Letnik 1911 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 15. aprila 1911. Tsebina: (Št. 68—73.) 68. Razpis glede določil o napravi in pisanju pridobninskega katastra. — 69. Ukaz, s katerim se dopolnjujejo vojni predpisi I. del. — 70. Ukaz o sodnem dražbališfiu v Krakovem. — 71. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Tfešti na Moravskem. — 72. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Slavonicah na Moravskem. — 73. Razglas o ustanovitvi novega okrajnega glavarstva na Avstrijskem nad Anižo z uradnim sedežem v Grieskirelmu. 68. Razpis finančnega ministrstva z dne 4. aprila 1911.1. gledé določil o napravi in pisanju pridobninskega katastra. Na mesto z razpisom finančnega ministrstva z dne 10. aprila 1899. 1. (drž. zak. št. 76) razglašenih določil o napravi pridobninskega katastra za drugo in naslednje priredbene dobe obče pridobnine (priloga B izvršitvenega predpisa z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35] k I. poglavju zakona z dne 25. oklobra 1896. 1. [drž. zak. št. 220]) naj stopijo naslednja določila o napravi in pisanju pridobninskega katastra: 1. Davčna oblastva prve stopnje naj v namen priredbe obče pridobnine pišejo katastre, ki naj obsegajo vsa obratovanja v njihovem okolišu obstoječih, obči pridobnini zavezanih podjetij in opravil, izvzemši popotne obrte ; v kataster se nadalje vzpre-jemajo, ako se davčni predpis krajevno deli (§ 37, odstavek 2, § 38, odstavek 3 z. o o. d.), posamezne davčne kvote (prim. točki 47, 48). 2. Ker bodi kataster podstava za vse nadaljnje Ur&dne posle ob priredbi obče pridobnine, se mora posvetiti največja skrb in pozornost, da se napravi kolikor moči pravilno in popolno in da se vedno varuje poškodeb. 3. Da se omogoči uredba njegove vsebine z raznih strani, je pridobninski kataster iz nezveza-nih listov po priloženih obrazcih I in II, katere je izpolniti v zmislu naslednjih določil. Obrazec I bodi pravi katastrski list, obrazec II pa se uporablja le za pomožni list za uradne posle ob uvrstitvi tedaj, kadar ima davčni zavezanec več samostojno prirejenih obratov, ležečih v istem pri-redbenem okraju prvega razreda (prim. točko 26 nasl.). 4. Pridobninski kataster je po vsaki peti prired-beni dobi na novo napraviti. Pridobninski kataster naj se po vsaki peti pridobninski dobi na novo napravi na podlagi dotlej obstoječega pridobninskega katastra tako, da se za obratovanja, že poprej uvrščena v kako davčno družbo in tudi še dalje izvrševana, dalje za prirastke, ki se še le na novo uvrstč, izpolné novi katastrski listi po obrazcu I; enako je — pri takih davčnih zavezancih, ki imajo v istem priredbenem okraju I. razreda več samostojno prirejenih obratovanj — obrazce II, kar jih je morda, prenesti na nove obrazce II, ko so se izvršili popravki (prim. točko 37). Obrazec I in It. (Slov*nl*ch.) 45 5. Ena glavnih nalog katastra je v tem, pripravljati, oziroma izkazovati uvrstitev pridobninskih zavezancev v četvero pridobninskih razredov. V ta namen je napraviti kataster najprej za vsak priredbeni okraj najnižjega razreda (člen 10, št. 2, odstavek 2, izv. predp. I.) in to brez ozira na raz-bčne davčne razrede; ako leži v okolišu kakega davčnega oblastva prve stopnje več priredbenih okrajev najnižjega razreda, tedaj je pisati za vsakega izmed njih poseben pridobninski kataster. 6. Izvzemši v §§ 78, 81 in 82 z. o o. d. ozna-menjene krošnjarske in popotne obrte, bodi za vsako obratovanje, ki je načelno podvrženo obči pridobnini in kateremu je naložiti poseben davčni postavek, poseben katastrski list. 7. Navadno dobi torej vsaka pridobitna vrsta davčnega zavezanca, ki se izvršuje v isti davčni občini, bodisi v enem ali v več obratovališčih, poseben katastrski bst. če pa isti podjetnik v istem obratovališču obratuje več vrst podjetij ali opravil in če je torej po § 37, odstavku 5 z. o o. d. določiti za vse obratovanje en davčni postavek, bo za teh več pridobitnih vrst napraviti samo eden katastrski list. Samo za obratovanja, prirasla na novo v kaki priredbeni dobi, je tudi tedaj, če se izvršujejo s kakim podjetjem, obstoječim že poprej, v istem obratovališču, dokler se ne uvrstč v kako davčno družbo, napraviti posebne katastrske liste (prim. točko 49) (prim. tudi člen 50, št. 5 izv. pred. L). 