v^g^nfng nfofans v trofoTfnL Leto XIV«, štev. 282 Ljubljana, nedelja 3. decembra I933 Cena 2.— Din op lavuutvo. ujuuijaim, tLnatljeva ulic« 5. — Telefon št 2122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratm addeieK; Ljubljana, Selen-Durgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon 8t 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190 Računi pri poŠt ček zavodih: LJubljana št 11.842, Praga člslo 78.180, Wler> St lOft 241 Ozadje nemške miroljubnosti Nemčija je sporočila Rimu kot posredniku v razorožitvenih pogajanjih med velesilami svoje minimalne zahteve: 300 tisoč mož stalne vojske z zelo kratkim kadrskim rokom, 400 obrambnih letal, 300 tankov in primerno število topov, ki bi se postavili proti Poljski, Češkoslovaški in Franciji, vrhu tega pa še določeno število podmornic in križark za obrambo pred namišljeno nevarnostjo, pretečo Nemcem baje z Baltiškega morja. Ze zahteva sama na sebi ni prav nič skromna, če pa si predstavljamo, koliko oboroženih čet in strahovitega vojnega materiala se da še tako mimogrede skriti v okvir sličnih formacij, potem nam bo jasno, da zasleduje Nemčija prav spretno svoj cilj, da postane najprej močan faktor v Evropi, nato pa bo gotovo tudi posegla zopet v svetovno politiko in načela vprašanje nove delitve sveta. Z dosedanjo Nemci nikakor niso zadovoljni, ker jih je stisnila na ozki prostor med Renom in Odro ter jim vzela vsako možnost kolonialnega udejstvovania v širnem svetu. 2e takoj po vojni so Nemci povzdignili svojo zahtevo po vrnitvi vsega izgubljenega teritorija v Evropi in v pre-komorskih krajih. Kakor da ni bilo nikoli svetovne vojne, ki je vrnila Franciji pred desetletji odvzeto Alzacijo in Loreno ter popravila krivico, ki se je zgodila poljskemu narodu ob znanih treh delitvah njegove države. Odkar pa je na krmilu narodni socializem, so Nemci izvršili nekako klasifikacijo svojih zahtev ter odkazali predvsem kolonialnim željam podrejeno mesto. Vedeli so, da pridejo v spor z onimi velesilami sveta — Francijo, Anglijo, Ameriko in Japonsko ■—, ki so kot mandatarke Društva narodov prevzele upravo nad njihovimi bivšimi kolonijami, ako bi kakorkoli načeli vprašanje nove razdelitve te posesti. Znano je, da si riti tedaj niso upali zahtevati povratka raznih otoči.i v Tihem morju, ko je Japonska izstopila iz Društva narodov in bi ji mandant z vso pravico lahko odrekel podeljeni mandat. Nemčija namreč rabi Japonsko kot važno karto v igri proti Rusiji in .ie zato prav rada in namenoma izpustila priliko, da vsaj remonstrira proti Ženevi. Vsa nemška sila bi se morala po nazoru hitlerjevske politike vsaj začasno osredotočiti v Evropi, odkoder bi po okrepitvi nastopil pohod za osvojitev sveta. Hitler govori javno o dveh etapah in previdno zamolčuje končni uspeh, ki bi ga moralo prinesti uresničenje njegovih načrtov. Prvi del njegovega programa je obnova nemške vojaške sile na evropski celini in iz nemškega predloga za oborožitev izhaja, da so Nemci že prepričani, da se jim bo posrečil popolno-noma. Glede druge etape je vladalo v vrstah nemških nacionalistov še koleba-nje, ali naj se organizirana vojaška moč potem upre ob vzhodno ali zapadno mejo ter s prodorom odpre nemškemu narodu tuja ozemlja. Do nedavna je prevladovalo mnenje generala Seeckta, ki je bil odločno za sodelovanje s slovanskim vzhodom proti romanskemu in anglosaškemu zapadu, z nastopom Hitlerja pa se je smer nemškega pritiska prenesla na vzhod, kjer je po znani nemški frazi stran manjšega odpora. Pa tudi glede pritiska na vzhod so si državniki kljukastega križa napravili čisto novo doktrino. Gre jim samo za možnost naselitve nemškega prirodnega prebitka na vzhodu, kjer zemlja še ni prenaseljena. Njihov načrt je preračunan gotovo na dobo nekoliko desetletij, ima pa to napako, da ne računa z velikanskim upadkom nemške porodne številke in z ogromnim prirodnim prirastkom slovanskega prebivalstva na Poljskem, v Eeli Rusiji in v Ukrajini, kamor uhajajo Nemcem poželjive oči. Saj celo v Vzhodni Pruski le z največjim naporom vzdržujejo pretežno nemški značaj dežele. Hitlerjev tehnični izraz »kolonizacija vzhoda« se čuje nedolžno, pa koncem koncev ni nič drugega nego imperializem najhujše vrste. Zgodovina uči, da se nemški živelj nikjer ne ohrani, kjer nima na svoji strani državne oblasti. Tudi novodobna kolonizacija bi se potopila v tujem morju, ako za njo ne bi stala državna sila. To velja za moderni čas v podvojeni meri. Nemcem gre tedaj za to, da svoje državne meje razširijo globoko proti vzhodu, ustavijo degermani-zacijo poljskih in baltiških pokrajin in uvedejo hujšo germanizacijo, nego so jo doslej poznale vzhodne dežele. Hitler-jevci vedo, da njihov načrt ne more uspeti, dokler je slovanski vzhod zaveznik Francije. Zato se skušajo približati Angliji ter z njeno pomočjo zrušiti Francijo, Italijo, ki se stalno meče v objem Nemcem, smatrajo slednji za faktor druge vrste, ker je v primeru vojne popolnoma odvisna od Anglije in bi gotovo -ila takoj na strani sovražnikov Franci-» bržko bi bila Anglija vsaj neutralna spopadu. Hitlerjevo domnevo, da je zveza med rizom in Londonom za bodočnost ne- KaroCuiua tanui meaeiiiii uin Z5.— Za inozemstvr Din 40.— Ureouisivo: LjuDljana, Knafijeva ulica 5. Teletoa 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440 Celje. Strossmayer]eva ulica Ste*. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu UTVINOV V RIMU Sprejeli so ga z največjo pozornostjo — Danes bo prvi sestanek Litvinova z Mussolini jem — Mussolini jevigospcdarsko-politični načrti Rim, 2. decembra. g. Sovjetski zunanji komisar Litvinov je prispel davi ob 10. na oceanskem parnlku »Conte di Savoia« v Na-pulj. Potuje v spremstvu svojega zasebnega tajnika Dovilkovskega. Pri prihodu so ga pozdravili zastopniki italijanskega zunanjega urada, nakar je Litvinov v spremstvu sovjetsk&ga poslanika v Rimu potoval dalje v Rim, kjer se je nastanjl na sovjetskem poslaništvu. V popoldanskih urah si je Litvinov ogledal izkopnine v Pompe-jih in se je šele zvečer vrnil v Rim, kjer ostane najbrže do 5. decembra. Prvi razgovor z Mussolinijem je določen za iutrj dopoldne, zvečer pa priredi Mussolini na čast ruskega gosta, ki ga bo sprejel tudi kralj Viktor Emanuel, slavnosten banket. Litvinov si bo v ponedeljek ogledal tudi fašistično vzorno kolonijo na prejšnjih pon-tinskih močvirjih. V torek dopoldne bo priredil njemu na čast rimski guverner velik sprejem, zvečer pa bo svečan banket na sovjetskem poslaništvu. Obenem s svečanostmi na čast Litvinova se pripravljalo tudi slavnostne prireditve na ameriškem in lurši\e:n poslaništvu in pa sprejem novi-nariev Vsi rimski listi so objavili v današnjih izdaiah dolge članke o političnem pomenu Mussr.limjevega sestanka z Litvinovim Zlasti podčrtavajo italijansko-sovjetsko prijateljstvo, k-j traja že dobro desetletje, ker ie ta«iStični režim takoj po svojem nastopi priznal Sovjetsko Rusijo. Posebej poudarjajo, da to prijateljstvo z Rusijo v vseh 10 letih ni niti enkrat zatemnilo. Milanska »Corriere della Sera« zatriuie v svolem uvodniku, da bodo dobri italijansko-ruski odnošaji nedvomno ublažili napeti položaj v Evropi, ki baš sedaj rešuje celo vrsto resnih in težavnih vprašanj. Nesmiselno bi bilo baš sedaj izločiti Rusijo od sodelovanja v Evropi, ker predstavlja veliko politično silo, ki ji je treba javno priznati njeno mednarodno politično vlogo. Italija hoče, da se položaj v Ženevi razčisti in da se prepreči mednarodno tekmovanje v oboroževanju. »Popolo di Roma« meni, da ni bilo še nikoli tako potrebno, da se zbližajo v Evropi vs.-, ki so iskreni prijatelji miru ter nastopijo proti razdiralnemu delu prevratnih sil. Neposredna razorožitvena pogajanja, pri katerih bi sodelovala razen drug;h veiesil tudi Sovjetska Rusija, bi nedvomno pripomogla tudi k splošnemu izboljšanju mednarodno-političnih razmer v Ženevi. »Giornale d' Italia« opozarja na stabilnost in kontinuiteto odnošajev med Rimom in Moskvo ter pripominja, da ta poset sicer nima nobenega izrednega značaja, če se pomisli na izredno veliko število posetov vladnih šefov in zunanjih ministrov v Rimu, vendar ra bo imel znaten praktičen pomen. Sedanji svetovni položaj zahteva odkritosrčno sodelovanje velesil, ki so odgovorne za red in mir sveta in med katerimi ie tudi Sovjetska unija činitelj velikega pomena. V ostalem želi Italija, da bi prišlo pri izmenjavi naziranj s Sovjetsko unijo do točne ugotovitve obojestranskih stališč v atmosferi, ustvarjeni s prijateljskim paktom obeh držav. Tudi italijanski politični krogi pripisuje-io prihodu sovjetskega komisarja Litvinova Chautempsova vlada dobila zaupnico Parlament je včeraj z ogromno večino glasovat za odgoditev politične debate in priznal nujnost sanacijskemu predlogu Pariz, 2. decembra, g. Nova francoska vlada pod predsedstvom Chautempsa se je danes popoldne predstavila poslanski zbornici in senatu. Seja poslanske zbornice se je vršila pri polnoštevilni udeležbi poslancev in nabito polnih galerijah. Navzočih je bilo tudi mnogo diplomatskih zastopnikov. Ko je stopila vlada v dvorano, je bila od svojih pristašev navdušeno pozdravljena. Po otvoritvi se je predsednik zbornice najprvo spominjal smrti bivšega ministra in poslanca Francoisa Alberta, nakar je ministrski predsednik Chautemps prečital deklaracijo vlade, ki naglasa, da si je vlada postavila nalogo, da ozdravi državne finance. Zaradi tega predlaga zbornici sanacijski načrt in zahteva za njegovo obravnavanje nujno postopanje. Načrt določa popolno izravnavo proračuna s pravično razdelitvijo žrtev, ki so potrebne za splošno blaginjo naroda, ter napoveduje nato ukrepe za poživ-ljenje gospodarstva, za organiziranje in zaščito pokojnin in za olajšanje brezposelnosti. Stalni primanjkljaj v proračunu sicer ograža državno blagajno in daje potu-ho špekulacijam, vzlic temu pa Francija lahko z zaupanjem gleda v svojo bodočnost. Njen kredit in njen denar sta še zmerom med najsolidnejšimi na svetu. Francoski narod je popolnoma ohranil neprecenljivi svojstvi delavnosti in varčevanja. Vsekakor pa zahteva sedanji položaj energične in nujne rešitve. Deklaracija nato omenja politično krizo in nestalnost vlad. Najboljše sredstvo za obrambo parlamentarnega režima je zagotovitev njegovega nemotenega delovanja, da se na ta način pokaže, da je narod sposoben in odločen vse storiti za okrepitev državne oblasti. Glede zunanje politike ugotavlja vladna izjava, da bo ostala vlada zvesta Društvu narodov, zvesta svojim idealom za mednarodno sodelovanje in zvesta svojim zaveznikom in pogodbam. Francija je pripravljena s pomočjo normalnega diplomatskega postopanja nadaljevati prizadevanja za izboljšanje svojih odnošajev nasproti vsem državam in je pri tem mnenja, da morejo posebni dogovori podkrepiti mir le tedaj, če niti najmanj ne otežujejo vprašanja in če spoštujejo mednarodne obveznosti, s kate- Shod JNS v Beogradu Beograd, 2. decembra, p. Jutri dopoldne bo v veliki dvorani hotela »Slavija« v Beogradu prvi veliki shod JNS za mesto Beograd. Na shodu bodo govorili minister g. Maksimovič, predsednik Narodne skupščine Kosta Kumanudi in narodni poslanec Miljutin Stanojevič. mogoča, je ravno te dni ovrgel Bald-vvin, ko je v zbornici naglasil trdnost in stalnost sodelovanja obeh zapadnih velesil.« Navidezna miroljubnost »Fiihrer-ja«, njegova odpoved kolonialnim sanjam in trgovinski nadvladi sveta ter poudarjanje izključnih interesov nemštva na vzhodu bi moralo zarlbati Angleže v prepričanju, da je nemška nevarnost — trgovinska in politična ekspanzija — za vselej odstavljena z dnevnega reda. Hitlerjeve miroljubne ponudbe na levo in desno pa imajo edini namen zasigurati si oborožitev Nemčije brez ugovora sosedov, nakar bi prišlo v nemški politiki na vrsto znano rožljanje s sabljo. Narodni socializem je spoznal resničnost Bismarckove izjave, da Nemčija ne sme biti osovražena pri Rusih in Angležih obenem. Odločili so se za udarec na vzhod, zato morajo snubiti Angleže. Pri današnjem stanju je namreč čisto nemogoče iti proti vzhodu in se ne zameriti Franciji. Za vse take daleko?ežne akcije pa rabi Nemčija močne armade, ki si jo bo skušala ustvariti med eno in drugo mirovno ponudbo na zapad ali na vzhod. Pred letom dni je Papen ponudil Franciji vojaško zavezništvo, ako opusti svojo politično pozicijo v Poljski, letos pa je Hitler sam ponudil poljskemu poslaniku Lipskemu najobširnejši sporazum. Takih ponudb bo lahko še več, dokler Nemčija ne bo oborožena. Prestale pa bodo. bržko se bodo v Berlinu čutili dovoli močne, da začno politiko železne pesti. velik pomen in naglašaio, da bo Litvinov na sestanku z Mussolinijem govoril o velikih gospodarskih in političnih interesih nadaljnjega sodelovanja med Italijo in Rusijo. Po priznanju Sovjetske Rusije po Zedinjenih državah se bo morala namreč ruska gospodarska politika temeljito izpremeinti. Ameriško blago bo nedvomno konkuriralo italijanskemu. Italija izvaža v Rusijo v prvi vrsti stroje, električne naprave itd. Leta 1931. je znaša! italijanski uvoz v Rusijo 29 milijonov rubljev, leta 1932. pa 27 milijonov rubljev. Drugo vprašanje je. ali bi bilo mogoče pripraviti Sovjetsko Rusijo, da vstopi v Društvo narodov, ki bi ga bilo treba prej še preurediti po italijanskih načrtih, ki so jih baš te dni izdelali v italijanskem zunanjem ministrstvu in za katere se vrši propaganda nele v Ženevi, marveč tudi v Londonu in Berlinu. Poleg Rusije naj bi vstopile v Društvo narodov ponovno tudi Nemčija in Japonska. Nedvomno pa bo Mussolini napel vse svoje sile, da pridobi Litvinova za sodelovanje pri sedanjih neposrednih pogajanjih za razorožitev. Končno se bo sestanek nanašal tudi na posebna pogajanja med Mustafo Kemaiom pašo in Italijanskim ter ruskim poslanikom glede interesov njihovih držav v Dardaneiih. Razširile so se tudi vesti o sestanku Litvinova z zastopnikom Vatikana. V Vatikanu samem sicer najbrže ne bo sprejet, ker velja uradno za zastopnika protjkrščan-skih Sovjetov. zato pa se bo sestal neuradno s kakšnim vatikanskim zastopnikom izven vatikanskega mesta. Vatikanski diplomatski krogi delaio namreč na to. da bi so- vjetska vlada priznala katoličanom v Rusiji iste svoboščina, kakor jih je priznala Američanom. Ni izključeno, da bo Litvinov na to pristal, če mu bo vatikanski zastopnik ponudil primerne protikoncesije. Angleški pogoji za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo London, 2. decembra, g. Ljubosumna na obnovo normalnih odnošajev med Sovjetsko unijo in Ameriko si prizadeva sedaj tudi Anglija, da bi spravila zopet v tek pogajanja s Sovjetsko unijo, ki se vlečejo že 16 mesecev brez vsakega uspeha, 'n po možnosti sklenila že v prvih dneh prihodnjega leta novo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko un;jo. Kakor izjavljajo v odločilnih krogih, naj bi se ta pogodba sklenila na podlagi naslednjih pogojev: 1. Sovjetska unija naj bi se zavezala, da bo kupovala točno toliko od Anglije, kolikor znaša angleški uvoz iz Sovjetske unije. Dosedanje razmerje je bilo namreč prav obratno. 2. Anglija si pridržuje pravico, da izključi pri uvozu blago, ki se izdeluje s finančno podporo Sovjetske unije, kar bi v prvi vrsti zadelo ruski izvoz lesa v Anglijo. 3. Defmitivna ureditev angleških pravic do odškodnine zaradi incidenta s koncesijo Lena-Goldfield. Kakor znano, so Rusi zaplenili celotno imovino te koncesije, toda posebno razsodišče je angleškim lastnikom koncesije priznalo 13 milijonov funtov šterlingov odškodnine, ki pa je doslei Rusija še ni plačala. 4. Zagotovitev popolne zaščite za angleške državljane v Sovjetski uniji glede preganjanja v političnih procesih. Pri zadnjih pogajanjih z Litvinovim v \Vashingtonu si je tudi Amerika zajamčila slično zaščito za svoje državljane. V londonskih političnih krogih pričakujejo, da bo prišel Litvinov po pogajanjih z Mussolinijem osebno v London, kjer bo vodil in morda takoj zaključil trgovinska pogajanja. Demarša Male antante v Londonu Mala antanta želi pojasnila o razgovorih z Nemčijo in o načrtu za izpremembo pakta Društva narodov rimi so skušali vsi narodi po vojni skupno zajamčiti svoje pravice. Francoska vlada je pripravljena po normalnih potih in v svobodnih razgovorih z drugimi vladami nadaljevati delo za zboljšanje odnošajev z vsemi državami. Francoska vlada misli, da posebni sporazumi prav nič ne bi mogli miru koristiti, če bi bilo v njih kakršnokoli ogra-žanje varnosti Francije, in če ne bi spoštovali mednarodnih obveznosti, na podlagi katerih si vsi narodi po svetovni vojni vzajemno prizadevajo zagotoviti si svoje pravice. Toda vsa ta velika dela, naj bodo še tako nujna, morajo stopiti v ozadje pred imperativom ureditve državnih financ, glavnega pogoja za ohranitev kredita, nasproti inozemstvu pa glavnega elementa varnosti za Francijo. Zaupnica vladi Po prečitanju deklaracije, ki je naletela na mnogo toplejši sprejem, kakor pa 6e je pričakovalo, je Chautemp« zahteval takojšnje glasovanje Zbornica je na to pristala. S 391 od 410 oddanih glasov se je zbornica najprvo izrekla za odgoditev politične debate ter je nato s 569 od 580 glasov sprejela nujnost finančnega osnutka. S tem je bila ob enem izrečena vladi Chautempsa zaupnica, ki jo je vezala na to glasovanje. Vladna večina je sprejela izid glasovanja z viharnim ploskanjem. Seja zbornice je bila takoj nato zaključena. Finančni odbor bo nedvomno pričel razpravo o finančnem predlogu vlade ter bo posvetovanja pospešil tako, da bo dokončal delo najkasneje do srede zvečer. Prihodnja seja zbornice bo v četrtek dopoldne, ko se bo pričela razprava o vladnih finančnih predlogih. V senatu, ki je imel svojo sejo istočasno s poslansko zbornico, je prečital deklaracijo vlade podpredsednik vlade in minister pravde Renaldi. London, 2. decembra. Zastopniki držav Male antante so podvzeli pri zunanjem ministru Simonu skupne korake, za kar sta bi!a odločilna dva razloga. Mala antanta (želi predvsem, da bi bila poučena o poteku razgovorov z Nemčijo. Razen tega je odločno proti kampanji za revizijo mirovnih pogodb, ki se je začela v zadnjem času zelo širiti v Angliji. Propagandna akcija bivšega madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethiena je izzvala pri zastopnikih Male antante ogorčenje in dala rumunskemu odpravniku poslov ter češkoslovaškemu poslaniku povod za izjave, ki so zbudile v londonskem zunanjem uradu vtis, da bo Mala antanta že v kratkem izvedla solidarno protimanifestacijo. V ostalem se akciji grofa Bethlema ne morejo odreči nekateri uspehi. Nedavno se je 120 članov spodnje zbornice izreklo za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Zastopniki Male antante želijo nadalje dobiti od zunanjega ministra Simona podrobnejše informacije o načrtu glede izpremembe pakta Društva narodov, o čemer se vrše pogajanja med Londonom in Rimom in zaradi česar bo tudi glavni tajnik Društva narodov Avenol prišel U. L m. v London, da bo razpravljal z zunanjim ministrom Simonom o tej zadevi. Hitlerjeva stranka — država v državi Stranka bo imela svojo posebno sodno oblast, ki |o bodo morale podpirati vse državne oblasti Berlin, 2 dec. d. Državni predsednik H in-denburg je imenoval na predlog državnega kancelarja Hitlerjevega namestnika v narodno socialistični stranki Rudolfa Hessa ter šefa štaba napadalnih oddelkov Erne sta Rohma za državnega ministra brez portfelja. Državna vlada je snoči odobrila zakon za zagotovitev enotnosti stranke in države, po katerem bo narodno socialistična stranka javno-pravna korporacija. Da se zagotovi najtesnejše sodelovanje strankinih funkcijonarjev z oblastmi, sta bila imenovana namestnik voditelja narodno socialistične stranke ter šef kabineta napadalnih oddelkov za člana vlade. Za člane narodno socialistične stranke in napadalnih oddelkov bo uvedena posebna strankina sodna oblast, ki bo mogla izrekati tudi aretacijo in zapor, če se bodo pripetile kršitve dolžnosti napram organizaciji, disciplini in redu. Javne oblasti, namreč policijske in sodne bodo morale funkcionarjem, ki bodo izvrševali v narodno socialistični stranki in pri napadalnih oddelkih Sodno oblast, nuditi vso uradno in pravno pomoč. Dresden, 2. dec. AA. WolfIov urad poroča: Politična policija je odkrila tajne organizacije socialistične in komunistične stranke s podružnicami po vsej Saksonski, ki so jih z denarjem podpirali voditelji obeh strank, živeči na Češkoslovaškem. Na spreten način so znali vtihotapiti vrhu tega tudi na tisoče listov in drugih prepovedanih tiskovin. V afero je vpletenih nad 300 socialistov in komunistov. Policija je razen tega aretirala več njihovih kurirjev. V Dresdenu je bilo aretiranih 72 komunistov. Militarizacija mladine Berlin, 2. dec. d. Državni vodja narodno-socialvstične dijaške zveze je odredil, da mora vršiti vsak njen član službo v napadalnih oddelkih. V svoji odredbi pravi, da ni več daleč čas, ko na nemških visokih šolah ne bo več prostora za ljudi, ki se smatrajo za preodlične, da bi se uvrstili v vrste napadalnih oddelkov. Gospodarsko sodelovanje Male antante Beograd, 2. decembra, p. Nocoi je bilo v zunanjem ministrstvu zaključeno delo gospodarskega strokovnega odbora držav Male antante. ki ie pod vodstvom načelnika konzularnega gospodarskega oddelka Peli-vanoviča zasedal neprestano ves teden in pripravil potrebno gradivo za gosrodarski sestanek Male antante. ki bo v kratkem v Pragi. O dovršenem delu je bilo objavljeno nas'ednie pnroč lo: Gospodarski odbor, ki ima nalogo proučiti DrolVe^e eocnodar^keea vanja treh držav Male antante in prirraviti gradivo za gospodarski svet, ki se bo v krat- kem sestal v Pragi, ie pričel svoje delo v Beogradu dne 24. novembra 1933. Zaseda! je neprestano do danes in je sedaj zaključil svoje posle. Pioučil je skrbno vse probleme. ki morajo biti predmet konference gospodarskega sveta Male antante in ki se tičejo gospodarskih in finančnih zadev, železniškega rrometa. plovbe, pošte, brzoja-va. telefona itd Pri tem ie posvetil posebno skrb problemu trgovinske Izmenjave blaga med državami Male antante. Njegov smoter ie bii da določi skupno stališče o vseh teh pmb'enrh Odboru ie uspelo izdelat' načrt za končno obravnavo omenien'h vprašani na bližni' k-onferenci v Pragi. S 'em ho v veHki mer" olaišana naloga gospodarskega sveta držav Male antante. ZANOSNA PROSLAVA IS LETNICE UEDINJENJA Ljubljana, 2. decembra. Proslava uedinjenja je letos potekla še veličastne je kakor pretekla leta. Ljubljana, tretja prestolnica, je zaživela v svečanem razpoloženju že prejšnji večer, z javnib m privatnih stavb so zavihrale trobojmce m prvodecembrsko jutro je pozdravila Ljubljana vsa praznična in vsa v zastavah. Zjutraj ao zagTmeli z grada topovski streli. Dopoldne se je vršila v stolnici cerkvena svečanost škof dr. Gregorij Rožman je ob številni asistenci opravil slovesni Te deum, ki so mu prisostvovali najodličnejši zastopniki naše javnosti V cerkvi so bili: ban dr Marušit z načelniki vseh oddelkov banske uprave, komandant mesta general Pe-kič župan dr. Dinko Puc z občinskimi svetniki rektor univerze dr. Slavič s prof-sorji, zastopniki železniške direkcije z direktorjem inž. Cugmusom na čelu, direktor pošte dr Tavzes, policija z upravnikom Vekosla-vom Kerševanom, sodišča s predsednikom g Vrančičem in dr. Peršičem in zastopniki raznih drugih uradov, korporacij in institucij. Prisoten je bil tudi ves konzularni zbor, številni višji oficirji, zastopniki do-brovoljcev, organizacije bojevnikov, rezervni oficirji in pa velika množica ostalega občinstva. Prav tako sta se vršili slovesna služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode MišiCa in pa v evangelski cerkvi na Gosposvetski cesti. Dan je potekel praznično, vendar mirno na večer pa se je Ljubljana ponovno razgibala in so zavalovile ogromne množice na Kongresni trg, kjer so se zbirala društva in organizacije, da odkorakajo po mestu v sprevodu. Kongresni trg sam je bil premajhen, da sprejme silne množice manifestantov. Ljudje so postajali tudi v Vegovi ulici in na Gradišču. Razvil se je res impozanten sprevod, v katerem je korakala domala vsa Ljubljana. Sprevod, ki ga je otvorila sokolska konjenica s fanfarami, je krenil po Vegovi ulici in dalje po Rimski cesti pred bansko palačo na Blei-•vveisovi cesti. Za 30 sokolskimi jezdeci je stopala godba Sokola I. na čelu članstva ljubljanske sokolske župe s prvim podsta-rosto SKJ Engelbertom Ganglom in drugimi sokolskimi funkcionarji. Za strumnimi Sokoli so korakali gasilci ljubljanske župe, ki jih je bilo 26 četverostopov. Sledile so vrste skavtov in sorodnih organizacij, nato pa so se vrstile neskončne vrste šolske mladine z učitelji ln profesorji na čelu. Za njimi so korakale vrste pevskih društev, učiteljske organizacije, godba Sloga z železničarji, organiziranimi v UJN2B, dolge vrste organizacije bojevnikov z županom dr. Pucem, predsednikom Fabjan-čičem ln ostalim odborom na čelu, dalje organizacije delavcev NSZ, zasebno name-Sčen3tvo, včlanjeno v ZDPN. člani JS, nacionalna mladina, emigrantske organizacije (Orjem, Soča, Tabor, Klub koroških Slovencev) in drugi. Sprevod, ki je bil dolg nad 4 km. je zaključila kolona avtomobilov s težkimi invalidi. Mladina je nosila v sprevodu lampiončke. kar je celotno sliko še močno povzdignilo. Preden je krenil sprevod na pot. je zagrmel z grada topovski strel in je z bajno razsvetljenega grada siknilo v zrak neštevilo raket. