikjer registrirani.
V	strašnem boju z življenjem in pomanjkanjem je omagal.
PolicUt zopet stopi k 1ele fonu in kliče coronerja.
V	veži se h udu je zaripel gospodar :
—	Lepega zlodja so mi privlekli sem. Kaj bodo rekli sosedje? Moj biznes bo prizadet.
Policist ga skuša potolažiti:
—	Saj bo kmalu tukaj mrtvaški voz. Ali imate kje kaj starega papirja. Mrtvec ne sme ležati nepokrit.
Uslužbenec prinese šop starih časopisov. Policist pregri-nja mrtveca s polarni papirja.
Ali po naključuja ali namenoma je preko mrtveče vega obraza razprostrta prva stran velikega newyorskega dnevnika.
Sredi strani je velika slika mlade ženske.
Zgoraj je pa napis z dva palca visokimi črkami:
—	21 -letno dekle je podedo valo po svojem očetu dvajset milijonov dolarjev...
ssasssasssssaMM
GLAS NARODA"
New York, Friday, January 29,. 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8X*
SLOVENEC MED GANGSTERJI
Mlad slovenski častnik ju-goslov. trgovske mornarice F. T. se je te dni vrnil z daljnih potovanj, ki so ga po vedla mimo vseh kontinentov. Iz kopice doživljajev je opisal naslednji dogodek:
Južna Amerika. Glavno mesto državice Peni, Lima, ki ima 300,000 prebivalcev in leži 17 km od svoje morske luke Callao, je moderno mesto. Široke ulice, štiri do petnadstropne hiše, razsežni, malo obiskovani tropski parki, močan avtomobilski promet. Na širokih trotoarjih s prav tako živahnim osebnim prometom sreča-vaš med bogatimi priseljenimi
•ropci potomce izumirajočih Inkov, bivših gospodarjev Juž-j ne Amerike, popolnoma evro-peizirane.
Trinajstega maja zjutraj smo se usidrali pred luko Callo. Po čakanja polnih carinskih in policijskih pregledih so nas slednjič izpustili na obalo. Novi, moderno in udobno urejeni pullmani so nas z amerikansko! brzino odpeljali mimo siromaš-1 i lih inkskih vasi v središče Lime.
Na sporedu je bil najprej o-gled muzejev. Prvj inkski muzej: stara visoka kultura domačinov, dobro ohranjeni lesorezi, kipci iz letea in kamenja, umetne tkanine in preproge s pst-rimi ornamenti, izdelki domače obrti,, razne posode iz trdega lesa in gline, mumije, ki so jih Inki hranili v hišah kot domače svetinje. Vse to priča o visoki nekdanji kulturi domačinov, o kateri pa ni danes večne duha ne sluha. In drugi, "nacionalni" muzej: bolj pustolovskih conquistador je v z domačini in sosedi, sulice, meči, puške, ki7>i in slike "civiliziranih" osvojevalcev. zastave s svetimi podobami.- Mnogo kin-ča.
Kakor živi vsako mesto pori ne vi svoje življenje, tako imajo predvsem južno-ameriška svoje posebno nočno življenje, za stroge moralne pojme našega dobrega slovenskega naroda skoro nepojmljivo. Ob pol dveh sem se ločil od svoje druž-
be in se napotil peš proti postaji z namenom, da se odpeljem z vlakom v pristanišče. Po gladko asfaltiranih cestah zdrvi od časa do časa avtomobil. Ko prečkam neko stransko ulico in stopim na pločnik, pri drvi z desne strani iste ulice črn, zaprt avtomobil. Zaradi velike brzine in spolskega asfaltnega tlaka zapelje z levim kolesom na pločnik. Začutim močan sunek in v naslednjem hipu se znajdem na levem blatniku.
Limuzina za vozi spet na cesto. Na most o, da bi se ustavila, da odloži nezaželjenega potnika, poveča hitrost in drvi po ravni cesti dalje. Splazim se počasi na stopnico. Odpro se vrata in nekdo me potegne v voz. V naslednjem hipu že čutim na sencih revolver.
"Se no taci, suva vida non vale mas de un sol!"
To se pravi: Molči, sicer ni tvoje življenje vredno pečenega groša!
Pojasnjujem, da jim ničesar nočem. Samo puste,naj da iz-stopim. Ne pomaga nič. Za itf-top ni časa. Dirjamo z blazno brzino po ravni ulici. Na križiščih nas prometni stražniki poizkušajo ustaviti. Vendar naš voz ne zmanjša brzine in stražnik v zadnjem hipu komaj odskoči. Počasi se znajdem. •Sem v družbi štirih gangsterjev, treh belcev in enega črnca. Slednji me s svojo prirod-.no dobrohotnostjo miri: nič naj se ne bojim. Vlomili so v n< ko banko in da se jim strašno mudi.
Za seboj zapazimo dirjajoči avtomobil v spremstvu motornih vozil. Moji sopotniki postajajo nervozni. Policija se nam približuje. Pade nekaj strelov. Povečamo brzino. Smo na koncu ulice. Majhen obrat in že smo na trgu, cd koder se odcepi arequiska cesta. Levo je majhen park. Na desni dve ulici, ki vodita nazaj v mesto. Na vogalu stoji črna limuzina popolnoma slična nasi.