8. Odločba o tem, ali in kako naj se piše imenik h katastru, se prepušča davčnim oblastvom. 9. Kar se tiče izpolnitve obrazca I v posameznem, je razpredelek „Oznamenilo lista“ na sprednji strani izpolniti samo tedaj, kadar ima dotični davčni zavezanec v istem priredbenem okraju najnižjega razreda več obratov, obloženih s posebnim davčnim postavkom, in kadar je torej na ime tega davčnega zavezanca v istem katastru izdelanih več katastrskih listov po obrazcu I. Iz izpolnjenega razpredelka „Oznamenilo lista“ se tudi takoj spozna, da obstoja ali da se naj izpolni za dotičnega davčnega zavezanca obrazec II (prim. točko 26, odstavek 3). Ako izvršuje tak davčni zavezanec v teku nadaljnjih priredbenih dob le še en samostojno prirejen obrat, je črko v razpredelku „Oznamenilo lista“ prečrtati z rdečo tinto (prim. tudi končno opazko pri točki 26, odstavek 3). Oznamenilo je narediti z malimi črkami. Če je v d itičnem priredbenem okraju najnižjega razreda v vseh pridobninskih razredih neposrednja volilna pravica (§ 18, odstavek 2 z. o o. d.), se more izvoliti za oznamenilo listov poljuben red. Ako se pa v dotičnem priredbenem okraju najnižjega razreda izvršuje v tretjem in četrtem razredu volilna pravica posrednje, je s črko a oznameniti katastrski list tistega obrata, ki leži v kraju davčnega urada, v katerem ima davčni zavezanec svoje stanovališče, ako je več obratov, ki pridejo v tem oziru v poštev, tisti katastrski list, ki zadeva doslej najvišje obdačeni obrat. Ako davčni zavezanec ne stanuje v dotičnem priredbenem okraju najnižjega razreda, dobi tisti katastrski list oznamenilo a, ki se tiče doslej najvišje obdačenega obrata; oziroma, ako je več enako ob-dačenih obratov, tisti katastrski list, ki ima v razpredelku „Pridobitna skupina“ najnižjo številko; drugi katastrski listi se morejo oznameniti v poljubnem redu. 10. Razpredelek „Pridobitna skupina“ je po razvrstitvi, natisnjeni v prilogi J izvršitvenega predpisa, izpolniti tako, da se vpostavi arabska številka, ki je dodana razredbi v oklepaju, oziroma katero je vzeti iz abecednega spiska (na primer pri kamnolomu „15“, pri krčmi „226“). Ako se glasi katastrski list na več pridobitnih vrst,, ki se izvršujejo v istem obratovališču in katerim je torej naložiti samo en davčni postavek, se uvrstč na podstavi razvrstitve podjetij in opravil, obsežene v prilogi J izv. pred. I po tisti pridobitni vrsti, ki je bila doslej najvišje obdačena, oziroma ako cibrati doslej še niso bili obdačeni, po tisti, ki je, kakor se je dognalo, najobsežnejša; ako je davek enak, oziroma ako je enak obseg obrata, je merodajna tista pridobitna vrsta, ki je v razredbi spredaj (ima najnižjo arabsko številko). 11. Vsak katastrski list pridobninskega katastra dobi tisto katastrsko’številko*), ki jo je imel doslej prejšnji list dotičnega obrata. Katastrske številke že izbrisanih obratov se lahko na novo porabijo po sodbi davčnega oblastva, ako se pokaže, poprašavši urad za pobiranje davka, dotični davčni račun že povsem izčiščen. *) Zaznamovanje s številkami ima zgolj namen, kratko in natančno ugotoviti istost davčnega zavezanca, oziroma davku podvrženega obrata in pristojnost kakega uradnega izdatka k njemu (na primer plačilni nalog, davčno predpisilo). 