List 31.
Proste misli o šolsko-kmetijskih vrtih.
Iz Jelšan 11. julija. Da si kmet svoj živež pridela, da se spodobno obleče, in vse stroške pošteno opravi, je namen obdelovanja zemlje in reje živine. Od kmetijstva pa ne živi samo kmet, temuč z eno beseda vsi; kar nas je, od berača do vladarja.
Ako se hočemo toraj dobre prihodnosti nadjati, umno obdelujmo zemljo, in redimo živino kakor gre.
Koliko je pač naša Liburnija obdelovanja potrebna! Najbolje žemljico ji je Bog odločil. Pa za kaj ? — za puščavo. Stari gojzdje so se posekali, novi se pa nečejo zasaditi. Dež spira zemljo, in kamen za kamnom zagleda beli dan. Toraj pomagajmo goli deželi! S tem pa še ni vse storjeno, da se v ljudskih šolah otrokom kaj bere od kmetijstva; zakaj, Bog ve, koliko tistih otrok dobi priložnost, da morejo prav obrniti svojo vednost. Morebiti še četrti del ne. Toraj prepočasno bi bilo kaj takošnega.
Trebalo bi imeti, kakor je že v več krajih, šolsko-kmetijski vrt, saj 100 štirjaških sežnjev velikega. Se ve, da biti bi mogel v pripravnem kraji. Obdelovali naj bi ga kmetje brez plače pod vodstvom učitelja. Ta pa, dobro izurjen v kmetijstvu, bi mogel skrbeti, da bi se več plemen sadnih in druzih dreves sejalo. Drevesa pa, dovelj velike za presajenje na stanovitni kraj , naj bi učitelj tudi brezplačno med kmete razdeloval. — Tak vrt ne bi bil v prid samo učencem, temuč najbolje prostemu kmetu, kteri ne more vsakega krajcarja v mesto za drevesa nesti, pa presajene iz druge zemlje, se še nerade primejo.
Se nekaj za Jelšance čisto novega morem povedati. Imeli smo namreč letos nekoliko svilnih črvičev, kteri, akoravno ne iz zdravega kraja prineseni, so se prav izvrstno sponesli. K letu, če Bog da, jih bomo že v več hišah jelšanskih vidili. — Murbe so se začele tukaj čvrsto sejati; marsikter kmet jih ima do 200 še precej odraščenih. — Zavoljo živinske bolezni zaprta cesta od kranjske meje do Reke, mislim , se bo kmalo odprla. Tudi novo cesto bodo začeli v kratkem delati. Bog z Vami!                                                        Srečan Pirc.