Naš šofer da signal s hupo. Oni drugi odgovori in odnelje po eesti proti Arejuipi. Mi pa
NAZIJSKA ZASTAVA V CADIZU
V španskem pristanišču Cadis, ki je v rokah zarotnikov, se nahaja vec nemških bojnih ladij, s katerih vihrajo zastave s kljukastim križem. Slika je bila posneta z neke ameriške
se ustavimo. Mimo nas zdrve policijski avtomobil. Po stranski ulici zavijemo nazaj v mesto.
Po raznih ovinkih se ustavimo pred samotno hišo. Izstopimo. Mislil sem, da je moja vloga dokončana. Hočem oditi. Ne puste me. Moram z njimi v hišo, ker se boje, da jih izdam. Zaprejo me v posebno sobo. Poizkušam zbežati skozi okno, toda mreže me za-drže. Vdal sem se v svojo usodo.
V sosednji sobi prepir gang-sterjev. Delijo si plen. Kmalu začujem na cesti pred hišo hrup motornih vozil. Izsledila nas je policija. Gangsterji začno •bežati. Policija obkoli hhlo. Zaslišim streljanje. Skrijem se za zid.
Policija je zavzela hišo. Oddahnil sem se, ko so policijski organi odprli vrata moje sobe. V* veseljem sem jih pozdravil in jim povedal, da so me rešili iz rok gangsterjev. Toda možje postave niso hoteli vzeti mojega veselja na znanje. Napovedali so mi aretacijo, če.š, da so jim dobro znani taki triki. Nič ni pomagalo moje izjavljanje, moral sem na policijo. Z menoj 'so odpeljali še vratarja, ki nam je bil odprl, lastnika hiše in našega šoferja. Glavni krivci pa so, kaker je v teh krajih samo ob sebi razumljivo, odnesli pete.
Na policiji so me konfronti-rali z nekim dobro oblečenim gospodom in zahtevali od mene, da ga po vsej sili spoznani kot "našega vlomilskega pajdaša." Kakor sem pozneje zvedel, je bil to oni, ki je na signal naše hupe. odpeljal po are-quiski cesti naprej in tako zmešal začasno sled policijskim organom. Ker pa je bil ugleden trgovec iz sosednjega mesta, ki je imel ta dan svoje trgovske opravke v Limi, predvsem pa, ker je bil dovolj premožen in ni varčeval z denarjem, se mu je posrečil dokaz nedolžnosti in ga je policija še isti dan izpustila.
Drugače pa je bilo z menoj. Tudi sedaj sem ponovil svojo zgodbo z gangsterji. Zaman sem pripovedoval, da sem šele
ta dan prispel z jugoslovansko ladjo, da isem tujec. Predlagal sem jim, naj se informmirajo na ladji.
Molče so resni gospodje poslušali dokaze o moji nedolžnosti. Ker nisem imel tako "tehtnih" dokazov, kakor moj "pajdaš" trgovec iz sosednjega mesta — sem moral v zapor. Presedel sem v nič kaj prijetni sobi cela dva dneva. Šele tretji dan, ko so me na ladji začeli pogrešati, so preko našega zastopstva povprašali na policiji za menoj. Proti jamstvu našega zastopnika so me slednjič izpustili.
Ko sem pozneje na ladji ob dalmatincu pripovedoval svojo zgodbo in izrazil začudenje ter ogorčenje nad policijo, se je naš trgovski zastopnik nasmehnil in dejal.
"Zelo enostavno. Policija živi od gangsterjev in gangsterji od policije."
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1937
Cena 25c
8 poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
ČUDAK PRED SOD-NIKOM
Pred policijskim sodnikom v Bridingtonu na Angleškem se je moral zagovarjati neki Charles Lister, ker je uporabljal ivto, za katerega ni bil plačal nobenega davka. Uporabljala 2:a je prav za prav njegova svakinja, pa ko so si stvar malo pobližje ogledali, Lso ugotovili, •la Lister za lansko leto ni plačal davka. Zaglobili so ga za 10 šilingov.
Tej razsodbi se je Lister uprl, pa ne morda zato, ker bi se mu zdela kazen previsoka, temveč zato, ker se mu je zdela — prenizka. Zahteval je, naj ga na vsak način kaznujejo z 20 šilingi. Ko so to njegovo nenavadno zahtevo odklonili, je mož izjavil, da daruje 10 šilingov v korist domači bolnici, proti čemur seveda ni bilo ugovora.
Sploh je ta-le Lister svojevrsten možakar. Po svoji dobrodelnosti je znan sicer daleč naokrog, ima pa majhnega "konjička"; nikoli ne odpre pošte, ki prihaja vtsak dan na njegov naslov. Zelo je radodaren, pa so ljudje njegovo rado-darnost marsikaj grdo izkoriščali. Dolga leta je sprejemal na tisoče moledovalnih .pisem, tako da se je 14. decembra 1935 odločil, da ne bo odpiral več nobene pošte, pa naj gre za moledovalna pisma, davčne o-pomine, pošiljke z denarjem ali čemer koli. "Tudi davčni o-pomin zavoljo avta bo med pošto, ki sem jo prejel," je dejal sodniku. "Toda do konca svo-
■n ■ ■ ■ ■ |
SE
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitvenilce

v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:

SVETA URA
t platno vez..............J9%
v fino usnje vex..........1.50
▼	DajfineJSe oso je vez ....1.80
▼	najfinejie nanje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..............Jt
v fino nanje vez..........L5#
v najfinejše nanje vea ..