1 2. V razpredelku »Ime davčnega zavezanca, oziroma firma“ v obrazcu I je vpostaviti najprej priimek, potem ime davčnega zavezanca, oziroma, če se obratuje podjetje z imenom firme, firmo; ako ima podjetje več solastnikov, tedaj je za davčne zavezance navesti tiste, oznamenjene s tekočimi arabskimi številkami v abecednem redu, pod kojih imeni se obratuje podjetje, oziroma, ki so je priglasili; končno je dostaviti imena drugih solastnikov, kolikor so znana davčnemu oblastvu. V primerih, v katerih lahko prideta v poštev dva ali več priimkov pri istem davku podvrženem obratu, tako ako obratujejo skupno dve ali več oseb brez vpisane firme, dalje pri domačih imenih ali drugače pridanih ali izpremenjenih priimkih ob ženitvah ali zopetnih ženitvah, pri davčnih zavezancih, ki imajo firmo, ne glasečo se na svoje ime itd., je narediti in vložiti, da se ugotovi razvidnost, z rdečo tinto pisane liste po obrazcu I, izpustivši vse podatke po številkah, samo sklicevaje se na črno popisani obrazec I (razvidnostni listi). 13. Pod „Stanovališče“ je navesti v obče redno stanovališče davčnega zavezanca, pri družbi nje sedež in naslov, pod katerim se more vročevati pravnoobvezno. Posebno v večjih krajih in mestih je navesti tudi ulico in hišno številko. 14. Razpredelek „Ime in stanovališče družabnikov, oziroma imetnika firme“ ima namen, da se vzprejmejo vanj imena in stanovališča družabnikov, oziroma, ako se obratuje podjetje pod 'firmo, ki se ne glasi na ime davčnega zavezanca, da se navede ime in stanovališče imetnika firme. Ako bi prostor v tem razpredelku ne zadoščal, porabiti je zadnjo stran obrazca I. 15. V razpredelku „Davku podvržen obrat“ je navesti davku podvrženi obrat ali obrate (§ 37, alinea 5 z. o o. d.), za katere je narejen katastrski list, v soglasju z obrtnim ali drugače obče običajnim oznamenilom in dodavši take podrobnejše podatke, da je možna uvrstitev v pridobitne skupine. Eventualno je tudi dostaviti, ali je dotični obrat glavni ali podružni zavod, prodajališče itd. 16. Pod „Kraj obrata“ je navesti natančno oznamenilo kraja vsakega obratovališča, za katero se glasi katastrski list. Pri večjih krajih in v mestih je navesti tudi ulico in hišno številko. 17. Razprcdelka „Upravičenost“ in „Začetek obdačenja“ lahko ostaneta pri starejših obratih neizpolnjena, ako bi dobava teh podatkov povzročila bistveno zamudo. Pač pa je skrbno izpolniti ta razpredelka pri katastrskih listih o novih prirastkih. 18. Z besedami „Doslej uvrščen v davčni razred“, „Zadnji prirejeni davčni postavek“ in „Zadnji predpisani davčni letni znesek“ oznamenjeni raz-predelki obrazca I so namenjeni za to, da pokažejo podatke zadnjega leta pred priredbeno dobo, katere je dati v zmislu § 12, alinea 6 z. o o. d. uvrstitvi v davčne družbe za podlago. 19. V zadnje imenovanem razpredelku je torej vselej vpostaviti letni znesek davčnega predpisila, ki pride v poštev (člen 9, št. 3 iz. p. I.).' 20. V katastrskih listih o doslej oproščenih obratih je izpolniti razpredelka „Zadnji prirejeni davčni postavek “ in „ Zadnji predpisani davčni letni znesek“ s pripomnjo „opr. § 4“ ali „opr. § 5“. 21. V katastrskih listih, ki jih je izdelati vsled prirastkov, ostanejo vsi na dosedanje obdačenje se nanašajoči razpredelki seveda neizpolnjeni. 22. O izpolnitvi rubrik in razpredelkov v obrazcu I „Davčni postavek“, „Davčni znesek“, „Prvotno predpisani“, „Vsled priziva dognani“, „Porazdelilni prib.,odbitek #/o “, so predpisi obseženi v členih 38, 39 in 44 izvršitvenega predpisa I. Pri eventualnih oprostitvah po § 5 z. o o. d. je pod opomnjo „opr. § 5“ (t. 20) v oklepaju narediti razviden tudi ideelni davčni postavek, ki bi bil prišel za dotični obrat, ako bi se mu ne bila podelila oprostitev zaradi ubožnosti davčnega zavezanca. Gledé posebnih uradnih poslov, potrebnih v primerih krajevne razdelitve davka (§ 37, odstavek 2, § 38, odstavek 3 z. o o. d.) glej točko 45 in nasl. 23. Razpredelek „Davčni razred“ naj izkazuje uvrstitev davčnega zavezanca v enega četvero davčnih razredov, in sicer s primerno rimsko številko. Petero oddelkov v tem razpredelku je izpolniti vedno, tudi če ne nastopi v poznejših priredbenih dobah izprememba v davčnem razredu. Natančnejša navodila o izpolnjevanju tega razpredelka obsegajo točke 32 nasl. 24. V razpredelku „Številka odmemega zapisnika“ je navesti številko, pod katero se najde obrat vsakočasno v odmernem zapisniku peterih priredbenih dob. 25. Zadnja stran obrazca I je določena za to, da vzprejema znižbe, oprostila, odpise i. e., eventualno odmerjeno pristojbino o oglasilu obrta in o vpisu firmo ter morebitne druge zapiske (na primer o obratih, ležečih izven priredbenega okraja prvega razreda, prim. točko 29, lit. d), ali, ako razpredelki na sprednji strani obrazca I ne zadoščajo, dotične podatke. Davčnim oblastvom se prepušča, po potrebah posameznega primera narediti na zadnji strani obrazca I nadaljnje razpredelke in stolpce. 