Gozdarstvo v času in prostoru 
Strokovna ekskurzija sodelavcev ETH Zurich po Sloveniji 
Dobre odnose slovenskih gozdarjev s švicarskimi 
kolegi smo v sredini aprila še nekoliko utrdili. Na 
strokovno ekskurzijo v Slovenijo je namreč prišla sku-
pina iz ETH Zurich (katedra za urejanje in rast goz-
dov). 
Namen srečanja je bila izmenjava izkušenj in mnenj 
o novih poteh gozdnogospodarskega načrtovanja. Gle-
de na vse glasnejše zahteve po ohranjanju naravnega 
okolja in biotske pestrosti, po sprejetju raznih pro-
tokolov (npr. Kyoto) in konvencij (Helsinki, Lisbona) 
je gozdnogospodarsko načrtovanje tako rekoč na pre-
Jamnici . Z željo, da bi sledilo svetovnim razvojnim 
trendom, se mora preusmeriti od proizvodne funkcije 
in dati večji poudarek načrtovanju razvoja ekoloških 
in socialnih funkcij. V nekaterih državah se je to že 
zgodilo (Avstrija, Slovenija in Švica), druge pa še 
iščejo poti. 
Prav te tako imenovane nove poti gozdnogospo-
darskega načrtovanja so bile tema predavanj, ki so 
potekala prvi dan srečanja v dvorani Gozdarskega 
inštituta Slovenije. Predavanja so bila razdeljena v tri 
sklope. V prvem delu je najprej prof dr. Peter 
Bachmarm (ETH) predstavil sistem gozdnogospodars-
kega načrtovanja v Švici. Zatem je mag. Živan Veselič 
(ZGS) predstavil slovenski koncept načrtovanja. Kot 
zadnji v tem sklopu je mag. Marko Kovač (GIS) ski-
ciral možnosti za nadaljnji razvoj modela načrtovanja. 
V drugem delu so bile predstavljene možnosti za 
uporabo novih oziroma sodobnih orodij za gozdne 
inventure. Doc. dr. Daniel Mandallaz (ETH)je v svoji 
predstavitvi prikazal možnosti za uporabo geostatis-
tičnih metod, Adrian Lanz (ETH) pa načine za obli-
kovanje optimalnih modelov vzorčenja za potrebe 
gozdnih inventur. Prof. dr. Milan Hočevar (GIS) je 
predstavil možnosti za uporabo novih tehnik (satelitske 
si ike, aeroposnetki, ortofoto karte itd.) za potrebe 
gozdne inventure. Udeležencem predavanj smo tudi 
praktično prikazali uporabo teh orodij na inštitutu. 
Tretji sklop predavanj je pričel prof. dr. Schuler, 
ki je orisal zgodovinske vidike gozdnogospodarskega 
načrtovanja. Predstavil je kratek pregled skozi zgodo-
vino načrtovanja v Švici. Predavanja je zaključil doc. 
dr. Andrej Bončina, ki se je v svoj em referatu dotakni 1 
razvoja slovenskega sistema načrtovanja. 
Zbornik s prispevki, predstavljenimi na omenjenih 
predavanjih, bo predvidoma izšel do konca letošnjega 
leta in bo na voljo na Gozdarskem inštitutu (obvestilo 
bo tudi v Gozdarskem vestniku). 
Naslednji štirje dnevi so minili v nekohko bolj 
sproščenem vzdušju. Švicarske kolege smo namreč 
peljali v različne dele Slovenije, kjer smo jim v sode-
lovanju z lokalnimi gozdarji ZGS predstavili značil­
nosti posameznih območij . Poleg gozdarske tematike 
pa smo del časa namenili tudi spoznavanju naravnih 
in kulturnih (tudi kulinaričnih) lepot Slovenije. 
Jelka Kraljica Roga Udeleženci ekskurzije po Kočevskem (obe foto : l. Kopše) 
212 GozdV 58 (2000) 4 
Gozdarstvo v častt in prostoru 
Tako smo prvi dan kljub slabemu vremenu obiskali 
Gorenjsko. Zjutraj je Janez Košir (ZGS, OE Bled) 
predstavil Pokljuka (značilnosti in težave). s poudar-
kom na sistemu inventure staJnih vzorčnih ploskev, 
popoldne pa je Martin Šolar (TNP) na kratko skiciral 
dejavnosti, ki potekajo v TNP, in načine reševanja 
konfliktov, do katerih prihaja ob uskJajevanju različnih 
interesov. Dan smo zaključili s kratkim s prehodom ob 
Blejskem jezeru. 
Drugi dan nas je pot vodila na Kočevsko . Sodelavci 
ZGS iz OE Kočevje so se izkazali kot pravi strokov-
njaki na področju organiziranja in vodenja strokovnih 
ekskurzij. Najprej je Janez Konečnik s pomočjo dia-
pozitivov predstavil območje. V terenskem delu eks-
kurzije pa sta sodelovala kolega Hartman in Ožbalt, 
ki sta predstavila problematiko zaraščanja, posegov v 
gozdni prostor in živalski svet. Ekskurzijo smo za-
ključili s sprehodom skozi pragozd Rajhenavski Rog. 