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so bile hiše slavnostno razsretljene. Zlasti lepo je bila razsvetljena Rleivveisova cesta. Ves impozantnl sprevod se je ustavil pred posebno učinkovito razsvetljeno bansko palačo, kler se je poiavil na balkonu ban g. dr. Marušič. kateremu je sta! ob strani komandant mesta general g. Pekič. Na veliko množico manifestantov je imel g. ban lep rodoljuben govor. Izvajal Je: »Bojevniki! Danes praznujemo 15-letni-co onega za naš narod najpomembnejšega zgodovinskega dne, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander v odgovoru na adreso Narodnega Veča slovesno proglasil, da je jugoslovenski narou slovenskega .hrvatskega in srbskega imena svoboden in zedinjen v naši državi in da si bo pod vodstvom svojega viteškega kralja sam krojil svojo usodo. Komaj pa so umolknili topovi na bojnih poljanah, že nam je mirovna konferenca zarezala hude rane v naše narodno telo. Sledili, so koroški plebiscit, drugI zunanje politični dogodki in tragični dogodki v državi sami, kjer so zavladale plemenske in strankarske strasti. Ko pa je bila že dvanajsta ura, je nastopil največji sin našega naroda, naš kralj Aleksander, ki je v zgodovinski šestojanuarski noči z odločno, njegove svetle preteklosti vredno gesto enkrat za vselej presekal z nesrečno preteklostjo in s prepričevalno besedo vsemu narodu vlil spoznanje, da sta samo v slogi, bratstvu in v vzajemnem delu naš spap in naša bodočnost. Lepa in prostrana je naša Jugoslavija, nešteto bogastva, vidnega in skritega počiva v njej. Bojevniki, predraga mladina! Na vam je, da dosežemo končno prerojenje, k' naj okrepi milo Jugoslavijo pod modrim vodstvom našega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra I. Da živi Nj. Vel kralj Aleksander I.! Da živi naš vzvišeni kraljevski dom! Da živi nerazdeljena in nepremagljiva Jugoslavija! Govor g. bana so spremljali manifestan-ti z burnimi vzkliki. Po končanem govoru je krenil sprevod dalje proti mestu in stopal po Tyrševi cesti na Miklošičevo cesto proti magistratu, kjer so se že zbrali občinski svetniki in predstavniki raznih organizacij. Pred magistratom je nagovoril ogromne množice predsednik dobrovoljcev g. Lorger, ki je poudarjal, da mora biti pravi patriot vedno pripravljen doprinašati domovini na oltar največje žrtve. Mi Slovenci ljubimo svojo rodno grudo ln bomo zastavili vedno in povsod vse sile v obrambo države. Ves naš narod je sprejel besede kralja Aleksandra v manifestu 6. januarja z največjim navdušenjem. Dobrovoljci bodo z vsemi ostalimi sodelovali pri pokretu, ki naj ustvari novo dobo, pri čemer moremo zreti v bodočnost z največjim zaupanjem. Pred magistratom so množice spet navdušeno vzklikale državi, narodu, kralju Aleksandru in kraljevski hiši Karadjordje-vičev. Praznik osvobojenja so lepo proslavile vse naše šole in sokolska, a tudi druga narodna društva. Prisrčna sokolska proslava je bila zlasti v Sokolskem domu na Taboru. v razkošno razsvetljeni in okrašeni dvorani se je zbralo nad 2500 sokolskib pripadnikov. med njimi staroste vseh ljubljanskih sokolskih društev. Proslavi pa so prisostvovali tudi podban dr. Pirkmajer, zastopnik divizionarja polkovnik Rud. Knez. podžupan prof. Jarc, francoski konzul Neu-ville, prosvetni šef prof. Breznik, predsednik apelacijskega sodišča Vrančič, finančni direktor dr. Valjavec, zastopnik policijskega upravnika svetnik Gerzinič, direktor dr. Vidmar, narodni pos!anec Pustoslem-šek, I. podstarosta SKJ Gangl, načelnik AmbrožiČ. načelnica Skalarjeva ln drugi. Starosta Sokola I. inž. Bevc je imel prekrasen govor, nato pa so sledile deklama-cije in so nastopili pevci. Pa ne samo v mestu, nego tudi v okolici, v Zg. Šiški, v St. Vidu, v Stepa nji vasi, na Viču, Rudniku in drugod so priredila sokolska društva lepe slovesnosti. Krasen uspeh novinarskega koncerta Ljubljana, 2. decembra dpet je za nami obletnica velikega dne, ko se je jugoslovenski narod združil r eno mogočno jugoslovensko državo. Petnajst let je poteklo od tega največjega dogodka v zgodovini Jugoslovenov. Igra usodnosti je hotela, da proslavlja ta veliki dan z največjo kulturno prireditvijo prav oni stan, ki je pomagal graditi jugoslovensko državo, ne z mečem, ampak z delom duha, pripravljajoč narod dan za dnem za veliko bodočnost Novinarski »tan je to. Sinočnja prireditev, veliki novinarski koncert v »Unionu«, je uspela brez pretiravanja sijajno. Velika dvorana Uniona je bila že pred 20. uro napolnjena do zadnjega kotička Zastopani so bili prav vsi sloji, kulturna, politična in gospodarska društva in ob-lastva po svojih najodličnejših zastopnikih Med njimi sta bila ban g. dr. Drago Ma-rušič s pomočnikom g. dr. Pirkmajerjem in s večino načelnikov raznih oddelkov banske uprave in zastopnik komandanta dravske divizije general g. Pekič s šeifom Itaba podpolkovnikom g. Orlovičem in nenavadno velikim številom oficirjev. Univerzo kralja Aleksandra I. sta zastopala prorektor profesor dr. Alfred šerko ia de. kan profesor g dr. škerlj s skoro vsem profesorskim zborom Za višje deželno sodišče je bil navzočen predsednik g. Vrančič z državnim tožilcem g. dr. Ogoreutzem i«i z zastopniki sodstva v Ljubljani Mestno občino ljubljansko je zastopal župan g dr Dinko Puc z večjim delom občinskih svetovalcev. Od zastopnikov tujih držav so se koncerta udeležili češkoslovaški konzul g. inž. ševčik, francoski konzul g. Neuville, italijanski generalni konzul g. Umberto Na-tali, avstrijski generalni konzul grof Orsi-ni Rosenberg in belgijski konznl g. dr. Dular. Dalje »o bili navzoftni: predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Vladimir Rarnl-har, poslanec g. dr. Rape, poslanec g. Ra-»to Pustosiemšek, ki je s podpredsednikom g. dr. Staretom »astopal češkoslovaško-jugoslovensko ligo, podstarosta SKJ g. En. gelbert Gangl, predsednik SPD g. dr. Pret nar, finančni direktor g. dr. Valjavec, direktor pošte g. dr, Tavzes, direktor Narodne banke g. Gregorič, direktor konservatorija g. Matej Hubad, zastopnik upravnika policije svetnik g. Pestevšek, za ZTOl podpredsednik g. Josip Rebek s tajnikom g. dr. Plessom, predsednik Odvetniške zbornice g. dr. Žirovnik, predsednik Notarske zbornice dr Kuhar, predsednik Zdravniške zbornice g. dr. Mavricij Rus, predsednik Lekarnarske zbornice mag. pharm. g. Levstek, predsednik Inženjerske zbornice inž šuklje, predsednik velesejma g, Fr. Bonač, predsednik borze g. Dragotin Hribar, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip Kavčič s predsednikom ljubljanskega trgovskega gremija g. Gregorcem, predsednik Rdečega krita g. dr. Fettich, predsednik OUZD g. Ivan Tavčar z direktorjem g. dr. Bohinjcem, podstarosta Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije g. Josip Turk, ravnatelj opere g. Mirko Polič, pravoslavni prota g. Budimir, predsedniki vseh nacionalnih, kulturnih ln humanitarnih društev, ravnatelji skoro vseh denarnih zavodov in zavarovalnic, zastopniki industrije ln obrti, uradništvo in razna društva. Te reprezentativne svečanosti se je udeležilo tudi veliko število naših narodnih dam s soprogo ministra go. Anči Kramer-jevo, soprogo ministra go. Mohoričevo in soprogo načelnika g. Ribnikarja. Tako se je Ljubljana odzvala spominski slavnosti in novinarskemu koncertu proti vsakemu pričakovanju sijajno. Koncert sam pa je bil v umetniškem pogiedu dogodek prve vrste, o katerem izpregovore kritiki svojo besedo. Koncert je trajal skoro do 21. ure. Kljub temu, da je v dvorani vladala neznosna vročina, je ljudstvo vztrajalo do konca brez najmanjše nevšečnosti. Po koncertu se je pa pričela prijetna zabava. Veselje se je sprožilo, kakor da bi bilo res naročeno. Kakor bi bil mignil, so stoli v gornjem delu dvorane Izginili. Plesišče Je bilo prirejeno. V dolnjem delu dvorane so že stale mize. Ta čas je oder zasedel orkester dravske divizije, ki ga je rodil kapetan g. živanovič. V Beli dvorani je pa igral vrli orkester »Grafike«, ki sta ga menjaje m rodila neutrudno gg- Ogo-rerc in Nahtigal. Obe godbi sta bili odlični. Med plesi je zlasti užigalo kolo. Za dobro kapljico je poskrbela znana re-letrgovina z vinom Petra Stepiča r Slški, za prigrizek mojster Javornik, s slaščicami in izvrstno Meinlovo črno kavo je pa postregla slaščičarna Pelicon. V naslednjem objavljamo še poročilo našega glasbenega poročevalca: Poročilo glasbenega poročevalca Toliko občinstva kakor letos menda niti novinarski koncert še ni bil zbral v veliki unionski dvorani, kaj šele, da bi drugi koncerti bili kdaj deležni tako ogromnega obiska. Kakor vsakokrat, so tudi to j-ot novinarji skušali sestaviti spored kar moči pestro in mikavno, kar se jim je tudi v polni meri posrečilo. Uvodno točko je imela godba 40. pešpol-ka »Triglavskega« pod vodstvom novega kapelnika, kapetana Dragoljuba Zivanovi-ča, ki si je znal v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani pridobiti ugled in naklonjenost vseh naših glasbenih krogov s svojim znanjem in uslužno ljubeznjivostjo. Po državni himni je orkester pod njegovo taktirko izvajal za take prilike izredno primerno Jenkovo uverturo »Kosovo«, ki je v odlični izvedbi zavzela publiko. Operna in koncertna alt;stinja, ga. Franja Go-lob-Bernotova je nato zapela Borodinovo porogljivko »Domišljavec« in Saint-Saen-sovo arijo Dalile iz opere »Samson in Dalila«, operni tenorist g. Ivan Franci pa tri pesmi L. M. Skerjanca, Hatzeja in Adamiča. Oba sta bila deležna navdušenega odobravanja publike, ki se je od točke do točke bolj ogrela. Akademski pevski zbor je imel obe zaključni točki prveu in druge- ELIX i z d m va 5i j a i r< a ga dela sporeda ter je pod vodstvom pe-vovodje g. Frana Marolta izvajal dve For-s ter je vi ter po eno Zgančevo, Maroltovo, Devovo in Hubadovo (poslednje štiri so priredbe narodnih nadevov). Slovenski vokalni kvintet (gg. Stibernik, Jug, brata P©-trovčič in Šulc) so zapeli Mokranjčev I. ru-kovet: Iz moje domovine, pevsko društvo »Slavec«, ki ga vodi g. Kristo Perko, pa je zapel tri pesmi Kjuja, Štolcer-Slavenskega in Berse. Ogromno zanimanje je vladalo za nastop najmlajšega violinista, llletnega Dušana Prevorška, ki je zaigral kot prvi klasicistično Sarabando svojega brata Uroša, dobro, zaokroženo delo v starem slogu, Neradovo »Berceuse slave« ter vžigajočo Drdlovo tarantelo. Za svoje izvajanje, ki je bilo visoko nadpovprečno in je očitova-lo globoko nadarjenost in smisel za instrument, je bil nagrajen z oduševljenim odobravanjem. Vsi nastopajoči »o prejeli Šopke odnosno darila ter so morali po večini dodati in še dodati, tako da se je koncert zavlekel skoraj do enajste ure. Uspeh koncerta bi bil gotovo Se izdatnej Si, predvsem pa prijetnejši za izvajalce, ako bi bila vrata v dvorano zaprta. Tako pa je glasno govorjenje na koridorjih znatno motilo poslušalce in izvajalce ter bi bilo želeti, da se koncertni de! novinarske prvodecembrske prireditve vrši, kakor ie za koncerte pač primerno in povsod drugod običaj. Plesa željni pa, ki jim morebitno ni do koncerta, naj bi prišli morda šele po končanem koncertnem sporedu, da bi oni, ki jih zanima izvajanje koncertnega sporeda (ki je bil tudi topot v vseh točkah izbran po docela umetniških vidikih). ne bili tako neljubo moteni. L. M. 5. Mirim kraljica čokolade Specijalltete so: MLEKITA — mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavinim okusom. MASLITA — dezertna čokolada brez primesi SAD VITA — sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Požar sredi mesta Murska sobota, 2. decembra Požari v neposredni bližini Murske Sobote so pogosti, v mestu samem pa Z3lo redki. A pred dnevi je plamen divja! na Lendavski cesti, skoraj v sredini mesta. Okrog desete ure je zače'o goreti pri klobučarju v Sokiču. Ogenj mu je upepelil obsežno ostrešje tako, da so ostali le goli zidovi. Zgorela pa sta tudi dva avtomobila, škoda je velika ter je le delno krita z zavarovalnino. Na kraj požara so prihiteli domači gasilci, ki pa niso mogli stopiti takoj v akcijo, ker niso takoj ustrezali struji. Krivda na tem je baje na mešanem bencinu. K sreči pa ni bilo vetrovno in požarnikom se je posrečilo ogenj omejiti in s tem odstraniti sleherno nevarnost za poslopja v neposredni bližini. Ogenj je bil nastal po nesrečnem naključju. Domnevajo, da je v podstrešju iz dimnika, ki je bil že star ter je gotovo imel kake špranje, padla iskra na bližnjo slamo. Ipa r* «ar»Vreme4 poroča iz zanesljivega vira, da bo bolgarska kraljevska dvojica v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova dne 10. t m. odpotovala v Beograd. da vrne nedavni obisk Jugoslovenskih vladarjev v Evkslnogradu. Zadnja pot direktorja Ciuhe LJubljana, 2 decembra Popoldne danes se je vršil izpred hiše žalosti v Dalmatinovi ulici 1 pogreb nenadno preminilega upokojenega direktorja g Alojzija Ciuhe. V Dalmatinovi ulici so se zbrali številni prijatelji in znanci spoštovanega pokojnika. Po blagoslovitvi so prenesli krsto v voz nato pa se je razvil po Dalmatinovi in Slomškovi ulici mimo elektrarne in dalje mimo Tabora čez šent-petrski most na Ambrožev rg žalni spre vod V sprevodu so nosili nameščenci mestne elektrarne in vodovoda prelepe žalne vence obeh institucij in nameščen cev Za njimi so korakale vrste nameščen cev Sledili so spet nosači vencev, naklonjenih pokojniku na grob od raznihi prijateljev in znancev, številnih rodbin Zdru ženja elektrotehničnih strok m raznih drugih organizacij. Za vozom s krsto so korakali "globoko potrti pokojnikovi sorod n:kt, za temi pa je stopal v sprevodu župan g dr Dinko Puc z gg. občinskimi svetniki, dalje uradništvo mestne elektrarne m vodovoda, veliko število magistralnih nameščencev s šefi uradov na čelu zastopniki Ljubljanskega Sokola, zastopniki SLD in veliko število ostalega občinstva. Na Ambroževem trgu je zavil žalni sprevod po Poljanski cesti proti Stepanji vasi. kjer so položili pokojnika na ondotnem pokopališču v rodbinsko grobnico. Ob orobu je izpregovonl pokojniku ln bivšemu predstojniku v slovo sedanji ravnatelj elektrarne g. inž. Sonc. spominjajoč se ga kot človeka in prijatelja in kot stro- kovnjaka na elektrotehničnem polju, na- glašujoč njegove posebne zasluge za ljubljansko elektrarno in vodovod. Vrlemu možu in spoštovanemu človeku bodi ohranjen časten spomin. Pogreb dr. Ivana Perneta Ljubljana, 2. decemora Naš odlični diplomat dr. Ivan Perne, ki je tako uspešno z močjo svojih velikih sposobnosti dvigal ugled svoje domovine v mednarodnem svetu, je v najboljših letih, sredi najplodonosnejšega dela pokošen od neizprosne smrti, za vedno prispel v svojo domovino. Davi ob 9 30 so z brzovlakom iz Ženeve pripeljali v Ljubljano njegovo truplo. Krsta je bila obložena z venci, ki so jih zaslužnemu pokojniku kot sodelavcu in dragemu prijatelju dali za večno popotnico zastopniki generalnih konzulatov v Ženevi, Mednarodni urad dela, češkoslovaška in rumunska delegacija pri Društvu narodov, naši uradniki pri tajništvu Društva narodov in drugi. Na kolodvoru so sprejeli krsto poleg sorodnika g. duhovnega svetnika dr. Perneta številni zastopniki oblastev in korporacij. Navzočni so bili predstavniki banske uprave, mestne občine. Zbornice za TOI, Pan-evropske unije in drugi. Zunanje ministrstvo je poverilo nalogo sprejema in počastitve svojega odličnega pokojnega člana svetniku dr. Ivi Andriču, ki je z globoko v srca segajočimi besedami govoril o velikih vrlinah in sposobnostih, zaslugah in pomembnostih pokojnika, ki ga je smrt tako nenadoma iztrgala iz domovini najkoristnejšega dela. Poslovilne besede je izrekel tudi univ. profesor dr. Andrej Go-sar v imenu kat akademskega starešinstva. Po blagoslovitvi so krsto prenesli v avto, da jo je odpeljal v Trstenik pri Kranju, kjer bo položena v rodbinsko grobnico na tamošnjem pokopališču, da bo dr Ivan Perne snival svoj večni sen v kraju, kjer se ie rodil in posvetil svojemu, domovini v toliki meri koristnemu deloven iu Smuči IffiflHflfffffMffffffftfflllfltlfHItlfllllllllH SI Ifl kvalitetne domače in norveške oprema za smučarje domača in norveška Zmerne cene. — Smuči «» deco. A. Goreč d. z o. z. Ljubljana poleg nebotičnika Maši kraji Jugoslovanski teden v Pardubicah Kakor je »Jutro« že zabeležilo, je agilna Češkoslovaško-jugoslov. liga v Pardubicah organizirala vrsto prireditev, ki so dobile »kupen nasiv »jugoslovanski teden« Pričel se je 16. novembra s predavanjem nar posl dr Ljudevita Pivka iz Maribora Predavatelj, ki uži"a na Češkem veliko popularnost, je prišel iz Jihlave in je med potjo obiskal grob češkega legionarja iz Italije Mlejnka v Bezdečmi pri Nemeckem Bro-du. Na pardubiškem kolodvoru so ga sprejeli zastopniki Čj lige s predsednikom inž. Raušarjerr, na čelu in zastopniki posadke legionariev in domobrancev. L>r. Pivkovo predavanje v Narodnem domu je bilo zelo dobro obiskano in je občinstvo priredilo predavatelju presrčne ovacije Predavanje je obravnavalo vznik in razvoj legionarstva pri Jugoslovanih, zlasti pa le-gionarsko akcijo na italijanskem bojišču Naslednjega dne je dr Pivko obiskal pern-štajnski grad in Kuneticko goro, nato pa se je poslovi od prijaznih Parduh:c. Višek »jugoslov. tedna« je bil obisk praškega poslanika in opolnomočenega ministra dr. Prvislava Grisogona. Njemu na čast je bil prirejen slavnostni večer v pre-davalni dvorani Mestnega obrtnega muzeja. Pozdravili so ga s primernimi govori inž. Raušar, okrajni glavar Jaroslav Vitek Avgust Lukačič je zapustil Ljutomer Ljutomer, 1. decembra Pred kratkim nas je zapustil naš najboljši sokolski delavec ter se preselil na svoje novo službeno mesto v Maribor. Pred 8 leti, ko je Sokolsko društvo ravno spravilo svoj lastni dom pod streho, je prišel v Ljutomer — kot energičen in vzoren društveni gospodar, ki nam je dovršil in preuredil naš Sckolski dom tako, da je pravi ponos ne samo Ljutomera in okolice, temveč vse Prlekije. Koliko truda ir nesebičnega požrtvova-nja je bilo treba, preden je izoblikoval Sokolsko društvo v vsem podrobno. Pa tudi precej veselih dni je doživel naš Luka v Sokolskem domu. Kako radi smo ga videli na dramatskih predstavah, kjer je svojo vlogo rešil vedno mojstrsko. Pri družabnih večerih smo občudovali njegove krepostne duhovite guče, v katerih je gotovo med vsemi Prleki neprekosljiv. Pa tudi tenorist je rtaš Luka. Ako je imel le kako pičlo urico časa, jo je mahnil v Jeruzalem, da pregleda, kako se njegova ožja domovina Prlekija razvija v nacionalnem in sokolskem smislu Ker pa je mož težak, ne toliko po denarju kakor po telesni teži, je večkrat zamenjal strme gorice z ravnino tja proti Muri, kjer so doma prleški^ krapci. mastne gibajnce in pečene ribe. Naš prle-ški odličnjak ima dober okus. Kot kristalno čistega Jugoslovena so ga ponesle narodnostne prilike v politiko. Bil je neumoren tajnik sreske organizacije JNS. Volitve v občinske odbore sreza Ljutomer so njegovo delo. in uspeh naj mu bo zadoščenje za njegov trud Z odhodom br. Luka-čiča smo izgubili nenadomestljivega so-kolskega delavca, iskrenega Jugoslovena m izredno prijetnega družabnika. Po sokolskem geslu »ne časti, ne slave« ni maral niti skromne odhodnice, pri kateri bi se vsaj nekoliko očrtalo njegovo veliko delo. Ostalo pa je delo v srcu slehernega ljutomerskega narodnega delavca. — Dragi Luka! Ostani nam zdrav in skoraj, skoraj se vrni med svoje Prleke! Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-eici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« gren-eica izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in spec. trgovinah. in dr. Fryba Nato je govoril o bratskih vezeh med obema narodoma dr. Grisogo-no. zahvaljujoč se Pardubicam za lepo pozornost. Ostali spored so izpolnili Pardu-bišk« pevski oktet, prof. Cisar, Jul. Martin m urednik T. Vicek. Večer je bil prav dobri. obiskan Dne 19 t. m. je g. poslanik otvoril v prostorih obrtnega muzeja razstavo spominov na Jugoslavijo. Predstavnika jugoslovanske države so pardubiške dame v narodnih nošah sprejele s kruhom in soljo. Govorili so inž Raušar, urednik Hejret in dr Josef Pata, slednja dva iz Prage ;n sicer predvsem v zvezi z razstavo spominov na Luž;ške Srbe. ki se je priključila jugo-slovensk razstavi. Razstava je obsegala pet oddelkov in je bila pod vodstvom inž Po-tucka lepo organizirana. Poslanik dr. Gri-sogono si |e ob tej priliki ogledal tudi odlično urejeni pardubiški muzej, razne naprave in zavode ter je napravil izlet na Kuneticko goro. Jugoslovenski teden v Pardubicah je s svojimi uspel m' prireditvami pokazal, da imam-* v metropoli vzhodne Češke mnogo prijateljev in da se tamošnje prebivalstvo trdno zaveda pomena našega zgodovinskega »1"r,-r> društvo v Kninu g. dr. M Abramič; za etnografski muzej v Ljubljani g. minister n. r. dr. Niko Zupanič: za Hrvatsko arheološko ruštvo v Bihaču inšpektor g. dr. Barac: za arheološk5 seminar v Ljubljani univ. prof. g. dr. Balduin Saria; za Spomeniški urad v Ljubljani g. dr. Rajko Ložar; za Muzejsko društvo v Varaždinu g prof. dr. Kr. Filič; za ljubljansko mestno občino g. arhivar Slanovec, za mariborsko mest- Zvošni kino Dvor Telefon 2730 Danes v nedeljo nova senzacija »Krog smrti" Zapad, divji in grozen, kakršen je. — V glavni vlogi Rex Bell, kralj cowboyev Predstave v nedeljo ob 3., 5, 7. in 9. uri zvečer. Cene najnižje 2.- 4.-, 6.-/8.- Din Zlata poroka med našimi izseljenci v Meerbeckts Slovensko de^vsko podporno društvo v I Meerbecku v Nemčiji je nedavno priredik ' redko slavje, nri katerem so člani obujaT spomine na dr*go domovino. Najstarejs član društva. 761etni B'až FI i s ie prazne val zlato noroko s svojo zvesto življenjsk družico 681etno Ivano, roieno M r a k o v o. Ženin j. rodom od Sv. Kunifunde, občina Velika Pirešica pri Žalcu. Zlato po--očenc še čila in zdrava ter še vedno 'elo delavna. Rada prebirata liste iz do-načih krajev, zlasti »Domovino«. Imela ta 10 otrok, živijo ps samo še dve hčerki t sin. Z'ata noroka je bila velik dogodek • koloniji naših rojakov. ljudje no občmo podžupan g. Golouh; za avstrijski arheološki institut in dunajsko univerzo g. univ. prof. dr. R. Egger; za avstrijski spomeniški urad g dr. Senetkovskv; za Joanneum in Historično društvo v Gradcu univ prof. g. dr VValter Schmid; za Društvo profesorjev (sekcija Ljubljana) in za ptujsko gimnazijo g. prof Holeček, za Družbo sv. Mohorja v Celju g. inšpektor dr. Fran Kotnik; za Tujsko prometno zvezo železniški kontrolor g. Parma in izmed ptujskih osebnosti zlasti g. prošt dr. Ivan Zager, župan ptujski g. Jerše, kot vladni zastopnik sreski načelnik g. dr. Bratina, za vojaško oblast inž. por. Božič, duhovni svetnik in župnik A. Svet in mnogo drugih. Pismene čestitke so poslali: minister g. dr. Albert Kramer Srpska kraljeva akademija, Beograd; Muzej za umjetnost i um jetnički obrt, Zagreb; župan mesta Ljubljane g. dr. Puc; narodni poslanec g. L. Pe-direkcija Zemaljskog rpuzeja v Sarajevu; tovar; Arheološki klub »Mursa« Osijek; rektoTat univerze v Ljubljani; rektorat univerze v Zagrebu; drž. pravdnik dr. Jančič v Mariboru; univ. prof. g. d. M. Dolenc v Ljubljani; g. župnik Kokolj, Vurberg pri Ptuju; msgr. Don Fr Bulič. Split; načelnik Erosvetnega oddelka kr. banske uprave v jubljani g. prof Breznik; univ. prof. g dr. VI. čorovič, Beograd, za Slovensko Matico g. dr. Lončar v Ljubljani; Galerija umjetnosfci primorske banovine v Splitu; Muzejsko društvo v Celju; Lovsko društvo v Mariboru; Sanatorij ruskega Rdečega križa v Vurbergu: dr. L. Marun, Knin; univ. prof. dr j. Turk v Ljubljani; g. dr Pečovnik, Varaždin; Hrvatsko društvo za istraživanje »domače povijesti. B hač-Split; univ. prof. g. dr Lukman, Ljubljana; g dr. Ilaunig, Sv. Lenart v Slov. gor.; univ. prof. g. dr. VI. Petkovič v Beogradu; za »Narodno starino« univ. prof. g. dr. Mata-sovič, Skoplje; senator g. dr. Rožič in dru- g\ Iz inozemstva: g. dr. Bohuš Vybiral, Olo-mouc; Vlasteneckv spolek musejni v OIo-moucu; univ. prof dr. M Murko, Praga; Blgarsko historičesko družestvo, Sofija: univ. prof. g. dr. H Pirchegger, Gradec; univ. prof. g. dr. H F. Schmid, Gradec; Arheol epigr. seminar dunajske univerze; univ. prof. g. dr. Mati. Slovanski seminar, Gradec; Rrimisch-germanische Komission des arch. Institutes des deutschen Reiches, Frankfurt ob Meni. Historično društvo za Štajersko, Gradec in avstrijski arheološki institut na Dunaju. Posebno iskreno se na tem mestu zahvaljuje Muzejsko društvo še enkrat vsem, ki so z bogatimi in dragocenimi bibliografskimi darili izkazali svojo naklonjenost ptujski muzejski knjižnici, tako pred vsem Zgodovinskemu društvu v Mariboru, g. univerzitetnemu profesorju dr. B Sariji v Ljublj ani, Leonovi družbi v Ljubljani, rek-toratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljublj ani. Znanstvenemu društvu v Ljubljani. Družli sv Mohorja v Celju, Muzejskemu društvu v Ljub'iani. Geografskemu društvu v Ljubljani; Arheološkemu klubu »Mursa« v Osijeku; g. direktorju dr. M. Abramiču v Splitu in g. podpolkovniku Zunkoviču v Ptuju. Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. g Pri božičnem nakupu | damskega plašča in obleke globoko P znižane cene. I LUKIČ, LJUBLJANA S jjj Stritarjeva ulica A MiniiimnniimimiM Korytzkega koča na Smrekovcu Celje, 2. decembra »Škoda«, sem si dejal, ko sem do konca prečital že tretji napad na načelnika šo štanjske podružnice SPD. »res škoda, da je že nekdo izumil pripravo za izžemanje limon: gospodu dopisniku »Slovenca« se je iz nič posrečilo iztisniti že toliko črnila — ta bi bil pravi mo^ za take izume!« Pa mora že imeti tiskana beseda neko posebno magično silo, kajti dopisnik se ni oglasil, ko bi bil lahko brez kaplje tiskarskega črnila dosegel to. česar sedaj zaradi poštenja, ki še vedno nekaj velja, doseči nikoli več ne bo mogel. Od 24. avgusta t. 1. pa do 3 septembra, ko je bila slavnostna otvoritev planinskega doma na Smrekovcu, je zainteresirana javnost lahko na lastne oči videla da je na poli. ki je pred tem krožila med članstvom šaleške podružnice SPD, glasovalo 91 članov z »da« na predlog odbora, da se nova postojanka imenuje »Korvtzkega koča«, devet pa z »ne«. Ker pa tudi med temi devetimi ni bilo nikogar, ki se ne bi zavedal, da brez sedanjega načelnika koče nikoli ne bi bilo, da, niti zaščitne kolibe ne. kaj šele tako idealno urejenega doma. kjer je tako rekoč vsak žebe'j znamenje njegovega osebnega truda, odbor pač ni mogel slutiti, da bo prišel zaradi takega poimenovanja koče resnejši »veto« od koga drugega nego od načelnika samega, o katerem je bilo znano, da je odločno proti tej nameri. (In res so ga šele tik pred krstom pregovorili, da je pristal na tako javno priznanje svojih zaslug.) Ali ni tedaj mogel stopiti anonimni za-plotnik k njemu in ga opozoriti, da po njegovem članstvo vkljub svoji pismeni izja vi takega krsta ne odobrava, ker je preveč osebnega češčenja v njem, namesto, da uti hotapi v »9'.ovenca« te zavite napade na odbor in načelnika podružnice. Kako bi ga bil načelnik vesel, saj bi mu bil dal v roke argument, da odkloni čast. ki je sicer vabljiva, toda vse preje, ko dobička-nosna. Toda takrat anonimni mož ni hotel na dan! Zakaj? Ker njegov pravi motiv ni tako idealen, kakor gre borcu proti osebnemu kultu; — motiv. — ki ga vodi, je lokalni patriotizem! Priče so potrdile, da so slišale stavek: »Pregovorite vaše Nemce, da bodo glasovali proti; ti prokleti Kranjci nam ne bodo komandirali!« Tu pa postane vsa, sicer zabavna komedija zelo, zelo žalost- histo-rija. V petnajstem letu uedinjenja nismo niti v tem usneli. da bi zabrisali suženjsko razlikovanji med Kranjcem in Štajercem Ali je res naš rod tako zavržen da ga bo celo ta nojhnM "meieni od vseh antTjon*z mov preživel? Dajte, spametujte sel M ..ampak poprej za namakanje: TERPENTINOVO MIL0\ hvala! ST 12-33 PRILJUBLJENI "JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Življenje v Dolini onkraj Turjaka Velike Lašče, novembra O Dolini m njeni okolici ter o njunih prebivalcih pa res ni bilo še mnogo pisano v časopisih, zato naj se enkrat malo pokažemo pred svetom s svojimi znamenitostmi in težavami. Dolina, to je kraj, ki se razprostira izpod Lužarjev tja dol do Roba in še dalje do Rašice, je prijazna pokrajina obdana z griči, na katerih stoje prijazne vasi m cerkve. Popotnik, ki se ustavi sredi doline, vidi kar pet cerkva: na zapadni strani je Sv Ožbalt na severni Sv. Primož in v daljavi Kurešček, na vzhodni strani pa cerkvi na Velikem Osolniku in Veliki Slevici. Zadnja je znana že po Stritarjevi pesmi »Turki na Slevici« Morda bo zanimal bralce tudi čudež, ki se je izvršil v tieh krajih v tistih č&sih, ko so Turki napadali slovenske pokrajine. »Pred davnimi, stoletji,« tako pravi pripovedka, »so Turki obiskali tudi naš kraj, da bi ga oropali in ljudi odvedli v sužnost. Toda verno ljudstvo se je zateklo k Materi božji na Slevico. Turki so že pritiskali čez obzidje (pravijo, da je bilo takrat obzidje: zdaj ga ni več, branilci so padali drug za drugim pod ostrimi turškimi han-džari. Ostalo jim je še samo eno upanje na rešitev: vsi so se umaknili v cerkev ter postavili Marijino podobo pred vrata. Ko je zagledal turški poveljnik podobo, je zdirjal s konjem proti nji, da bi jo razse-kal Pa glej, kaj se je zgodilo! Konj ni mogel naprej. Začele so se mu noge vdirati na kamenitem pragu. Jezdecu je padel bič iz rok in meč mu je omahnil. Ko so ostali tovariši to videli, so se spustili v beg klicoč Alaha na pomoč. Ljudstvo je bilo rešeno Še dandanes leži pri stranskih vratih za prag vzidan kamen, ki ima vdolbino konjskega kopita in biča.« Gotovo bo vsakdo, ki bo obiskal veliko-slevsko cerkev in ki se zanima za slovensko literaturo, šel še v Podsmreko, ki je oddaliena od Velike Slevice samo 10 minut. Tu se je rodil naš pesnik in pisatelj Josip Stritar, katerega se stari ljudje še prav dobro spominjajo. Nedavno sem bil /prašal starega moža, ki je tam blizu doma, ali se spominja nekega učenega moža, doma iz Podsmreke. »O,« mi je odgovoril, »ta sa pa podsmrajški gasput; učen mož sa bli, saj sa nepisal u Mahorjevih bukvah »Lajšnike« in še duosti drugih rči. Hm, pa pajsme, pajsme, k sa ze mlade in stare, ze učiane in tarde glave. O tu sa bli gasput, k jih naj tacih djaleč neakuli.« Tako, vidite, govorimo dolinci. (Kako prijetno doni na ušesa. Kaj ne bi, saj smo tudi drugače v redu fantje dolinci in se pokažemo kot možje tam, kjer je treba. Ob volitvah smo bili v večini za nacionalno listo, samo nekaj je takih, ki jih bo treba še izpreobrniti. Pa tudi rodovitna je naša dolina in smo mišjedolci (tako nam pravijo ljudje) kar zadovoljni z njo. Samo letos je katastrofalna povodenj naredila precej škode. Mnogi kmetje po dolini še semena nismo dobili nazaj. Vedno bolj nas skrbi, kaj bo pozimi. Koruza, ki je imela nekaj bodočnosti, pa ni hotela dozoreti. Korenje in repo imamo še pod snegom, ki nam je ves mesec nagajal, da nismo mogli teh poznih poljskih sadov populiti. Kaj bo, tožijo ljudje, denarja ni, oblačil in živil tudi ne! Božični prazniki se bližajo. Mnogi bi rada poklali svinje, doma, pa jih morajo prodati za majhen denar. »Bo vsaj nekaj,« pravijo, »da bomo imeli za obleko in čevlje«. Kaj hočemo, če nam usoda ni naklonjena! Kmet iz Doline. „RADIO", reg. zadr. z o. z. v Ljubljani Telefon 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon 3190 HA v tujim (Današnja nedelja ie posvečena brate m in sestram po svetu Ljubi lanu. 3. decembra. Drugič praznujemo ictos. pn vsei držav Izseljensko nedeljo Sponvnjumo se vseh tistih stotisočev ki so moral- v Široki svet zarad> kruha ai' kot politični -zgnanci z bivše avstro-ogrske monarhije m nekda njega osmanskega carstva v katerem je ječa! srbski >n črnogorski narod Današnji dan ki je po svojem nacionalnem 'n kul-turno-političnem kakor ekonomskem pomenu dan vsega naroda od Triglava do blizu Soluna naj je vsem praznik v spominu na one žrtve in delavce, ki so s tujih tal te. kani pripomogli k izgraditv naše jugoslovenske države To so naš izšel ien ci v Evropi in \merik: in Avstraliji raztreseni po vsem svetu boli al' mani prepuščeni samim sebi. odvisni le od dela svojih rok in svojega duha en mili- jon našega ljudstva živi v.tujini, to ie naša deset? ho nov? n a in ▼ interesu naroda in države je. da ne posvečamo te i deset' banovini nič man'še skrbi kakor na^m dev»t;m v drži vi Za Vaj ta deseta banovina v širnem svetu je rtrav za prav ona Vi ie dala v borb- za osvobojen ie našega naroda nnleg naš:b borcev po vseh evronskih bojiščih — na'več Deseta banovina ie bila z« ni So državo črnU^li. ki ie delo za osvoboienie posnešil in dal državi tudi v gospodarskem pogledu naj-večio oomoč Saj ie naše ?7se1ienn Hud Stvo oošijialo tptfl 1911 letno preko pre nvlii-arde dmariev kar ie b"o r« mlado državn živi'eniskega nomen' Prav tako je pa naš ;z«elienee. zlasti v Amer!Vi doprinesel ti kr. v kulturnem kakn- finflr>x"<*m po«leds1oven«kpmn odboru* in drtv^m nacionalnim ni-oflniTaeiiam pr nas. d* smemo im^vič^no Govoriti da ie dan-ašrna jugoslovanska ribava v zelo. ^elo veliki me« delo lugoslovenskprtfl izšel ienra. 