26. Obrazec II je porabiti samo tedaj, kadar zapazi davčno oblastvo prve stopnje, da ima isti davčni zavezanec v istem priredbenem okraju prvega razreda več samostojno prirejenih obratov. Namen je, da se, če bi isti davčni zavezanec imel več samostojno prirejenih obratov, izkaže vsa njegova obdačenost v dotičnem priredbenem okraju prvega razreda, da bo moči na njeni podstavi uvrstiti davčnega zavezanca, oziroma njegove obrate v enega izmed štirih davčnih razredov; obdačevanja zunaj priredbenega okraja prvega razreda, v katerem ima svoj sedež davčno oblastvo prve stopnje, ki izda katastrski list, ne povzročajo izdaje obrazca 11 in jih tudi ni vzprejemati v že obstoječi obrazec II takega davčnega zavezanca (prim, točko 29, lit. d). Ako ima davčni zavezanec samo en samostojno obdačen obrat, izostane seveda izdaja obrazca II. Ako se je uvrstitev davčnega zavezanca z več obrati v davčne razrede izvršila, položiti je obrazce II do prihodnje priredbe ločene od obrazcev I (točka 37). Vpis izpreinemb podatkov, ki se dogodé, je dotlej opustiti v njih (prim. tudi točko 37). Ako je v posameznem primeru dan obrazec II, se mora dati povzeti iz obrazca I očividno tako, da ima jako očividen natis pečata.*) 27. Da ima isti davčni zavezanec več obratov, naj dožene davčno oblastvo na podstavi podatkov dosedanjih katastrskih listov, zadevajočih kontingen-tovano in nekontingentovano občo pridôbnîno (prim. točko 4) in svojih drugačnih pomagal, zlasti pa tudi na podstavi podanih pridobninskih izjav. 28. Po tem, se li teh več obratov nahaja samo v okolišu davčnega oblastva prve stopnje, ki izda katastrski list, ali ne, mora to oblastvo samo izpolniti obrazec II v vseh razpredelkih, ali pa odposlati obrazec II (prim. točko 31), kolikor moči izpolnjen, za to pristojnemu oblastvu na sedežu pridobninske komisije za prvi razred, da ga dalje izpolni. 29. V posameznem se utegnejo pokazati li-le primeri: a) Ako ima davčni zavezanec več ločeno obda-čenih obratov, ki se nahajajo v istem priredbenem okraju najnižjega razreda, je izpolniti samo en obrazec II. b) Ako ima davčni zavezanec več ločeno obdače-nih obratov, ki se nahajajo sicer v raznih priredbenih okrajih najnižjega razreda, toda v okolišu davčnega oblastva prve stopnje, izdajajočega katastrske liste, tedaj naj to davčno oblastvo za vse v istem priredbenem okraju ležeče obrate takega davčnega zavezanca skupaj izpolni po en poseben obrazec 11. c) Kadar so ločeno obdačeni obrati sicer v istem priredbenem okraju prvega razreda, toda v okoliših raznih davčnih oblastev I. stopnje, tedaj je poslati obrazce II. ko so se izpolnili, kakor je predpisano v točki 30, prjdržavši si konsig-nacijo, davčnemu oblastvu prve stopnje na sedežu pridobninske komisije za prvi razred ; to davčno oblastvo mora izpolniti vse obrazce II v vseh morda še ne izpolnjenih razpredelkih. d) Ako se nahajajo ločeno obdačeni obrati v raznih priredbenih okrajih prvega razreda, tedaj *) Ta natis pečata je enako kakor črko v razpredelku „Oznumenilo lista“ na sprednji strani obrazca I izbrisati, ako izvršuje dotični davčni zavezanec v teku nadaljnjih priredbenih dob samo še en samostojno prirejen obrat; ako bi se to ne dalo dobro izvesti, je izdati nov obrazec I. naj po točki 26 izostane naprava obrazca II; marveč je na zadnji strani obrazca I samo z opomnjo zaznamovali, da so taki obrati. 