KVI&KU SBC A
▼ lmltlrano u*nje ves......M
v nanje vez .............. J8$
v fino usnje \ex..........1.—
v najfinejše nanje vez ....UM v najfinejše nanje trda vas LM v bel ceUnloAd ves.........U8t
NEBESA NAS DOM
v ponarejeno .............L—
v najfinejSe nanje ves.----LM
v najfinejSe dKje trda ves. Lf9
najfinejša ves.............1.60
Zvoočee nebeški, v platno.......80
fina vez. .................L—
Virame, najfinejša ves.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbooic:
v barvaste platnice vezano JS9 v belo koat vezano........1.10
Cmm Unto Me
v platnice vezano ........JI
v belo kost vezano........M
Key mt Heaven
fino ftefld .............. JS
v nanje vezano.............70
v najfinejSe nanje vezano 1M
Angleški molitveniki:
(ZA ODRAb^JE)
Key of Heave«
v celluloid vezano.........1JM
t celluloid najfinejša ves. ..LM V fino nanje vezano.......LM
jih dni ne bom več odprl nobenega pisma in prevzamem polno odgovornost za vse, kar bi se utegnilo, zavoljo tega zgoditi."
Listerju so nekoč prerokovali, da bo umrl v svojih čevljih. Odtlej «i jih več ne zavezuje, da bi se jih lahko takoj iznebil. Res je čudak, ta Mr. Lister, ki je tako bogat, da ima okrog 7(W) posestev v raznih grofijah.
DA BI GA LJUBILA, SE JE ZABODEL.
V Metzu je v nekem variete-ju prvič nastopil nov čarovnik in fakir po imenu Mueller, ki je pokazal občinstvu vsakovrstne presenetljive umetnije. Tako si je zabadal v roke in lica žeblje, pa je trdil, da ne čuti nobenih bolečin. Na zadnje si je potisnil v prsi velik nož in je dejal, da ga nič ne boli.
Po tej točki je res mirno odšel z odra, toda komaj je bil za kulisami, se je zgrudil mrtev. Preiskava je dognala, da si je bil nož zabodel naravnost v srce in je neumljivo, da je mogel sploli še toliko časa živeti. Kakor poročajo, je hotel mož s takšnimi produkcijami učinkovati na mlado, lej>o dekle bogatih staršev, ki je bila med gledalci in ki ga nieni starši niso marali za zeta.
Odlikovano sočutje.
V teh dneh so v Parizu poročali o razdelitvi tako zvanega 44darila za čednost," ki jih je dala "Academic Francaise" Vsako leto prejme to darilo nekaj moških in žensk iz vseh krajev Francije, ki so se posebno odlikovali z dobrimi deli. — Prav zanimivo j«- pregledati seznam "čednostnili obdarovan-cev'\ Iz seznama (spoznamo, kaj se dozdeva Francozom posebno čednostno in zares je dosti ganljivih izgledov dobrote in ljubezni do -bližnjega, ki se na ta način pokažejo v pravi luči in so za zgled vsem prebivale« m.
Letos najdemo na primer, med odlikovanci neko 16 letno deklico, Georgetto Dumi »nt iz vasice Clievcnoz na Savojskem. Ko ji je bilo osem let, je izgubila mater. Oče, ki ima majhno kmetijo, je ostal sam s šestimi otroki; "rzmed teh je imel najstarejši 12 let. Oče je bil invalid in prav slabotnega zdravja. Trudil ise je, kolikor s«» je mogel, tudi fant je moral z njim na polje. A doma / Kdo bi pazil na najmlajše in vodil gospodinjstvo? Oče je bil ves potrt. Mala Georgetta ga i<* nekoč dobila, ko se je jokal.
"Zakaj se pa jokaš?" ^;i j«-vprašala, ker so, doslej plahega otroka, ganile očetove solze. Mahoma je razumela mala deklica, da bo z delom potolažila očetai
Odslej je vsak dan zarana vstajala, <Ma v klet po drva, zakurila peč. šla po vodo. oskrbovala je mlajše, pospravila vse in je dan na jjan opravljala gospodinjska dela. Bila je za mater bratom in sestram in o-četu prava pravcata gospodinja. Domači župnik je vse to sporočil francoski akademiji, češ. "da jt* bil otrok komaj tako velik ko miza. ko je y<ljl /«» vse gospodinjstvo."
Ko je mala dorasla šoli. je bila očetu še boljša pomočnica. Podnevi je bila na polju, zvečer in ponoči je s strojem šivala oblekice za bratce in sestrice.
Osem let je ta otrok s svojim gorečim delovanjem očaral vso vas. Vse je hvalilo njeno čednost. a ona sama se o sebi prav ničesar ne domišlja.