7.«to prarnuiemo i7«e' ?»»t»sko nedelo v 7Tiflm*niii zd^vV izseljencu Porno smo se ga snormvli- — v čas« stiske, ko davi gospodarska kriz« vse narode in d^ave. smo se mu približali — njemu, kateremu ie domovina največji dolžnik Največja tragika našega človeka, ki je mora! zapustiti svojo rodno zemljo, je bila v tem. da je moral iti v svet zaradi kruha. Tako se je izseljeval iz naše države zlasti kmečki živelj Med njim je polnih 90 odst kmetov m le 10 odst. rokodelcev in drugih, najmanj pa inteligence. Tako je bil naš kmet naš siromak v tujini najsil-nejši glasnik našega trpljenja in naše kulture. Šel je v svet brez beliča, pregnan po krivdi tujih gospodarjev, nekdanje Avstro-ogrske in Turčije, s svoje zemlje, na katero se je nato vselil tujec Iztrebljenje našega naroda je bil smoter omenien;h držav Ali človek obrača, bog obrne Izseljenec ie postal veliki čuvar svoje rodne zemlje Kmet se je izseljeval le začasno, da bi si v tujim priboril nekaj prihrankov in se potem vrnil Tako so tisti, ki so se po letih vrnili, znova postavili svoje domove in obogačeni s stoterimi, s krvavimi žulji pribor jenimi izkušnjam1' so bili pionirji v gospodarskem napredku naše vasi. v nacionalnem pogledu oa slebe-m od njih odločen nasprotn'k Avstro-ogrske Kakor je bil do krize naš izseljenec sko-roda edina pozitivna plat v finančnem pogledu največji plus našega gospodarstva, teko se je ob nastopu krize pričel ta plus krhati Postajal je vse manjši. Beda povsod vse večja Države, ki so dotlej sprejemale izseljence v neomejenem številu, so zaprle vrata Izseljevanje se je ustavilo Med tem se je do krize izselilo iz naše države letno 12.000 duš v prekomorske dežele. v evropske pa dvakrat -toliko se jih danes izseli komaj še 2000 Zaradi tega je brezposelnost od leta do leta naraščala Prav tako pa tudi v drvgih državah. Tako je v Zedinjenih državah Severne Amerike danes « 10 milijonov ljudi brez dela Brezposelnost je zasegla tudi naše. Delavski trg je povsod preobremenjen Število onih. ki se vračaio iz Amerike v domovino. dosega letno že 12.0(X> duš. Najhujše je pa to, da se vrača le večji del tistih, ki jih je kriza uničila V Ameriko pride okoli 3000 ljudi mesečno, zapusti jo pa okoli 12.000. Nekoč obljubljena dežela, ki je sprejemala z odprfmi rokami stotisoče jih danes vrača spet tja. odkoder so prišli — ali pa ginejo na njenih tleh brez dela. brez sredstev Prav v tem je vsa perečnost izseljenskega vprašanja, kako rešiti naše ljudstvo v tujini in kako preskrbeti tiste, ki se brez vsakih sredstev vračaio v domovino — Rešitev tega vprašan ia je nedvomno delo socialne politike ki mora kakorkoli naše ljudstvo v tujini ohraniti v narodnem, kulturnem in gospodarskem pogledu prav ta ko v njegovo korist kakor v korist na šega naroda na domačih tleh Mednarodm pogodbe v kobkor obstajajo za obramb, izšel ienega liudstva so nedostatne. Vprav porazno je pa. da jih med našo in neka terinv državami, ki so celo zelo prijatelj skp snlob n* Kje in koliko }e naših na tujem9 Točnih podatkov, koliko je našega ljudstva v tujini, ni mogoče navesti, ker je izšellenska služba do zadnjih let bila silno pomanikljiva pred vojno je pa vobče ni bilo Naslednje številke so le približne: Kanado 'S 000 Sev Amerika 700 000 Centra'na Amerika 400T Argent na 120 000 Bol-v-ia P00 Brazilija 40 000 Čile 12 000 Urugvai W00 Paragvai 1500 ostale d-zave Južne Amer-ke >000 Avstral-ia 10 000 NJo va Zeland:ia "viO Južna Afrika 1=*)0 Se verna Afrika 2Of>0 NJemč-ia 'sam Sloven cj) 40000 Luksembeurg 250T Relg-ia 15 ti soč Francija 40 0(10 Nzozernska fHolan diia vw» v ostalih državah "V'000 — vseb skupa torej nad en m;liion duš Jack ? ofido« o Dalm?točili O ždavost: kremenitost) >n pndnist Slovencev v tujin st ie že d"voli pisalo Vai navedvm' -fanes neka vr«t-'■»rrri k'er «<~ .rnan ko* na-b>!i4 eir- rfoct Itrk I ondnn niše -Pomislite' rKan»;st inter zemlje zasa -r :b s samimi jablanami! AH veste kako pravijo Pajaro dolini? — Pravijo ji »N o-va Dalmacija«. Pred več leti so semkaj prišli Dalma-tinci kot najbednejši izseljene5, siromašni kakor cerkvene miši. Najprej so delali kot dninarji pri trgatvi, pozneje so pomalem pričeli kupovati »adie, ki so ga sami obrali. Čim več so zaslužili, tem bolj so razširjali svojo trgovino. Kmalu so naiemali sadne vrtove za dalj časa, a zda i kupujejo Že zemljo. Sprva so zaslužili 2 do 3 odst, zda i so zadovoljni s stoodst. Ce pa znaša zaslužek 25 dri 50 odst.. potem govore o pravi nesreči. In malo pozneje piše v isti knjigi: »Res — »Nova Dalmacija« je pravi rai jabolk. Potfleite, kaj so Dalmatinci iz te zemlje ustvarili! Danes je ona prava znamenitost in veliko tuicev pride semkaj le zato, da jo vidi, zlasti v dobi. ko iiiblane cveto ali ko iabolka dozorevajo. Tako Jack London o Dalmatincih Tako mislijo o Slovenc;h. Hrvatih in Srbih vsi, ki so jih kdai videb pri delu Pa najsi je to v Ameriki, Nemčiji, Franciji ali kjerkoli. Naši velikani v tujini Svetovni tisk, ameriški in evropski, je dal našim ljudem izpričevala, tolikšna priznanja njihovemu delu, kakršnih ni bil menda deležen noben cirug narod. Poleg tega se pa imamo zahvaliti nekaterim našim duhovnim veličinam med izseljenci v največji meri za tako uspešen Izid našega osvobodilnega boja m za prikaz naše=a naroda in njegovih pravic drugim narodom. Med temi je prvi slavni ameriški fizik in izumitelj Mihajlo P u p i.n, ki je v Ameriki veljal v pogledu nacionalne propagande več kakor vsa poslaništva in konzulati in nas poznajo po njem prav tako kakor po naših vojnih zmagah Iz domovine je šel v Ameriko kot navaden pastir in se povzpel po isti trpljenja oolni poti. ki jo je doživel vsak izseljenec do izumitelja ki !WIMPASSING dobro, poceni, praktično. Vam je pred prehladom m <2?ssglmi boleznimi. Zato nepogrešljivo v vsaki hiši. Dobiva se v vseh lekarnah in vseh prodajalnah te stroke. 12309 oživa danes nesporen svetoven sloves. Ta učenjak naše krvi je tisti dobri in silni duh, ki nam je reSll Bled, severozapadnl del Gorenjske in prav iako vse kraje severno od Drave in Dunava. In naj pogledamo na naše izseljeno ljudstvo kakorkoli, vidimo res njegovo veliko Golgato — a hkrati tudi to, da nam je bilo skozi vsa 'et3 naše boibe pred vojno, med vojno in po osvobojenju le v blagoslov. Zato je naša sveta dolžnost, da mu danes, ko mu od vseh strani grozi ne toliko ekonomska kolikor narodna propast, z vsemi silami pomafamo. Prav tako kakor Mihajlo F^ipin je ponesel v svet slavo našega imena in moč naše krvi drugi veliki izumitelj, Nikota Tesla, o kiterem je dejal znani ameriški učenjak B. Behren; — Ce bi industrij! osvojili Tesline izume, tedaj b! se lista vili v tovarnah vsi stroji, ustavili bi se vozovi električne cestne železnice. naša mesta bi bila brez razsvetljave delavnice mrtve in zapuščene. Tako smo dali svetu poleg neštetih ti-sočev pridnih in poštenih rok tudi nekRj največjih duhov kar iih doslej zmore človeštvo! Mihajlo Pupin, ki je sam spisal kniieo o svojem življeniu. v slovenskem prevodu jo je Izdala Vodnikova družba, in Nikola Tesla pa nista edina sinova lugo-s'ovenskpea naroda ki sta svetu dokazala našo moč in nas svetu orikf.7a'a kot pna-kovedop narod z drugimi narodi Koliko na*'h sinov jp izginilo v tujem morlu. ki =o Vonihii* ct?vo 7 fiorno-Hno K^ko nifh oogrioOo o kat-rib ne bomo nikoli ničesar izvedeli! Prav takr> k«kor Srbi in Hrvati i*5 mtiopn imen tudi med Slovenci, tej Qo se odfkova" =korr na vseh ^nlo ribati o* V str^sro r^nhov-rin-n* IVI "'»d" Vot prcrnTilvn toftl na5'h iZ- ^pj-fp-npev Kot tflVI so "He-ist-ovaM tudi rnorl In -fcfvflH Od tmH bo V na- 5prr> tvttntlpTTi criOm'TlU SlOVeHSk' v Amerikr je prišel leta 1830- V tem 'etll =e t vidi v VoUknr ^ utrnil'-^^^ PO-da.fk' točni pridne irseUpvn-Mp Jz našib in ^TTŽilh k^a-lpv ?1rr>f R-i»-c>«ra -le bi' prvi Slovenec. k' se ie omočil za pot v nov' svet kot med tr>^'-ioriej^irr>< p1emnPl On -te HoJ titr?' "»r^^-fti nf tlct'm ki t>H t,,4! V,«?* v ^oroiltifittTi«!*! r>n11 rifiim -le v fnrlrV Vo»iH"li iV> s t OO ov«*oil1f' ->■» lrotoJ»S'r'Vi M •> trf^lro-lr«. koJ"5V! »"rmHI ITI «r>»TV h nfl^lih ct e«5|. Tirie^or* ? c* tr^ ^^T' r/v, ot-f-.-^rtV,, fd^inoton et- 7 ve"Vor>- -■vlrn ' r"* '"t* 1 »oc If ** .— ->-'' - to , ^ ^ * n n R irvi 5 mi!!1on<>v do»arjev. Več.ti 'tel cerkva Je pa tako zadolženih, da utegnejo kaj kmalu preiti v tujo last, kar bi bilo za naše ljudi v narodnostnem pogledu neprecenljiva škoda. Ta škoda bo v toliko večja, ker streme ameriška šola, posamezne ameriške organizacije in. vsa ameriška javnost za tem, da priseljence čim prej asimilirajo. Ker v nobeni državi, tudi v Ameriki ne. drugojezične narodne šole niso dovoljene, so zaradi tega kraj cerkva nastale konfe-sionalne šole s pomočjo šolskih sester in drugih redov, v katerih poučujejo naše otroke mat^rinsk* jezik in zgodovino in zemljepis domovine. — Lani je bilo v Ameriki 40 naših konfesionalnih šol. v katerih se je učilo okoli 12.000 slovenskih in hrvatskih otrok. Na prostoru 42 milijonov kv. km od Aljaske do Ognjene dežele, na katerem so raztreseni naši izseljenci, ni veliko krajev, kjer bi bili naseljeni v večjih skupinah. V tem pogledu je veliko boljše v Severni kakor v Južni Ameriki, kjer se naš človek živi pretežno od poljedelskega dela. Zato je o društvenem življenju mogoče govoriti le v Severni Ameriki. Iz povsem socialne v prvi vrsti, a v drugi iz narodnostne potrebe je v teku let nastalo 8000 podpornih društev, od katerih je 2700 včla^ njenih v 15 centralnih organizacijah (zvezah) z 270.000 člani in s premoženjem, ki znaša 19 milijonov 500 tisoč dolarjev, zavarovalni znesek članstva pa znaša 170 milijonov dolarjev. Te velikanske številke so zgovoren dokaz krepkega dela, poštenosti in organizatorlčnosti našega č' oveka. V teh družtvih se pa vrši danes tudi neusmiljen boj proti asimilaciji, ki gre neizprosno zmagovito pot. ker v Ameriko ni več svežega, z zdravim nacionalizmom prežetega dotoka. Kljub temu, da izhaja v slovenskem in srbohrvatskem jeziku še okoli 46 listov, med njimi 10 dnevnikov, skuša Amerika na vse mogoče načine tujce asi-miliratL K zatonu? Ce pomislimo, kako življenjskega pomena je bil za nas izseljenski kapital, se moremo upravičeno bati, da izgine deseta banovina, z njo pa štirinajsti in najbogatejši del našega naroda. V povojnih letih je prišlo izseljenskega denarja v našo državo 250 milijonov dolarjev (15 milijard dinarjev), to Je 32 milijonov dolarjev več, ko- meti krepile našo valuio Izseljenci so tako dokazali veliko zaupanje v domovino zaupajoč njenim denarnim zavodom mi-lijarae svojih prihrankov, kar je gotovo blagodejno vplivaio na ves naš gospodar ski razvoj. To veliko zaupanje izselien cev v domovino pa so zkonstib razn> špekulanti, ker n bilo dovolj stroge kon trole pri gospodarstvu s tuiim premože njem Da bi se napake zagrešene zaradi pomanjkanja kontrole popravile m da bi se spet pridobilo zaupanje naših rojakov v tujini, je bil sprejet zakon o izplačilu :zseliensk h vlog iz bank. k: vo pr« ile v let b 1^25 do 92*? IzseMensk* vloge, ki so b ie v Prvi srbsk: zemlioradniški banki. ki je propadla v Beogradu, so sicer izplačane. treba pa je čim prej izplačati izseljenske v^og? tuui iz drugih denarnih zavodov. Čim prej je treba najti sredstva za vsa izplačila da bodo rešeni strašne bede tisočeri izsel;erc' in njihovi sorodniki in da se vrne domovini dragoceno zaupanje rojakov v tujini. ie^peniinovo ntiio js povssm domač izdelek in psvsod dobro upelfan. Ukor znaša skupna vsota vseh naših zunanjih posojil ki jih je sklenila država. Vendar je danes dotok tega denarja že minimalen. Tisti, ki ga še imajo, se bržkone ne nameravajo vrnitL A teh le ni več toliko, kolikor jih je bilo pred krizo. Z nastopom krize so v Ameriki banke propadale druga za drugo- z njimi je pa izr-gintl tudi denar naših izseljencev, ki so ga v dobri veri naložiii v razna gospodarska bančna podjetja. S tem polomom se je večji del spet spomnil domovine. Nacionalna zavest je znova oživela. Sa1 je znano, da nacionalnost posameznika pada progresivno z naraščanjem imetja.. V kolikor bolj je pa izseljenec siromažnejši, toliko bolj misli na svoj domači kraj. Prav tnko. kakor je kriza oškodovala posameznika. so bile oškodovane tudi izseljenske organizacije v tujini. Podporni fondi so ponekod izčrpani, tako da skoro povsod nedostaja vsakršnih sredstev za uspešno borbo proti asimilaciji. Zdaj je čas In skrajna potreba, da se domovina spomni teh zidarjev naše sedanjosti. Kaj pričakuje Izseljenec od nje? — Ne veliko, Itapitala prav gotovo ne! Pač pa -noralno pomoč, krepko nacionalno kulturno akelio. ki bo oreprečila asimilacijo In tako ohranila za bodočnost našesra naroda in države Iz^IVnca kot eno najmočnejših gospodarskih sil. Vsaka gospodinja in peri• ca, ki g a uporablja, ga ne more prehvaliti. Poskusite ga tudi Vi, vsak Vam ž njim po- 12295 Najvažnejše zadeve naših izseljencev Vprašanje državljanstva. — V bankah »zamrznjeni« prihranki. Izseljenci in naši konzulati. V izseljenskem tednu, ki naj manifestira vzajemnost v iskreni in zvesti ljubezni izseljencev do domovine m domovine do izseljencev, je potrebno da se vsa javnost zavzame za mnoga važna vprašanja naših rojakov, ki še živijo v tujini, ali pa so se vrnili domov, da bi tu zaključili svoje življenje. Življenjsko važna vprašanja naših izsc.jencev mora vsa javnost dobro poznati ter skrbeti da bodo čun prej rešena, kajti rešitev ni samo v interesu naših rojakov. temveč tudi v interesu naie domovine. Življenjska vprašanja naših izseljencev se stalno obravnavajo na sestankih in v publikacijah izseljenskih organizacij in njihove zveze ter pri ustanovah, k jih je naša država ustanovila v brigi za izseljence. Tako n. pr. je zelo važno vprašanje držav'janstva. Naši rojaki v tujini so zaradi življenjskih razmer prisiljeni, pridobiti si čim prej državljanstvo države, v kateri živijo Tako nov-o državljanstvo pa smatra velika večina naših rojakov za nekaj začasnega, ker upa vsak, da bo prej ali slej zapustil tujino ter se spet vrnil v domovino S tujim državljanstvom pa je zvezan izstop iz prejšnjega državljanstva. Da bi se odrekli državi janstva svoje domovine, je našim rojakom zelo težko in, če tega ne zahtevajo oblastva v tujini, naši rojaki iz svojega pravega domovin-stva tudi ne izstopajo. Izseljenci, ki so sj pridobili državljanstvo v tujini, a niso pr tem izstopili iz našega državljanstva, pa še ima io vedno, kadar pride jo domov na obisk, opravke z vojaško oblastjo, ker jim doma tuje državljanstvo ni prznano Oni pa. ki so si z istopom iz ?voie domovinske zveze pridobili tuje državljanstvo pa imaio spet velike težave, ker se p«, vrnitvi v domovino smatrajo za nopolne tuice Bi lo bi na vsak .lačin potrebno, da bi vsa naša oblastva upoštevala, da rojak ki je do bil tuje državljanstvo, ni pretrsal svojih najožjih in najsrčnejših vezi * domovino V našem konzularnem orav.i.nk-j ir leta 1928 je stalo naslednic umestno na vodi lo: »Pridob'-anje tuiega državi(a.istva n«, konzuli n-kakor ne smatrajo 'a p;ckinje nje vezi z domovino Z vsem ta V t«-m na posvečajo pozornost tudi on^m .zseljen cem. ki so postali tuji državljan- ka it ,? prememba držav! tanstva i«r le posled-ca okoliščin v katerih živijo izseljenci« Kar je velja'o za 'etn 102* '-eM še v več* meri za danes Pr •rseliencih. ki se vrne io samo na ob'*k naj bi se upošteval' njihovo tuje državljanstvo če p« se vrne io za stalno nai bi zadostovala od nj-hove strani do Budimpešte. Pokojni Matija Briški, ki Je bil v mladih letih tudi krošnjar. mi je pripovedoval, da je bil osemkrat na Madžarskem in je pomagal svojemu očetu zdaj v Požunu zdaj v Debrecinu zdaj v Segetu. Vsakokrat sta morala prepotovati to raz-'aljo od doma na Ogrsko peš. Kostelci so kakor ptice selivke. Topla -omlad jih prižene domov, mrzla jesen jih spravi na pot le da ne gledajo na toplo solnce, marveč na dober zaslužek, če je kje še sploh mogoč V začetku novembra se po navadi odpravijo. S seboj ne vzamejo drugega kakor popotnico, ki jim jo pripravijo skrbne ženice. Slovo od domačih ni prav nič sentimentalno. Kostelsko življenje je trdo in taki so tudi ljudje Kratek zbogom in prej 8e kup nasvetov, kaj naj ljudje pri hiši tačas delajo, zaradi oranja v marcu, če bi krava telila in drugo, potem pa hajdi proti Kočevju, če je krošnjar namenjen na Avstrijsko: ali p» proti Skra du, Ce hoče v Slavonijo aH Srem Na Madžarsko zdai več ne zahaiato. V zadnjih letih so naši Kostelcr precej udarjeni Kriza se pozna tudi pri njih, v marsičem še boli kakor pri drugih Svojo obrt zdaj po veČini omejujejo le na našo državo. Inozemske oblasti ne trpe vpč na *1h kroftn-farjev dasi so ti svoje krošnjar-ske pravice na nilhovi zemlli še takorekof-pripos^st'ovali V ostalem on mnlokate«^ rod-poro. Žrtve katastrofe so bile pokopane na državni praznik 1. decembra, potem pa se je, kakor običajno, praznovala nedelja sv. Barbare. Rudniška godba, ki je, kakor običajno, svirala pri sprevodu in pri maši, se je odrekla svojega zaslužka ter je ves znesek 1.560 Din poklonila trem smrti otetim ponesrečencem, ki niso dobili razen bolniške oskr- be in bolnišldh prispevkov od nikoder prav nobenih podpor. Tudi letos bodo naši rudarji praznovali nedeljo sv. Barbare. Ko je bila pred 25 leti na Dfclu zgrajena nova župna cerkev, so rudarji v njej postavili lep stranski oltar sv. Barbare. Vsako leto romajo tja z rudniško godbo in zastopniki podjetja na Čelu. Danes se bodo po maši podali tudi m grob žrtev katastrofe v ojstrškem rudniku. Žalostinke bodo peli pevci »Svobode Ia. Ob grobu žrtev (glej sliko) bodo ob prvi priložnosti peli tudi trboveljski slavčki. Peli bodo skiadbo. ki je brla zložena neposredno po katastrofi in njenim žrtvam v spomin. Tedaj se je namreč v Hrastniku mudil skladatelj Ivan MatelkS-Ronjgov, upravnik Muzičke akadem-jc v Zagrebu. Pod vtisom strašne nesreče je komponiral skladbo »Narekovanje za ocem« ter jo poklonil trboveljskim slavčkom. Požrtvovalni pevovodja g. učitelj Šuligoj je sklenil, da bodo slavčki-rudarški otroci zapeli to skladbo prvič na grobu žrtev. Skladba je istrski motiv, kajti skladatelj je kastavski rojak. Trikrat obsojena na smrt Tri svoje otroke je vrgla v renski kanal Essen, 29. novembra Pred porotnim sodiščem v Essenu je bilo pravici zadoščeno zaradi hudega zločina. Po večdnevnih razpravah je bila trikrat obsojena na smrt zakonska žena K o n c i 1 j a, ker je umorila tri svoje otroke. Ohtoženka, rojena leta 1906., se je leta 1926. poročila s Slovencem Francom K o n c i 1 j o. Nezakonskega otroka, deklico, je prinesla že v zakon, druga deklica pa se je rodila, še preden so bile rešene vse formalnosti poroke. Tretji otrok tega zakona pa je bil deček. Zakon je bil že od začetka brez prave podlage in vezi. Zakonca sta se neprestano prepirala in posledica vseh teh prepirov je bila, da je obtoženka lani v decembru vse tri svoje otroke utopila v kanalu Rhein-Herne pri Essenu. Pred izvršitvijo zločina je kupila otrokom nekaj sladkarij in igrač, potem pa jih je odvedla na samotno mesto h kanalu. Tam je otroke spravila v neko dolinico, vzela prvega najmlajšega na roke ter ga preko nasipa vrgla v vodo. Ko se je vrnila, je pograbila 7-Ietno hčerko in tudi njo vrgla v kanal. Potem je prišla spet nazaj in odnesla s seboj 3-let-nega sinčka, preplezala obrežni nasip in ga vrgla v vodo. Baje je hotela vzeti tudi sebi življenje, a ko je potopila troje svojih otrok, je izgubila pogum za samomor ter se je odstranila brez najmanjšega poskusa rešitve svojih treh otrok, ki so se še borili z valovi. Naslednji dan se je podala k najbližji policijski stražnici ter tam prijavila svoje strašno dejanje. Med razpravo pred porotnim sodiščem je obtoženka najprej oporekala svoje prvotne izjave ter zatrjevala, da je neka neznana gospa Stei-nova umorila njene otroke. Na zadnjem dnevu razprave pa je spet priznala svoje delo ter ga opisala v vseh podrobnostih. Sodniki so bili prepričani, da je v popolni zavesti in z naklepom ravnala ter so zaradi tega stavili predlog, naj se obsodi zaradi trikratnega umora. Člani porotnega sodišča so predlog sprejeli ter obtoženko trikrat obsodili na smrt. Izvedenci so tudi zavrnili vsako domnevo o zmanjšani razsodnosti in odgovornosti pri izvršitvi zločina. Sedaj Mokro, mrzlo! NIVEA Nivea je poceni! Doze: 3.50, 6.,- 12.- in 15.- Din V izogib vsemu natrite vsak večer obraz in roke temeljito z Nivear kremo? . To zadostuje! Vaša koža postane odpornejša in voljna, veter in slabo vreme ji ne moreta več Škodovati. Zadobili boste zopet oni sveži zdravi, mladostni izgled, ki ga imamo vsi tako radi. Prvi dnevi Jugoslavije v rudniškem revirju Narodni svet In narodna straža v Hrastniku — Dokazi narodne zavesti naših rudarjev Hrastnik, 2. decembra Že majniška deklaracija je imela med ljudstvom v rudniških revirjih največji odziv in so se rudarske žene neumorno udej-stvovale pri zbiranju podpisov. Ko so se vršili pomladi in poleti leta 1918. slovenski tabori, se jih je delavstvo pridno udeleževalo. Velike množice so pohitele zlasti na tabor v Trbovlje, ki pa ga je avstrijska oblast preprečila na ta način, da je v zadnjem hipa prepovedala V9e govore. Z ogorčenem so se takrat rudarji in njihove žene vračali čez hrib nazaj v Hrastnik. Ljudstvo je bilo trdno prepričano, da se bliža Avstriji neizbežen konec, in ko je bilo 29. oktobra proglašeno osvobojenje, se je velikanska množica strnila v sprevodu z rudarsko godbo na čelu in z združenimi pevskimi zbori Hrastnika in Dola od rudnika do postaje. Med navdušenimi vzkliki Jugoslaviji pa 90 se culi tudi ogorčeni glasovi proti nemških in nemčarskih tlačiteljev. V sprevodu j* bilo preko 2000 ljudi in je velika množica, ki so jo tvorili po večini delavci in delavke, e posebnim navdušenjem prepevala pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Razen slovenskih učiteljev, železniških uradnikov in nekaj rudniških nameščencev je bilo takrat v Hrastniku le malo slovenske inte-ligence. Velika večina rudniških in industrijskih uradnikov je bila nemška in nem-škutarska. Prej tako ošabni tjjci in potruj-čanci eo ee že na dan mogočne manifestacije poskrili. Narodni svet za Hrastnik in Dol je bil ustanovljen dne 30. oktobra. Prvi njegov sestanek se je vršil v prostorih konzumnega društva rudarjev, kjer je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik odvetnik g. dr. Roš, sedanji laški župan, podpredsednik g. Malovrh, prvi poslovodja učitelj g. Rainer, drugi poslovodja pa učitelj g. Hofbauer. Člani narodnega sveta so bili tudi gg. šolski ravnatelj G nas. župnik Gorjup, kaplan Sa-fošnik, učitelj Čandar, župan Majcen, vsi z Dola, ter hrastniiki postajenačelnik g. Šul-gaj, rudarja gg. Jazbec in Žafran ter še nekateri drugi. Na dan Vseh svetih je ogorčemo delavstvo demonstriralo pr?d rudniško graščino. Delavstvo ni svojim tlačiteljem storilo ničesar žalega in ee je lahko osovraženi rudniški ravnatelj Leiler z drugimi visokimi uradniki mirno umaknil iz Hrastnika. Narodni svet je tedaj zboroval pri Rošj ter iskal sredstva za prehrano sestradanega de- Najrajši imam težko delo! v.j.2-j1 Veliko pospravilo je zame praznik. Kakor bi trenil, preženem nesnago .. . kakor bi mignil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišče očistim tako, da se lahko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo! Ne — tega ni mogoče popisati. Pridite hitro pome k trgovcu I VIM CISTILKAVIM CISTI VSE! lavetva. Ker je strašno gorje vojnih let in tudi demoralizacija, ki sc io v dolino zanesli neki zeleni kadrovci. ogražala javno varnost, je imil narodni svet tudi veliko skrb, kako organizirati zanesljivo narodno stražo. Po demonstracijah pred rudniško graščino je bilo zvečer tudi nekaj izgredov in sta pri njih izgubila življenje orožnik Kureš, ki je šele ieti dan nastopil službo, in rudar Zupd. Iz Zidanega mosta so poslali sicer v Hrastnik nekaj hrvaških vojakov, a ti so se že v nekaj dneh ob splošni demobilizaciji vrnili domov. Prvo narodno stražo so organizirali hrastniški rojak, učitelj Groznik, ki je bil poročnik, ter domača orožnika Drnovšek in Peklar. Pozneje je poslala narodna vlada iz Ljubljane še orožnika Arzenška in Glavnika, ki 9ta 'uredila orožniško postajo. Narodno stražo je plačeval rudnik kakor rudarje kopače z dnevno mezdo 21 kron. Šibka narodna 6traža, ki ee je sicer kmalu iznebila nezanesljivih elementov, ni mogla pregnati strahu pred frontnimi vojaki tujih narodnosti. Ves krajše je najbolj bal Madžarov. Vseh skrbi pa ja bilo konec, ko je 11. novembra prispel v Hrastnik močan oddelek 6rbskih •ojakov pod poveljstvom poročnika Živka Lukiča. sedanjega rezervnega kapetana I. razreda, ki prebiva v Ljubljani. Prebivalstvo je prisrčno pozdravilo srbske vojake. V gostilni konzumnega društva so jih ob prihodu pogostili, potem pe so jih nastanili v poslopju nekdanje nemške >ole. Nekaj dni pozneje jim je bil prirejen v Roševi gostilni pozdravni večer, na katerem so tambaraši rudarji pod vodstvom brivskega mojstra Raka rja prvič evirali himno »Bože pravde«. Da je bil pri rudniku v najkrajšem času uveden red, imajo nnivečjo zaslugo rudarji sami, ki so znali tudi ukrotiti in odpraviti vse primere demoralizacije. Takoj po odhodu bivšega ravnateljstva so sklicali shod preJ Delavskim domom ter nanj povabili tudi rudniškega obratovodja, sedanjega ravnatelja inž. Drolza ter nu poverili vodstvo obrala. Rudnik je že v novembru obratoval skoraj normalno. Rudarji so znali ceniti prizadevanje narodnega sveta, ki je 6krbel za živež, kolikor je le mogel. V redu in miru je poteklo tudi veliko rudareko zborovanje, ki je zahtevalo uvedbo osemurn^ga delavnika tudi na zunanjem obrata. Tej zahtevi je ugodila narodna vlada 1. januarja 1919. Svoje simpatije do srbskih vojakov 60 rudarji lepo pokazali tudi ob smrti vojaka Radislava Ma-tiča, ki je podlegel pljučnici in so ga 19. novembra 1918 pokopali na dolskem pokopališču, kjer skrbi dolska občina za grob. Ti kratki spomini na prebujanje in Drve dneve Jugoslavije v rudniškem revirju so nov dokaz o narodni zavednosti in zvestobi naših rudarjev - trpinov. Mornarska sekcija JS v Ljubljani Na občnem zboru mornarske sekcije JS v LJubljani je b& izvoljen novi odbor, čigar sliko prinašamo. Od leve proti desni so: novinar Sevnik, Ralek, Baudek (predsednik), Bedrač, Bezjak, v drugi vrsti Strus, Tepina, Osterc. dr. Soudat, Ježek, Korde- važno za vsakogar, da se seznani z našhni narodnimi in državnimi potrebami. Znanstveno, teoretično in praktično bodo predavanja nudila zelo mnogo. Apeliramo na javnost in prosimo za naklonjenost našemu pokretu. Naš cilj je. da moramo izgr:.