30. V vseh primerih, v katerih se izda obrazec II, je na prvem mestu navesti obrat ali obrate, na katere slove katastrski list po obrazcu I v katastru davčnega oblastva prve stopnje, narejajočega obrazec II*); ako leži v enem katastru več listov po obrazcu I, zadevajočih istega davčnega zavezanca, je navesti obrat, kojega list nosi oznamenilo lista „a“, najprej in potem druge obrate v abecednem redu njihovega oznamenila listov. Potem naj sledé ostali obrati, in sicer po redu, da se naštejejo najprej obrati, ležeči v kakem drugem priredbenem okraju najnižjega reda, toda v okolišu davčnega oblastva, izdajajočega obrazec II (prim. točko 29, lit. b), potem v poljubnem redu obrati, nahajajoči se izven okoliša tega oblastva. 31. Ako se kam odpošilja, 'naj oblastvo, izdajajoče obrazec II, gledé obratov, nahajajočih se izven njegovega okoliša, s svinčnikom v obrazcu II pristavi njemu znane podatke o vrsti in kraju obratov ter o njih obdačenosti. Popolno izpolnitev obrazca II naj potem oskrbi v točki 29, lit. c) oznamenjeno davčno oblastvo. 32. Davčni zavezanci se uvrsté v četvero pri-dobninskih razredov, davčni zavezanci s samo enim samostojno prirejenim obratom na podstavi podatkov v obrazcih I, davčni zavezanci z več samostojno obdačenimi obrati, čim to omogočijo na obrazcu II oznanrenjeni podatki o skupni obdačenosti. V primerih, naštetih v točki 29, lit. a) in b), more že davčno oblastvo, ki je izdelalo katastrske liste po obrazcu II, opraviti uvrstitev. V primeru, oznamenjenem v točki 29, lit. c), bo pa šele davčno oblastvo na sedežu komisije prvega razreda moglo opraviti uvrstitev. Po pravilih, podanih v členu 11 izvr. predp. I, se utegne zgoditi, da se posamezni obrati istega *) Iz tega bode tudi razvidno, od katerega davčnega oblastva, pristojnega po kraju obratov, je izdelan obrazec II. davčnega zavezanca odkažejo raznim davčnim družbam istega ali raznih davčnih razredov. 33. Ako ima davčni zavezanec v raznih pri-redbenih okrajih nižje vrste več obratov, katerih dosedanja skupna obdačenost vendar ne opravičuje uvrstitve v prvi razred, bo po okolnostih (prim. opomnjo k členu 11, II, izvr. predp. I) potrebna po-sebna sestava njegovih davkov, katera se ne dâ opraviti na obrazcu II ; posledek uvrstitve pa se mora napisati na obrazcu II v zadnjih dveh stolpcih. Uvrstitev je vselej vpisati v vse tega davčnega zavezanca se tikajoče obrazce II in jo naposled narediti razvidno pri vsakem obratu na sprednji strani obrazca I na mestu, določenem za to, v razpredelku „davčni razred“ (točka 23). 34. Vselej, kadar je bilo kataster napravljajoče oblastvo že v stanu opraviti uvrstitev v prvi, oziroma drugi razred, se mora doposlati davčnemu oblastvu na sedežu dotične komisije prepis obrazca I, in pri več obratih tudi prepis obrazca II ; prav tako mora to zadnje davčno oblastvo narediti prepise obrazcev I in II za take davčne zavezance prvega in drugega razreda, ki se nahajajo v njegovem okolišu. Finančno ministrstvo si pridržuje ukazati, naj se opusti nare-janje teh prepisov. 35. Ob uvrstitvi sè strani davčnega oblastva na sedežu pridobninske komisije prvega razreda na podstavi obrazcev II, doposlanih od drugih davčnih oblastev (prim. točko 29, lit. c), se pokažeta dva primera: Ako se je opravila uvrstitev v tretji ali četrti razred, je vrniti obrazce II brez ovinkov dotičnemu davčnemu oblastvu, ko se je poočitila uvrstitev. Ako pa se opravi uvrstitev v prvi ali drugi razred, naj uvrščujoče davčno oblastvo od teh obrazcev II, ki jih je tudi vrniti, naredi in obdrži prepise, oziroma (ob uvrstitvah v drugi razred) naj jih pošlje davčnemu oblastvu na sedežu komisije drugega razreda. Druga davčna oblastva, v kojih uradnem okolišu se nahajajo obrati, naj iz nazaj dobljenih obrazcev II pooČitijo uvrstitev v razpredelku „Davčni razred* dotičnih obrazcev I in naj vpošljejo prepise obrazcev I davčnim oblastvom na sedežu pridob-ninskih komisij prvega, oziroma drugega razreda. To naj se zgodi v vsaki priredbeni dobi. 36. Tako dobé davčna oblastva na sedežu komisij prvega, oziroma drugega razreda prepise obrazcev I in II gledé vseh pripadnikov davčnih družeb prvega, oziroma drugega razreda. 