Neka gospodična Julie Babe^ je tudi prejela "odlikovanje za čednost." Ta je prišla slepa na svet. Njena edina tolažba v mladosti je bila glasba, ki »e je kasneje z njo preživljala. Njeno družino je zadela huda nesreča: v osmih tednih je izgubila očeta, brata, ki je skrbel dotlej za družino, in mati je neozdravljivo obolela. Ali naj obupa? Ali naj pusti svojo mater vnemar ? Blesteče se je za-blestela pred njo beseda: dolžnost. Vsemu svojemu ugodju se je odrekla. Imela je priliko, da bi bila pevka. Ni sprejela ponudbe, ampak se je vso posvetila materi, ki je bila zaradi bolezni priklenjena na svoj stol. Večkrat je prej v cerkvi pela in orglala. Tudi temu se je odrekla iz ljubezni do matere. "Slišala je," je dejal govornik akademije, "drugačen glas v svojem srcu. ki se je nekoč oglasil na gori: "Blagor tistim, ki so čistega »srca, ker bodo Boga gledali."
Prav posebno dramatičen je slučaj Marije Bordesoule. Leta 1893 je stopila v službo ruskega generala v Petrogradu. Morala je zlasti skrbeti za generalovo bolno hčerko in v 12 letnem, požrtvovalnem delu ji je uspelo, da je hčerko rešila bolezni. Kasneje se je hčerka poročila z nekim visokim plemičem in Marija ji je sledila. Ko je bila vojna, se je posvetila delovanju Rdečega križa. Nato izbruhnila revolucija. Ponudili so ji, da more z drugimi Francozi vred oditi iz Rusije, a' ona ni hotela zapustiti princese, svoje bivše varovanke. ki jo je vedno bolj ogrožala ("eka. Princeso so res kmalu zaprli. Marija ji je v ječo nosila živila in bila zmeraj v nevarnosti. da jo zasačijo. Ko ji je pošel denar, se j<» upala celo pred ('eko in ondi je dokazala, da se princesi godi krivica in res jo je osvobodila iz boljše-viškega pekla. — Marija si še dandanes služi kruli, dasi je že v letih in skrbi tudi za nekdaj tako odlično pleurkinjo Rtfsi-njo. Ne pozna drugega živ-ljenskega dela, ko da olajša položaj tej ženi. ki jo je zadelo takšno gorje.

irJ
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA -
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovčtiic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street

"GL^AS njuvdj*
New York, Friday, January 29, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	#
"GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H-
30 —
ZA POMOČ ŠPANSKI
"O, mama. ta odpoved pri Ludviku sploli ne bo obveljala, to vem; zmerjal me bo, da sem bila tako obupana in mi bo glavo ravno prav postavil."
"To tudi zaslužiš, ker nimaš nikake volje. Toda jaz sem temu kriva in moram sedaj popraviti. Mnogo moram popraviti, da me bo Ludvik malo rad imel in mi bo dober sin, kot -i mi ti dobra hči. < >, Lona, kako lahko Jiii je sedaj srce!"
In zopet objame Lmio.
Meta prinest- zajtrk in obe >o«Me. Pri tem pa pade drobno zganjeni f*a<opi- i/, žepa jutranje obleke gospe Her-mine na tla. Lona s«» skloni, da ga ]>obere, in ob istem času tudi go«pa llermina in tako naglo, da se trčite. Toda Lona zagrabi časopis in, medtem ko je še vedno nekoliko v zadregi., razgrne časopis in hoče pogledati. Toda gospa llermina ji ira naglo vzame, ga položi na stran in pravi smeje:
••Pusti vendar ta neumni časopis; saj je v njeni vsak dan j.-to. Kajši -e še nekoliko razgovarjajve. fSaj moraš že tudi kmaJu iti. Kako pa hočeš Ludvika obvestiti, da tvojo neumno |K>slovilno pismo nič ne velja?'*
**Mislim, da ira bom videla v pisarni in bom takoj govorila ž njim."
" Da, to napravi. Lona. ln ve- kaj, najprej bom govorila > pa patu »m in ga bom pregovorila, da tudi da svoje dovoljenje pa >aj bo samo vesel, kajti bilo mu je zelo hudo, ko je moral Ludvika zavrniti - potem pa bom nekaj ljubeznivih vrstic pisala Ludviku. Moram se mu opravičiti, kajti nočem pri njem veljati za slabo ta-čo."
(J'lspa Ifermina zopet sprav'i časopis v svoj žep. Lona še \ i »d > jo rn- more razumeti, kako zelo se je mačeha premenila. I'os< bno ni mogla razumeti, zakaj je časopis, ki je drugače \ < lii.» 1 e/;11 na mizi. spravila v žep. Toda misli si, da je vse i«» .1. ala v veliki raztresenosti. Poleg tega pa jo še od pre--ljt-\an.ja nenadoma oilvrne drug dogodek, tako da ne misli vee n;i -išrbno zganjeni časopis, ki je izginil v žepu. Navzlic i mu pa o-tane ta važuo-t trdno v njenih mislih.