- lič, Havliček in Staut. Kakor je bilo že omenjeno v našem listu, so mornarji ustanovili več odsekov, med katerimi obeta posebno privlačnost predavateljski odsek, ki združuje izkušene mornarje vseh vrst. Namen tega odseka je, seznaniti vso javnost s pomorskimi vprašanji iz pomorskega prava in nautike, kakor tudi z lastnostmi morja in z zgodovino mornarice, z življenjem na morju itd. Predavanja bodo tako tudi pripravljala na morje potujoče občinstvo. Jugoslavija je izrazita pomorska država. Zato stremimo za tem: da vzbudimo z našimi predavanji, h katerim bo dobrodošel vsakdo, zanimanje za naše morje. Kakor je morje važen del naše države, tako je diti zelo, zelo močno pomorsko državo. Zato se moramo zavedati važnosti morja, spoznati njegovo lepoto in korist in pospeševati promet. Vsakdo mora vzljubiti morje tako, kakor svojo rodno grudo. Omembe vredno je, da uživajo mornarske organizacije v vseli drugih državah vso podporo in naklonjenost, da celo v takih državah, ki nimajo stika z morjem. Tem bolj važno je to za našo državo. Dobrodošli so vsi, čas in kraj predavanja bo naknadno objavljen. Uvod bo tvorila snov: »Pomen Jadranskega morja v jugoslovenski zgodovini«. Predaval bo g. dr. Alujevič. Poleg predavateljskega odseka se je ustanovil tudi telovadni odsek, ki ga vodi tov. Cegrlar. — Knjiga o Savinjski dolini »Dežeii«, zapišem, čeprav jo svet navadno imenuje dolino. Pa nikar ne mislite, da sem jo tako povišal iz same fevdne zvestobe do Celjskih, iz starega prijateljstva do Novačana. iz opozicij« do Bratka Krefta in, last but not least. iz srčne vdanosti do pokrajine svojih mladih let. ki i.ma za prestolnico Celje, najimenitnejše mesto na svetu (kar vsakemu Francozu v brk povem, s pristavkom, da je prvi za Celjem seveda Pariz). O ne! Ampak Savinjska dolina je res takisto sama zase kakor vse krasne in verile reči na tej bedasti zemlji. Nekaj se ona ne zna škiliti ljudem, nekaj ju puščajo t} v nemar (če izvzamem peščico smučarjev, letoviščarjev in planincev) — podobno kakor, recimo. Kočevsko ali Prekmurje. Ce so pa po tem takem okoli nje nevidne meje, naj bo vidna čast: zato ji pri tej priliki slovesno podelim naslov dežele. Da nimam prav? Nu, prosim: pokažite m? iz zadnjega časa kgko večie delo o njej. mimo krepkega Kačevega »Orunta« še kak roman, ki bi se godil med Ojstrico in Zidanim mostom, kako dramo, ki bi obravnavala usode naš-'h splavariev in hmeljarjev kako pesem v hvalo tega bisera slovenske zemlie: pokaž'te m' sploh kak dnkaz resničnega zanimanja za savinjsko deželo! Ne morete za pokazat?, ker takega dokaza ni! Še prozaična, na žalost zelo potrebna regulacija Savinje, ki sem jo tudi s svoje strani že davno odobril, dovolil in nesebično priporočil v izvršitev — vzlic verjetnosti, da bi spričo take oskrumbe poslednji član rodu Salmohuhoviih na veke izginil iz dosega moje ribarske knjižice — še ta regulacija, pravim, je samo bajka, ki se oglasi v tolažbo Savinjčanom, kadar jim dere poplava skozi okna, utihne pa prej, neigo pride .iz Celja v Ljubljano glas, da je padla voda pod (bivšim) Kapucinskim mostom na normalno stanje... Kaj bi govoril! Pa je savinjska dežela vendarle zala, da malokatera tako. In gosposka je. r^na vloga v povestnici ni bila kakršna si- ®di: nekam čudno so se zabrisali časi, ko ste nam. vrli mostiščarji, davek plačevali in so se vaše, od močvirne megle zariple oči le v redkih trenutkih neodpustljivo drzne izpo-zabe upale mežika je in trepeta ie poškiliti v slavno "bleščanie celjskih zvezd! Odkod ta izprememba? Ali je bila tisočletna pesem srebrnih rogov, prvemu flunu v pozdrav :n zadnjemu Koriu v odhodnico. res veličastnega od Hermanovih sani? Ali naše pol-oretekle borbe z eennanizaciio s,pet enkrat nič ne pomeniio? Ali so pustil' savinjski fantje na Koroškem premalo krvi? 0!h. fuit Ilium! Ljubliana se izprenrnja v drugi Pariz (»Lutetia« ie že od nekdai!) mi smo na bore — dežela. Tam doli mate nebotičnike (v stavbarstvu, v učenosti, v literaturi), gledališča, tuleče filme, tromostovja, patent za zveličani« naroda in vse najkrasnejše afere in najfinejše škandale. Kaj ostane nam? Z ene strani obljube in plačilni nalogi, z druge — pumktacije, ljudski spisi g. Kalana in časih kaka tatarsika. s tremi sto dnevi odpustka blagoslovljena vest... Seveda fci kdo rekel, da smo te zanema-re sami krivi; da nam nihče 6d ne poje, ker se je Aškerc, trmast in samosvoj, nekoliko prezgodaj ločil od sveta, mladi pa šele strune ubirajo; da (razen Janka Kača) nihče od nas nič ne spiše, ker mora Nova-čan v Kairi ob fulu misirskem budno paziti, da se rei publicae (ne »republ.iki«!) kaj ne zgodi: in da velja dandanes za slabo blago, kar se samo hvali. Tem večje priznanje gre torej adoptivnemu Savinjčanu, koroškemu rojaku profesorju dr. F. M:šiču, za njegove lepo. vsebinsko tali bogato knjigo »V porečju bistre Savinje«. »Prid*, zidar, se Ižs učit!« bi človek ob njjj zaklical piscem kar premnogih poskusov v naš.:h časopis:h in zhornik h. ki dokazujejo konec koncev samo nekai: da ni lahko z besedo izraziti i lica pokrajine i vsega, kar ie vredno vedeti o njej n menih ljudeh: in da ie še veliko težje, povedat * Dr. Fr M:š:£. Vporečiu bistre Savinje, f del Marbor (Celie) 1933 Samozaložba Tiskala Zvezna tiskarna v Celju. Cena 25 Din. vse to tako, da se drugo strne z drugim v tisto živo mnogoličje sočasnih dojmov. ki daje nekaterim, zelo redkim spisom te vrste malone predstavotvornost neposrednega doživljanja in opazovanja. Knjiga dr. Miš:ča, ki je po svoj,i črticah bralcem »Jutra* star in dober znanec, spada v ta razred. Ne vem, ali imamo Slovenci doslej mnogo krajepisnih del, ki bi z diha.iočo življenjskostjo in pisanim vsebinskim obiljem le količkaj dohajala njegovo zbirko. Zaužij je vsak dan po eno ali dve poglavji, (če si je ne privoščiš na dušek, kakor sem. si jo jaz), pa se boš nehote čudil pogubljenju :n topli, zanosn-i ljubezni, s katero se je učeni Boroveijčan oklenil naše deželice, obenem pa nenasitni vedeželjnosti, ki je nabrala in izprepletia toliko zanimivih reči. Zdai pesniško vznesen in filozofsko zamišljen ob slikanju veličastne gorske in vodne narave (zaradi tega navdušenja naj m>u sv. Peter odpusti apokaliptični privid ribiča, ki na visoki skali sedeč nepremično g 1 e -d a (!) rdečepikčaste postrvi, lipane in «u!ce). zdai podkovan z obširnim zgodovinskim znanjem, zdaj bistro pozoren na dro biž vsakdanjosti, zdai ves pazliiv na zna-č'lne in slikovne strani ljudskega življenja krmari tir M š:č hvaležnemu bralcu iz kra-ia v krai. iz konca v konec dežele, neprestano bo-gateč njegovo znanie. nikoli ne za-gaten. zmerom najkratkočasnejši spremljevalec in vodmk. ■ Knjiga »V porečju bistre Savinje«, kj jo krasi 32 slik po dobrih fotografskih snet-kih, je našla v mejah svojega naslova zelo topel odmev, kar ni čudo: našim ljudem dobro de, da se o njih kaj piše (in razen tega, katero branje je lepše kakor branje o samem sebi?). Zaslužila bi pa, da bi jo brali povsod, zaradi znamenitosti savinjske dežele, zaradi toplega domovinskega čuv-stva, ki ogreva sleherno stran, zaradi zglednega obravnavanja snovi in zaradi tega, ker najdeš v njej marsikaj, česar nj še nihče obdelal. Tako na primer, poglavje »S savinjskimi splavarji v osrčje Jugoslavije«! Kdo izmed vas, ki vam ni zibel tekla v savinjskem porečnu. vč kaj o splavarstvu, o splavarskh šegah in navadah in o zanimivem, skrivnosti polnem splavarskem jeziku? Starim in mladim, učenim in preprostim je namenjena ta knjiga, posebno pa šolskim knjižnicam in sestavljalcem šolskih beril. Premnogi izmed njenih odstavkov trkajo na mlada srca in bi bili zaman napisani. ako ne bi prišli mladini pred oči: tisti rn^dini. ki v našib kalnih časih bolj ko kedaj potrebuje doživetja rodne zemlje in spoznavanja globokih korenik, ki jo spajajo z njo. P sateli obeta za prihodnje leto nov zvezek nadalievanje svoje knjige. Treba m>u je iati izpodibude: zato sezite po njej, sebi in drugim v veselje, meni pa dovolite, da izrečem dr. M'š:ču r^v-alo kritike in hvalež- nost savinjske <^*Vladimir ^^ S j: NAJLEPŠE DARILO JE \LPINSKI KOLEDAR n IZ NAŠIH KRAJEV" kl ga krasi 52 umetniških fotografij CENA DIN 30.— Dobite ga v ljubljanskih knjigarnah! Direktna naroČila: Alplnski koledar »Iz naših krajev«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. Pošt. ček. rač. 16.530. 12183 Domače vesli ♦ Počastitev profesorja dr. Teodora Wl-ckerhauserja. Zadnja številka >Liječničke-ga Vijestnika« je vsa posvečena zaslužnemu profesorju zagrebške medicinske fakultete m znanemu učenjaku dr. Teodctu Wickerhauserju ob njegovi 75-letnici. Zdravniki so se s to številko svojega glasila lepo oddolžili odličnemu kirurgu in zaslužnemu veteranu naše medicinske vede. Dr. Wickerhauser je položil temelje zagrebški medicinski fakulteti, poleg tega pa je origojil tudi velik, kader naših odličnih zdravnikov. V stari bolnišnici v Zagrebu na Ilici je uredil kirurgični oddelek, ki je postal v naši domovini prva kirur-gična šola za mlade zdravnike. Dr. Wi-ckerhauser je svojim učencem vcepil tudi sposobnost, da so se znašli ter napredovali tudi v najskromnejših razmerah. Da! pritvrdkij. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno mo-fika in dečja oblačila. ♦ Tovarišem podeželskim in tudi drugim odvetnikom! Prejeli smo: Zahtevajte brzojavno takojšnje Sklicanje izrednega občnega zbora komore z dnevnim redom: Razpravljanja o odvetniškem položaju in obravnava določil uredba o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 1. 1933. (»Službene novine« z dne 23. novembra l. 1933.), zlasti člena 9., odstavkov 2. in 3. te uredbe. Občn-ga zbora se udeležite vsi osebno ali pa pooblastite zanesljivo kakega tovariša. Gre za naš obstanek v pravem emisij bssede. Dr. Leer kovec Janko, odvetnik v Rogatcu. ♦ Promoeija. G. J»ip Piper, upravnik carinarnice na Rakeku, je bil na zagrebškem vseučilišču promjviran za doktorja prava. Čestitamo! _ ♦ Iz Zdravniške zbornice. Dr. Miroslav Hribar, zdravnik v Ljubljani, je bil 23. novembra vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Za suplenta na gimnaziji v Podgorici v zetski banovini je imenovan dipl. filozof g. Leopold Gorjanc iz Ljubljane. ♦ Za profesorski dom v Beogradu je ob čina odstopila profesorskemu društvu lepo zemljišče v neposredni bližini nove cerkve Sv. Marka to stavbišča, kjer bo zgrajeno poslopje znanstvene akademije. Po sklepu občinskega odbora in gradbenega oddelka bi moralo profesorsko društvo na tem zemljišču zgraditi svoj dom v roku dveh let. Društvo pa še ni ničesar ukrenilo in je stavbišče še vedno neizrabljeno. Gmotne razmere ne morejo biti vzrok tega odlašanja, kajti v fondu za zgradbo profesorske ga doma je' že preko poldrugi milijon dinarjev in je fond po zadnjem obračuna z mesečnimi prispevki članov še precej na-rastel. Zaradi zavlačevanja vlada med članstvom razumljivo razburjenje. ♦ Pri sodiščih v območju apelacljskega sodišča ljubljanskega so zasedena vsa mesta dnevničarjev (pomožnih pisarjev, pomožnih jetniških paznikov ln pomožni n služiteljev) in tudi ni pričakovati, da bi se za nove prosilce v doglednem času izpraznilo katero teh mest. Zato se prošnje za taka mesta ne bodo več sprejemale: ♦ Dom vojnih dobrovoljcev. Glavni odbor Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije je po dolgoletnem prizadevanju izpolnil željo svojih članov z ureditvijo doma, v katerem bo imela Zveza dobrovoljcev tvoji zavetje in možnosti intenzivnejšega dela. Glavni odbor ie kupil zemljišče in hišo v Beograda in eo se v preurejene prostore že preselile pisarne in tudi uredništvo ter uprava »Dobrovoljačkog glasnika«. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 97. letošinji številki: uredbo o zaščiti kmetov in odločbo o prodaji tujih plačilnih sredstev potnikom. ♦ »Slovenski pravnik«. Pravkar je izšla 11. ln 12. letošnja številka »Slovenskega pravnika« z naslednjo vsebino: dr. Avgust Munda: Kazensko pravna vprašanja v ju-goslovenskem pomilostitvenem pravu: dr. Stojan Bajič: Pristojnost za spore iz službenega razmerja; dr. Joso Jurkovitf: Kostič _ administrativno pravo; književna poročila; Razne vesti. Celoletna naročnina za »Slovenski pravnik« znaša 60 Din. ♦ Posrečen nastop ▼ radiu. Učitelj z dežele nam piša: Na narodni praznik ob 9. smo po radiu poslušali koncertni nastop ljubljanskega realčnega zbora, ki je imenitno pel, igral na harmonike in orglice s spremljs-vanjem violin in vobče z izbranim sporedom narodnih pesmi preskrbel poslušalcem zelo ljubko presenečenje. Res, da smo kar uživali in si takih nastopov še želimo. ♦ Znamke, vzete iz prometa, spet veljavne. Minister za promet je izdal odlok, da se znamke krfsko-beograjske izdaje, londonske izdaje, pretiskane znamke ameriške in londonske izdaje kakor tudi 3087 kompl. serij poplavnih znamk po 1.60 do 50 Din l*dajo poštam za razprodajo strankam za Tilatelistične svrhe po nominalni vrednosti v popolnih serijah in posameznih kosih v dobi enega leta od 15. t. m. dalie Te znamlra se ne morejo porabiti za fran-kiranje poštnih pošiljk. Te znamke bo v dravski banovini prodajala le pošta Ljubljana 1. ♦ Vzajemna pomoč, reg. pom. blagajna v LJubljani poziva vse svoje člane, ki reflek-tirajo v nadaljno zavarovanje, da predlože do 15. t m. vse stare članske izkaznice v zameno ter da plačajo mesečni prispevek za oktober 1933 ♦ Dobava gramoza za barjanske ceste. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1934. dobavo posipalnega materiala za ceste ln štradone na Barju, ki leže južno od ProSce, Iškega mostu in Ljubljanice Vzorec oferte je na razpolago v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Zapečatene in pravilno kolkovane ponudbe se morajo oddati do 11. dopoldne 12. t m. v imenovanem uradu. ♦ Doktorand medicine kot tramvajski kondukter. V Boogradu so si dijaki ustanovili zadrugo »Samopomoč«, ki že precej časa deluje z velikimi uspehi, ko oskrbuje svojim članom raznovrstne zaslužke, h kakršnim se seveda prej nekdaj dijaki niso zatekali. Tako n. pr. se je pogodila »Samopomoč« z raznimi mlekarnami, da so dijakom prepustile dostavljanje mleka po h -šah. Nekaj svojih članov je »Samopomoč« zaposlila tudi pri raznih podjetnikih, da opravljajo tam tudi manuelno delo. Na nenavaden način pa si je pomagal medlci-nec Branko Lalič iz Kraljeva. Nekaj let ga je podpiral brat, ki ima doma trgovino. Ker pa je naposled tudi brata pritisnila gospodarska kriza, se je Branko osamosvojil na ta način, da je prosil za službo pri mestnem tramvaju. Sedaj opravlja že službo kondukterja in se vmes skrbno pripravlja na zadnji izpit. * Razbojniški napad na potujoče trgovce. Blizu vasi Tušiloviča v vojničkem srezu so razbojniki že tretjič napadli trgovce ,ki so prevažali razno blago iz Karlov-ca. Trgovca Muhamedagič m Barjaktarevič pa sta se razbojnikom postavila v bran z revolverji. Razbojniki so bili štirje in je eden ranjen obležal, drugi trije pa so zbežali, ko so videli, da sta trgovca priprav- □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□onnunon^ □ □ □ □ □ fl O □ Sv Miklavž □ □ □ □ □ □ □ si ne more več zapomniti števil- □ nih naročil, zato narekuje svo- □ jemu tajniku: Pisalne, računske, P šivalne stroje, raznovrstne po- n trebščine. krasna nalivna peresa, □ šivalne garniture itd. kot naj- g primernejša darila. Oglejte si □ pravljično izložbo tvrdke □ Ludv. Baraga v nebotičniku □ Ijena na skrajni odpor, in ker so se tudi bali, da streli ne bi alarmirali orožniške patrulje. Orožniki, ki so prihiteli iz Velike Kladuše, so v ranjenem razbojniku spoznali kmeta Miladina Popratiča iz neke okoliške vasi. Razbojnik ima nevarno rano na glavi in noče ničesar povedati o svojih tovariših. V teku treh mesecev je bil to že tretji razbojniški napad na istem mestu. ♦ Pomočniki ubitih hajdukov Mitroviča in šušiča. Po smrti te zloglasne hajduške dvojice je šele znano, na kak način je bilo mogoče, da sta se razbojnika toliko časa tako uspešno skrivala po okolic! Beo. grada in po Sremu. Imela sta celo vrsto pomočnikov, ki so jima dajali dobra skrivališča ter ju tudi oskrbovali s hrano in municijo. Hajduka sta pomočnikom razdelila seveda precej od svojega bogatega plena. Sušič, ki je "bil obsojen na 20 let ro bije, se je v mitroviški kaznilnici spozna) s sinom vdove Rankovičeve. Ko je utekel iz kaznilnice, mu je Rankovičeva oskrbela ¥arc*«|teže pri dinarju! ZA TUJE ZNAMKE ne plačujte več nego za domače, ker niso NIČ BOLJŠE ampak le Zato čistite vaše čevlje vedno le s priznano najboljšo IjI StleJ A » terpentlnovo kremo. « 12236 , m CE BOLUJETE NA ŽELODCU jRm črevesju ali morda na jetrah, rartfm žolču, mehurju ali ledvicah, bo- flRrCJvieznih presnove (gihtu in slad-kornl bolezni), ni pametno bo- A^P lezni zanemarjati, ker si bote jH^k z odlašanjem nakopali le dol- Hm go trajno, pa tudi življenju ne-^ varno bolezen. TU KORENITO POMAGAJO ROGAŠKE SLATINE. Pijte jih redno in dosledno vaak dan in zdravje se Vam bo kmalu samo od sebe vrnilo. ROGAŠKE SLATINE pospešujejo tek, arejajo prebavo, pomlajajo kri In utrjajo zrahljano zdravje. 266 prvo pribežališče. Ko se je Sušiču pridružil Mitrovič, se je tudi on zatekel k vdovi. Sresko načelstvo na Umki je že zaprlo o žena In 5 mož, ki so dajali hajdu. koma zavetje. V skrivališču na posestvu vdove Rankovičeve je bila najdena tudi karabinka, a katero sta hajduka ubila mladega akademika, sina prote Magazino-viča. Aretirane ženske so bile, kakor vse kaže, zaljubljen^ v hajduka, ker nepresta no jočejo za njima. Sušič ln Mitrovič pa sta imela po vaseh še več prijateljev in prijateljic, kajti prihajale so raznovrstne prošnje glede nju.nega pogreba. Orožniki so morali grob zastražiti, da ga ne bi prijatelji odkopali. ♦ Carigrajski arhiv. Od prijateljske pogodbe med našo državo in Turčijo si mnogo obetajo tudi naši zgodovinarji, ker je v njej tudi točka, ki dopušča raziskavanje naših znanstvenikov v turških arhivih in knjižnicah. V teh arhivih bo marsikaj iz našega srednjega veka Tajnik naše akademije znanosti dr. RadomiČ Je prepričan, da so velevažni za našo zgodovino že oni tisoči turških fermanov, ki so bili po prevratu prenešeni v carigrajski arhiv iz dunajskega dvorskega arhiva. Zgodovinar Stanoje Stanojevič pa je bolj skeptičen, češ da bi bil važne zgodovinske dokumente odkril že nemški zgodovinar prof. Deissmann, kl je pred let! pregledal carigrajski arhiv, a je našel le malo iz našega srednjega veka. S tem seveda ni rečeno, da v turških arhivih ne bi bilo obilice za našo zgodovino vele-važnega gradiva. Odkrili ga bodo lahko Ie naši zgodovinarji, ki so vešči tudi turškega jezika. ♦ V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: mestni odbor Rdečega križa v Mr-konjič-gradu 400, Dom narodnega zdravja v Vranju 88, občina Mirovačka (srez Djev-djelija) 2S6, načelstvo sreza Gnjilane 53, uslužbenci pošte Sv. Tomaž pri Ormožu 31, Posojilnica v Trebnjem 200, drž. osnovna šola v Dragah 40, drž. osnovna šola črešnjevec 30, drž mešovita realna gianna zija Bitolj 201, načelstvo sreza dravograjskega v Prevaljah 786.50, nradništvo sreskega načelstva Kutina 50, občinska uprava v Pisarovini 40, šola Vrčice 50, obč. Vr-hovinska 31.75, mest. načelstvo Ptuj 3090 šola Dol. Bistrica 160, oddelek finančne kontrole Sv. Jurij ob južni železnici 30, obč. odbornik Jazbinšek, Planinska vas 32, oddelek fin. kontrole Celje 25, deška šola Apače ob Muri 355, šola Loka pri 2us-ma 21.75, oddelek finančne kontrole Jesenice 70, Slovensko žensko društvo Maribor pa 5036 Din. Iskrena hvala! ♦ Pogreša se fant, star 26 let. Je to Anton žnidaršič, ki je v noči od 8. na 9. m. m. zblaznel in odšel bos. golorok in gologlav od doma. Je srednje velikosti, kostanjevih las v zgornji čeljusti pa ima zlat zob. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov Antonu Znidaršiču, Strletje p. Rob na Dolenjskem. ♦ Proglašen za mrtvega. Rudolf Robln. sin posestnika pri Sv. Duhu v Podgorju, je leta 1914. s 4 domobranskim pehotnim polkom iz Celovca odrinil na rusko boiišče in se od tam zadnjič oglasil oktobra 1914 Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopa nje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega ♦ Razveseljiva novost Doslej smo, kadar se nas je lotilo prehlajenje, kupovali draga inozemska zdravila. Nedavno pa je začela domača lekarna izdelovati prsni čaj, ki ozdravi vsako obolenje pljuč grla in podob nega prehlada. Ta dogodek z veseljem po zdravljamo in priporočamo čitateljem, naj se sami prepričajo o izborni zdravilni moči prsnega čaja »Triglavska roža«, ki je tud mnogo cenejši od vseh inozemskih podobnih zdravil. ♦ Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se naročajo pri C. M. pisarni, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2. ♦ Tekma v bridgeu med Zagrebom In Budimpešto bo 8. in 9. t. m. v mali dvorani hotela »Espianade« pod vodstvom zagreb škega Krožka za bridge. Turnir se bo začel 8. t. m. ob 21. Vstop prost. ♦ Radio Maribor in prodaja Radione in Eumig aparatov. Glede na notico od 26 novembra smo dobili od tvrdke Radio Maribor v Mariboru naslednje pojasnilo: Svoje aparate Radione in Eumig dobavljamo neposredno od veletrgovcev po tovarniških cenah in z enoletnim jamstvom. Aparati se uvažajo v originalni tovarniški sestavi ter so natančno in vestno preizkušeni i" v tovarnah in se pred uvozom ponovno pregledajo in preizkusijo. Radio Maribor ž^ v interesu svojih odjemalcev ne more in noče glede teh aparatov ravnati drugače ker hoče, da dobijo kupci dobre ter dobro in vestno preizkušene aparate; zlasti noč*-uvažati ie sestavnih delov ter v lastni de lavnici sestavljene aparate prodajati kot originale. _ Glede neosnovanih sumničenj si pridržujemo nadaljnje korake. Radi" Maribor r. z. z o. z., Glavni trg 1. ♦ Kdor še ni kupil Miklavževega darila, naj gre takoj v knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Tam dobiš za mal denar lepe pripovedne knjižice, ki so jih otroci najbolj veseli. ♦ Več ko sto let že hodi vsako leto med naže ljudstvo Blasnikova »Velika Pratika<, ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski ko'edar. Zato jo kuni sleherno leto vsaka družina. Celo stoletje je že ta pratika zvest in veren spremljevalec Slovencev v dobrih in zlih časih. Dobi se v vseh trgovinah. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehk« In škrobljeno perilo v najtepšo izdelavo. Vprašajte naSe stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni Odgovor, ki ga noste dobili je nam v ponos — Tudi vam ustrržemo) JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova cesta S. javnosti! Odgovor g. t. (Mta&&lmovtStif ravnateCju firme a. V svoji poslanici Jugoslovenski javnosti se opirate predvsem na nizke cene. Ugotavljamo, da se izdelki dejansko jugoslovenske obrti in Industrije prodajajo po istih cenah kot Vaši pri najmanj isti kvaliteti. Tudi če bi Vašega podjetja ne bilo v državi, bi vladala v tej gospodarski panogi ostra konkurenca, ki bi zajamčila nizke cene. Vaše neprestano poudarjane usluge za malega konzumenta so potemtakem navidezne in le dobičkanosna poslovna metoda, kar najbolj izpričuje dejstvo, da je g. Bat'a, ustanovitelj Bafinih tvornic, postal iz malega človeka velekapitalist. Navajate, da plačujete najvišje plače. V Vašem časopisu Bortrtro št. 29, z dne 28. oktobra t. 1. g. Jan A. Bat'a v svojem proglasu na delavstvo izrecno poudarja, da so zaslužki delavcev itak mali ter da se bodo še nadalje znižali zaradi skrčenja obrata. Kaj torej drži: trditev g. Jana A. B a t' e ali Vaša navedba, g. Maksi-m o v i c T Vi pravite, da je podjetje Bat'a v Borovu pristno jugoslovansko podjetje. Nam pa je znano, da je Vaš kapital v bistvu češki in da je predsednik Vašega podjetja inozemec g. Jan A. Bat'a. Ali se ne strinjate tudi Vi z nami, g. Maksimovid, da moramo opravičeno smatrati podjetje, v katerem sta kapital in vrhovno vodstvo tuja, za tuje podjetje*? O Vašem osebnem jugoslovanskem patriotizmu ne dvomimo niti najmanje. Dalje pravite, da ste uvozili iz Čehoslovaške duh in metode industrijskega dela.,Pozabili pa ste na kapital! Ravno proti Vašemu duhu in metodi se borimo in ju odklanjamo, ker vidimo njune zle gospodarske in socialne posledice pri nas in drugje. Ali priznavate, da obstoji proti temu že cela literatura? Navajate, da imate 2.500 jugoslovenskih sodelavcev. Od domače čevljarske in usnjarske obrti, trgovine in industrije, proti katerim se borite, je pa gospodarsko odvisno več 100.000 ljudi. Ali mar smatramo propast in uničenje par 100.000 skromnih, dobrih jugoslovenskih obrtnikov, trgovcev in industrijcev in davkoplačevalcev po enem, v bistvu inozemskem podjetju za narodno blagodat, g. Maksimovid? Ali boste Vi skrbeli za te 100.000 bednih jngoslo-venskih družin, če jih gospodarsko uničite? Ker ste izbrali Vi javno polemiko, Vas še javno vprašamo: 1. Koliko ste plačali za tovarno in filijale davkov v 1.1932? 2. Ali mislite, da plača Vaše podjetje več davkov kot ostala Čevljarska obrt, trgovina in industrija? 3. Koliko znaša dejanski, NA ROKO izplačani povprečni zaslužek Vašega delavstva in ne najvišje plače? Pričakujemo jasne in nedvoumne odgovore na naša vprašanja. Akcijski ®dba? čevljarske obrti, trgovine in industrije v LJUBLJANI. Iz Ljubljane U— Opozarjamo na današnjo popoldansko predstavo narodne igre »Deseti brat« v šentjakobskem gledališču. Krasen jezik, lepa scenerija in petje narodnih pesmi so dika te naše narodne igre. Pri predstavi sodeluje celokupen ansambel Šentjakobskega gledališča. Vstopnice se dobe od 10. do 12. ure pri blagajni v prvem nadstropju Mestnega doma in pred pričetkom predstave Vabimo cenjeno občinstvo, da si kupi svoje prostore že v predprodaji ker so bile vse dosedanje predstave po večini razprodane. Današnja predstava se prične točno ob 15. uri popoldne. u- Idrijfane in vse prijatelje obveščamo, da smo razposlali vabila za prireditev 4. . m K-t pa nismo mogli zbrati naslovov vseh rojakov in prijateljev, vabimo po tej poti vse brez izjeme, da se naše prireditve udeleže č-prav niso prejeli vabila. Vstop je orost in ni vezan na vabilo. Prosimo pa ponovno vse rojake, da nam zaradi nadaljnjega dela čim prej sporoče svoie naslove. - ^li^.0 Organizacija diplomiranih tehnikov priredi jutri od 20. v društvenem lokalu. Tyrševa cesta I—III., izredni sestanek. Na dnevnem redu je razprava o obrtnem zakonu in osnovanje združenja, zato pozivamo vse gradbene, strojne in elektro-tehnike na disciplinirano udeležbo. u_ Predavanje. Univ. prof. Ar. Andrej Gosar bo predaval v ponedeljek 4. t. m. ob 20. na tehniki, soba 67, o. narodno gospodarski avtarkiji. Vabljeni. u_ Verdijev »Requiem„. Eno največjih del glasbene literature, ki je zloženo n3 besedilo črne svete maše, je Venlilev »Requiem«. Napisan je za 4 soliste, mešani zbor in veliki orkester. To delo bo izvajala v ponedeljek 4 t. m. ljubljanska Glasbena Matica pod vodstvom ravnatelja Mirka P« liča. Kot solisti nastopijo Gjungjenac-Ga-veilova Zlata (sopran) Bernot-GoIoDova Franja (alt), Banovec Svetozar (tenor) in Betetto Julij (bas) štirje najodličnejši naši solisti, ki bodo sestavljali prvovrsten kvartet, kakor ga Verdi tudi zahteva, saj je napisal za vse soliste prekrasne dele z velikimi zahtevami in težkočami Zborovski part bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice, orkestralnega pa združeni orke. ster: operni. Glasbene Matice in konser-vatortja Delo je izredno obsežno in traja brez oavz okroglo 100 minut Je pa tndi veličastno in mogočno kakor malokatero delo te vrste. Poleg tega je izredno melodi- ozno in lahko razumljivo, posebno za one, ki že doma prečitajo in se poglobijo v kratek uvod, katerega prinaša programna knjižica, ki se dobi v prodaji v knjigarni Gasbene Matice. Vstopnice, katerih je še dovolj na razpolago vseh vrst in cen, kakor tudi stojišča se dobijo prav tam. Koncert bo nepreklicno v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v veliki dvorani Unioiia. u— Preporodovcem. Danes ob pol 10. bo redni članski sestanek. Predaval bo profesor g. Dolžan o postanku sveta. Udeležba obvezna. Ker so se pripetili slučaji, da je bil daljnovod poškodovan vsled nepravilnega podiranja dreves v bližini električnih daljnovodov Elektrarne Fala d. d., pozivamo vse posestnike, ki nameravajo podirati drevesa 30 m levo in desno od daljnovodov, da to javijo predhodno 8 dni pismeno ravnateljstvu Elektrarne Fala d. d. v Mariboru. V slučaju pa, da posestnik ne obvesti elektrarne o nameravanem podiranju dreves in to izvrši brez našega nadzorstva ter bi se pri tem povzročila škoda na daljnovodu, je dotiČni posestnik v polni meri odgovoren za nastalo škodo. 12290 Elektrarna Fala d. d. Maribor, Vrazova ul, 2 Idrljčani E. Ganglu. Večer, ki ga. Idrijčani prirede jutri ob pol 21. t veliki kazinski dvorani, ima naslednji spored: slavnostni govor bo imel direktor pošte dr Janko Tavzes Ooerna pevka Kogojeva bo zapela samospeva: Borodin »Domišljavec«, in Musorgskega >V kotu«. Na klavirju jo bo spremljal dr. švara člau drame Valo Bratina bo recitiral Ganglovo »Idrijo« ln »Strojnika Habeta« Lena Lapajnetova, ki jo bo na klavirju spremljal dr. švara, bo zapela samospeve: B Ipavic »Ciganka Marija«. A. Lajovic: »Pesem o tkalcu« in J. Pavčič »Padale so cvetne sanje«. Poldka Rupnikova pa bo zapela Beethovnovo »Jas ljubim te« in Kinzlovo »Pesem Marjetice« Potem sledi pozdrav mladine, govori Lado Božič, nadalje recitaciia člana drame Vala Bratina: E. Gangl: »Ognjeni krst«, oktet »Ljubljanskega Zvona pa bo zapel: Pre-lovec »Sedem rož<, »Zapoj ml pesem dekle« in »Hiš'c a pri cest' stoji«. Nadalje so na sporedu: Vojke Prelovčeve parafraza na tango na očetovo pesem »Sedem rož«, »Ti »i moje najlepše doživetje«, »Veronika pomlad je tu«. »Igra malega jazzbanda, šaljivi nastop V. Bratine, šramel-kvartet itd. Za prireditev vlada veliko zanimanje in ji bodo gotovo prisostvovali tudi idrijski rojaki ki morda pomotoma niso dobili povabil. u_ K. o. JNS za kolezijski okraj. Pod okriljem ZKD bo 4. t. m. predavanje o zdrav&m domu Predaval bo g. dr. Petrič pri Svetiču, Gerbičeva ulica 7. u_ Predavanje o smučarskih terenih In turah v Avstriji bo jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo zastopnik avstrijskega drž. tajništva za tujski promet g. Scheichelbauer, novinski referent iz Celovca. Predavanje bodo pojasnjevale mnoge skioptične slike. Vstop je prost. Opozarjamo na to prireditev naše občinstvo, predvsem smučarje. u_ SJSU »Preporod« v Ljubljani. Dames ob 10. bo pod okriljem ZKD predaval profesor Dolžan Fran o postanku sveta (v areni Narodnega doma). u_ Vajenski dom priredi danes ob pol 10. pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Kuščerja Vladimirja o zemlji pred milijonom let. V ponedeljek pa bo predaval g. dr. Franta Mis o higijenl duše ob pol 19. u— »Ciciban« v dvorani Uniona. Otroški oder delavske kulturne zveze »Svobode« bo letos spet uprizoril Zupančičevega »Cicibana«. že lansko leto je »Ciciban« vzbudil vsesplošno pozornost, saj je bila ta otroška revija nov pojav na otroikem gledališkem odru, posebno na delavskem odru »Svobode«. Letos pa sta režiserja Katja in Ferdo Delak še delo poglobila, dala mu močno po-vezanost in oživela prizore s plesi. Poleg članov otroškega odra »Svobode« bodo sodelovali tudi učenci šole za ritmični ples Katje Delakove. Uprizoritev bo veselo rajanje otrok in brez dvoma velik dogodek za naše malčke Prireditev bo v veliki dvorani Uniona v nedeljo 13. t. m. ob 16. u_ Koncsrt Glasbene Matice ljubljanske. Jutri izvaja Glasbena Matica ljubljanska Verdijev >Requiem« za soli, zbor in orkester. Kot solisti sodelujejo člani opwe ga Gjungjenac-Gavella (sopran), ga. Ber-not-Golobova (alt) g. Banovec Svetozar (tenor) in g. Julij Betetto (bas). Zborovski del poje Matični zbor. orkestralni part pa igra združeni orkester. Velepomembno delo je naštudiral ravnatelj Mirko Polič. Prav posebno opozarjamo še na programno knji. žico, ki je izšla z besedilom in kratko razlago zaradi lažjega razumevanja dela Vstopnice so v predprodaji danes ob 9. do 12. ure ter v ponedeljek ves dan v knjigar ni Glasbene Matice Sedeži so po to,. -i0 25. 