37. Po uvrstitvi vseh davčnih zavezancev v četvero davčnih razredov mora vsako davčno oblastvo urediti obrazce I in II, ločeno po davčnih družbah in v davčnih družbah po abecednem redu imen davčnih zavezancev. Obrazce II je shranjevati ločeno. Izpremembe, ki nastopijo v njihovih podatkih (na primer davčni postavek ali davčni znesek) v teku ene priredbene dobe, je vpisati v nje šele pred uradnimi dejanji uvrstitve za prihodnjo priredbeno dobo (prim. točko 26). 38. Tako dobé davčna oblastva popolen pri-dobninski kataster za vsak v njihovem okolišu ležeči priredbeni okraj tretjega in četrtega razreda, nadalje delni kataster davčnih družeb prvega in drugega razreda, obsegajoč ves njih okoliš. 39. Davčna oblastva na sedežu komisij prvega in drugega razreda morajo na enak način sestaviti iz prepisov, omenjenih v točki 34 in 35, odstavek 3, popolen' pridobninski kataster za ves priredbeni okraj prvega, oziroma drugega razreda. Več istega davčnega zavezanca se tikajočih obrazcev I je opremiti z oznamenilom listov, zmisloma uporabljaje v točki 9 ukrenjeno ukazilo. 40. Davčna oblastva, ki imajo pridobninski kataster za ves priredbeni okraj davčne družbe, morajo nato, opiraje se nanj, in sicer uporabljaje katastrske liste po obrazcu I, uvrstiti davčne zavezance v volilne razrede (§ 3 volitvenega predpisa D); v ta namen je urediti obrazce I v tistih okrajih, v katerih je opraviti posrednje volitve, po davčnouradnih okrajih, pridržavši abecedni red. 41. Po sestavi teh volilnih razredov se morajo napraviti imeniki volivcev (§ 20 volitvenega predpisa /)) za vsakega teh volilnih razredov; pri tem je v nemar pustiti katastrske liste po obrazcu I, ki imajo oznamenilo b) in nasl. (točka 9 in 39). 42. Nato morajo v točki 40 oznamenjena davčna oblastva pripraviti odmerne zapisnike uporabljaje obrazec I (člen 19 iz. predp. 1) ter začasno preračunih družbene kontingente (člen 46 iz. predp. I). 43. Potem je dati za priredbo pristojnim komisijam na razpolaganje pridobninske katastre, urejene zopet po davčnih družbah in v vsaki davčni družbi po abecednem redu imen davčnih zavezancev ali aritmetično po številki odmernega zapisnika. 44. Nadalje je s katastrskimi listi po obrazcu I ravnati v zmislu dotičnih določil izvršitvenega predpisa. 45. Kadar se enotno prirejen davek krajevno deli (§ 37, odstavek 2, § 38, odstavek 3 z. o o. d.), mora komisija ali oblastvo, ki opravlja delitev, skrbeti za to, da se obvestijo vsa druga udeležena oblastva in pridobninske komisije, zlasti davčna oblastva prve stopnje. To obvestilo se opravi z dopisom. 46. Pri vseh udeleženih davčnih oblastvih je pisati zaznamke o obratovališčih, ki niso samostojno obdačena, bodi si v zmislu § 37, odstavek 2, ali pa v zmislu § 38, odstavek 3 in 4 z. o o. d. (obrazca a in b računskega podučila II a). 47. V katastrske liste in v prepise katastrskih listov vseh obratov in obratovališč, obdačenih v zmislu ravnokar omenjenih mest zakona, je v raz-predelku „Davčni postavek“ na prvi strani obrazca I vpostaviti samo pripadajočo kvoto, ki je v podstavo predpisu na dotičnem kraju. Enotno odmerjeni davčni postavek je pristaviti v opomnji na zadnji strani. Tudi je na katastrskem listu narediti razvidno tekočo številko dotične zaznambe, omenjene v točki 46. • 48. Kadar bi za obrate ali obratovališča ali dele obratovališča, za katere se opravi porazdelitev, še ne bilo katastrskih listov, tedaj je takoj izdelati potrebne nove katastrske liste (njih prepise), v katerih se razpredelki in stolpci, ki se nanašajo na dosedanjo obdačenost, izpolnijo z ničlo. 