"/i-ici lepo bi bilo, ako bi hotela Ludviku pisati," l^ona »avtio iv'«\ ko zunaj nmčiio zazvoni zvonec, kot bi se komu zelo mudilo. Lona in gospa Ifermina poslušate. Skupno z j 11 ; ■ ■' rj e n t -topi v -oho Meta in pravi naglo:
'• Mi!« >t!jiva g«>sj»iea. pisarniški sluga <lr. Friesena je tule mora takoj z vami govoriti. Pravi, da se je pripetila
nesreča."'
Z
EMLJEVIDI
Več mladih newyorskih zdravnikov in bolničark se je odločilo odpotovati na Špansko pomagati žrtvam državi janske vojne. Med n jimi je š oaiiski poslanik «lc los Rios.
m
Zračno brodovje ideče Rusije.
in prepa* Stras
i, kakoršnega Lona še nima n. taka nesreča! Naš
Angleški in francoski častniki so poleti llKJCi prisostvovali vojaškim vajam v Ku-iji. Vsi so soglasno izjavili, da je sovjetsko zračno brodovje jako napredovalo in je to mogočna bojna sila, ki je treba resno računati z njo. Že presojo zračnega brodovja Sovjetije je pred vsem važna skrivnost za njeno dograditev. Kakor pra-l.ona pn-bl.di. Njena prva misel jc Ludvik. Naglo j vi j0 strokovnjaki, ima Sovjeti-ri hodnik in prestrašena pogleda Zornerja. "Kaj -e j" zgodilo, Zorner Zorner pa je bled k« ;i" ni videla,
"Oh. go-.podična >»tras>man, taka nesreča: .\as gos-p J doktor!"
Lona se nekoliko opoteč« i a. Misliti more samo. ni zadela Ludvika.
"Kaj je z gospodom doktorjem vendar!"
"Ljubi 1'oir. gospodična Stra^-man. to boste izvedeli š< vse prezgodaj samo pripravite se — na mrtev."
Lona prebledi kot zid.
"Zorner, saj to ne more biti n-!" pravi Lona prestrašena, i porasllK io spozllail|e )e Zorner žalostno prikima.	j ^ prisililo> <la so za,vU v vsej
"Pa. žal. da i- !•«•>. gospodična Strassman. Sinoči, okoli i naglici graditi -zračno brodo-d .« h seje - -v..jim prijateljem z avtomobilom peljal iz Bernau i vje. Ker pa v Rusiji niso mo-\ i »e riin in avtomobil s,, j«, ponesrečil. Gospod doktorje bil Igli dobiti vseh potrebnih pri-t..koi mrtev, njegov prijatelj pa si je zlomil roko in nogo.' pomočkov zanj, so se najprej
eno nro it- ležal zunaj na polju, ker ni nikdo prišel mimo. j obrnili na to plat. Sei,- okoli tn-h -o ga našli. Prijatelj gospoda doktorja je sam vozil; njegov -ua šoferja ni bilo poleg. In na vse zgodaj
vežbali še nemški inženjerji; ta
si je privzgojil dolgo vrsto,
----prav spretnih inženjerjev. Cvet
i .„• ,	lil	• I sovjetske mladine kar sili v
delujejo kar na debelo; preiz- .	, .	.	.
i.„- • , - i • • i . -i • službe nleeega zračnega bro-kusajo pa se neki jako težki ,	.. . .. . , . . ,
i	i-i . - • i (lovja. \ osrednji letalski aka-
bombnik z veliko brzino in ob- ....... . '
demiji. ki jo je ustanovil se
Trockij. se učijo piloti tri leta.
ja 4500 vojnih letal in 200U jih je najmodernejšega kova. Ta zračna sila pa je nameščena na dveh različnih postojankah; na fronti proti Japoncem na evropskem vzhodu, tako da je neinogoV-e, da bi bili druga drugi v pomoč. Sovjetska Rusija meni svoje zračno brodovje uporabljati za ofenzivo, zato je med letali največ bombnikov in sicer starejših, ki so precej gospod doktor je j počasni. Za obrambo japon-' škili napadov so dovolj urni, a za na evropska bojišča so pre-To spoznan ie ie Kn-
toda velikanska teža ji pade od J la nesreča, ki ji je bila nazi»«^jena,
Zorner? Govorite
sežnim letalskim območjem.
Najstarejši ruski bombniki so iz leta 11)29 in še od prej; uporabljajo jih ob meji, na Kavkazu in v srednji Aziji. Kakih I.jOO bojnih letal pa razka-.,, , , • .,, . , • • • -i -i	iii i pada liimi «*et;
Zlijejo pri vojaških paradah, ki ' ......
i	- , -i-	i N Sov let i n so
so \ Rusiji jako priljubljene
in ki navdušujejo ljudi za vo-
jaštvo. A vojaški pomen teli ^ol,iena 1>ono,'ni letal so že druge države prekosile.