30, 40 in 50 Din, stojišča po 10 in 7 Din. Obveščamo tudi, da se koncert ne bo pr«. našal po radiju. u— ZKD film »Goreči sneg«, ki se bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici, je edinstveni film o Aljaski, zemlji večnega snega in ognja. To je prvo delo iz doline 10.000 vulkanov Do danes se je samo eni ekspediciji posrečilo prispeti do žrela ognjenika, katerega obseg je 160 km. Film je poln poučnih in tudi zabavnih scen. Priporočamo ga posebno našim športnikom in ljubiteljem narave. To je edino delo o Aljaski. Predvajal se bo danes ob 11. dopoldne po običajnih cenah. u— Vlasta Burian v Ljubljani! Kadar se je pojavil med nami, vedno smo bili zadovoljni. Prišel je redkokdaj, a kadar je prišel, nam je bil dobrodošel. Jutri pa pride med nas tak, kakršnega še nismo videli. Pomislite, Vlasta Burian bi kmalu postal večkratni milijonar, samo golo naključje mu je škodovalo in ostal je tam, kjer je bil — siromak Odkar se je pojavil med nami kot »Lažni feldmaršalt, nismo še videli boljše interpretacije kot je v znanem filmu »12 stolic«. Kdor hoč? biti dobre volje in mu je do smeha, naj si danes ogleda ta film v Elitnem kinu Matici. To je najboljše delo Vlaste Buriana. Kupujte DAMSKE PLAŠčF pri DRAGO GORUP & CO., LJUBLJANA Miklošičeva cesta 16. i. nadstropje. -Slaščičarna „PETRIČEK" izdeluje in nudi cenj. odjemalcem: bonbone enake Helerjevim od 50 do 130 Din kg. Bonboniere tedensko sveže polnjene. Na željo tudi takoj. 304 HABO MILO za britje je nenadkriljivo. MEM DE LUXE so britvice dolgo-prereznega tipa, ki uživajo sloves znatnega izboljšanja v proizvodnji britvic. u_ Danes bo dan smeha. V Elitnem kinu Matici bo danes Vlasta Burian v svojem filmu »12 stolic« pripovedoval, kako bi kmalu postal milijonar in ugleden mož. Pot do bogastva ni tako lahka. Tudi Burian se je trudil, naposled pa je videl, kako je bogastvo minljivo. Komur je do smeha in prijetne zabave, naj ne zamudi današnjih predstav v Elitnem kinu Matici. u— Goreči sneg ali pekel na zemlji! To je film, kakršnega Ljubljana še ni videla. Edino delo na Aljaski, zemlji večnega snega in velikih vulkanov ter prekrasnih prirodnih lepot. To je delo, o katerem so govorili in še govore narodi vsega sveta. Prvič v filmu je bil posnet ogromni vulkan »Aniackhaki«, katerega žrelo meri 160 km v obsegu ter je 90-krat večji od Vezuva. V notranjosti tega ognjenika so hribi in doline, jezera ter nešteto majhnih žrel. Kako veliko je to žrelo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da v njem velikokrat razsaja silna burja, medtem ko je zrak izven te popolnoma miren, v tem filmu nam pokaže režiser Bernard Hubbard, kako je premagal dolino 10.000 vtfkanov. Ta film je edinstveni, v katerem vidimo vulkan Aniakchak. še nikomur se ni posrečilo priti v njegovo žrelo. Posnetki so vsi naravni. Ekspedicija, ki je snimala to delo, se je morala preboriti skozi ogenj in led. Film bo gotovo zanimal vse naše športnike in se bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici ob 11. dopoldne na programu ZKD. u_ podporno društvo za gluhonemo mladino priredi v torek 5. t. m. ob 17. v Sl"h<>v nemnici Miklavževo obdarovanje svojih varovanci. Vabljeni so k prireditvi vsi prijatelji društva. u_ Šentjakobska knjižnica na Kongres, nem trgu 7, je v zimskem času do 1. aprila 1934 odprta ob delavnikih od pol 16. do pol 20., ob sobotah pa od 15. do pol 20. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. u_ Nedeljski poset muzeja. Muzejske zbirke bodo za splošen brezplačen nedelj ski poset odprte le še danes dne 3. t. m. O ponovni otvoritvi pomladi s«? bo izdalo posebno oznanilo. Posetni red za posamezne plačane obiske med tednom ln za brezplačne oglede šol, kornoracij ln prosvetnih organizacij pa s tem zimskim prekinjenjem nedeljskega poseta nI ni* prizadet. u_ Lutkovno gledališče na Taboru otvori sezono danes 3. t. m ob pol 16. z Izvirno igro mladinskega pisatelja Ivana Albrehta »Koren lečen«. Obenem se bo izva. 1al prolog, v katerem nastopi prvič domač: Jurček namesto Gašpeička. Inscenacijo je pripravil slikar br. Dušan Svetlič. glave br Potnik, kostumlranje s. Butinarjeva, režijo pa vodi mnogo obetajoči režiser br Silvo Mehora. K obilni udeležbi vabi odsek. u_ zimske počitnice s smuškim tečajem za otroke v dobi od 7 do 16 let priredi državna šolska poliklinika v času božičnih počitnic, to je od 26 t. m. do 10 januarja v svojem počitniškem domu na Rakitni Smuški tečaj bo vodil strokovnjak g. Tin-ta, zdravniški nadzor zdravnica šolske po liklinike. a nadzirale bodo otroke zaščitne sestre Oskrbovalnina s prispevkom za smuški točaj znaša 330. Din. Prijave sprejema šolska poliklinika v Gledališki ulici 7, od 4. do 15. t. m. _ , „_ okrog stare šišenske cerkve. Kakor se mestna občina na vseh koncih in krajih prizadeva, da bi olepšala Lfjbliano, tako je v zadnjem času posvetila pozornost tudi potrebi. da 3* dostojno uredi šišenska cerkev in njena okolica. Za Seidlovo gostilno po pričeli graditi nove stopnice, betonska podlaga je že položena Kakor kažejo znamenja, bo tudi ta kot prav lepo arhitektonsko urejen in bo zrasel tu prav idiličen kotiček. Pot. ki vodi med gostilno »Pri raci« in cerkvijo na Vodnikovo cesto, bo jravnana in maka-damizirana- Prav tako bo cerkev v celoti preurejena. da bo lahko služila svojim prvotnim namenom. V zadnjem času v stari ši-šeaski cerkvi že dolgo ni bilo maše, zdaj pa bo cerkev odprta tudi el.ižbi božji, ker ie mnogim prebivalcem v tem okolišu vsa oredaleč do nove Plečnikove župne cerkve. Ob stari cerkvi bo poslej tudi mnogo laž|i dostop do hotela »Bellevue«. Stopnice za -erkvijo bodo zgrajene iz umetnesa — S skrbio za periferijo mestna <»hftm» orav hvalevredno vrši svojo nalogo. Ki m samo v tem. da ureia mestni center, temveč da tudi skrbi za gradbeni napredek onih delov Ljubljane, ki k mestu šele polagom« DrirsŠc?! n— Pokažite, da imate dober okus, in osrečite ljubljence z Bonačevimi darili. Ne kupjjte, dokler si ne ogledate te zaloge. Prvovrstna polnilna peresa, keramika, aks-vizitne damske torbice, albumi, pribori za kadilce in najrazličnejše drobnarije. Oka-zijska prodaja pisemskih kaset. Gramofoni in plošče. Ves „Babette"-lepotilui postopek za nego kože za 22.— Din. Tvornica Bourjois, 60 rue d'Hauteville Pariš nudi v svrho propagande in u-poznavanja čitateljem tega lista gori upodobljeni »coffret« s 5 sredstvi za nego kože, potrebnimi za eno popolno kuro po sistemu Labette. Ta kura se vrši pod geslom: »Higijena, Urana in varstvo kože!« V kritje carinskih stroškov ter poštnine pošljite DROGERIJI GREGORIC. LJUBLJANA, Prešernova 5, Poštno čekovni račun štev. 14.341 22.— dinarjev. Poštni ček dobite pri vsakem poštnem uradu. Cim preimemo nakazilo. Vam dopošljemo franko gornje vzorce. Ne pozabite, da je lepota Vaše najboljše orožje! Np daite si ie vzeti — varujte jo z vso skrbnostjo! u_ Proslava obrtniškega dne v LJubljani. Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, osrednji odbor v Ljubljani, je priredilo v soboto 30. novembra zvečer v restavracijskih prostorih Zvezde proslavo obrtniškega dne. Otvoril jo je s primernim govorom predsednik DJO g. Pič-man. Pozdravil le tudi županovega zastopnika dr. Rupinika in upravnika Obrtne ban. ke g. Ogrlna. Zatem je bila prečitana poslanica osrednjega odbora DJO. ki je bila razposlana vsem edinicam DJO in prijateljskim obrtniškim društvom, ki so jo vs» navzoči toplo sprejeli. Pomen tega skromnega obrtniškega slavja, ki se je letošnje leto prvikrat vršilo po vsej banovini, je povzdignilo Detje obrtniških tovarišev. S tem so obrtniki na dostojen način proslavili svoj dan, ki ga enako proslavlja obrtništvo v Srbiji 1. decembra. u_ Za naša dekleta. V ponedeljek zvečer se je v prostoru Ciril-Metodove družbe v Beethovnovi ulici vršil občni zbor »Mladike«, ženskega vzgojevalnega ln podpornega društva, ki z gmotnimi in moralnimi sredstvi že lepo vrsto let skrbi za vzorno gospodinjsko vzgojo naših deklet. Zbor je vodila predsednica ga. Franja Tavčarjeva, ki je v imenu zadržane tajnice prof. Wes-snerjeve prečitala tudi tajniško poročilo. V priznanje za velike zasluge, ki si jih je pridobila v delu za društvo in za vzgojo deklet, je bila ga. Wessnerjeva na predlog predsednice med splošnim odobravanjem zborujočih Izvoljena za častno članico. Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Josin. članov šteje društvo 103. V zaključnem letu je društvo iz svojih dohodkov Izplačalo mesečne ustanove 5 gojenkam. enkratne podpore pa 6 gojenkam. Na nredloe revizijskega odbora le bil upravi Izglasovan absolutorij. blagajniku pa še zahvala za trud in delo. Po občnem zboru se ie vršila seja odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se tudi letos za narodni praznik 1. decembra podele pridnim in potrebnim gojenkam enkratne podpore, štirim gojenkam Da m«, sečne ustanove. mmiiiiiRii »Edison Bell" gramofoni, moderni radio-aparati, S J smuči in sani S 8 so najlepša darila za Miklavža B le pri Josip Ban jai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. s? L* s u Za vsa pisana reci Tiikdor nemvtt-, pristen samo r višnje- * vih zavitkih rovnoK *ov0n0v!dno enoVo. borvo ve Rabite samo LUX za pranje, ne pa taksne ali drugačne ne zavite kosmiče! Zakaj LU X ohrani barvam njih lepoto ... njih lesk tudi po pogostem pranju. bai-ss Velika izbira ! 12262 Ljubljanski Sokol vabi udeležnike društvenega ženskega smučarskega tečaja na dogovor jutri ob pol 6. zvečer v društveni prednjaški sobi. u_ Dvorski Miklavž b0 tudi letos obiskal stanovalce svojega okraja. Kjer ga žele, naj naznanijo svoj dom v dvorski knjižnici na Borštnikovem trgu 1. od 17. do 19. vsak deiavnik. u_ Miklavževanje Sokola I. se bo vrSilo v torek na Taboru ob 4. popoldne za deco zvečer ob pol 9. pa za odrasle s plesom Darila se sprejemajo na dan prireditve ne pretrgoma med 10. in 12. ter med 14. in 20 v garderobi članic, vhod nasproti vojašni ce. Vstopnina za popoldansko prireditev sedeži po 5 Din, stojišča odnosno za deco po 1 Din, za večerno prireditev je vstopnina 6 Din za osebo. Vabijo se vsi bratjt ln sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo o C C -O 3 «4 d N -ti X o ui o z o CREMADEUBtiN RARAAFEITAR ILATOJAI UneasneJMirdo S.A. LA TOJA PONTE VEDRA Zakaj je razirna krema La Toja edinstvena na svetu? Zato, ker ,1e narejena is naj-žlahtnejših surovin po najnovejših izkustvih znanosti, ob dodatku učinkovitih snovi iz termalnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. Cena tubi Dm 20.— Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »Chemotechna« družba z o. z. V Ljubljana, Mestni trg 10 u_Zastonj, vse zastonj! Izložba že kaže, da dobite popolno izbiro v polnilnih peresih vendarle pri strokovnem podjetju A. Pre-log, vogal Wolfova-Marijin trg. Tam čaka za vsako roko primerno pero _ in za vsai> _ žep. Danes ves dan odprto. u_ Dijaštvo v Kranju in Narodno gledališče v Ljubljani. Prejeli smo: Dopisnik notice »Hamlet, igra mladine« v nedeljskem »Jutru« poroča, kakor da bi bil na kranjski gimnaziji šele lansko leto »uveden obisk dijaštva iz province v ljubljansko gledališče.« Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da jo dijaštvo s kranjske gimnazije že vsa leta obiskovalo popoldanske dijaške predstave v Ljubljani, da so spremljali dijaštvo menjaje se skoro vsi profesorji, kolikor niso bili zadržani pri pouku v nižjih razredih, in celo tudi direktor. Sploh je zanimanje kranjskega dijaštva za gledališče že tako v tradiciji, da prirejajo po eno do dve gledališki predstavi boljših dramatskih del vsako leto in da hodijo gostovat tudi po drugih gorenjskih krajih. Naravno, da se zanimajo za ljubljansko gledališče; videli so tudi »starega« Hamleta in slišali baš labudjo pesem Putjate v Zupančičevi Veroniki, da omenimo le dve izmed najbolj zanimivih predstav iz teh obiskov. In hodili so v opero, kakor se zanimajo tudi za vse druge kulturne ustanove. V Kranju je znano, kako sta dva študenta žrtvovala zadnje pare za večerni koncert v Ljubljani. Za prenočišče nista imela, vlak ponoči ne vozi na Gorenjsko, kaj tedaj po koncertu? O polnoči sta jo mahnila iz Ljubljane v Kranj peš, drugo jutro pa sta bila v šoli točno kakor njuni tovariši, ki so noč sladko prespali. _ Tudi >v provinci« ima mladina dovolj idealizma im ga ni bilo treba začeti šele lani uvažati. u_ Sokolsko društvo LJubljana III. priredi v torek 5. t m. v društveni telovadnici na svojem letnem telovadišču običajni Miklavžev večer z naslednjim sporedom: Ob pol 18. nastop Miklavža s sijajnim spremstvom za mladino in obdaritev dece. Ob 20. nastop Miklavža za odrasle, združen s čajanko ln drugim zabavnim programom. Darila, ki jih kdo namerava pokloniti otrokom, svojcem ali prijateljem naj se izroče s točno označbo naslova tajništvu Sokola III, ki bo v ta namen poslovalo v torek od 9. dalje v društvenih prostorih na letnem telovadišču. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. naloga za Maribor: »Salus« d. d. podr., Verstovškova ulica 4. 1218'j Vremensko poročilo številke sa označbo kraj« pomenijo: i čas« opazovanja 2 stanje barometra 3 'emoerarura 4 relativna »latta v % 5 «m«r !n brzina »etra 6 oblačnost 1 — 10 1 pa ia vrne v mm 8 vrsta palavtn OmDeratura: prve Številke pomenijo na: viSJo drug* najnižjo temperaturo 30. novembra Ljubljana 7, 770.8, 1.5, 94, mirno, 10, 11.2. sneg; Ljubljana 13, 770.1, 2.6, 10, sneg, dež; Maribor 7, 770.9, 0.2, 88, SI, 10. 5.0, sneg; Zagreb 7. 771.2. 1.0, 85, NE2, 10. Beograd 7, 773.1, _5.0, 65, ESEo. 5, _ —; Sarajevo 7, 770.3, _3._, 90, mirno 3. _; Skoplje 7, 773.3. 4.0, 75, E4, 10. -, Split 7, 766.6, 9.0, 65, NEE3, 9, — Kumbor: ni depeše; Rab 7, 766.7, 10.0, 75. S4, 10, ____ Temperatura: Ljubljana _ 1.0; 2.4, _; Maribor 3.4, 0.0; Zagreb 4.0, 0.0; Beograd _, -5.0; Sarajevo -30; Skoplje 10 0. _1.0; Split 12.0, 8.0; Rab _. 4.0. 2. decembra Ljubljana 7, 763 6, 0.2, 93, ESE. 10, 4.0. sneg Ljubljana 13, 765.4, 1.4. 82, SI, 10, -, sneg; Maribor 7. 763.6, -1 0, 90, mirno 10, 0.7 sneg; Zagreb 7, 763.7, -0.2, 90, mirno. 10 2.0, sneg; Beograd 7. 762.7, _0.1. 90, W1 tO. 13.0, sneg; Sarajevo 7, 7617, 2.0, 90 mirno, 10, 26.0 dež; Skoplje 7, 762.1, 3.0 90, mirno, 10, 2 0. dež Temperatura: Ljubljana _, 0.0; 1.6, _: Maribor 18, -1.2; Zasreb 3.0, _0.3, Beo »rad —1.0; Sarajevo _, 1.0; Skopi j« 6 0. 2.0. u_ Poseben pouk nemščine za deco v predšolski dobi bo vsak torek in petek od 10. do 12. v učilnici nasproti knjižnice v Delavski zbornici. Učnina 60 Din mesečno. u_ NI vse eno, kako je izdelano vaše obuvalo. Važno pojasnilo glede tega prina. ša oglas »ASTRE« na strani 15. Astra čevlji so originalno šivani na rom, zato nenadkriljivo elegantni, lahki in elastični. Astra moški čevlji šivani na rom rujave ali črne barve iz prima Boxcalfa sedaj samo 175 Din. Prodajalne v vseh večjih mestih. V Ljubljani: Aleksandrova cesta 4. u_ Ne zamudite prilike, da si nabavite lepe knjige po 5 Din in 10 Din v knjižnem bazarju, šelenburgova ulica 6. Pazite na reklamo. u_ Popoldanski družabni ples s poukom je vsako nedeljo od pol 4. do 7. v Jenkovi šoli Kazina. Novi začetniški tečaj se prične jutri v ponedeljek ob 20 Prijave, informacije in posebne plesne ure dnevno. u_ Autopodjetje Magister ukinja 4. t. m. na progi Ljubljana-Ježica in obratno vožnje ob 6.48, 11.45, 12.45, 17.45, 18.45 in 20.30 Zadnja vožnja iz Ljubljane do Ježice je ob 20.15 in povratek ob 20.30. MODNA TRGOVINA za gospode v Ljubljani naprodaj. Ponudbe pod »Proti denarju« na ogl. odd. »Jutra«. 12322 u— Izpod sita. En veliki glal okul po Lublan gre. de bu ta Ilirija, ki jle te nar-bel zhudne svirnge u ti fvoji sheroki drushi-ni noter sdrushuje, per tem Miklizhu an velik MiSrtausheu vezher pershtimala. li Ilirjanzi, ki fo prou polsbni u tem 6adnim lejti, odkar eso is lvojih rok ta Petrinovi-zhou bjkal ven dali, fvoje verfte pogmira-li, bodo na la vezhir donef u nedela, ot tign nebeshkiga fvetnika uiaki po tvojim zaflushejni pravizhnu optalani. Miklaush bu na ani perpravi sa tu Ikakejn?, perehtimani ot tiga slo brihtniga sholnirja Bloudika, na anih dougib lefovih ali dilzah is nebef med Ilirjanze noterlkozh j. Inu ti savareheni hu-dizhi bodo pa noter perzhotali, kir she na sraajo na Ivojih parklih teh dilz dobru vl-shat. Inu bu Miklaush ana velika befeda dershau na Ilirianze. Pravio, de bu ia brumni Bloudik od fvetnika an mizhken famoferzh dobiu, ki naraunolt u ta tilft, ku-ker an 6hkerianzhik le gor lohku dsdiern'3. Prou dol ot Ipodej u temu koshu bu pa an v?lik paklz is anim velikim pezhatain iuu ta paklz bj Ivetnik timu Ipredejledi tih Ilirianzou, dohtar Lapejnu is temi bele-dami ieruzhu: >Kir je u nebelih tud ana pra-vizhna rihta sa te shportne shpetire. Tj pre-lubi president, tu, kar Ti je na zhudne lur-me is rok useti blu, Ipet u roke naeaj po-kladam. Le dobru dershi tu, kar je u pakel-zu, dj na bi Ipet fhlu na tifti fvejt, odkuder fe famu is anim shtemplanim paipirzhikam lohku nasai dobi.« Mi pa, ki smo Ilirjanzi inu neh perjatli, bomo ufi donel h timu Miklizhu noterperftopili, de bomo ufe te zhudne rezhi vidili inu moguzhe tudi ojr talani bili. Za sv. Miklavža in Božič oddaja K. PUČNIK šelenburgova ulica St. 1, nasproti kavarne »Zvezda« DAMSKE PLAŠČE po globoko znižanih cenah, za gospode vsa oblačila po meri. 240 S Miklavževanje Sokola I. na Taboru 3 v torek, dne 5. decembra t. 1., za deco popoldne ob 4. url — _ za odrasle ob pol 9. zvečer s plesom. Kliniški specijalist za ženske bolezni h» porodništvo MED. DR. Ivo Rakuljič - Zelov zopet redno ordinira Miklošičeva cesta 54-1, telefon 2025, od 9.—11. in od 2.—>/27. ure u— Intabulacije v oktobru. Ljubljanska zemljiška knjiga je oktobra zaznamovala 9,145.052 Din prometa. Zelo so se pomnožile realne eksekucije za razne izvršljive terjatve, zlasti pa za davčne zaostanke ic prispevke OUZD. Na 112 nepremičninah je bilo z realno eksekucMo intabulirano 596.747 Din, najvišji znesek ie znasai 60.000. najnižji pa 76 in 85 Din. Pri 10 nepremičninah je bila uvedena prisilna uprava za skupnj znesek 410.643 Din. Najvišji znecek je bil 302.145, najnižji ra 379 Din. Pri 22 posestvih je bilo zaznamovano dražbeno postopanje za skupni znesek 130.435 Djn. Večkrat gre za malenkostne zneske Tako je bilo pognano na dražbo posestvo zaradi 505 Din. drugo za 20.772 Din. Pri 64 posestvih pa je bilo izbrisano na raznih terjatvah in posojilih 1.783.639 D ti. Najvišji znesek je bil 860.000 Din. nain^.i' oa 25 D:n. B. Kolb & Predalič »Beka« izdelki vodijo tudi to sezono. »Beka« Vam pripravlja nova presenečenja. Pišite takoj po katalog revijo »Vse za zimo« in novi cenik ter prospekt za oblačila »Šport in moda«, ki izide dne 8. decembra. LJubljana, ŠELENBURGOVA ULICA 6 DANES OB 8., 5., V.8. ta Vi 10. URI ZVEČER PREMIERA SMEHA!! VLASTA BURIAN nepozabni »Lažni feldmarSal« v veseli burleski 12 STOL BOMBA SMEHA! SMEH EN SMEH! Vsako soboto nov »Paramountov zvočni tednik« in vsako sredo nov »Foxov zvočni tednik« — Danes nova Micky — miška! Rezervirajte si vstopnice v predprodaji ali telefonično od 11.—Ms 13. in od 14. ure naprej. releton 21-24. ELITNI KINO MATICA feleton 21-24 u_ Ne opustim start navade, četudi je kriza, nego pojdem še danes k Tičarju kjer je ogromna izbira najrazličnejših da ril kakor priznano najlepša keramika adlnstvetit bromovi izdelki, ki ustrezajo .Judem najfinejšega okusa, nadalje krasn usnjeni izdelki: pisalne mape. lepi album' fine damske torbice Največja izbira ziatih poLnilnih peres Zato ne pozabite in obi ščite trgovino M Tičar šelenburgova uli ca 1 in Sv Petera cesta 2« u_ Miklavževanje za pridno deco pri redita tudi letos otganizaciji za Šentjakob in Pru e v torek o t m ob 19 v teio-vadnici šentjakobske dekliške šole Darila se bodo sprejemala istega dne od 15. rlo 18 na šoli. Iz Mar**«ira a— Zahvala NJ. Vel. kral,ja. Nedavno ustanovljena mornarska sekcija Jadranske Straže v Mariboru je prejela na svojo vda-nostno brzojavko, poslano z ustanovnega občnega zbora iz dvornepisarne po nalogu Nj. Vel kralja najtoplejšo zahvalo za izraze vdanosti in zvestobe. a— Ljudska univerza. Jutri 4. t. m. ob 20.15 priredi znana zagrebška dramska igralka ga. Vik* Podgorska interesanten literarni večer z modernim jugoslovenskim sporedom, ki vsebuje liriko, poezijo in dramo. Od Slovencev so na sporedu 2upanč'č, Gradnk, Gruden. Ocvirk. Vodnik in Mrzel, od Hrvatov Cefarič. Kranjčevič in Krleža, od Srbov pa Jakšič. Zmaj-Jovanovič in Petrovič. a— Vse mladinoljube va >imo na mladinski koncert PRK danes popo'dne ob 4. v unionski dvorani v prid revnih šolarjev vsega sveta Z veseljem se pripravljajo osnovne in meščanske šole kakor tudi srč-kani mali harmonikarji, da kaj zaslužijo za božičnico. Sedeži po 18, 8 in 5 Din. Prosimo, polastite nas s svojo navzočnostjo. Odbor. a— Sestanek gostilničarjev. Pretekli četrtek opoldne je Pil v Gambrinovi dvorani sestanek članov združenja gostilničarskih cbrtov na katerem je poročal ravnatelj zveze gostilničarjih združenj za dravsko banovino g. Petek. Ki je prispel v Maribor naravnost iz Beograda Po poročilu g. Petka se je razvila obširna debata, v katero so posegli gg. Valjak, Oset, Lipovšek in Se niča. a— Važen gospodarski shod. Pred nekaj dnevi je skiicalo mariborsko gospodarsko predstavništvo v lovski sob' hotela »Orel« veiepomerruben gospodarski shod, ki se ga je udciežiio okrog 100 mariborskih trgovcev, obrtnikov in drug h predstavnikov našega gospodarskega življenja. Glavno poročilo o sedanjem gospodarskem in finančnem položaju v državi in specialno pri nas je ooda! narodni poslanec za Maribor-desm breg g Anton Kreiči, ki je tud podrobno razloži z- ne predloge finančnega nnn>istra. s katerimi se trenutno V,avi finančni odbor narodne skupščine. Obenem je g. poslanec tud poslušal in si zabeieži.) vse zahteve in predloge tukajšnjih gospodarskih krogov giede ureditve davčnega vprašanja in pridobitve sredstev za kritje državnih potreb m urav-novešenja državnega proračuna Vse te zahteve in želje bo g pos;anec takoj sporoči neposredno na meroda.inih mestih v Beogradu. O vseh teh m ermnentno važnih go spodarskih vprašanjih se je razvila več-urna stvarna in temeljita raznrava. ki je potekla nad vse resno in dostojno. V debato so posegh gg VVe xi. D Roglič Pinter. dr Rapotec. dr. Rapoc. Oš^ak Valjak. Lipovšek Meg'>č in drugi. Po končani debati in dognanju stvari ie ce okupno zbrano gospodarsko predstavništvo Maribora izreklo g. posiancu Kreičiju soglasno popolno zaupnico a— Sečnja in prodaja božičnih drevesc Mestne n*čelstvo opozarja na razglas banske uprave kj* in kako se smejo sekati božična dreveset. Od vsakega prodajalca se bo v me3tu zahtevalo potrdilo o izvoru drevesc. Ta potrdila bodo Izdajala županstva občin, kjer so bila drevesc« posekana Predpisan je tudi poseben formular takega potrdila p točno navedbo števi'a posekanih drevesa Drevesca brez takega potrdila ae bodo zaplenila Vse podrobnejše je razvidno lz uradnih razglasov. RIDE! Tel 33-87 Joseph Schmiedt, najslavnejši sodobni tenorist in radijski pevec v filmu božan-<*k?>i arij in melodij PESEM SVETA Dopolnilo namovejši zvočni tednik Predstave v nedeljo ob 3.. 5., 7 in 9. uri; v ponedeljek ob Vil. in uri c&j-ie. < oo» a, 6,5,4 qin ~ Marlene Dietrich PRIDE! VISOKA PESEM 12261 17 Ctflfe e— Svečano odlikovanje dr Jura Hra šovca Na državni praznik ob pol 9 dopol dne so se zbrali na sreskem nače'stvu predstavniki C'viln'b in vojaških oblastev Sokola in rezervnih oficirjev, da pnsost vujejo svečanemu odlikovanju zaslužne«? narodnega borca in prvega slovenskega žu pana mesta Celja odvetn ka g dr Hi rs Hrašovca Sresk'' načelnik g. dr V*dmar je v prisrčnem nagovoru navede! velike nacionalne ?n kulturne zasluge odi kovan ca Čestital mu je v imenu gg bana ;n pod bana ter v svojem imenu in mu izroči1 red Jugoslovenske krone 3 stopnje Vsi prisot ni so se pridružili čestitkam nakar se je g. dr. Juro Hrašovec ginjen zahvalil za vi soko počaščenje in izjavil da ie deiova' vedno v dobrobit slovenskega naroda io da velja to odlikovanje tudi vsem onim ki so pred vojno in po vojni zvesto sode lovali z nj'm Ob koncu govora je omenn pomen 1. decembra ter vzk';knil Nj Vel kralju in kraljevskemu domu. Gosp dr Juru Hrašovcu tudi mi iskreno čestitamo k odlikovanju in priznanju z najvišjega nr.estal Cenena prodaja snežk in hišnih copat že od Din 15.— naprej. STR \ŠEK M., CELJE, Cankarjeva cesta 4-II. 12340 e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek zvečer je predaval Celjanom dobro znan univ prof. dr Jovan Hadži iz Ljubljane o biologiji Jadrana Predavatelj, ki je Srb je govoril v lepi slovenščini Predvajal je večje število zanimivih diapozitivov in je na podlagi teh tolmačil vpliv okolice n« oblike rastlin in živali v Jadranu Opozo ril je na domačo literaturo o morski favn-in omenjal zgradbe, ki iih je postavila na ša država za proučevanje teh zanimivih toda še premalo raziskanih življenjskih oblik e— Ljudsko vseučilišče Jutri ob 20 bo predaval znani alpnist g prof lanko M'a kar ob predvajanju skioptičnih slik o svo tem letošnjem potovanju po Sredozemskem n.oriu e— Razstava slik slovenskih umetnikov lakop-ča Vavporiča Vena PMona Karle Rijtovčeve Mriknve in drugih ume*n'kov bo otvorjena danee> ob 11. v mali dvoran Celjskega doma. Neprijeten konec veselega izleta Pred dnevi je povabil v veselem razpoloženju nahajajoči se posestnik S. iz Slovenskih goric, ko se je mudil v Mariboru, neko družbo na avtomobilski izlet v Slovenske gorice Družba je napravila precej postajališč mecen iružbe pa jt med vožnjo od Sv Lenarta do Sv Trojice trdno spal Ko se je avtomobil pri Sv Trojici ustavil, je S. ugotovil da mu je meO vožnjo izginilo iz listnice P stotakov Tatvine takrat ni mogel nikomu na-zočih očitati in dokazati osumil pa je le n°ke?a mlajšega sopivca ki takoi po prihodu k Sv Trojici izgin'' Včerai pa ga le slučajno srečal v Maribora in ga pustil aretirati. Osumljenec tatvine taji a _ Roditeljski se~tpnek na I deV» ški me ščanski šoli je bil 30 novembra Na dnev nem redu sta bili predavatrie ravnateljic* K'avžar;eve o di«~'p'inekib pravilih in pre da van je učiteljice MMnaričere o pomene in važnosti društva »So'a in dom< Sestan ka se je ude'eži'0 mnoso rod!te!jev, ki s-r se sočasno izrekli za pristop k društv-i »Sola in d v Kameniro ob 17 58 in prihod v Mari bor ob 18.06 Ta vožnja j? gnmo za ooskuf za dobo enega meseca. V primeru, da fre kvenca ne bo zadovoljiva, bo proga uki BR. JOSIP BENČAN primarij gineIcolo4Uo-porodniškeg-a oddelka se je preselil v Cankarjevo ulico 1. a— Pripravit« otrukoui «a Miklavža ve-•ielje ir jih peljite danes popoldne v gle dališče. kjer se vprizori velezabavna Bticft-nerieva pravljična igra »Pastirček Peter ir kralj Briljantinli Na dnevnem redu je tudi predavanje gospoda profesorja dr. Fr. Sijanca o sodooni «likarsfci umttrofcti e— Brezposelnost. Pri celjski ekspozitu ri javne borze dela je bilo 30 novembra prijavljenih 734 brezposelnih (698 moških in 36 žensk) napram 650 (617 moškim in 33 ženskam) dne 20 novembra e— Umrli v novembru V prejšnjem me secu je umrlo v Celju 20 oseb (4 v mestu in 16 v javni bolnici), v okoliški obč ni pa (3 moški in 3 ženske). e— Tujski promet. V novembru je obiskalo Celje 879 tujc&v (699 Jugoslovenov m 180 inozemcev) nasproti 1117 v oktobru e— Redek slučaj. Ravnatelj g. E. Milo-ševič iz Celja je ustrelil v nedeljo na lovu na Gori Oljki pri šmartnem ob Paki lepega gamza. Stari lovci, ki lovijo tod že skoro 50 let, ne pomnijo, da bi bil že kdo ustrelil na Oljki gamza. Ta se je najbrž zatekel iz Solčave. e— Sejemske tatvine Na Andrejevem sejmu v četrtek so bile ukradene štiri po-sestn;ce. Dolgoprstneži so jim izmaknili gotovine v skupnem znesku 1640 Du e— Snežke »Tretorn<, najboljša svetov na znamka Dekliške 24 Din, damske 30, 34 in 38 Din Samo dokler traja zaloga Ster mec-ki, Cei'e e— Srečke drž razredne loterije je tre ba obnov ti do 7 t m Dobite jih v po družnic »Jutra« v Celju. e— Kino Uninn Danes ob 16.15, 18.30 in 20 45 in jutri ob 16 3<> in 20.30 zvočni velef^m »Luana. rajska pt;ca« n zvočn žunal Daoe> 10.30 predstava za mla lin .> danes ob 5,, 7. in Hi©, tm arvečer danes v zvočnem kinu Ideal Cene Din 5.—, 8.—, 10.— In 12.