49. Za novo priraščajoče obrte in opravila (§ 74, odstavek 1 z. o o. d.) je uporabljati tudi katastrske liste po obrazcu I, dokler se ne uvrsté v kako davčno družbo; pri tem pa je z rdečo tinto vpisati podatke, nanašajoče se na obdačenje izven kontingenta, v razpredelkih „davčni postavek“ in „davčni znesek“ ter v stolpcih: „Prvotno predpisan“, „Po prizivu dognan“, „Reparticijski pribitek in odbitek“, „Davčni razred“ in „Št. prip. zap.“. Ti katastrski listi se morajo shranjevati ločeno. Ako se ti obrati uvrsté ob prihodnji priredbi, je potem v že obstoječem katastrskem listu — kobkor dopušča prostor, kar ga je še — vpostaviti podatke naslednjega kontingentovanega obdačenja tekoče (s črnilom). Če pa gre za podjetje, katero izvršuje isti davčni zavezanec v istem obratovališču, je podatke iz rdeče popisanega obrazca I prenesti v že obstoječi katastrski list za že poprej izvrševano podjetje. Ako ima davčni zavezanec, ki naj se gledé novo otvorjenega obrata uvrsti v davčno družbo, kako drugo, že uvrščeno in ne v istem obratovališču izvrševano podjetje, tedaj je tudi za njega narediti obrazec II. Ako obstoji zanj že obrazec II, tedaj je novi obrat na tem obrazcu samo pripisati. 50. Davčna oblastva prve stopnje morajo vsako leto večkrat pregledati kataster, urediti napačne uvrstitve in kobkorkrat zapazijo, da manjka kak katastrski bst, ga takoj poiskati ter odrediti, da se kataster popolni. 51. Katastrske liste, ki se tičejo izbrisanih davčnih zavezancev, je pri prihodnji priredbi izločiti iz pridobninskega katastra in shraniti ločeno, urejeno po abecednem redu. Katastrski listi se ne smejo oddajati nikomur, razen kadar se pošiljajo uradno. Meyer, s. r. Katastrski list obr. I. (Sprednja stran.) Ime in stal nika firm ! si 1 1 1 ! & Oznam. lista * 3 t 1 §■ ! s § J 1 Pridob. skupina r 2 J g 3' 1 ? % î Štev. katastra Zadnji predpisani davčni letni znesek Zadnji prirejeni davčni postavek Doslej uvrščen v davčni razred Upravičenost Kraj obrata Davku podvrženi obrat ? r î r Davčno oblastvo SI o< • Sr' « O ČL P o< ® p Davčni znesek Davčni znesek Davčni znesek Davčni znesek Davčni znesek 5 t© H-*- 1920 Davčni postavek 1919 1918 Davčni postavek 1917 1916 Davčni postavek 1915 1914 Davčni postavek 1913 1912 Davčni postavek ! Prvotni predpis; 1 1 1 1 1 1 sr 5 u <1 « ded prh dognar j 1 1 1 1 1 1 sr s 1 1 1 1 .1 pribit. “D I I 1 ! ! 1 ! 1 1 1 odbit. ^ S* 1 Davčni razred Štev. prip. zap. Katastrski list obr. I. (Zadaj.) (Slov®nl8oh.) Katastrski list obr. II. (Spredaj in zadaj.) Obrat v priredbenem okraju I. razreda. Kraj obrata in davčno oblastvo I. stopnje Davčni razred CJ Sä ■gf “s Štev. ka- tastra 1919 1917 1915 1913 1911 1919 1917 1915 1913 1911 1919 1917 1915 1913 1911 1919 1917 1915 1913 I 1911 N P Zadnji predpis I jDavčni letni znesek ! I cr 192021 S »—*■ 0? s 1916/17 1914/15 1912/13 1920/21 1918/19 1916/17 1914/15 1912/13 1920/21 1918/19 191617 1914/15 1912/13 1920/21 1918/19 1916/17 1914/15 1912/13 s Cß ! v priredbeni okraj Davčni razred 69. Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 5. aprila 1911. 1., s katerim se dopolnjujejo vojni predpisi I. del. Ministrstvo za deželno bran dopolnjuje v po-razumu s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom z ukazom z dne 15. aprila 1889.1. (drž. zak. št. 45) objavljene vojne predpise I. del v §§ 62 in 68 gledé izučbe enoletnih prostovoljcev za fortifikacijske častnike (praporščake) v reservi takole : V § 62, točka 4 je po besedi „kateri“ vstaviti: „želč biti imenovani za fortifikacijskega častnika v reservi, se po osemtedenski vojaški izučbi na svojo prošnjo in kakor je potreba porazdelé v enoletne prostovoljske šole, ki se aktivirajo pri ženijskih ravnateljstvih, tisti ki“ V isti točki je med „§“ in „75“ vstaviti: .§ 68:3 in“. V § 68, točka 3 je kakor predzadnji odstavek vstavjti: „Za izučbo v službi za fortifikacijske častnike se morejo pripuščati samo tisti enoletni prostovoljci, ki so absolventi šol za stavbne inženirje kake tehniške visoke šole ali so kakor slušatelji takih šol z uspehom naredili prvo državno preskušnjo, in sicer toliko, kolikor jih določi državno vojno ministrstvo.