Tujec se v Rusiji začudi, da imajo ondi razmeroma malo različnih letalskih tijM>v, kar }>a izvira odtod, ker so aparate in motorje v zadnjih letih izdelovali v enotni letalski indust-i" **
Vsa sovjetska mladina ima priliko, da se priuči letalstva. Znano je že, kako gojijo šport s padali v zvezi s i>o<rhnimi lini.
jet i ji so mnenja, da' bodo v bodoči vojni največjega pomena ponočni bombniki, ki bodo otvorili vojno, ko bodo motili sovražnikovo mobilizacijo in razdirali važne zgradbe in |M)stojanke v deželi sovražnika. Bombnikom bodo sledile "mrtvaške čete", ki bodo obo- • rožene s strojnimi puškami, ročnimi granatami in razstn lilnimi
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija---30
Drevaka Banovina............30
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
V KM KI .................40
MALI ....................W
NOVA EVROPA
.................60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi. Washington, Wyoming .............25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40
SHIPPING NEWS
Na parnlkih. Id M deb«* t Trie v domovino tslell pa«
izku&enega spremljevalca.
Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini. Money Order all postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete eotovino, rekomandi-rajte pismo
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y.
ELEKTRIFIKACIJA V TURČIJI.
novmi — spuščal«* s pa-
... . , . ....................	i... .-,.««
•i.ji, z imenom *(iavavioprom. . i „ ,	, , .
.. . | . ,. ' »dali na tla ali	'vkorakal«' 7 s
I owljnik toga !H».lj«-t.ia, Mi-|fntlL.; hluht	,,.lL.m.
liaol ICaganovič, ni ]»rav ni«
iioslednjih lotili so j«> So-
1.1••	.	. ,.	. i vjetoin posrečilo, da izdelujejo
O |M>k iicali gosjhhla pisarniškega ravnatelja in nas je vse' ],.fil-i l»r«>z v<-»kr<
• .i-, ,i j, , i.	ii-i -i i -i	•	i	leiaia nrez vsakrsne pomo«*i iz
>»\iieai. in Tako -.,>in <li»l>il naročilo, da pridem )>o vas in sem	•	i tv ,--,.,
_ •, ,- i	,	• . i v1	, •• ,	inozemstva. Doslej ie lnlo rus-
pripona I z avtomobilom. Danes je določena sodnnska	,	n . . '
,	. ,•	ko zračno hnnlovie naveza
"Oi a\ na\ a in gu-pod ravnatelj se ne spozna v listinah, ker ie	• • , •'-,
.,!.. :-----i.:i ...i..... t,	na porarejanje tuiih aparat«
i tanki in bodo, kakor pravijo
,	| nice i letalci — ^buržujske ge-
zvezi s parlamentom in m od-», i , -i	-i
1 ,	v „ ,, Herale pomorile v ii]in poste-
visen od finančnih skl«*pov. j | j.j],**
Svoje račune more sklepati ]»<»-'
polnoma samostojno.
Večji oddelki lahkih tankov
. .. , s'ini"^!in motorizirana bojna sredstva ozirom na voiask«* potnOie. \ . , , , .	' . ...
, . .	, ' .	■ bodo za hrbtom sovražnika, bli-
tvomici >t. 1'1 "bavavionro- , • - .
. . . ... ,r . 1 . zu l»ojne črt«*, povzročile zmerna . ki ie v okolici .Moskve, ie ■ 4 ,	, ,
, .. . . „ ^ , V1'.. <lo m strah, medt«»m i»a bo nlc-zaposlenih z«lai 12,(MH> moških -	,	i- i- •
.	i • • •. i - i i • f*a armada z množico l|ndi in
in žensk in iz.lelajo na leto po	liKin;ia
:\5<) do 4U0 bombnikov. ''Oava-
vioprom" ima najmanj Šest ta
kili tvornic. Najmodernejša j<*
v G«»rk«*m (prej Xiznji Xovgo-
rod), kjer izdeluje.j«) samo «»no-
Počakajte spodaj na
j
Xaglo jxive, kaj se j<* svidenje, mama — in š«'
navezano sedežna l.ojna
n.
malo izgubil glavo.
I.ona s«. da ostane mirna, četudi jo je smrt dr. Friese-na globoko zad«'la.
'*/e dobro, Zorner. takoj givm. men«'; -amo materi bom še pove«lala.
Lona gre bledega obraza v sobo. zgodilo.
"Takoj moram v pisarno. Xa enkrat — hvala za vse!"
S lemi bo.-dami poslovi, naglo vzame klobuk in suknjo ter >t<*če j hi stopnicah.
Ko prid«* major, takoj sponn-i ženi o liem-eči. Gospa I Termina pa smrt dr. Friescun takoj vzame za pretvezo, <la mu ;»rične pri jiovedoval i o svojem premen jenom načrtu.
"Dragi Bot-o, nena.lna smrt «lr. Friesena mi je zopet ]><>-kazala, kako malo monMiio mi ljudje zadržati usodo ali pa jo odvrniti. Ta zdravi, močni mož v najlepših moških letih. j<* >il nenadoma iztrgan iz živahnega, plodonosnega dela. Vsa s«'in zmedena."
Major trudno olnača zemljo. Tudi <ilobok vzdih dviirne njegove prsi.
"\'i-ja moč zopet uničila tvoj najljubši načrt, Hermi-na," pravi in jijegov glas kaže skoro tiho zadovoljstvo.