— Iz Škofje Loke šl— Novi loški občinski odbor na delu. V škofjeloški mestni hiši že doigo ni bilo seje, ki bi bila zavoljo storjenih sklepov tolike važnosti,-kakor je bila seja, ko so oili sprejeti predlogi, ki naj prinesejo v Joglednem času delovnemu ljudstvu zaslužka Sejo je ob navzočnost' zastopnika političnega oblastva g Ivane Legata otvoril župan g Stevo Šink Občinski odbor je moral sklepati, ali je pripravljen odstopiti v zamenjavo za Stravsovo hišo in z doplačilom 20.000 Din trgovcu Deismgeriu Gasilni dom. Ta kupču« je bita nujna, ker io se oglašali za Stravsovo hišt> tudi drug' nteresenti, poleg tega je pa stal g. Deisin ger na stališču, da ne proda v Vincarjih travnika za novo tekstilno tvorrnco ako st mu ne omogoči nakup Gasilnega doma Po vsestranski razpravi je slednjič odbor to /^menjavo odobril, ker si n' hotel naprtit' na rame očitka, da bi bil on kriv. če ne bi dobila Skofja Loka nove tvornice Spora «um je bil dosežen na ta način, da bodo ostali gasilci v sedanjih prostorih še pol drugo leto, medtem se bo pa zanje kai novega poiskalo ali pa zgradilo. Misli se na Jugoslovenski narodni dom. ki naj bi dobila v njem streho razna društva S tx>I nim razumevanjem je obravnaval oabor vpraševanje nove tekstilne tvornice v Vin-earjih in zahteve, ki ji stavija ta družba na občino Novi tvornici je zagotovila ob čina šestletno oproščenje občinskih dav ščin. in to od orfega leta dalje, ko bo tvornici prvič predpisana pridobnina ne gledt na prometni davek, tvormca pa se zaob ljubi ja. da ne bo prenesla sedeža podjetja ;z območja škofjeloške občine Vincari bodo električno razsvetljeni, skrbelo b< za ureditev poti in ogreje, odkladanie sme ti in poravnavo jarka pri Hafnerjev- hiši Po teh zagotovilih obstaja največje upanje, da dob: Škofja Loka v kratkem novo tvor nico. Pri slučajnostih je razpravljal odbor o kamenju na Kamemtniku, o preureditvi vojaškega pokopališča ki naj se popolno ma odstrani, o merilcu tehtnic, o prodaja nju opeke in o obnovitvenih delih v mest ni hiši Za gospodarja obč:nskih hiš sta bila izvoljena gg. Anton Ravnik in Franc 2ontar. šl— Vodnikove knjige so prispele in Jih debe naročniki pri g. Janezu Humru v Klobovsovi ulici. Letošnje knjige izredno ugajajo in so za 20 Din res prvovrsten dar. Vabimo prijatelje lepe slovenske knjige, da se vpišejo v Vodnikovo družbo, število letošnjih tukajšnjih naročnikov je 103 pa jih bo počasi še več. ker se priglašajo novi naročniki. SI— Ponarejen kovanec «i 30 Din so dobili orožniki Kovanec Je slabo ponarejen. Zdaj preiskujejo, kdo je zanesel denar v škofjeloško območje. ^LlULjmDIJlJLIUmULJUULLlULJLJULnDg ffitiMav $ev veeet S. H. Mhije danes ob 20. uri v dvorani hotela Miklič ples do 3. zjutraj. Ronny-jazz Darila se sprejemajo C ^ od 16 ure naprej. 123?0 £ aZODDODLO I H 11» H II I B H 118 0X0X0 PRIDE! BRIGITA HELM PRIDE! Z Jesenic «— Klub jngosloT. akademikov iz Trsta. Goriee in Istre v Ljubljani bo priredil drevi ob pol 2i. v Sokolskem domu revijo •Glas od doma«. Vse Jeseničane opozarjamo na to zelo zanimivo svojevrstno prireditev *— »Sofa« vabi vse »vole prijatelje, zlasti Kornšce na nocojšnjo prireditev »Glas od doma«, ki jo izvajajo Sani Kluba jueoslov akademikov iz Trsta, Gorice in Istre iz Ljubljane v ^kolslkem domu. Na vseh io-»*1aniih gostovanjih «o dosegli velike jspe-he in ž-di mnogo priznanja s— Konreri peKakega društva »Slavec« ii Linhhane Dane« oriredi Hublianski ntr ®ani zbor »Slavec« ob 15 r Krekovem doma z jak« zanimivim fsporedom Zbor vod' g. Kristo Perko. Donoldn* pa zapoje »Slav-i*ev« zbor v župni cerkvi Tom^->vo »Sloven ■•ko ma5o« pod vod«tvom g Ruonika. Knn-i-ert vsem iii:b'te|ipm plasbe najtopleie pr' nnrofamo. Vstopnice s? dobo v prodaialn' Krekovega doma. v trafiki Rutar in Kinu Rad '"o tir zvečer pri blagajni v Krekovem domu. Z Golnika g— Potovanie po Dalmaciji in Srbiji je Sil naslov predavan-a. ki nam ?a ie pnre dUa ZKD v ponedeliek Predavatelj go spod Bučar na* je ob prikazovaniu krasnih dlapoz;t'vov seznanil z v=emi lepota mi na-sinje Adrije ter z domovino b-atov Srhov Krasota na?'h mest ^narodne noše td.> je vse prisotne očara!« in navdušila Preda vatel j je žel za lena izvaisnia pohvalo vseh navzočih T^ko je treba 'itrie-vati nacionalno zavest tn medsebojno zbPžan ie' g— Ciklus predavani o tuberkulozi je določen t* bolmke tanatoriia na Golniku Prvo pi-eda van-e o Kochovem harilu. po-vzro?;t»'?u iet:ke. se je vršilo n^etekl' te-ob polnoStevOn' "oc-^ntov Predival ie šef zavoda g dr. R Neubauer Za boln;ke-7e1pzničflri« p* ie nredav«! v torek g. dr. Simoniti: »O prvi pomoči v nezgodah!« 5— Bomova žaga spet postavljena Pred dvema letoma ie pogorela velika žaga vele posestnika dr Karla Borna na tržiškem kolodvoru Zdaj je žaga snet postavljena Podjetnik je prenesel od žage na Pristav tudi velike lope za sušenie l^sa. ki iih ie postavil tik ob Bistrici Parna sušilnica ie isto tako obnovi iena in v obratu. č— Namesto venca na grob g. Francu Tosefu. predilniškemu strugarju v Tržiču ie daroval za kni^e siromašnim di'akom meščanske šole g ^.rabon Slavko 50 Din. Iz Litije I— Ustanovitev strelske družine. Na pobudo naših rezervnih oficirjev sreskega podnačelnika g. Vidmarja, preddniškega podravnatelja g. Gjaje in učitelja g Zu pančica se je osnoval zadnjič pripravljal ni odbor za ustanovitev strelske družine. Zbralo se je na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v lepo okrašeni osnov ni šoli, precet mož in mladeničev iz Liti-I je in okolice in iz vseh stanov, zlasti po ! hvalno omenjamo uredništvo, delavce in j naše vrle lovce. Zboru je predsedoval g Vidmar, ki je utemeljil potrebo ustano vitve strelske družine, pozdravil vse na vzoče, imenoma pa predstavnika oblasti sreskega načelnika g. Podboja. Zatem je g. Zupančič prikazal zgodovinski razvoj strelskih družin, nakar so se vršile volitve Predloženih je bilo več list ta del občnega *bora je potekel v živahni, a dostojni de bati dobro uro Bili so izvoljeni: za predsednika g. Gjaja. za podpredsednika go spod dr. Vidmar, za tajnika g. Šušteršič. za blagajnika g. Tone Jelnikar. v odbor pa gg. učitelj Zupančič, veleposestnik Slane, šmarski župan Strman, Vajdetič iz Litije. Geršak s Ponovič in Marn Jože iz Litije Strelska družina bo v proslavo kraljevega rojstnega dne priredila družabni večer. i— Priprave za ustanovitev živinorejske selekcijske zadruge. Jyla pobudo našega sreskega kmetijskega referenta g. Šušterši ia ustanavljajo pri nas živinorejsko ipi<*as na leln'ka je b'' r»'»n'ivne ;7v<>i'*n za«l'i*n »flsilski delavec g. Franc Guček iz Trbo » velj. t— Zanimiva nogometna priredite*. Da nes nastopi v Trbovljah ligino moštvo naše ga predstavnika v nac. ligi, ASK Prinmrje. Za to prireditev, ki ob-^a biti ena največjih, kar jih je doživelo Trbovlje, vlada ogromno zanimanji. Ljubljančani bodo imeli proti eebi reprezentančno moštvo vseh klubov trboveljskega Okrožja. Priditi. ne bo vam žai t— Miklavžev večer priredi Sokol tudi letos, in sicer v torek zvečer ob 18. v Sokolskem domu. Darila se spre|emafo v Sokolskem domu (v gardirobi) v torek od 13. do 17. ure. t— »Deviški Jakob« tretji? na Sokolskem odru. Na splošno željo ponovi Sokolsko gledališče zabavno burko »Deviški Jakob« danes ob 16 Cene: sedeži 3 Din. ptoiišča J Din. Vstopnici se dobe v podružnici »Jutra«. Iz H-astnika h— Ustanovitev fotoodseka. Podjetni foto-amaterji eo imeli nedavno 6voje zborovanje v LosarSkovi gostilni, kjer so se zbrali tudi številni tovariši iz Trbov-lj s predsednikom g. Biziakom. HrastniŠki fotoa.materji so bili doslej včlanjeni pri trboveljskem klubu SPD. Na zborovanju pa so ustanovili svoj fotool-sek. ki bo posloval kot podružnica trboveljskega fotokluba. Za predsednika ii bil izvoljen rudniški obrfVivodia g- inž. B lrger, k odseku pa ji pristopilo okrog 20 fotoama-tPrjev. h— Sfre|«ki klub je imel svoj redni občni zbor v Rošeni gostilni, kjer ima svoj sed4 že od svoje ustanovitve. V tem klubu, ki ji bil ustanovlien proti nekdaniemu nemškemu strelskemu klubj. se ia zbirala pred in med voino vsa hrastniškn narodna inteligenca Zaradi tega je imel ta klub nekdaj v narodnostnem oziru velik pomen in tudi mnogo zaslug. Na obenem zboru Ji bilo sklenjeno. da bo klub. ki obstoja še zaradi tradici-ie. prihodnjo pomlad praznoval svojo 3olet-nieo ter k proslavi povabil vsi svoje nekdanje člane. Iz Novega mesta n— Dve hudi nesreči. Ko je te dni vozil 14-letni Vanetič Ivan lesnemu"" podjetniku g. Kunstlju na postajo v Semič trame, je po naključju prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je zdrobilo pod kolenom. Tudi rudar škrb Rafael, ki je uslužben pri črno-meljskem rudniku, je imel nesrečo. Pri delu mu je po nesreči vrgel njegov tovariš v levo stran prsi težak kramp ln ga pri tem hudo poškodoval. Oba se zdravita v bo^iS-nici usmiljenih bratov. Iz Ptuia j_ Koroški pevci pridejo. V »oKoto 9. t. m. bo starodavni Ptuj pozdravil v svoji sredi ijube goste, brate-pevce iz Korotan*. Zvečer ob 20. bodo nastopili z izbranim sporedom slovenskih koroških narodnih j pesmi v mestnem gledališču. Pevce. 40 po številu, kri so nnjboljši člani slovenskih zborov iz Smihela Štebna. Kazaz in Vo-gre v Podjuni, vodi glavni zborovodja slovenskih pevskih zborov znani harmoniza-tor koroških pesmi g Pavle Kernjak. Zbore spremlja predsednik Slovenske krščansko socialne zveze za Koroško v Celovcu, v kateri so organizirana vsa prosvetna društva koroških Slovencev, bivš- koroški poslanec župnik p Vi nI: o Poljanec. Spored obsega kakih 20 koroških pesm;. kakor jih poje naš narod ob Dravi in Žili Pred koncertom bo kratko predavanje o koroški narodni pesmi. j— Nova uprava ptujskega gasilnega društva. Gasiina župa za srez Ptuj je dosedanjo upravo gasilnega druitva razpustila ter imenovala na podlagi zakona o gasilstvu za predsednika šolskega nadzornika Cepudra za poveljnika inž Cellotija, za namestnika Breznika, za četnike Erla-ča, širca, Pihlerja in mestnega gospodarja Berliča, za tajmka Pečka Uroša, za blagajnika Vidmarja Franca, za orodjarja širca Franja. v nadzorstvo pa dr. Šalamuna Franja, dr. Senčarja Mateja, Ogorelca Mirka, Gorupa Josipa in širca Alberta. Župa je naročila, da mora stara uprava posle v teku osmih dni izročiti novi upravi, ki mora člane v tem roku tudi zapriseči. Izseljenska nedelja v Ptnju. Pod ■>kri-liem NSZ bo danes ob pol 11., takoi za izrednim občnim zborom JNS v spodnji dvorani Narodnega doma predavanje o izseljenski nedelii. Prebava! bo g Dušan ftetan. i— Svini«ka kuga je v Ptuju prestala in »■> 'apora .lkine. j— Zborovanje županov Županske zveze bo dane« popoldne v Narodnim dotiri. j— Kino bo predvajal danes ob po! 19. in ob ool 21. veliko opereto »V žaru pustinje«. Kot dodatek Ufin tednik. Iz Ljutomera Ij— Na praznik 8. decembra bomo spre-ieli pevce iz Korotana, ki so se odzvali povabilu našega mesta in ptujske Glasbene Matice, da ponesejo lepoto in milino svoje pesmi, sledeč toku Drave. Preko Ruš, Maribora in Ptujo prav k nam v s.-edišče vinorodne Prlekije 40 pevcev iz Smihela, štebna. Vogrc in Kazaz v Podjuni bo nastopilo pod vodstvom zborovodje g Pavla Kerniaka, znanega organizatorja koroških pevskih zborov in znanega harmoni-zatorja koroških narodnih pesmi, popoldne ob 16. v Sokolskem domu. Zbore spremlja voditelj vseh slovenskih prosvetnih društev na Koroškem, naš ožji rojak bivši koroški poslanec g župnik Vinko Poljanec Obeta se nam sijajna kulturna nrired'tev. 1 s.000 Din nagrade! s s Onemu, ki poda lahko kake podatke o morilcu najbližji orožni-ški postaji take. da bodo lahko «?nu-ščeni na prosto aretirana brat ta •sestra pokojne Juvančičeve na Vidmu. I2318 % ^ukuizruD-za^ramdone, Ta nadvse elegantna, luksuzna škatijica za Pyra-mldon Iz odlična snovi, bode najlepši okrasni predmet Vaše torbice 1 Ko kupite omot Pyramido-na po 20 tablet, prejmete popolnoma zastonj luksuzno škatljico v okusnem kartonu v dar. Pyramldon: svetovno-znana tableta proti vsem bolečinam in posebno proti težkočam pri men* struacfji. TABLETE V. z.: »JUGEFA« k. Zagreb, Ga jeva 32. Oglas jc registr. peti S. Br 19831 od € XI 1933 Naš plavalni šport v novi dobi Poročilo tajnika j« izpopolnil g. Beden-ko, ki je vodu korespondenco z inozemstvom. Poročal je o obeh. že sklenjenih, a v zadnjem hipu odgodenib meddržavnih tekmovanjih r. Avstrijo, o pregovorih s Češkim savezom, ki je želel gostovati v Zagrebu in Beogradu, kar pa se zaradi slabega finančnega slanja žal ni uresničilo, o že dogovorjeni turneji naših vvater-polistov po ČSR, ki je morala odpasti zaradi nedo-voljne pripravljenosti naših igračev in o dvijh pozivih naših plavaftev na »Grand prix de Prague« na 400 m prosto; ki se jim žal tudi nismo mogli odzvati. — Nadalje je poročal, da se je zopet mnogo delalo na obnovitvi slovanskega prvenstva, na čemer bo moral nadaljevati novi odbor. V živahni debati o tajniškem poročilu so prihajale na dan postopoma, druga Z3 drugo. interesantne podrobnosti. Deiegati beograjskih klubov so ostro napadli tajnika mr. Kohlerja in mu osebno naprtili polno odgovornost za Bnskovo afero; Jug je protestiral proti izrečenim mu kaznim in napadal g. Macanoviča zaradi konferenca v Splitu, kritiziralo se je vsevprek poslovanje saveza v obeh znanih aferah in o vsem, kar je bilo z njima v zvezi. Tekom vseh teh kritik pa se je kar naenkrat izkristalizirala nad vse zanimiva činjenica, vse češče je bilo čuti eno in Isto ime, namreč g. Jopa Esapoviča. Nič čudnega ni bilo torej, če je delegat Juga g. Nardell} pied zaključkom debate zahteval za g. Esapoviča strogo preiskavo in ni tej zahtevi ugovarjal nobeden delegat. Po vsestranski debati, ki je trajala nad tri ure, je b-"'o poročilo tajnika sprejeto z dostavkom delegata suSaške Victorije dr. Speharja. naj se bodoči upravi saveza naloži. da budno pazi, da poedini njeni člani ne bi mogH napraviti pogrešk ki so usodne za celokuono poslovanje saveza. Za tajniškim je bilo soglasno sprejeto poročilo blagajnika, ki izkazuje v letu 1933 13.187.55 Din čiste imovine, dočim bilanca Izkazuje saldo 24.569.55 in je torej finančno stanje saveza dokaj povoljno. Prihodnja točka dnevnega reda je bilo težko pričakovano poročilo tehničnega referenta Hrvoja Macanoviča. Tehnični referent je v svojem enajst poglavij obsegajočem referatu grajal, da se naše water-poio moštvo li udeležiio že odobrene turneje pc CSR poroča) o dvomatehu z Avstrijo in Jugovi abstinenci. Od šestih klubskih prvenstev jih je dvoje osvojila ljubljanska TUrija, res pomembna v izbiri nasprotnikov je bila zmaga Juga nad prvakom Madjarske M TE. — Rekordna tabela kaže kljub pomanjkanju pravilnih plavališč znatno bolje, zlasti v Sloveniji, kjer imajo že najmanjša mesta pravilne športne ba zene. dočim naša največja športna centra Beograd in Zagreb še do danes ne posedujeta niti enega plavallšča! Debata o poročilu tehničnega referenta je bila sila burna ln mestoma skoro preostra. Zlasti je predsednik Victorije g. dr. špehar energično zavračal poročilo, v katerem je bilo bore malo videti o delovanju saveza in njegovega tehničnega referenta a mnogo preveč uničevalne kritike o delo-vaniu in prizadevanjih klubov. G. Macano-vlč pač ni videl nobenega trenerja pri delu. nobenega kluba pri tekmovanju v preteki! seziji. prisostvoval ni nobeni plavalm prireditvi, saj je bil na orožni vaji. — in-teresantne stvari so tudi prihajale na dan ko je bilo eovora o znamenitem sestanku deleer?tov obmo^kin klubov 4. julija v Soli-tu kier se je uprav na baza^ki način be-rantalo ne le z dvrmatchoma proti ^'stri-ji in Madžarski amoa« tudi z državnimi prvenstvi dasi ie mes*a kier nai bi sp vršila n^rlvnnmno in d*>fmitivno določila že lanska g-'nvna skim^čma Proti Esa-povičn na ho moral novi odbor uvesti kazenski onstopek Po da™»m "bsolutorllu je bil nato izvo-I1en sogl««no novi odbor- predsednik dr Stevan Hadži, podpredsednik Inž. Milan Reprezentanca Posavja : ASK Primorje Danes nastopi v Trbovljah ligino moštvo našega edinega predstavnika v nacionalni ligi Proti seb' bo imel reprezentančno moštvo okrožja Trbovlja, to je trboveljskih, zagorjanskih in hrastniških klubov Okrožni odbor se je potrudil, da bi sestavil najboljšo reprezentanco ter je imel v to svrho več poskusnih tekem. Za današnjo tekmo vlada veliko zanimanje Pričakuje se rekorden poset Vsekakor zasluži ASK Primorje veliko priznanje za svoje pojmovanje širjenja propagande za športni pokret v podeželju. Tekma se bo igrala ob vsakem vremenu, pričetek ob 14 Tako bo gostom omogočeno, da se vrnejo s prvim popoldanskim vlakom domov. Ves čist- preostanek te prireditve bo v prid brezposelnim igralcem vseh klubov okrožja Trbovlje. Tekme za zimski pokal Današnji program; V Kranju ob 14. Korotan, Kranj : Svoboda, Ljubljana; v Domžalah ob 14.30 Disk : Hermes, Ljubljana; v Ljubljani igrišče Primorja ob 10. Primorje : Jadran. Prošlo nedeljo so odnesl' ljubljanski klubi iz Kranja in Domžal samo 1 točko ali bodo danes LjubUenčanl boli srečni? V Ljubljani bo vsekakor zelo zanimiv boj £ Svarit, tajnik Tom Bedenko, blagajnik Ivo Steinhard, teh. referent mr. ph. Boris Praunsperger, namestnika Djivanovič in šef. revizorji Kriškovič, Suste in Fazekaš. G. Praunsperger je znan idealen ln vseskozi neoporečen športni delavec in pomeni baš njegova izvolitev najugodnejši izhod iz zapletenega položaja večnih starih nasprot-stev. Tekmovanje za državno prvenstvo ostane pri starem in tudi mesta, kjer se bodo vršila, državna prvenstva se bodo še v bodoče določevala na vsakoletni redni glavni skupščini. Dejstvo, da bo tekmovanje za prvenstvo Evrope v Magdeburgu že od 12. do 19. avgusta, je prisililo skupščino, da je odredila juniorsko prvenstvo po seniorskem konec avgusta, dočim se bo seniorsko prvenstvo, ki bo obenem izbirno tekmovanje za sestavo državnih reprezentanc za tekmovanja z Madžarsko m Italijo v Budimpešti in na prvenstvu Evrope ter damski dvomateh z Avstrijo v Millstattu, vršilo že konec julija Savezne prireditve v letu 1934 bodo na slednje: 27. in 28. Julija seniorsko prvenstvo iz izbirno tekmovanje za sestavo reprezen tance; 4. in 5. avgusta tromateh Madžarska Italija - Jugoslavija v Budimpešti, damsk dvomateh Avstrija - Jugoslavija v Mili stattu; 12. do 19. avgusta drž prvenstvo v sko kih v Karlovcu; 25 in 26. avgusta juniorsko drž. prven stvo v Dubrovniku; 2. in 3. septembra dvomateh Avstrija Jugoslavija v Dubrovniku. Za seniorsko prvenstvo pride v poStev Ljubljana, le v kolikor ne bi mogla sprejeti od skupščine določenih pogojev (plačati mora pavšalno vsoto 7000 Din), pride na vrsto Split. Pri zaanji točki — slučajnostih — se Je sklenilo še naslednje: Buskovi plavači imajo običajno zabrano starta 14 mesecev Stroškov potovanja na prvenstvo na Suša k (2000 Din) jim savez ne bo povrnil Gaju Bulatu se zniža doživijenska diskvali-fikaciia na enoletno. Dubrovniškemu pod-savezu se kazni črtajo. Ob 11. ponoči je podpredsednik ini. Svarič zaključil skupščino, ki Je trajala polnih dvanajst ur in postavila sigurne temelje novi, svetlejši dobi v jugosloven-skem plavalnem športu. (Konec.) med Jadranom in Primorjem. Vse tekme se vrse ob vsa&em vremenu. 2SJ& Uenu« (no&umeina sekcija). Danes igramo v Donmuah z Diskom. Ob 9. naj se javijo na igrišču Oblak, Daneu, Fer Jan, Kovačič, Kiančnik, Sočan, Bračič, Skrajnar, Primar, Brodnik, Močnik, Pre-šern, Perharič, Martinsek, Franetic. Odpe^ ijemo se ob 13.40 * gor. kolodvora. Skupščina zbora plavalnih sodnikov. Na predvečer skupsčine JPS se je vršila skupščina zbora plavalnih sodnikov, na kalen je bilo od 42 sodnikov prisotnih 20. Novi upravni odbor tvorijo gg.: predsednik Bedenko; podpredsednik Fazekaš, tajnik Si-movlč; odborniki čet mr. ph. Kohler (vsi iz Zagreba) ter Nardelli (Dubrovnik) in Kramaršič (LJubljana); revizorja Grilc (Karlovac) ln Stergar (Kamnik). Skupščina je sprejela nekatere važne in koristne sklepe o poslovanju sodnikov in uvedla enotni prijavni termin za polaganje sodniških izpitov. Vsi kandidati se morajo prijaviti vsako leto do 1. junija, nakar bo zbor odredil izpitne komisije ln določil termine polaganja izpitov, po možnosti ob priliki tekmovanj za državno prvenstvo. Božični izlet slovenskih smučarjev v srbske olanfoie Sporazumno z JZSS organ:zira letos Putnik v Beogradu prvi skupni izlet slovenski smučarjev v planine Srbije, in sicer v božičnem tednu. Naši smučarji pose-čajo precej številno avstrijske planine, ki so zaradi velikih udobnosti gotovo mikavne, ali ravno v smučarskem oziru pa nu-d jo naše bosanske in srbske planine svojevrsten teren, ki more nuditi smučarjem polno užitka. Prvi izlet je določen na planino Zlati-bor, ki leži ob progi B&ograd-Už;ce-Sara-jevo. Teren je visoka ravan z nadmorsko višino 1200 m, ki jo obkrožajo lepi, večinoma goli vrhovi s pašniki, ki nudijo prekrasne smuke od 6 do 9 km daljave. Tip terena sliči naši Veliki planini, le da je Zlat bor 12 do 15 krat večji kot Velika planma. Snežne prilike so na^ Zlatiboru idealne. Na planini stoji hotel Kraljeve vode z dvema dependancama. Skupno je cca 60 postelj, vsaka soba ima peč. Hotel je odprt vso zimo in dobro oskrbovan. Za Zlatibor je železniška postaja Užice, od te vodi 27 km dolga planinska cesta, nadvse zanimiva po svoji romantiki, do Zla-tibora. Promet oskrbujeta dva avtobusa, ki sprejemata cca 40 oseb. Trlet bo traial od 23. decembra in konča 2. januarja. Program je določen takole: 23. decembra odhod iz Ljubljane ob 20.03, iz Maribora ob 17.47 24. decembra ob 7.05 rihod v Beograd, zajtrk na kolodvoru, ob . nadaljevanje preko Obrenovca, Lajkov-ca, čačka do Užic. kamor prispe vlak ob 15.18, a od tam z avtobusom na Zlatibor. kamor prispemo ob 17 V Zlatiboru bo zvečer božičnica Od 25 dec. do 30. dec. izleti, ture. vežbanje in event smučarski tečaj po planinah Zlatibora in okolice. 31. decembra ob 8. smučarski izlet na Šargan. ob 12.36 odhod na Užice m od tam z vlakom v Beograd, kjer so nastanjeni iz'etni-ki v hotelih. Po večerji skupno praznovanje smučarskega Silvestra in novoletno slavje. 1. januarja ogled beograjskih zani-m:vosti, ob 14.40 odhod iz Beograda v Ljubljano. Za ta izlet z vožnjo, hrano, stanovanjem v Zlatiboru in Beogradu se plača skupno ceno 850 Din. Vožnja je v III. razredu ter bo Savez skušal preskrbeti izletnikom svojega učitelja, ki bo vodil izletnike na ture n jim nudil ugodnosti spopolnjevanja. Za vodstvo po planini bodo skrbeli naši beograjski tovariSi. Prijaviti so Je treba Jugoslovenskemu ?imskosportnemu savezu v Ljubljani ali oodsavezu v Mft-">oru dalje Putniku v Ljubljani ali Mariboru m plačati obenem ■ornji pavšalni znesek ker je število ude ežencev omejeno Za vso udobnost na .'ožnji bo preskrbljeno. Vab;mo np*» sm-ič trje da se udeleže na-ega nrvega smučarskega izleta na Zlati '>or; ravno sedaj, ko zavzema smučarstvo •jk razmah tudi v notranjost- Srbije, ie važno da pridemo m spoznavamo nove na Se smučarske oredele, ki bodo postali \ kratkem enako živahna smučarska sred'šča kot so naša v Sloveniji Zaradi boljšega iregled-3 b^do nriiave predvidoma zaklju :ene že 12. decembra. JZSS Službene obla ve l NP (Seja p. o. 29. novembra.) Verificirajo se s pravom takojšnjega lastopa za Olimp, Celje : Henčič Jos;p Lešek Simon, Stanič Franc. Bianchi An ton, Tkalčič Ruuolf, Leskovšek Viljem; s pravom nastopa 9. decembra 1933. z« Mars, Ljvbijana : Drobež Milan. Klemen-čič Maks, Za Slovan, Ljubljana : Zevnik Josip, za Hermes, Ljubljana: Lobuda Pran. za čakovečki SK Koren Franjo; s pravom nastopa 9. decembra 1933 za mednarodne, 29 februarja 1934. ie prijateljske n 29. maja 1934. za prvenstvene tekme se verificirajo za Mars, Ljubljana: Drobež Vladimir, za čakovečki SK Cakovec: Adonič D/uro. Kazenskemu odboru »e preda igralec Bavčevič Nikola (čakovečki SK) na pod if;gi sodniškega poročila od pri jateljskt tekme čakovečki SK : Varaždtnski SK 19 novembra v Varaždinu. Nadalje se odsto pi k. o dopis ZNP. Zagreb br. 1219/33 od 24. novembra 1933. Tajnik II. (Seja u. o. 29 XI.) Prisotni gg.: Rvbar, Stanko, dr. Kosti, Kuret, Novak. Logar, ravn. Šetina, Jugo-vec. Malovrh. Buljevič. Kačar, Skalar. Dru-fovka. Kralj, Dorčec. Odsotni: gg. inž. De be!ak. Pevalek, Melicer, Vospernik. Petrič (neupravičeno). Poziva se SK Laško, da javi LNP čim prej vzrok, zakaj ni nastopilo v prv. tekmi proti Atletik SK, Celje. Na znanje »e vzame dopis Atletik SK od 27 XI., ki se bo reševal po prejemu dopisa SK Laško: dopis Rapida od 6. XI in priloženi prepis dop:sa na SSK Celje in izjava Rapida od 11. XI. in dostavi kompetentnim mestom Na osnovi zapisnika ss g dr. Planinška 'n člana OO. Maribor g. Samude se verificira za vse tekme igrišče SK Drave. Ptuj. — Vzame se na znanje dopis SK Hrastnika štev 173. od 21 XI ter. se opozarja ime novani klub, da morajo v smislu predpisov nogom pravil biti golovi drogovi belo ple skani. V ostalem se bo o ostali zadevi v gornjem dopisu pisalo sreskemu načelstvu Vzame se na znanje dopis SK Diska štev 296 od 17 XI ter se bo vzel v ol -ivnavo po prejemu odgovora SK Marsa in SK Svobode Vič. SK Korotan Kranj bo na nje- gov dopis Stev. 337 od 17. X. preld pismen odgovor. Potrjuje se prejem klubskih pravil to skic igrišča: ČSK (dopis št. 452 od 21. XI samo pravila), SK Domžale (pravila in skica) Dopis ZNP štev 963 od 13. XI. se dostavi potom OO. Maribor SK Železničarju. Dovoli se članu k. o. LNP g. R. Setini na pismeno prošnjo bolezenski dopust. Dopisa 2SK Hermes od 29. XI. Stev. 152 in 114 se s priporočilom dostavi JNS. Poziva se SK Reka v zvezi z njenim dopisom $tev. 146 od 29. XI., da dostavi LNP odgovor v roku treh dni po objavi tega poziva. Poziva se SK Sloga. Ljubljana, da plača SK Domžale 145 Din v roku 8 (osmin) dni, a SK Domžale naj javi izvršitev tega sklepa, enako naj SK Litija na osnovi propozicij za odigravanje prv. tekem plača SK Slogi Zagorje 112 Din. Vzame se v poslovanje •ročilo ss. g. Ramovža o orv. tekmi Železničar : Celje. Poziva se KSK Krško, da plača SK Elanu v roku od 8 dni razliko v znesku 430 Din na osnovi določil za odigravanje prv. tekem SK EJan prejme s tem v zvezi na njegov dopis pismen odgovor. Vzame se na znanje poročila o poteku zborov Okrožnih odborov, a imenovanje se izvrši pozneje. D^^edanji odbori vodijo posle na j dalje do konca tega leta. Tajnik I. Pokalne tekme rezervnih moitev: Ilirija : Slovan 12 : 3 (6 : 1). Zmaga Ilirije je bila sicer zaslužena, številčno pa je previsoko izražena sa; je napad Ilirije izkoristil vsako količkaj zrelo šanso. V tej formaciji se je zlasti izkazal talentirani Hort-ner. ki bo v kratkem času brez dvoma eden naših najboljših napadalcev. Srednja vrsta je bila sicer nekoliko Šibkejša kot običajno, znala pa je razbremeniti ožjo [ obrambo, kjer je nastopil Berglez, ki že dalje časa pavzira. Pri Slovanu pa je zlasti zatajil napad, ki ima nekaj prav porab-nih moči kot n. pr. desno krilo Vidic n tehn:čar Thuma. Brez dvoma bo to mlado moštvo znalo zamenjati Slovanove kano-ne, ki danes še igrajo v prvem moStvu. Lepo tekmo je gledalo par sto ljudi, ki so vsi šli zadovoljni z igrišča Ping-pong tekmovanje razpisuje 2SK Hermes z nagradami za prvenstvo siSke, ki bo v klubskih prostorih, v salonu gostiln«* »Frankopanski dvor« 8. t. m. Tekmuje se: I. Single gospodov. Nagrada je v kristal no brušenem ogledalu gravirano ime igralca. Vrednost 350 Din. 2 Single dam Nagrada — krasno brušeno damsko ročno ogledalo, 3. Double gospodov. Nagrada — umetniško izdelani zrcalni plaketi z vgra-viranim klubsk m znakom. 4. Igra se vse po best of five cup sistemu z »Villa« žogami in po pravilih JTTS. 5. Pravico do igranja imajo vsi verificirani in neverificirani igrači in igračice. 6 Prijave s »ri javnino za single 5 Din in double 8 Din najkasneje do 7. XII. se sprejemajo vsak dan od pol 19. dalje v klubskem lokalu alJ pa naj se pošljejo na naslov: Zornada Ber-to. Suvoborska 35 7 Žrebanje je eno uro pred javjjenim pričetkom brez odloga. 