“ Ta ukaz dobi rnoč z dnem razglasitve. Georgi s. r. 1«. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 6. aprila 1911. 1. o sodnem dražbališču v Krakovom. Na podstavi § 274 zakona z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 78) (Izvršilni red) se ukazuje: I. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 10. decembra 1902. 1. (drž. zak. št. 228) gledé ustanovitve sodnega dražbališča v Krakovu se izpreminja in dopolnjuje takole : § 2, odstavek 1, naj se glasi: „Sodno zarubljene premične telesne stvari, ki so v krajnih občinah in graščinskih okoliših Przegor-zaly, Wola justowska, Rakowice, Prednik bialy vštevši kraj Gorka narodowa, in Prednik czerwony vštevši kraj Olsza, ki spadajo k okolišu c. kr. okrajnega sodišča krakovskega, se lahko prodajo v dražbališču : 1. ako predlaga prodajo v dražbališču zahtevajoči upnik ali zavezanec, ali 2. ako bi se s prodajo v dražbališču, ne da bi se znatno pomnožili stroški, utegnilo doseči višje iz-kupilo, nego če bi se stvari dražbale na mestu, na katerem so.“ II. Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi. Hochenburger s. r. »1. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. aprila 1911.1. o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Tresti na Moravskem. Na podstavi Naj višjega sklepa z dne 26. aprila 1908. 1. se ustanavlja v Trešlt na Moravskem za občine, ki so po ukazu pravosodnega ministrstva z dne 29. aprila 1908. 1. (drž. zak. št. 86) odkazane okolišu okrajnega sodišča istega imena, davčni in sodni depozitni urad. Ta urad začne svoje poslovanje 1. dne maja 1911. 1. hkratu z okrajnim sodiščem (ukaz pravosodnega ministrstva z dne 26. januarja 1911. 1. [drž. zak. št. 18]). Od tega časa naprej se izločajo občine TrešE, Hodice, Jezovice, Bukova, Čenkov, Batelov, Spëlov-Novÿ Svët, Švabov, Nova ves, Râcov, Brtnice-Dlouha iz okraja davčnega urada jihlavskega in občine Ružend, Lovëtin, Stejšf, Pavlov, Rosoëka-Panenskâ, Bezdëkov, Dubenky Horni, Jihlavka in Treštice iz okraja davčnega urada telškega in se odkazujejo okraju davčnega urada tfeštskega. Moyer s. r. 72. Razglas finančnega ministrstva z dne 9. aprila 1911.1. o ustanovitvi davčnega in sodnega depozitnega urada v Slavonicah na Moravskem. Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 26. aprila 1908. 1. se ustanavlja v Slavonicah na Moravskem za občine, ki so po ukazu pravosodnega ministrstva z dne 29. aprila 1908.1. (drž. zak. št. 87) odkazane okolišu okrajnega sodišča istega imena, davčni in sodni depozitni urad. Ta urad začne svoje poslovanje 1. dne maja 1911. 1. hkratu z okrajnim sodiščem (ukaz pravosodnega ministrstva z dne 26. januarja 1911.1. [drž. zak. št. 19]). Od tega časa naprej se izločajo občine Hole-šice, Hostkovice, Laskovec, Lidherovice, Lipolec, Mafiž, Matëjovice z Rožnovim, Mutnâ, Peč, Chva-letln, Radlkov Dolnl, Rudolec, Gickrajov, Stalkov, Stojčin, Bobkov z Novo vasjo, Norovice, Mutišov in Slavonice iz okraja davčnega urada dačiškega in občine Hobži Staré, Marketa, Modiava, Novosady, Pisečna (kristjanska in židovska občina), Slavčtln in Vaclavov iz okraja davčnega urada jamniškega in se odkazujejo okraju davčnega urada slavoniškega. 73. Razglas ministrstva za notranje stvari z dne 11. aprila 1911.1. o ustanovitvi novega okrajnega glavarstva na Avstrijskem nad Anižo z uradnim sedežem v Gries-kirchnu. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 7. aprila t. 1. deloma izpreminjujé z ukazom ministrstva za notranje stvari z dne 10. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 101) razglašeno upravno razdelitev nadvojvodine Avstrijske nad Anižo blagovolilo najmilostljiveje odobriti ustanovitev okrajnega glavarstva v Grieskirchnu, čigar uradni okraj obsegaj sodne okraje Grieskirchen, Haag in Peuerbach, ki se izločijo iz političnih okrajev Wels, Ried in Schärding. Okrajno glavarstvo v Grieskirchnu naj začne svoje uradovanje s 1. dnem junija 1911. 1. Wickenburg s. r. Meyer s. r.