Z nenavadno ljubeznivim nasmehom prime gfi žena za i oko.
"Samo ne spominjaj me več na to neumnost, Boto. Priznati moram, da sem ponoči, ko nisem mogla spati, zavrgla vse te načrte. Z Lmio sem že tudi o tem govorila, veš, ni mi dalo miru, da bi Konino srečo razdrla. Rada jo imam, mnoge rajše, kot pa sem sama vedela. In Ludvik Hennerberg jo tako lepega značaja, tudi Ludvik se mi smili. Pa če je šofer, ali pa karkoli, slednjič je Je baron Hennersberg. Kratko, Hot o, v svojem srcu ne morem prenesti, da bi ta dva človeka zaradi mene bila nesrečna. Xaj prid«*, kar hoče, ljubi Bog bo že pomagal, ako bomo vsi k temu pripomogli. Loni sem ;.e (»bi juhi la, da te bom pregovorila, da jima «lovoli.š zvezo."
Major zaihiden gleda .svojo ženo.
(Dalje prihodnjič.)
porarejanje tujih aparatov kar jih je jako oviralo. A ruska industrija se jo tmli tozadevno osamosvojila in je napravila že vrsto najmodernejših tipov popolnoma -amostoj-no v svojih tvornicali. Izmed 1200 bombnikov izvira kakih
Xajveč t«»žav imajo Sovjeti glede na letalstvo z «lelavstvom ker jim iiedostajc izučenega naraščaja. Zato bodo imeli zdaj tri v dike zavod«* za izv«*ž-banje hdalskih inženjerjev in pre<l«lelavcev. A' letalski šoli v
sam je spal slabo.
\ Moskvi j«* zdaj 121)0 dijakov. «00, ki so vsi enokrovniki in iz jv treli velikih zavodih preisku kovine in imajo ]><» <tiri mo-" torje, iz let 1931 in 1 <KV2. Prva serija t«di je imela še nemške motorje, v drugo serijo pa so že vdelali močnejše ruske aparate. Ti aparati morejo povprečno na 2000 km «lal«*č »lelovati. so pa jako jiočasni; najhitrejša vrsta leti z brzino 220 km na uro. Tudi teža bremena, ki ga prenašajo, znaša pri teži IS ton samo 2 toni (bomb). V delu imajo vrsto boljših bombnikov; zlasti eden je izvrsten in ga inozemski strokovnjaki jako hvalijo. Tma razen štirih močnih motorjev po 1200 konjskih sil Še neki motor 4Hispano-Suiza ki poganja kompresorje onih štirih motorjev. Telita 22 ton. deluje v območju ,°»200 km in leti z brzino 4oO km na nro. — Razen tega ima r«leče zračno brodovje še 100 lahkih eno-krovnikov iz kovine, ameriškega izvora, ki so jako priročni. Prenašajo štiri može in tri četrt tone bomb in letijo z brzino 3£0 km na nro v območju 1600 km. To vrsto letala iz-
Z otvoritvijo dveh novih e-lektričnih central v premogovnimi okrožju Zonguldak >o v Turčiji otvorili st«»to veliko | centralo. T<» j«* veliko dejanje,| če pomislimo, «la so imeli v t«*j državi pro«I 20 leti samo «lv«* centrali in da je njih število stalim naraščalo šele od leta 192.5 daije.
Turčija je izvršila poj>olno prenovitev svojega poljedel-i stva in se industrializirala v prvi vrsti s p«»močjo novih ! «-l«'ktričnih central, in to komaj v dobi dveh j»ctletk. Velike tovarniške naprave v širnih | ozemljih Anatolije, ki so silno oddaljene od premogovnih !«•-
____žišč. so mogle začeti z obrato-
V vasi Slobodnici blizu Sla-' ^njem le zavoljo teh novih vonskega Bro«la je na novega! Vlf'k"trarn-. Poljedelstvo obratu-
2. februarja:
Bremen v Eremen Berengaria v Cberltoors 0. februarja:
Purls T Harro	_
Xlex v Genoa	* _
J. februarja!
Europa v Bremen	v
10. februarja :	;
Wusbingtou ▼ Havre 13. februarja:
Cunt t* dl Savoia v Genoa .
19. februarja:
Bremen ▼ Bremen JO. februarja:	7»
lie de France v Havre Salurnla v Trst :l. februarja: Manhattan v Havre C/tu-en Mary v Cherbourg 26 februarja:
Kurupa v Bremen n. februarja:	[
Paris v Ha\re Hex v Genua	_
:!. marca: Nouiandie v Havre Berengaria v Cherbourg <j marea:
Coiite die Savoia v Genoa :>. m ar«-a :
Bremen v Bremen ia. marca :
(^mt'iJ Mary v Cherbourg Washington v Havre !_'. man-fl :
lie de France v Havre 17. marca :
Norma lid :e v Havre Berengaria v Cherbourg IS. marca :
Kuropa v Bremen 10. nuirca :
Ilex v Genoa .4. mara :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. mar«-a : '.Ii. marca:
1. aprila: I le «!«• France v Havre Br»>ni«-ii v Bremen 3. aprila :
C«>nte «1 i Savoia v Genoa 7. ajirila : Washington v Havre 1-afavette v Havre t^11'*4*11 Mary v Cehrbourg 10. aprila :
Kuropa v Brcmeu Rex v <>enoa
Ubil ga je, da osveti brata.