Naslednji dan smo se odpravili na Kras in Primor-
sko. Končno nam je bilo naklonjeno tudi vreme, saj 
je po dveh dneh spremenljivega vremena končno po-
sijalo sonce. Mladen Prebevšek (ZGS, OE Sežana) se 
je po kratki predstavitvi območja dotaknil tudi pro-
blematike gojen ja gozdov in zaraščanja kulturne kra-
ji ne. Pred kosilom smo si ogledali še freske v cerkvi v 
Hrastovljah. Popoldan pa smo izkoristili za ogled 
strunjanskih solin in za krajši sprehod pa Piranu. 
Zadnji dan smo namenili Je ogledom nekaterih zna-
menitosti. Tako smo obiskali Postojnsko jamo in Pred-
jamski grad, popoldne pa Rakov Škocjan in Cerkniško 
jezero. Žal pa nam je tudi tokrat ponagajalo vreme in 
smo se nekoliko prej, kot smo predvideli, vrnili v Lju-
bljano. 
Menim, da smo v kratkem času uspeli gostom pred-
staviti lep del Slovenije in da so uživali. Kljub temu 
da je v tem sestav ku velikokrat omenjeno, da so bile 
predstavljene težave, s katerimi se srečujemo pri go-
spodarjenju z gozdom, mislim, da smo s tem predvsem 
dokazali, da se težav zavedamo in da se lotevamo 
njihovega reševanja. Hkrati pa bodo vsem ostale v 
spominu predvsem lepe stvari, ki so jih videli in doži-
veli med obiskom v Sloveniji. 
Na koncu bi se v imenu Gozdarskega inštituta Slo-
venije še enkrat rad zahvalil vsem (tudi tistim, ki jih 
nisem poimensko omenil), ki ste kakor koli sodelovali 
pri organizaciji ali izvedbi tega srečanja. 
Robert Mavsar 
Obisk gozdarjev iz Bosne in Hercegovine - Republike Srbske v Sloveniji 
V okviru projekta PHARE Tehnična pomoč pri 
implementaczii gozdarskega programa Bosne in 
Hercegovine, kjer v konzorciju, ki ga vodi firma 
Prospect C & S iz Bruslja, sodeluje tudi Gozdarski 
inštitut Slovenije, smo v času od 8. do 11. maja 2000 
izvedli ekskurzijo za predstavnike gozdarskih institucij 
Republike Srbske (Ministrstva za kmetijstvo, vodno 
gospodarstvo in gozdarstvo, avnega podjetja gozdarst-
va Srpske šume, Gozdarske fakultete Banja Luka in 
Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva). 
Ekskurzija je bila izvedena v okviru komponente 
projekta, ki je namenjena strokovni podpori reforme 
gozdarskega sektorja v BiH (na zakonodajnem, goz-
darskopobtičnem in tržnem področju, vključno s priva-
tizacijo). Temeljni cilj ekskurzije je bil v spoznavanju: 
- institucionalno-pravnega sistema ter organizacije in 
delovanja institucij slovenskega gozdarstva, posebno 
v pogledu usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ter 
upravljanja z državnimi gozdovi; 
- modela privatizacije in naših izkušenj v procesu tran-
zicije; 
GozdV 58 (2000) 4 
- stanja gozdov, operativnega usmerjanja gospodar-
jenja z gozdovi ter gospodarjenja samega (v državnih 
gozdovih). 
V okviru ekskurzije je bila najprej na Gozdarskem 
inštitutu Slovenije predstavljena organiziranost in de-
javnost vseh naših vladnih in nevladnih gozdarskih 
institucij s podrobnejšimi predstavitvami izbranih te-
matik (Institucionalno-pravni sistem, organiziranost in 
model privatizacije v gozdarstvu, Stanje in razvoj goz-
dov in sistem načrtovanja v gozdarstvu ter Razvoj 
daljinske detekcije in GIS-sistemov v gozdarstvu). V 
terenskem delu so udeleženci ob sodelovanju Zavoda 
za gozdove Slovenije (območnih enot Kranj, Postojna 
in Novo mesto) spoznali jzbrana gozdarska podjetja 
(EGOLES Škofja Loka, GG Postojna in GG Novo 
mesto) ter gozdove in operativno gospodarjenje z 
državnimi gozdovi. V teku ekskurzije so udeleženci 
obiskali tudi Semesadike Mengeš ter Lesno-industrijs-
ko podjetje Javor Pivka. Ekskurzija je bila odlična 
priložnost tudi za navezavo oziroma osvežitev osebnih 
stikov med gozdarji obeh republik. 
213