8. Vse nagrade je izdelala in darovala tvrdka »Spektrum«, tvornica ogledal in brušenega stekla Celjski nogomet. Popoldne ob 14. se bo vršila na Glaziji v Celju zadnja letošnja drugorazredna prvenstvena tekma, in sicer med SK Jugoslavijo in SK Olimpom Ker sta obe moštvi enako močni, bo tekma gotovo zanimiva ln napeta. Medklubski odbor za izvedbo pokalnih tekem rezervnih moštev. Prihodnja redna seja bo v ponedeljek ob 18.30 v kavami Evropi. Sigurno K notici o nogometa v Storah, ki smo io objavili včeraj, pripominjatno. da je tekmo s Triglavom iz Štor odigrala rezerva Jugoslavije iz Celja, kombinirana z mladinskim moštvom. ASK Primorje (nogometna sekcija) Zaradi pokaln- tekme z Jadranom morajo biti danes ob 9.30 v naši garderobi: Logar. Bervar, Svetic III. Sternad, Baum, Pišek II, Boncelj II, Pupo. Caleari, Terček Petelin. Petrič, Ulaga, Vahen. SK Ilirija. Seja načelstva bo jutri v restavraciji hotela »Slon«. (Nogomet) Danes popoldne ob 13.30 naj se javijo g. Kuharju naslednji reditelji: Dernik, Rohaček, Cvira Rihter, Cernač dalje g. Nered s 5 reditelji težkoatleti in gg.: Egon !er Kane. Giušič za stranskega sodnika. (Hazena) Danes ob II. uri cross-country trening za sledeče č1an;ce: Hafner, Vida Hudales, Zajec I, Zajec II, Milica Vlasta. Udeležba je za vse navedene strogo obvezna. SK Jadran Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču Primorja: Pele, Brcar, Marjetič, Li-ušček, Marolt, Benedetič, Prezelj, Kranjc, "omšič, Gabrovšek, Verbift. Oprema: For-nazarič; s čevlji na igrišču: Burger, Luke-žič. Kl'r, Vailgoni. Table tenis sekcija Hermesa poziva člane Lajoša. Francita, Kolomana, Severo, Pika in Klauserja. da bodo na razpolago ob priPki mateha z Ilirijo. Kofce, 2. t. m.: Temp — 8, na zmrzli podlagi 40 cm upadlega snega. Smuka prav dobra. Smnfarski tečaj ca začetnik« in manj izvežbane smučarje priredi SPD od božičnih praznikov do vštetega novega Ista v hotelu Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Pokrajinsko lepa lsaa te jezerske poštojan ke s krasnimi smučarskimi veibaliSči v okolici je tudi glavno izhodiSče neSt»tih izletov v Bohinjske planine in v Triglavsko pogorje. Odlične pokrajinske in smučarske prilike v okolici Sv. Janeza in divni pogle di na zasnežene vrhove 9 tajinstvenim |eze-rom v vznožju privablja vsako leto več ljubiteljev v ta edinstveni bieer naših planin. P1 T Proč z zastarelimi metodami, proč s fkodfp* vitni sredstvi! Persll, to odlično pralno »red* stvo, ki ga uporablja že milijon gospodinj, Vas reži skrbi za pranj« In p rak opernih naporov. Persil Vam pripravi vodno obilo veselja s snežnobelim in svežeduhtočim perilom, katerega Vam tudi izredno ohrani. Pravljičen je zimski svet okoli Sv. Janeza, nepozaben je pogled v blestečo se naravo, na lesketajoče sa belino gora in temno modrino jezera. Bohinj pozimi ne pozna dolgočasja. Kdor pride tisti dni k Sv. Janezu, bo našel dovolj razvedrila v vjseli emjSaraki družbi. Tik hotela je na tenišču gojeno drsališče. Za visokogorske ture so vedno na razpolago vodniki. Cela oskrba, solidna ia prvovrstna od 55 do 66 Din dnevno. Udsle-ienei tečaja imajo popust. Informacije dajeta pisarna SPD v Ljubljani in uprava hotela Sv. Janeza v Bohinju. Tečaj bo vodil smofikl učitelj JZSS. o k ol Sokol na Vihi priredi drer! ob ▼ 9or kolek ?m domu telovadno akademijo s po-etrim sporedom. Vabljeni I Sokol Skaručna, priredi v torek S. t. aL ob 17. Miklavžev večer, dne 8. ln 10. ob 15. kinopredstavo »St. Gora«, s predavanjem in 17. t. m. ob 15. dramo »Kajne Vabijo se vsi prijatelji Sokola. Sokol Stepanja v**. Pod okriljem ZKD bo danes ob 14. predaval g. JamniSi o ulogi in pomenu kmetijstva v nažem nerodnem gospodarstvu. Sokol Vranske. Drevi ob 20.se bo vrlila v sokolski dvorani slavnostna akademija • priliki lolitnice uedinjenja. Sodelujejo v« oddelki Sokola, »Vranska rila« ln domafi orkester. Vabimo tržane in okoličane, da se udeleže te proslave, ki obeta pester in izbran spored. II. vseslovanak« zimske Igre v Variavl 1934. Lani so bile prvikrat prirejan« v Moravski Ostravi vseslovaoske zimske igre, ki so zelo dobro Izpadle. Prihodnje vseslovanske zimske Igre bodo prihodnje leto od 2. do 4. februarja v Varšavi ob udeležbi vseh Slovanov. Poleg Bolgarov, Cebf>-Slovakov, Jugoslovenov, Poljakov ta roških emigrantov na bodo prvikrat nastopili ▼ slovanskem kolu tudi zastopniki sovjetske Rusije, kar bo tem igram dalo resnHtao pravi slovanski izraz. Prostor sa nje Jm izbran na telovadišču maršala PHsndsk«-ga, ki bo spremenjen v poledenelo prestr«. no ravnino, opremljeno s tekmovalnim! progami. Igre prireja varšavski zimsko športni savez ob priliki 401etnice obstoja.* Letošnji zlet francoskih gimnastov s« Je vršil v Angulemu, pa ni bil posebno obiskan. »Le Gimnasta«, uradno glasilo Unije francoskih gimnastov prinaša strokovno sodbo o zletu. Izmed 2000 društev Unije, se je zleta udeležilo samo nekaj nad 250 edinic, priglašenih jih je bilo preko 500t Prirejanje zletov vsako leto utrudljivo vpliva na vso organizacijo. Poedini strokovnjaki tudi sodijo, da trajajo zleti preveč dni, kar onemogoča večjo udeležbo v sedanji gospodarski krizi. Zleti naj bi se vriili r večjih razdobjih ob celokupni udeležbi društev organizacije, pod tehničnim vodstvom načelništva Unije, kar se Je že letos izkazalo kot edino primerno. Moderni mestni stadion v Dijonu. Tudi francoska mesta gradijo za lokalne potrebe telesne vzgoje moderne stadione. Tako je Dijon postavil sredi vrta na prostora 140 000 kvadratnih metrov krasen stadion, gradbeni stroški so proračunani nad 5 milijonov frankov. Stadion ima veliko igrišče, obdano s tribunami, 8 m Široko teka-I išče. igrišče za rugby, nogomet, 8 teniških prostorov, razsežna otroška igrišča m dirkališče. Tribune so iz betona in imajo vgrajene potrebne garderobe in kopalnice. Stadion ima tudi gostilniške in kavarniške prostore, za vsa društva pa društvene prostore. Stadion bo prihodnje leto ob velikem zletu Unije francoskih gimnastov slavnostno otvorjen. Gospodarstvo Nazadovanje gradbene delavnosti, glavni vzrok povečane brezposelnosti Pred dnevi smo objavili podatke o gibanju zaposlitve v posameznih panogah gospodarstva v novembru, in sicer na področja dravske banovine. Pravkar je izdal Osrednii urad za zavarovanje delavcev tozadevne podatke tudi za vso državo, toda šel? za september. V septembri je bilo pri vseh organih Osrednjega urada zavarovanih v naši državi 542.074 d 'avcev in nameščencev, to ie 14.444 mani nego lani v septembru. Ta primanjkljaj pa ie v prvi vreti posledica zmanj-Sama gradbene delavnosti, kajti padec levila zaposlenih delavcev in nameščencev v tej fttroki je še večji nego skupni padec članstva. Število zavarovanih članov je bilo namreč v gradbeni industriji (gradnja hiš) letos v septembru za 14.130 manjše nego lani v istem mesecu. Istočasno je padla zaposlenost v opekarski in cementni industriji za 2753 v gradbenem mizarstvu za 1182 in v ključavničarski ter kleparski obrti za 1748. Samo v gornjih strokah, ki so neposredno prizadete zaradi zmanjšane gradbene delavnosti. ie zaposlenost padla nasproti lanskemu leto ra 19.813 delavcev, dočim je v celoti znašal primanjkljaj le 14.444. Vrh tega je opažati nazadovanje tjdi v oni 6troki gradbene delavnosti, ki je odvisna od javnih del. to je pri gradnji železnic, r»s< in vodnih zgradb, in sicer za 3633 delavcev Skupno ie tnrei v primeri t lanskim scp tembrom zaradi obstoia privatne in javne delarnosti izgubilo zaposlenje 23.446 delav eev. Da skupno število zavarovanih delavcev v naši državi ni v toliki meri nazadovalo, ie pripisati okolnoeti. da ee je zaposlenje v nekaterih drugih panogah izboljšalo. V tekstilni industriji je bilo letos v septembru zaposlenih 5864 delavcev več nego lani v septembru (od te^a povečanja odpade, na dravsko banovino 1079). Izboljšanje pa je za beleženo tudi v gozdno - žagarski industriji, ki je v septembru zaposlovala 2366 delavcev več nego lani (predvsem v vrbaeki banovini). Roke proč od trgovskega bolniškega in podpornega društva Te dni se je v Bogradu vršila važna konferenca, na kateri so predstavniki zagrebške zasebno - društvene blagajne »Mericiri in beograjske >Trgovačke omladine« sklenili priporočati centralizacijo vsega bolniškega za varovan i a trgovskih nameščencev v Beogradu. Ta vest ie v naših nanvsčenskih krogih vzbudila precejšnje vznemirjenje in a pripravHa energična akcija, da se ta namera v kali zafre. Včerajšnji »Trgovski list« posveča !emu vprašanju uvodni članek, v katerem pravi, da imamo že dovoli br'd-kih izkušeni pri centralizaciji delavskega r.avnrovania. Centralizem fe vse poslovanje skrajno komplieiral. upravni stroški so ra-r3«li. nravire zavarovancev na so se zmanjša le. Nezadovoljni so delodajalci in delo-braalei, za*i postaja vedno glasnejša zahteva po decentralizaciji. Ta zahteva je bila že ponovno izrečena na številnih zborovanjih rr^podarskih stanov in delavcev. Tudi združitev raoh treh zasebnih društvenih blagajn (zagrebškega »Merkirja«, beograjske ;Tr pov.ičke omladinet in Ijubliaiiskega Trgovskega bolniškega in podiMJrnega društva«) ne more prinesti prav nobene koristi. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je ookazalo vso upravičenost svojega obstoia. pokazalo pa je tudi, da posilili tako dobro, kakor nobeno dmgo zasebno zavarovalno društvo. Nima nobenega d*Vcn-tn, ne rotrebuje nobene subvencije, pobira manlše dajatve, a njdi svojim Članom več. Stara stvar je, da zdrave organizacij.? ne T*ofrebui«»!o nobene fuzije. ker 9* «me vzdr £u'ejo. Menda ie samo pri nas možno, da pride v nevarnost obstoj društva, ker deluje p^esolidno. Namesto da bi bili vsi tega vesoli. nai se ubiie dobro poslujoče društvo. da bi lažje živela slabše poslu? >č» Proti nameravani združitvi na moramo protestirati tudi iz nzloTov štednie. ker smo rtoslei vedno videli, da pomeni centralizacija povečanie upravnega aparata in za-pravPanjp. Protestirati p3 moramo pr>ti nameravani združitvi tudi zato, ker ni dokaza, da so ostale organizacije to združitev tndi zaslužile. Skozi roe leto smo čitali v listih o nesoglasjih, ki vladaio pri »Merkurju«. Zagrebški »Merkur* nai enravi v red namrej rarmere pri svojem društvu. P>tem na sme šele govoriti in razmišljati o ▼nrasaniu zdnižitve. Ne moremo se otrn^i vtisa, da je nam«n z aktivami Trgovskega bolniškega in podnornega društva Izravnati pasiv? na drugi strani. Zato roke prof od naše natetareiše socialne ustanove, ki bo letos praznovala frtiletn'<«n svojega obstoja Proti povečanlu hmeljsklh nasadov V Češkoslovaški kakor t.idi v Nemčifi pripravljajo zakonite ukrepe za ureditev hmelj-ske produkcije, ki gredo za tem. da se površina nascdov preko sedanjega obsega ne poveča. V češkoslovaški nameravajo sploh onemogočiti vsako povečanie nasadov, v •Nemčiji pa nameravajo dor*'«tfti povečanje površin nasadov le v primerih. 5e bi zapora vsebovala nasproti hmeljarju posebno trdoto in le za male hmeliarie. V obeh držnvah bo torej prihodnjo spomlad mogoče napraviti nove nasade le. Če se enaka površina nasadov opusti. S tem hočeta obe državi, ki zavzemata nafodličnejše me«sto v produkciji žlahtnega hmelja, orenrečiti' podoben padec cen. kakor smo ga doživeli leta 19^9 1930. in 1931. Lojalnost in vitalni lastni interesi hmeljarjev v Jugoslaviji zahtevajo, da bi s« tudi za našo kraljevino uveljavil sličen zakon, ki bi določal, da nihče ne sme povečati nasadov preko stanja na dan 1. japjarja 1934 Vsak hmeliar, ki si zasadi nove nasade, bi moral biti prisilien opustiti enako površino ^tarih nasadov. Gotovo ie. da reslementi--anie gospodarstva ni zaželjeno in razv»»-jpljivo: toda dokler vladajo v svetovnem gozdarstvu sedanj razmere, fe. možno samo •"V.»nito ureianie tega vprašanja. Omejitev širjenja nasa.iov pa ne bi prinesla koristi samo hmeljaj-ju, ker bi mu omogočila rentabilen donos in primerno pla- čilo za trud, temveč tudi celoti, ker bi na ta način ohranili večjo kupno moč hmeljarjev. Zato je treba čim prej z zakonom urediti površino hmeljskib nasadov. 0. P. Nadaljnje krčenje zlatega zakiaaa Francostte banke Uatok ztata lz Francije, ki traja že nekaj tednov, se še ni ustavil. V najnovejšem izsazu Francoske banke od 24. t m. je morala v zadnjem tednu banka oddati za 140U milijonov trankov zlata (prejšnji teden je znasaia oddaja /M) milijonov). Z,la-to je bilo oddano večinoma na angleški račun. V celoti je Francoska banka od 20. oktobra do 24. novembra oddala za 3946 milijonov trankov ziaia, od tega je šlo približno 2 in pol milijarde na račun angleškega intervencijskega tonda, ostalo zlato pa je šlo v HolandsKO, Švico tn Nemčijo, deloma pa tudi v privatne roke za te-savriranje. Zedinjene dTŽave so od tega kupile le 50 do 00 milijonov, zadnje tedne pa so z nakupi docela prenehale. Gornji odtok ziata je v zvezi z okolnustjo, da se mednarodni kapital, ki se je prej zaradi splošne nesigurnosti zatekel v Francijo, zopet vrača v druge države predvsem v Anglijo. V celoti cenijo, da je tega kapitala v Franciji za okrog 10 milijard trankov. Odtok v Francijo pobeglega inozemskega kapitala se opaža že dalj časa, vendar prej ta odtok ni povzročal toliko pozornosti, ker je trancoska banka knia razliko v plačilni bilanci z oddajo deviz. Kakor kaže naslednja tabela se je skupna vsota zlatih in deviznih rezerv že lani zmanjšala iv mihjardih trankov): zlato devize skupaj II. četrti. 1928. 30.o5 31.34 62.19 jan. 1932. 69.23 20.16 -79.41 julij 1932. 82.32 6.03 85.47 jan. 1933. 82.76 4.21 86.97 julij 1933. 81.26 3.73 83.01 24. novem. 1933. 77.82 1.02 78.84 Kakor je iz zgornjih številk razvidno, je do lani francoski zlati zaklad naraščal v prvi vrsti zaradi tega, ker je trancoska banka pretvarjala svoje devizne rezerve v zlato. Od srede preteklega leta pa je skupna vsota zlata in deviz nazaduvaia že za 10 milijard trankov. Ta vsota je sicer ogromna, vendar izguba ni mogla mnogo spremeniti glede stanja in solidnosti francoskega franka Tudi če b> Francija izgu biLa nadaljnjih 10 milijard zlata, ima še vedno tako ogromno kritje za svoj obtok bankovcev, da je vsaka nevarnost izključena, zlasti ker se vzporedno z oddajo zlata krči tudi obtok bankovcev Tud- še danes je obtok bankovcev v Franciji skoro 100 odst. krit z zlatom. Pospeševanje izvoza Dobre izkušnje, ki jih imajo razne države pri pospeševanju izvoza s posebnimi zavodi, kaKršen je tudi uaš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogra du, so v zadnjem času tudi v Avstrij' spravile v ospredje vprašanje ustanovitve sličnega zavoda. V tem pogledu je zanimiv članek, ki ga je te dni oDjavila AViener Bank- und borsenzeitung«, ki pravi, da za pospeševanje izvoza ni treba nobenih dale kosežnih ukrepov kakor so izvozne premije ali državne garancije za kredit, zato pa je potrebno temveč podrobnega de la pri proučevanju izvoznih možnosti, stalno obveščanje inozemstva tudi naj-oddaljenejšega, o tem, kaj se more kupiti in kje. Skratka potrebno je intenzivno de lo trgovskih atašejev, ne na ta način, da se ustvarijo nove diplomatske agende temveč da se ustvari sposobna trgovska in informativna organizacija. Iskanje novih izvoznih možnosti na trgovski način ki naj bo osredotočeno v posebni ustanovi, je mnogo važnejše in more prinesti mnogo več uspeha, nego vsako subvencioniranje, ki ustvarja le institucije za umetno dviganje uvoza in stane mnogo denarja Glavna naloga v okviru pospeševanja izvoza mora torej biti dobra organizacija informativne in posredovalne službe. Na-ziranje, ki se uveljavlja sedaj tudi v Avstriji, nam kaže, da smo storili prav, ko smo že pred leti ustanovili poseben zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki je tudi pri nas> pokazal v kratki dobi lepe uspehe. Gosoodarske vesti — Konferenca predstavnikov vseh denarnih zavodov v Jugoslaviji. Za nedeljo 3. t. m. je sklicana v Beogradu konferenca vseh profesionalnih organizacij denarnih zavodov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane ln Novega Sada zaradi razprave o izvajanju uredbe o zaščiti kmeta in ukrepov za sanacijo denarnih zavodov. == Jugoslovensko finančno pravo L del. — Neposredni davki, državna trošarina in takse. Knjiga, ki jo je priredil Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p., bi p) prvotnih objavah imela iziti ob konca meseca novembra- Ker pa se pripravljajo važne zakonske spremembe in dopolnitve in bo zakonskim predpisom finančne stroke, ki 90 danes raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih, torej v kratkem dodan še zakon o spremembah in dopolnitvah zakonov o neposrednih davkih, državni trošarini in taksah, ie bil odložen tisk knjige dotlej, dokler davčne reforme ne bodo zakonito določene. Avtor bo na osnovi teh sprememb takoi redigiral svoje delo. Ker ie omenjena knjiga važna ne samo za uradniške kroge, marv?č tudi za slehernega davkoplačevalca, bodo zbrani finančni predpisi vsebovali tudi navodila za davčne ugodnosti. V sistematično popol ii, pregledni in poljudni vsebini bodo torej tudi upoštevane nove davčne reforme in bo knjiga zaradi tega dobila še večjo uporabno vrednost. Izdaja knjige se '00 zato nekoliko zakasnila. To naj predvsem služi v vednost vsem onim p n. gospodom uradnikom, zasebnikom in firmam, ki so knjigo naročili. Navzlic obširnejši vsebini in nepredvidenemu delu. ostane cena knjigi v prednaročilu nespremenjena v iznosu 80 Din. Ker bo knjiga tiskana v omejenem številu izvodov, od katerih ie že polovica oddana " prednaročilu, se interesenti ooozarjaio. dft ne odlašajo z naročilom. Prednaročila, odnosno nrpdnlačila se sprejemajo še nadalje do pre klica na naslov avtorja. _ Sušeč Štefan. Ljubiiana. Beethovnova ulica 15. = Dražba »Jasenica, d. d. v Beogradu povišuje glavnico od 10 na 15 miMionnv Din. Družba »Jasenica d. d. v Beogradu, k' ima v Smederevski Palanki tvornico za gradnjo in popravilo železniških vagonov ter tvirnico aeroplanekib motorjev, želez niških konstrukcij in priprav za žične železnice. objavlja v »Službenih Novinah« poziv na vpis novih delnic. Delniška glavnica se ima povišati od 10 na 15 milijonov Din z vpisom od 500 novih delnic r>o 10.000 Din. = Nov daljnovod Marlbor-Bahova. EleR-trama Fala bo zgradila dvojni daljnovod od Maribora do Bahove (35 kv), kjer se odcepi en vod v Konjice, drugi pa v Ormož. Komisijska obravnava se bo vršila 12. decembra. = Znižanje diskonta na Švedskem m Danskem, švedska državna banka je te dni znižala diskont od 3 na 2 in pol odstotka, danska Narodna banka pa prav tako od 3 na 2 in pol odstotka. = Povečanje zlatega zaklada švicarske Narodne' banke. Kakor znano, je kmalu po padcu dolaria v letošnjem aprilu pričelo naglo odtekati zlato iz Švice in se je zlati za-•'-o- mfWcjh skrčil za 600 miliio nov frankov (to je za približno eno četrtino) Padanie zlatih rezerv pa se ie kmalu »stavilo. Zadnie mesece pa opažamo zopet obratni poiav. Od 15 septembra se ie zlati zaklad švicarske Narodne banke zonet dvignil za 117 milijonov frankov in znaša sedaj zopd 1942 milijonov, pri čemer imaio v prometu se naba''aioči bankovci H^d^otno kritip v zlatu (15. septembra 1933 135 n'o). Obtok bankovcev in obveznosti na poW eo skupaj k^it3 v zlatu in devizah s 94.8 n'o. Poravnalro nn«'opan;p ie .iv-»den^ o imovini dolžn;ka Matiie Klemenčiča. posestnika in trgovca z obutvijo v Sevnici (poravnalni ur>ravnik dr. Alo?7ii Klemenči? odvetnik v S°vnici. poravnalni narok nri sreskem sodišču v Sevnici 3 januarja: prijavni rok do 28 decembra). Poklonite mu za Božič trajen spominek! Allegrp firtiiuj« t »[g britji Ena britvic« traja l^to do.;. NOVO! A 1 I e g r o ! Speei>W mod-e — f-jrma! za potovati.« -j za t»rtrio»- na dve reti. — porrliljan dm 110.—. d>bot» s* t noiaj-nflh pd (jarfum. t. m. ponudbe gled-> dobave lijOO kg fir-neza m raznega pisarniškega materiala: do t. m. glede dobave 3100 kg pločevine. !, *paia,ne2a kositra. 200 komadov me-' !i iutaA,e^a Platna. 300 kg kristaln- ^ k°madov krtač za ribanje. 150 steklenic Čistila za kovine. 450 komadov goničev za petrolej. 300 komadov smolnatih oarfPlj. 100 m5 solinskega stekla. Direkcija državnega rudnika Kakanj spr-iema do 14 t- m. ponudbe glede dobave podložnih plo-°!C k]fu5jv vijake. 600 kg tovotne masti. 25 Komadov rud?nskib želez. 10 koma-dov ročnih sekir. 300 lrg l8nenega firn-ža. 100 kg tem^ntina. 300 komadov lonat za nremog. 2000 komadov hrastovih pragov Direkcifa državne ŽoWarne Vare? spr^-ie-ma do 20. t. m. ponudbe glede dobave 200O kilogramov motvoza. Direkcija državn^a r ldnika Kreka sprejema dt> 21. t. m ponudba glede dobave 150 kg o!'a za tla: do 28 t. m. pa glede dobave 4 komadov gonilnih lermen. Položaf na naših borzah Pretekli teden je znašai devizni promet na ljubljanski borzi 'e 1 41 mflijona Din naši roti 193. 2 43. .2 03 ln 2 33 milijona Din v pre^hodnjih štir-'h tednih. "Dolar je bi! ves te-^en nrilično čvrst navzlic priza. devanju ameriške vlade, da ?a ootisne navzdol. Se^aj notira na mednarodnem tržišču za 4% nad lariteto. ki bi ustreraia nakupni r-eni z'ata v Ameriki, ki se kakor znano dnevno doloma Tudi ansleški funt je ves teden notira! prav čvrsto. Devize. Turih. pariz o0 2o. London 17.06 New-rork 327.75. Br.i«elj 71.725. Milan 27-21. Ma dnfl 42. Amsterdam 2'"7.S2o. Rerlm 1^3 225 Dimni 57 87 *to<-Vholm SS. Oslo S5.&5. Ko-benhavn 76 20. Praga 15.34. Varšava 57.95 R"i.-arpsta 3 05. me-™,-'- fTe?aii v Dr'v- kliringu.) Beograd V>nflon ?'A-10- M>Ian 47.84. Ne^vork e a77 3r> '1 Pra?a 25.69. Curih 175.76. 100 S v zlatu 128 S pap. Pfefct? Dnnai. Državne železnice 15.65 Trboveljska 14.12. AIpine-Montan. 9.35. Blagovna tržišča 7. IT« + Chicago. 2. decembra. Začetni tečaii Pšenica: za december 82.125. za maj 85.^:5 za julij 84.25; koruza: za december 43.50 za mai 40 75. + Novosadska blagovna borza (2. i.-o.) Tendenca nespremenjena., promet slab. Pšeni-'a: baška. oko!. Novi Sad sremska 'n ®red-njebanatska 98 do 100: baška, okolica Sombor 97 do 99; sredn jebaška <>9 do 101; gor-niebaška, slavonska in baška. ladia Dunav m Bege j 100 do 102; baška potiska 101 do 103: baška, ladja Tisa 102 do 104; gornie- nfnaAska 96 do 98: iužnobanatska 95 do 06. Oves: baški. sremski tn slavonski 51 do 53. Ječmen: baški in sremski. 64'65 kg 63 do 65. Koruza: sremska in baška. oko" hca Sombor 74 do 76; baška in sremska sušena 65 do 67: baška in sremska nova december—januar 52.50 do 55: banatska '1 do 72: banatska sušena 61 do 63; baška sušena, ladia 70 _ 72. Moka: b-5Ua m ba navska »Og« in »Ogg« 185 do 205: -»2« 165 do 185: »58« 65 do 70- sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 177.50 do 192.50: »2« 157.50 do 177.50 »5« 137.50 do 157.50: •6« 105 do 115: »7« 75 do 85; »8« 65 do "0. Otrobi: baški in sremski. v jutastih vrečah 52.50 do 55- banatski, v jutastih vrečah 50 do 52.50. Fižol: baški in sremski beli. brez vreč 130 — 135. Krompir: slovenski beli .58 do 60: slovenski rožnik zgodnji 47 do 49: beli slavonski 35 do 37, VENO + Vinsko tržišče t dravski banovini (2 t. m.) Vinska kupčija je v precej dobrem razmahu, toda r>o večini z rdečimi vini. medtem ko po belih segajo kupci, kolikor jim fe treba in kolikor dopuščajo denarne razmere. Ves s? kupujejo cenejša in močnejša dalmatinska vina. Nova vina počasi dozorevalo. zato kislina povsod prevladuje in io bo treba marsikje umetno odstraniti, odnosno strokovno zmanjšati ali omiliti. Kakor čita mo v razglasih, je banovina pravkar izdala splošno dovoljenje tudi za razkisanje mošta in J"ina. kar je prav in umestno, ker na ta način bo marsikateri produeent ali kupec brez zaprek in vinskozakonskih sitnosti Dri-lagodil svoj prekisli pridelek okusu kon6u-menta. ne da bi vino s tem kaj utrpelo na svoji dobroti in pristnosti. Sega se Se po starem vinu. Cene za stara vina brez napak so raznierno visoke: 7—8. pa tudi 9—10 Din, toda pravih kupcev za večje množine po takih cenah ni. pač pa za manjše množine po 5.50—7 Din liter. Cene za nova vina so zelo različne. Gibljejo se med 3 in 7 Din liter Zborovanje Narodno strokovne zveze v Koniicah Za nedeljo 26. novembra je Narodno strokovna zveza sklicala v Konjicah v dvorani Narodnega doma zborovanje nacionalnega delavstva, ki se ga je udeležilo preko 100 delavcev Zborovanje je vodil g Ivan Tratenšek, ki je pozdravil navzoča delegata Narodno-strokovne zveze gg Kravosa in Vojsko. G. Kravos je v preko enour-nem govoru razvil program zveze in obrazložil njeno organizacijo. G Vojska je v daljšem govoru orisal potrebe delavstva, tako ročnega, kakor duševnega, poudarjal pomen organiziranja in važnost, da je delavstvo narodno zavedno. G Ciril Žagar je opisal razmere, v katerih živi delavstvo v konjiškem okraju in zagotovil uspešnost delovanja v snujoči se podružnici # Narodno strokovne zveze. Pozval je prisotne zborovalce k vstopu v zvezo in se je takoj prijavilo preko 50 članov V pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice so bili soglasno izvoljeni: predsednik Resner Avgust, odborniki Pavlic Anton. Gluhak Viktor, Savec Konrad, Rejc Ivan. vsi iz Konjic, Vuherer Franc iz Loč, Kvas Franc iz Stranic, Kokolj Viktor iz Oplotnice, Bertoncelj Rudolf in Pavlič Maks iz Zreč. za tajnika pa Ciril Žagar. Ustanovni občni zbor se bo vršil še pred božičem Gg Tratenšek Ivan in Vališer Srečko s*a bila določena, da pripravita potrebno za ustanovitev odseka nameščencev v podružnici. Nas nacionaliste izredno veseli, da se je pričelo tudi nacionalno delavstvo pri nas organizirati. Vremenski pregled Poglavitni dogodek v vremenski kroniki v tem tednu je silna ohladitev celinskega dela v Evrop;. Iz polarnih predelov je udri mrzli zrak najprej v severno Rusijo, odtod pa se je razprostrl na široko ter se razširjal zlasti čez osrednjo rusko ravnino, odtod pa še dalje proti jugu in zapadu Ze v torek zjutraj je ponekod v severni Rusiji zavladal mraz s temperaturo do 40 stopinj C pod ničlo. V Moskvi in na_srednjt Volgi je bilo v sredo zjutraj 20 — 30 stop. pod nič:o in tja do obrežja Črnega morja se je temperatura znižala na — 10 do —15 stop. C; celo sicer tako topla južna obala na Krimu je dobila prav pošten zimski mraz Mrzli ruski zrak se ie kot sedaj najtežji v Evropi pričel raztekati na vse strani v smislu anticiklonskega vetrovnega sistema. Nas zanima seveda najbolj dejstvo, da se je v široki fronti gibal proti zapadu in ju-gozapadu, dosegel in preplavil Poljsko, kier je že sredi tedna zavladal pravi zimski mraz, ter prodiral še dalje. Drugi del se je razprostrl čez Rumunijo na Balkanski polotok ter tudi tjakaj zanesel zimo, tez srednje Podunavje pa je dosegel vzhodni rob Alp in kraških planot, kjer smo ga začutili v drugi polovici tedna Invazija ruskega mraza je sprožila znova snežni mo-tež. Težki mrzli zrak je zadel ob tople zračne mase. ki so bile ostale tu še od poprej, jih odrini! od tal ter prodiral pod njimi na jadransko morje, iz ohlajajočega se južneg zraka pa se je pri dviganju začel vsipati sneg. Snežiti je pričelo od Dunaja pa d^ jadranskih dežel in daleč tja v Alpe. Proti koncu tedna je celo sredozemska depresija znova oživela ter še oia-čila južno zračno stru.io v višinah, dočim se je mraz z burjo obdržal v spodnjih legah. Če pa se vetrovi tepejo, mora biti dežja in snega, tako veli že prastara naša kmetska ir.ocrost. Tudi v zapadni Evropi se je bilo shla-dilo, zakaj tud; tjakaj je bila segla poplava hladnega zraka od vzhoda, dasi pravega ruskega mraza še niso dobili. Ali nad Atlantskim oceanom se pripravljajo nove depresije za ejcspedicijo čez Evropo; ena od njih je dosegla severno Rusijo ter tamkaj v drugi polovici tedna izdatno omilila mraz. tako da je bilo v četrtek zjutraj v Rostovu na Donu — 17 stop. C in celo na Krimu — 7 stop. C, dočim je bilo v istem času v Leningradu — 1 stop. C, a v daljnem Arhangelsku na ničli! Seveda se bo v kratkem razmerje spremenilo. Kakor se zdi, se bo tudi pri nas mraz še stopnjeval, preden nam segreje ozračje nova depresija. KMETIJSKI VESTNIK Ali je oslajeni vinski pridelek podvržen kvari Pri letošnji trgatvi se je porabilo v naši banovini nepričakovano mnogo sladkorja za slajenje moštov. Finančno ministrstvo je na pritisk odločilnih strokovnih kmetijskih organizacij in ministrstva za kmetijstvo in tudi na intervencije naših narodnih poslancev iz vinorodnih krajev gg. Petovarja, Krejčija. Ureka ukinilo visoko trošarino na sladkor, ki se je uporabljal za slajenje moštov. Samo v dravski banovini se je porabilo nad 32 vagonov sladkorne sipe v te namene. Jasno je, da bo imelo to slajenje velik vpliv na izboljšanje vina, ki bi v nasprotnem primeru, ako bi se ne sladllo, bilo tako slabo kakor že dolgo let ne. Kmetijska družba je s svojo organizacijo in s pomočjo odločilnih faktorjev pri finančni direkciji v Ljubljani omogočila pravočasno dobavo sladkorja cd državne tvornice na Belju. kar se je izvršilo v razmerno kratkem času. Kakor je sicer bilo to delo z narodno gospodarskih vidikov zelo na mestu, se pa vendar dobijo ljudje, ki iz nevednosti grajajo to slajenje moštov, češ, vino, ki je bilo slajeno. se ne bo držalo in se bo pokvarilo zlasti proti poletju To ne drži. Res je namreč, da so nekateri vinogradniki površno delali pri slaienju. ker so sla-dili mošt. ne da bi upoštevali najvažnejših pogojev uspešnega slaienja. Pesni sladkor namreč sam ne kini. ampak ea morajo iz-vestna kvasila, ki so v kippčem moštu, iz-premenitl. tc je in^ertlratl v klnliiv Invert-nl sladkor, ki ie šele enak sladkorju v mo-«tu Zat-n bi morali sladkor stresti v posodo in ga pol'*4 s top"rn moštom fod 40 do 50 stnr^TH CelzHa > da b' se čim prej raztopil. Kdor 1e potem upošteval najvaž-neišp pogo^o o-TortVe-a k'ooTiia. to ie da le bilo v kinelni '-leti od 15 d« 18 stopinj Celzija, da je bil mošt v burnem kipenju, odnosno, da so se uporabljale člstorejne kvasnioe v ta namen, temu se nI treba bati, da se bo vino pokvarilo. Vsako vino je podvrženo v poletju raznim boleznim (vlač-ljivosti. ciku, zavrelki) ne glede na to, če je bilo slajeno ali ne. ako ni pokipelo pravočasno. Povedano velja za vinogradnika kakor tudi za kupca. Vsak mora gledati na to, da bo letošnje vino čim prej popolnoma pokipelo, potem se bo pridelek brez nadaljnjega dobro držal. Dotičnim, ki imajo še 8 sladkim vinom opraviti, pa priporočamo, da poskrbijo čim prej za pogoje pravega kipenja. Vina naj se spravijo v toplejše