ileta »lan zv«*čer Ivan Karakaš iz zasede ubil 6T-letn«*ga kin«'-
je danes isto tako z elektriko. Xa zadnji seji turške zbornice
iz vasi predenj neznan mladenič s sekiro v roki in ga ubil. Po-.kojnikov z«'t j«1 bil nekaj dni prej z nošeni težko ranil napa-jejo h'tala in proizvajajo vaj«' «lal«M'vega brata (ijuro Karaba-< p«»leti. <<(,a^ri', se imenuje ša. Orožniki so aretirali Ivana aeroliidrodinamični zavod: Karaka.ša, k«*r j«J osumljen, «la ''('iam'' j«1 ime zavoda za pre-jje ubil Djakoviča, da bi osvetil izkuševnnjo motorjev in <Viam,| svojega brata.
zavodu za preizkušanj«1 mate-1---
rijala.
Na letališču Selkovo je jako moderen kemični laboratorij. Konstrukcijsko pisarno v "Ca-giju,, vodi dolgoletni diktator letalstva Tnpolek, ki so ga iz-
ta Blaža Djakoviča. Le da seU*e noki T>'>slanec med drugim je vračal iz gozda, pa j«- skočil (1< ,«a1' ,la 1)0 P«etala Turčija za-
Soseda je ubil, ker mu je razbil okna.
voljo svojih neizmernih premogovnih in vodnih zakladov linj-pozneje v desetih letih najpomembnejša industrijska dežela Azije.
UMETNA CVETKA JI JE UMORILA SRCE.
JMSlte nam za cene Tosnlb 11-itov. rezervacijo kabin in pojasnila sa potovanj«.
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Ytk
JOOOCOOOOOOOCOOOOPOOQOOOO,
rr«'/.ak K«lvard ("ulek v vasi Ber«'k blizu Banjaluke še v t«1 dni iK) noč i prebudil, k«*r je nekdo razbijal ]»«» vratih in oknih njegove hiše. Stopil jf pre«l liiŠo pogle.lat kdo razbija in zagledal je svojega soseda Tgnaea ^Taršaleka s kolom v roki. T\<*r se bojeviti sose«l n" h«it«'l zlepa umakniti, je pograbil ('ulek ž«'lezne vile in ga iula
j »o
Y enem najodli«*nejših bruseljskih lokalov, v Casino aux Rf>ses, se j«* zgodila tragična nesreča. V razkošni dvorani t«-ga lokala se je l>ila zbrala k plesu najodličnejša tlružba bel-gijs-ke prestolnice.
Kratko ]»o polnoči so delili damam cvetlice iz tenke, spremi njaste pločevine. Me«l na-fdednjim plesom je 18-1 etna Gennaine Patinetova, hčer senatorja in bivšega državnega tajnika, v r«>kah svojega zaročenca izgubila zavest in so jo o«lno,=lj v sosedno sobo. Zdrav-
ril z njimi večkrat j»o glav«
Maii šaleka, ki se je zgrudil na>n;kt k; Srt ^ takoj poklicali tla in je kmalu izdihni!.	■	» .....

Naročite se tia "Glas Naroda * največji slovenski dnevnik t Združenih držatnn
11.	aprila:
Berenpiria v Cherbourj; Norma ml ie v Havre
IC. aprila:
Vulcania v Trst
17. aprila :
Bremfii v Ilremen
'JO. aprila :
Itoma v <>en«ja
JI. aprila:
.Manhattan v Havre Queen Mary v Cberb««urg
24. aprila :
lie «le France v Havre Con te ti i Savoia v Genoa
27.	aprila :
Knropu v Bremen
28.	aprila : N««rmuudie v Havre A«|uitania v Cherbourg
1. maja :
Satnruia v Trst 4. uiuja : 1'aris v Havre Hcreiifjaria v Cherliuurg lJr«'inen v Jtremen Washington v Havre •>. maja:
Queen Mary v Cherbourg
8. maja : Rex v Genoa
12.	maja :
Acpiitania v Cherbourg
14.	maja : Champlaiu v Havre Kuropa v llremeu
15.	maja:
Conte «11 Savoia v Genoa
10. maja :
Normaiulie v Havre Manhattan v Havre "JO. maja:
Berengaria v Cherbourg
21.	maja :
Brem«»n v Bremen
22.	maja : Itoma v Genoa
Si. mM ja :
Lafayette v Havre 2tf. maja :
Queen Mary v Cherbourg 28. maja ?
Paris v Havre 20. maja: Rex v Genoa
I«* mogel ugotoviti njeno smrt.
Poznejša obdukcija je zavrgla domnevo, da je lepo dekle J >ček žice. Izviral je od kovi-zadela kap. Zdravniki so našli! naste cvetke, ki si jo je bila
namreč v okolici srca tenko ranico, ki je segala globoko do srca in v kateri je tičal še ko-
(rermaine pripela na nedri. Neka kretnja z levo roko je bila potisnila tenko žico v srce.