prostore; če tega ni mogoče storiti, naj se kleti segrejejo s pripravnimi pečmi ali na kakšen drug način, (morda se dado tudi mošti segreti na 40 do 50 stopinj Celzija), skratka, stori naj se vse, da se še kipeči mošti pospešijo v kipenju do konca s po cioelimi mošti, odnosno novimi vini, ki so se kolikor toliko že očistili, je lahko potem ravnati v dobrih vinskih kleteh. Slabo pa se bo odrezal oni vinogradnik ali pa tudi kupec, l£i bo odlašal to delo morda do pomladi, dokler vino ne bo pričelo samo od sebe do-kipevati, odnosno dozorevati; posebno ako se bo hranilo v slab.h vinskih kleteh. Sicer je nekaj običajnega pri močnih vinih, da v jeseni kljub skrbnim pripravam za uspešno kipenje ne dokipijo popolnome. Proti pomladi začno naenkrat dokipevati in pri tem postanejo tudi nekoliko motna, ali to je naraven pojav, ki pa nas ne sme plašiti kajt* to vino se čez nekaj tednov lepo umiri in učisti samo od sebe. Kdor torej misli, da se oslajeno vino ne bo letos držalo in da se bo proti poletju brez nadallniega pokvarilo. Je v zmoti V kletarstvu smatramo pravilno in pravočasno izvedeno s!a.1enie moštov že desetletja kot neizbežen pripomoček za izboljšanje vinskega pridelka v slabih letinah Pogoj je seveda pravilen postopek z vinom Fr. R. Kraljestvo mode Karirasta tvoriva na višku mode Doslej nam j« rabilo karirasto blago le za športne in vsakdanje obleke. Po slikah sedemdesetih let preteklega stoletja, ki so že mnogo pripomogle k izoblikovanju sedanje mode, pa vidimo, da so tedanje dame nosile tudi večerne obleke iz karirastega blaga. Danes vneto posnemamo modo devetnajstega stoletja in torej ni čudno, da so se modni umetniki odločili tudi za to posebnost iz prejšnjih časov. Videli bomo torej poleg športnih, pro-menadnih ln popoldanskih oblek iz karirastega tvoriva tudi kariraste večerne toalete. Danes poznamo karirasta tvoriva vseh vrst. Zanimivo modno blago Je n. pr. karirasti »angora«, ki je navzlic živahnemu vzorcu prepleten z dlačicami, ki so tako značilne za to izredno voljno ln mehko tvo-rivo. Letošnja modna posebnost so kariraste svile, medle, bleščeče ali celo lakirane, iz katerh izdelamo najbolj učinkovite večerne obleke. Nedvomno pa se karirasti vzorec najlepše izraža v različnih ta f tih. ki so vsled svoje slikovitosti kakor ustvarjeni za to modo. Karirasti tafti so namenjeni večernim oblekam, ki imajo letos neko posebno noto in se docela razlikujejo od doslej znanih taftastih »stilnih« oblek. Moderna tafta-sta obleka je namreč ozko ukrojena in ima kratek kazak ter nenavadne polovične rokave. širok lakiran pas razodeva mnogo originalnosti, ki smo jo pri prejšnjih »stilnih« oblekah pogrešali (zadnja skica). Tudi za obiskovalke gledališča je poskrbela moda s karirastim tvorivom, ln sicer v obliki lepe večerne bluze iz lahke kariraste svile s tričetrtinskimi rokavi ter široko pentljo ob pasu. Takšno bluzo nosimo k dolgemu in temnemu svilenemu krilu, ki nam nudi možnost prijetne izmenjave (predzadnja skica). Dasiravno žanjejo največ pozornosti kariraste svile, pa vendar ne smemo pozabiti na karirasta volnena blaga, ki iz njih izdelujemo ljubke vsakdanje obleke in elegantna športna krila. Takšno krilo v zvezi z malo krzneno jopico velja za najbolj mladostno in ljubko promenadno oblačilo (druga skica). Na naši prvi skici vidimo karirasto obleko iz »angorskega« blaga, ki je tako ukrojena, da ima kazak y obliki male jopice "z belim telovnikom hS živobarvnim pasom. Krilo je spodaj zapeto z gumbi, ki se v barvi strinjajo s pasom in klobukom. »Angorsko« blago je tako fino in voljno, da nam obleka iz njega rabi tudi za popoldanske priložnosti. Iz naše skice razvidimo, da se karirasti vzorci razlikujejo med seboj ne le po tkaninah, temveč tudi po risbi, kar Je velike važnosti za slikovitost kariraste mode, ki bi sicer lahko postala enolična. KROJE PO MERI po najnovejših žurnalih, ki so strankam na razpolago, izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg 8, poleg Univerze 1208S Otroška torta mora biti okusna za želodec, a tudi za oko, kajti z ljubko in originalno torto pripravimo malčkom dvojno veselje. Belo gla- čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" zlrano površino take torte opremimo z originalno sličico iz čokolade ali iz ledu v raznih kuhinjskih barvah. Na naši skici vidimo »črnega mačka« in živobarvnega petelinčka. Vsled poZne sezijf PRI NAKUPU KOŽUHOVINE POPUST Najugodnejša nabava krznenih pla-ščev, jopic in oprem za zimske plašče pri L. ROT LJUBLJANA, Mestni trg 5. JHa§bot|še nogaficc Moderni pasovi predstavljajo okusno kombinacijo usnja in kovine. Posebno važnost polagamo na to, da se barva usnja strinja s kovino. Zato so pasovi iz zelenega usnja opremljeni s Od leta 1813 odličen bel Sifon. Zdravniška posvetovalnica B. F. Neredne krvavitve in s tem združene bolečine v križu imajo lahko vzrok v spremembah na maternici ali pa v delovanju jajčnikov, oziroma žlez z notranjo sekrecijo. Z ozirom na porode in splave, katere ste že imeli, ni izključeno, da se je lega maternice spremenila, da Je nastopilo kako vnetje ali pa oboje. Rak nastopi običajno šele v poznejši dobi, zaradi sigurnosti pa Je potrebna zdravniška preiskava, na podlagi katere se potem določi zdravljenje. _ P. A. R. Veseli nas, da vam je naš nasvet pomagal. Kostani spada seveda tudi med sadje, samo je težje prebavljiv, zato bi ga vam, vsaj zvečer, ne priporočali. Sir, mleko, jajca, riž, krompir in močnate jedi tudi lahko uživate. Bolezen je ozdravljiva, samo se morate -točno držati zdravniških predpisov, posebno kar se tiče diete, da se bolezen ne bi ponovila. — P. S. Bruhanje in neredna prebava pri vašem otroku je lahko v zvezi s prestanim prehladom. Mogoče je pa tudi, da si je vsled kake dietne napake pokvaril želodec. Dobro je, da se malo posti, če pa se stanje ne bi kmalu popravilo, vam svetujemo, da greste na pregled v državni zavod za zaščito dece, ker je lahko tudi kako resnejše obolenje. - Noge. Za odstranitev lojnic na nogah vam priporočamo, da kopate vsak dan noge v topli vodi 'n' z alkaličnimi mili, nakar je treba kožo z grobo brisačo dobro zbrisati, nato pa masirati noge z alkoholom. Pri debeljkastih gležnjih priporočamo ovoje. — M. L. Ni izključeno, da je prekomerno izločevanje slin samo živčnega izvora. Malo dobre volje !n pa lahka pomirjevalna sredstva bi v tem primeru pomagale. Razen tega vam priporočamo izpiranje ust s hipermanganom ali pa z vodikovim superoksidom. — A. K. S. Gl. odgovor pod šifro R. F. današnje Posvetovalnice. — Vaš želodec vsebuje preveč kisline, zato vam kisle jedi škodujejo. Najbolje je, da se jih popolnoma ogibate in tu pa tam za-užijete malo sode bikarbone. — A. B. Spik. Pri prhljaju na glavi in mastnih laseh si morate vsaj 1—2-krat na teden umiti lase in lasišče v topli' vodi s katranovim milom. Umivajte se v času, ko ne greste več na sveži zrak, torej najbolje zvečer, da se ne prehladite. Pri močni tvorbi lusk se prav dobro obnese alkahčnl milni alkohol. Vsak dan pa morate z glavnikom in ščetko skrbno odstraniti prhljaj. Seveda morate umivanje in čiščenje dosledno in dolgo nadaljevati. — Durmltor. Zdi se, da so tkanine vaših oči posebno občutljive. Ogibajte se torej močnih svetlobnih dražljajev, oziroma nosite v takih slučajih temnejše naočnike. Ker pa prebivate v krajih, kjer je razširjena egiptska bolezen (trachom), bi vam priporočali pregled po specialistu. — L. L. O tem, da bi zaostal krvni obtok v trebuhu, ne more biti govora. Bolečine so najbrž revmatičnega značaja in vam priporočamo tople obkladke, če mogoče, tudi parne kopeli. Skrbite za redno prebavo. srebrno, pasovi iz rdečega usnja pa z zlato ali bakrenobarvno zaponko. Moderne zaponke nimajo dolej običajne oblike, temveč predstavljajo umetniško izdelan mono-gram, ali pa so napravljene iz gibčnih in razteznih kovinastih spiral, ki so tako lepe kakor praktične. Nedelja S. decembra. LJUBLJANA 7.45: Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radiu. — 9.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika, — 9.: Naši izseljenci. — 9.30: Religiozna reproducirana glasba. — 10.: O davici in škriatinki (dr. Bonač). — 10.30: Orgelski koncert (izvaja g. Arnič), vmes vokalni soli. — 11.15: Slovenska glasba radio orkestra. — 12.: čas, plošče. — 16.: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja. — 16.30: Izseljeniška nedelja (petje, deklamacije in igra »Za srečo v nesrečo«). — 17.30: Reproducirana lahka narodna glasba. — 20.: Radio orkester. — 20.30: Samospevi ge. Jos. Sivec. — 21.: Slovenske narodne v tercetu (sestre Sitar). 21.30: čas, poročila, radio Jazz. BEOGRAD 15.30: Zborovski koncert. — 17.: Prenos koncerta iz Zemuna. — 20.: Igra, — 22.30: Koncert ciganske kapele. — 23.: Plesna glasba. — ZAGREB 12.: Koncert na ploščah. — 17.: Plesna glasba. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Ples. — PRAGA 19-: Vojaška godba. — 20.15: Pevski koncert. — 21.: Lahka glasba iz Mor. Ostrave. — Zabaven program. — BRNO 19-: Koncert iz Prage. — 20.15: Vesele pesmi in ples. — 21.: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.50: Večer lahke glasbe. — 21.15: Zabaven program. — 22.25: Godba za ples. — DUNAJ 10.: OgTleski koncert. — 10.50: Klavirske skladbe. _ 12: Orkestralen koncert. — 15.30: Komorna glasba. — 17: Koncert dunajskih simfonikov. — 19: Violinski koncert. — 20.: »španske noči.« — 21.45: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.05: Prenos vedrega koncertnega večera iz Hamburga. — 22.30: Lahka in plesna mu-zika. — KONIGSBERG 19.35: Komorna glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.30: Prenos iz Berlina. — MtTHLACKER 20.: Orkestralna glasba. — 22.45: Plošče. 23.: Narodna glasba. — 24.: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17 30: Prenos koncerta z glasbene akademije. — 20.15: Madžarske pesmi s sprem'I?vanjem ciganske godbe. — 22.: Klavirski koncert. Ponedeljek 4. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45. Poročila. _ 13: čas, plošče. _ 18: Go spodinjska ura. — 18.30: O univerzitetni knjižnici. — 19: Reprodukcija Straussovib valčkov. — 19.30: Pojdimo na naš jug! _ 20: Reproducirana češka plesna glasba. _ 20 30: Prenos opere iz Beograda. Vmes čas in poročila. BEOGRAD 16: Orkester. _ 19: Lahka glasba. _ 19.30: Narodne pesmi. _ 20: Orkester. — 20.30: Prenos opere lz gledališča _ Plošče. _ ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Lahka godba. - 20 30: Prenos opere iz Beograda. _ PRAGA 20.25: Koncert vojaške godbe. _ 21: Prenos iz Brna. _ 21.50: Klavirski koncert _ BRNO 20.25 Prenos lz Prage. _ 21: Koncert volaške arodte — 21.50: Prenos iz Prage _ VAR }AVA 19.40: Prenos vsesa programa i? Budimpešte. - DUNAJ 11 30: Orkester _ 17 25: Nastop novih solistov. _ 20 05 Monster koncert dunajskih simfonikov _ 22.25: Plesna muzika _ P*37T TN 20 05: Večer sodobnih skladateljev. — 80.06: Okultistični program. — 22.30: Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.05: Prenos iz Berlina. _ MttHLACKER 20.45: Narodne pesmi. _ 21: Slušna igra. _ 21.30: Schu-mamnova VI. simfonija. _ 2-3: Plesna glasba. — 23.45: Šport in nočni koncert. — Torek, 5. decembra. L'ul)ljana 11: Šolska ura: Pravljic«. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: aC*. plošče. — l$j Otroški kotiček. _ 18.30: Prihod sv. Miklavža. — 19: Francoščina. — 19.30: Moja pot po Norveški (Škerl). — 20: Glasbeno oblikoslovje. — 20 30: Prizori iz narave (radio orkMer). — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Pevski koncert gdč. M. Gnusov«. — 22.»): Angleške plošči. Beograd 16: Orkester. — 19: Igra. — 20: Večer Petra Petroviča Niagoša. — 21: Koncert orkestra. — 21.30: Narodne pesm:. — 22: Lahka in plesna glasba. — Zagreb 12.30: Plošč?. — 17: Popoldanski koncil _ 20.45: Orkestralen koncert. — 21.45: Lahka in plesna glasba. — Praga 19.30: Koncert slepcev. — 20: Operna glasba. — 21: Kaj ie »Beleanto« 21.30: Razvoj klavirske sonate. - 22.15: Nove plošče. — Brno 19.30: Študentovpka po^ziia. - 20: Prenos iz Prage. — Varšava 18 35: Operna glasbi na ploščah. — 20: Operni večer. — 22.15: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 15.15: Koncertna ura. — 17.20: Plošče. — 19.25: Prenos opere »Nižava« iz gledališča. — 22.20: Lahka godba orkestra. _ Berlin 20.15: Orkestralen koncert: Bach, Brahms. Beethoven. — 22.30: Godba za ples. — Ko-nigsberg 20.05: Prenos iz Berlina. — 21.15: Koncert vojašk* godbe. — 22.30: Prenoe iz Berlina. — Miihlacker 20.10: Dramski ve-čer — 21.10: Plesna glasba. — 23: Nočni koncert. — 24: Pesmi. — Budimpešta 18.30: Koncart orkestra in solistov. — 20.10: Delni prenoe zvočnega filma. — 22: Koncert ciganske kapele. — 22 30: Madžarska glasba. iitiiiiiiiliiiiiiiiillliiiiiiliiliililiilHHHiiHiiill Zelo lepo Miklavževo darilo za nase malčke sta sledeči SLIKANICI Olfers - O. Župančič: Pokoncu izpod korenin. Slikanica z besedilom ........Din 36-— Domače in tuje živali. Slikanica „ 30.— Vsaka izmed teh slikanic bo otroka razveselila. Naj ne bo Miklavževega darila brez omenjenih slikanic. Dobi se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE Ljubljana, Selenburgova ul. S. in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. iiiiiniiiiiiimmiiiiiiiiifiifiiiiiiiifiiiMfiifiggi^ Križaljka »Parkelj vas bo vse pobral" Besede pomenijo: Vodoravno: 2. števnik. 5. Nemški os. zaimek. 7. romarska pot na Dolenjskem. 8. potočna žival. 10. ima parkelj na glavi. U. moško ime (3. skl.). 12. zlato (fr.). 14. predlog. 15. medmet. 16. predlog. 17. geometrijski pojem. 18- oboževanje Egipčanov. 19. zgodovinsko mesto za časa Zvonimirja. 23. življenje (it.). 24. del skalovja. 26. okrog. 27. kraj na Štajerskem. 28. južni sad. 29. kazal-ni zaimek. 30. 6. in 14. črka abecede. 31. da (it.). 32. vstavi »It.«. Navpično: 1. mongolski domačin. 2. del glave. 3. avstralski metulj. 4. francoski cirkus. 6. ravnina. 9. časovni veznik. 10. reka v Nemčiji. 13. naj (brv.). 19. vstavi »kvs«. 20. izumitelj frekvenčnih (visokonapetostnih) električnih tokov. 21. upogljivi kan*?n v Braziliji. 22. ukaz (4. sklon). 25. tropski sadež. Rešitev križaljke „Adamson" Vodoravno: 1. tr; 3. Lota; 5. Eros; 8. me?a; 11. Nika: 14. Herod; 15 oder; 1? Ia; 18. karo; 20. Ana; 21. en; 22. Re;25. ir: 24. sen: 30. oboi: 35 Nikola Tesla, 39. Ana; 40 orel; 41 ep: 43. Diana; 47. Ia; 48. sina. Navpično: 1 to; 2. rt: 4. as: 6. om; 7. se- 9 R K.: 10. Kir; 11 Nero; 12 klobase: 13 Adam: H Hera: 15 Oka: 16 Ana: 21. *r: 23 Krez: 25 ikona; 26 rubin: 27. na: 31 Oka. 32 lo. 33 bar 34 o«; 36 lo: 37 te: 38 el; 41. el, 42. pa, 43. do; 44. as; 45. ne; 46. ar. §4H Urejuje dr. MIlan Vidmar Božični turnir v Hastingsu se bliža. Vsako leto ima živahni klub v tem krasnem angleškem morskem kopališču svoj božični šahovski kongres. Nebroj turnirjev in turnirčkov ima v njem združenih. Najvažnejši med njimi Je seveda mojstrski turnir. V teh žalostnih časih je Hastings velika, svetla zvezda za šahovski svet. Pomembnejših turnirjev ni. Božični turnir je zato zelo pomemben. Pa ne samo zaradi tega, ker je edini. Veliki mojstri se v težkih današnjih razmerah bolj zanimajo zanj. Aljehin je ooljubil, da pride. Bernstein bo igral. Angleži bodo najbrž postavili svojega prvaka Sultan-Khana. 2e te tri ščuke bi zadostovale. Seveda bo gospodična Menčikova zelo poživila težko pričakovani božični turnir. Sir Thomas je vedno igral na domačih tleh. Mogoče pride tudi Flohr, če bo opravil svoj dvoboj z Botvinikom, Ni izključeno, da bo Hastings letos velik dogodek. * Hans Kmoch, znani dunajski mojster, je močan, duhovit igralec. Teorijo obvladuje kakor malokdo. Našim šahistom je simpatični mojster znan kot vodja velikega blejskega turnirja. Kmoch piše duhovite članke, poroča izborno o turnirjih in dvobojih ter igra rad. V zadnjih letih ga nismo videli v mednarodni areni. Razlog je preprost. Mednarodna arena Je zaprta. Kmoch pa se je udeležil manjših turnirjev. Igral je n. pr. L 1928. v nemškem turnirju v Giessenu. Tam je premagal znanega komponista Holzhausena v čudoviti partiji. To partijo sem izkopal in Jo danes prinašam. V Giessenu je zmagovalcu prinesla posebno nagrado, določeno za najlepšo partijo. Bell: v. Holzhausen. črni: H. Kmoch. 1. e2—e4 Sg8—f6 To je znana Aljehinova obramba. 2. Sbl—c3 --- če beli začne poditi predrznega skaka-ča, nastanejo zelo zamotane in težke igre. Tu bi beli rad izzval e7—e5, ker bi mu očividno »dunajska otvoritev« ugajala. H. Kmoch pa vztraja pri moderni smeri, ki jo pozna kot malokdo. 2.------d7—d5 3. e4—e5 --- Zamenjava na d5 bi koristila črnemu. 3.------Sf6—d7 4. Sc3Xd5 Sd7Xe5 Na zanimiv način sta nasprotnika zamenjala središčna kmeta, 5. Sd5—e3 c7—c5 Močna in važna poteza. 6. Sgl—f3 Se5Xf3+ Kmoch vidi, da bi po 6.---Sb8— c6; 7. Sf3Xe5, Sc6Xe"5 skakač na e5 ne stal dobro. 7. DdlXf3 Sb8—c6 Damin skakač grozi sedaj postati neprijeten. 8. Lfl—b5 --- Le na videz je nevarni skakač na cS sedaj ukročen. • 8.------Lc8—d7 9. b2—b3 Sc6—d4! Tu ga imate! 10. Lb5Xd7-f Dd8Xd7 11. Df3—h5 --- Dobrega polja dama prav za prav nima. 11.------Ta8—c8 12. Lcl—b2 g7—g6! črni izrablja izvrstno vsako priliko. 13. Dh5—e5 f7—f6 14. De5—g3 --- Kam naj nesrečna dama sicer gre? Na 14. De5—e4 bi sledilo: 14.---, Lf8— g7; 15. O—0—0, e7—e5; 16. De4—d3, 0—0; 17. Kcl—bi, Tf8—d8 in črni stoji izvrstno. 14.------Lf8—h6 Grozi Lh6Xe3 ln potem Sd4Xc2+. 15. Tal—cl --- Beli ne pobi je skakača na d4, ker bi po 15. Lb2Xd4, c5Xa4; 16. Se3—g4, Dd7— e6+ preveč trpel. 15.------0—01 Kmoch se ne boji. Pripravljen je na napad, ki ga bo beli usmeril na kraljevo krilo. Uverjen je, da bo njegov nasprotni napad močnejši. 16. h2—h4 f6—f5 17. f2—f4 e7—e5! Napad, ki ga je beli začel, tiči še v povojih, črni pa tolče neposredno, žrtev kmeta je zelo dobro premišljena. Začetek je odločilne akcije, ki naglo podre vse nakane v belem taboru. 18. f4Xe5 f5—f4 »Vilice« je beli seveda videl. Uverjen je bil, da niso nevarne, zato je vzel kmeta na e5. Beli zares ne izgubi figure. Pač pa izgubi partijo. Kmoch ni nameraval dobiti skakača, pripravil je le duhovito žrtev, ki zelo preseneča. 19. Dg3—g4 --— Na ta izgovor se Je beli zanašal. 19.------f4Xe3!! Črni žrtvuje damo. Res je, da dobi skakača in trdnjavo zanjo. Toda dal je že kmeta. Kombinacija je globlja. * 20. Dg4Xd7 e3Xd2+ 21. Kel—dl --- Usodno za belega Je, da mora postaviti kralja na isto linijo, na kateri že stoji njegova dama, 21.------d2XclD+ 22. Lb2 X cl Tc8—d8! To je jedro prekrasne kombinacije. 23. Dd7—h3 --- če beli vrne damo. dobi takoj izgubljeno igro: 23. Dd7Xd8, Tf8Xd8; 24. LclXh6, Sd4Xb3+ in končnica je obupna. 23.------Sd4Xb3+ 23. Kdl—el Sb3Xcl Sedaj ima črni trdnjavo, lovca in skakača za damo. To zadostuje. 25 Dh3—c3 --- Grozilo je 25.---, Lcl—d2-f; 26. Kel—dl Ld2—e3-f; 27. Kdl—el, Le3— f2+; 28. Kcl—fl, Td8—dl mat. 25.------Td8—d4! Kmoch igra do konca najmočnejše poteze. Beli je sedaj popolnoma izgubljen. 26 Dc3Xc5 Td4—e4-f- 27 Kel—dl Tf8—d8+ 28. Dc5—d6 --- vaiostno. 28.------Td8Xd6+ 29. e5Xd6 Te4—d4+ 30. Kdl—el SclXa2 Beli se le tu vdal. Bil Je že skrajni čas Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za 10.000 Din! — Iz življenja in sveta Umetni nadljudje V primeri s pračlovekom smo nadljudje, v človeku pa spe Se tajne sile, ki se lahko nesluteno razvijejo v bodočnosti V primeru s pračlovekom, pravi sloviti predsednik londonske akademije znanosti prof. Artbur Keith, predstavlja današnji človek nadčloveka, v njegovih kosteh, mišicah in možganih pa so skrite ogromne sile, ki dajejo možnost za nesluteni razvojev bodočnosti, človek je, kakor žival, podrejen zakonu podedovanja in če moremo pri živalih vzrediti višji tip, bi ga mogli tudi pri človeku. Toda stvar tu, žal, ni tako lahka kakor pri živalih. Konjerejec lahko spravi po svoji volji dva čistokrvna konja, samca in samico, skupaj, da bi vzgojil nov tip dirkalnega konja. Čeprav to seveda ni tako lahka reč, kakor smo jo napisali, vendar se da z izbero živalskih starišev z najboljšimi in določenimi lastnostmi vzrediti nova pasma, ki kaže vse te lastnosti združene v sebi in v čisti obliki. Tako bi utegnili tudi pri človeku vzrediti posebne tipe nadijudi, genije svoje stroke, recimo tip »sodnika in 1X31« Evgenik bi moral izbirati samo med najbolj talentiranimi družinami sodnikov in gojiti njih talent v potomcih. Toda tu naleti že na prvo težavo: človeka, moškega ali žensko, ne moreš prisiliti, da se zveže z določenim človekom in rodi' z niim določene potomce. Človek, ki ima poleg razuma tudi srce, se ne bo v ime znanstvenega eksperimenta brez nadaljnjega odpovedal svoji individualni svobodi in prosti izberi. Poleg tega pa nedostaje eksperimen-tatorju tudi drugega važnega činitelja: ča- Prednosti zakona Že Darwin je pisal v svojem »Izvoru človeka«: »Ogromno število statističnih podatkov pravi, da umirajo neporočeni možje med 20. in 30. letom v veliko večjem razmerju nego poročeni. Na škotskem je umrlo "Ki 1000 neporočenih mož letno 15, poročenih pa samo približno 7, torej manj nego polovica. Po Hufelandu doseže 70. leto od 1000 03eb samo 11 samcev, a 27 poročenih mož, dalje 23 samskih, a 28 poročenih žena. Po zadnji nemški statistiki je umrlo med 1000 možmi v starosti več nego 80 let 263 samskih in 202 poročena. Statistika seveda ne upošteva, da so k samskim prišteti tuši vsi moški, ki se zaradi kakšne telesne ali duševne kvare, neozdravljive bolezni Itd. poročiti ne morejo. Primerjava bi bila nazorna samo med telesno in duševno zdravimi moškimi obeh vrst. Hipokratova prisega Hipokrat, oče zdravstva (460. do 364. pred našim štetjem), je zahteval od svojih učencev naslednjo prisego; »Prisegam pri Apolonu, Eskulapu, Hi-gieji in Panakeji, pri vseh bogovih in boginjah, da bom tistega, ki me bo naučil te umetnosti, spoštoval kakor svoje starše. Prisegam, da bom z njim delil svoje blago in imetje, da mu bom dal na željo vse, kar potrebuje, da bom njegov rod cenil kakor svoje brate, da bom ta rod, če se bo hotel naučiti te umetnosti, brezplačno učil in da bom predpise, predavanja in vse ostalo učno gradivo sporočil svojim sinovom, kakor sinovom svojega učitelja in učencem, ki so vpisani po zdravniškem zakonu, drugače pa nikomur. Vse dietetske ukrepe bom sklenil v korist bolnikov po svojem imetju in znanju; če jim bo pa grozila nevarnost in škoda, jih bom skušal obvarovati. Tudi ne bom nikomur, pa čeprav na prošnjo, dal kakšnega smrtnega sredstva ali podobnega nasveta; isto tako ne bom dal nobeni ženski kakšnega sredstva za splavljenje. V čednosti in pobožnosti hočem oblikovati svoje življenje in izvrševati svojo umetnost. Tudi ne bom izvršil nobenega reza, temveč bom to prepustil onim. v čijih poklic to spada. V vse hiše pa hočem prihajati kot dobrotnik bolnikov in se čuvati vsake namerne in škodljive krivice, zlasti pa spolnega občevanja z možmi, ženami, svobodnimi in sužnji. Kar bom pa videl in slišal med obravnavanjem ali izven obravnavanja v navadnem življenju, o tem hočem molčati, v kolikor ne bo treba o tem zunaj govoriti, ker bom smatral takšno za skrivnost. Ce bom to prisego izpolnil in ne prelomil, potem naj mi bo namenjeno srečno življenje in srečno izvrševanje umetnosti in pri vseh ljudeh naj bom za vselej v časteh. Ce pa prisego prekršim in postanem krivo-prisežnik, naj se mi zgodi nasprotno.« sa. Čeprav bi učakal Metuzalemovo starost, bi svoje eksperimente lahko zasledoval kvečjemu do 30. pokolenja, to pa ne zadostuje, ker je treba najmanj 100 po-kolenj, da dosežeš tu zaželjeni ideal. V indijskem ustroju kast ali v ekskluzivnosti angleškega plemstva imamo sicer nekakšen naravni primer za nekam usmerjeno spolno izbero med ljudmi in ta izbe r a je ustvarila tudi tipe človeka z določenimi lastnostmi; toda čistega rezultata tu ni, ker ta ekskluzivnost ne izključuje manjvrednih elementov in ti manjvredni elementi seveda kvarijo zaželjene dobre lastnosti pokolenj. Po tej poti človeštvo nikoli ne pride do »nadčloveka«. Evgenik bo moral tedaj iskati drugih poti, če bo hotel ustvariti človeški rod z boljšimi in bolj zdravimi lastnostmi, nego mogoče v sedanjem križanju dobrega ln slabega vsevprek. Pred vsem je treba poskrbeti, da se bolno in manjvredno ne bo plodilo in zanašalo svoje slabe kali v bodoča pokolenja. Drugič bo treba ljudi poučiti, da m imetje tisto in najvažnejše, kar lahko ostavijo svojim potomcem, temveč da so to njihove dobre in slabe lastnosti. Ljudje bodo morali sami gledati na to, da svojim potomcem z neprimerno izbero zakonskega druga ne ostavijo slabega dednega blaga. To utegne polagoma ustvariti ljudstva, ki bodo zdrava na duši in na telesu. To je pa za današnjega evgenika bolj zaželjen smoter nego ustvarjanje po-edinih nadljudi. MNOGI NE VEDO... da se bavi na Japonskem več nego dva milijona kmetij z rejo svilodov; da tehta mladič sivega medveda manj nego pol kilograma, dočim doseže samica pet sto do tisočkrat večjo težo; da je besedo »elektrika« uporabil kot prvi Willian Gilbert telesni zdravnik angleške kraljice Elizabete; da so našli v etrurskem grobu iz 6. stoletja pred našim štetjem bronast šlem, ki nalikuje povsem jeklenim šlemom iz svetovne vojne; da so večinoma z neuspehom Izvršili že 1667 prenosov krvi preden so dognali, da morajo upoštevati krvne skupine, ki se medsebojno zlagajo. NEKAJ ZA VSE Odrasel človek vdiha v 24 urah kakšnih 740 g ali 516 in pol 1 kisika ter izdiha kakšnih 900 g ali 455 in pol I ogljikove kisline. ★ Jetra odraslega človeka tehtajo 1.5 do 2 kilograma. Smrt pod vodo nastopi po Lehrtu naj-zgodneje v 7 min. zaradi poškodovanja podaljšanega mozga in nedostajanja kisika. Poskusa, da bi obudili nezavestnega utopljenca, zato ne smemo prekiniti pred 20. minuto. ★ Vsaka znojna žleza je cevka, ki meri najmanj pol centimetra v dolžino. Ker je vseh znojnih žlez poltretji milijon, -znaša njih skupna dolžina tedai okrog 12 in pol kilometra — tri ure hoda. Hidroplan za 70 oseb V Toulouseu gradijo ogromen hidro-pian, ki bo tehtal s posadko vred 30 ton ter bo lahko vkrcal 70 potnikov. Hidroplan bo brzel z naglico 220 km na uro, njegov akcijski radij pa bo 1000 km. Letalo bodo gnali štirje motorji. Vsak izmed njih bo razvijal 1000 k s. „Maud" blodi po morjih Med Grumanti in Gronlandom so skandinavski pomorščaki opazili nekdanjo Amundsenovo raziskovalno ladjo »Maud«, ki je zdaj kanadska last ter je odrinila leta 1931 na raziskovalno vožnjo proti severnemu tečaju. Očividci pripovedujejo, da je ladja vklenjena v ledni oklep. Samomor ruske kneginje Na Dunaju si je vzela življenje 50 letna ruska kneginja Mary Trubnikova. Stanovala je v nekem hotelu v Josefstadtu ter je živela nenavadno življenje. Zapadla jfe popolnoma vplivu alkohola in ker je imela velikanske dolgove ter so ji upniki napovedali rubežen, je prilik čašici konjaka strupa ter izpila mešanico na dušek. Podlegla je poškodbam v splošni bolnici. Steklopihačf imajo zopet delo Sex appeal in radioaktivnost Neki Armand Givelet je imel prošle dni v Parizu javno predavanje, kjer je meril s pomočjo izredno občutljivega gal-vanometra človeški fluidum navzočega občinstva. Po Giveletovem naziranju izžareva vsak individij posebni fluid, in sicer skozi roke, odnosno prste. Sex appeal, o katerem se toliko razpravlja, je dejal Givelet, ni nič drugega, nego biološko izžarevanje radijskih žarkov. Oseba, pri kateri se kazalec galvanometra nemirno premika sem in tja, je po Giveletovi sodbi zdrava kakor dren. Alkoholiki ne kažejo nobene radioaktivnosti, pač pa razpolagajo z njo kadilci in pivci čaja. Radioaktivnost je pri teh ljudeh največja zjutraj po dobro prespani noči. Nova oprema za gasilce Gasilci v Bruslju so dobili novo opremo, ki jih bo uspešno ščitila pred dimom in plinom V stratosfero 40.000 m Londonski »Daily Mail« poroča, da pripravlja trenutno v Angliii mudeči se Američan Mark Ridge polet v stratosfero. Mož ima namero, dvigniti se do višine 40 tisoč metrov. Za polet mu bo rabil odprt balon. Zaradi silnega mraza, ki vlada v višini 40.000 m, se bo Ridge oblekel v potapljaško obleko, ki mu bo pomagala vzdržati silni zračni pritisk. Ridge kani star-tati na Angleškem. Prednosti poleta v potapljaški obleki so po sodbi strokovnjakov v tem, da ostanejo aparati balona v direktnem stiku z zrakom ter delujejo lažje kakor v zaprti gondoli. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Jose/ove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Imovita Francija Kako se Francozi upirajo krizi Kakor povsod po svetu, je gospodarska kriza zarila svoje kremplje tudi v Francijo, dasl njene rane tu morda niso tako očitne že na prvi pogled kakor drugod. Tujec, ki bo sodil po nakopičenem razkošju, po Champs Elysees in velikih bulvarih, se bo dal seveda rad premotiti po dejstvu, da zahteva hautecouture še vedno tako visoke cene za svoje oblačilne izdelke in jih tudi prejema kakor pred leti. Toda če bo pogledal stvar pobližje, bo opazil, da mora izdelovati v glavni množini tudi obleke, ki so — za njene razmere — po smešno nizki ceni. Tujca bo istotako presenetilo, da je gradbena stroka neprestano zaposlena, in sicer bolj nego kdaj prej. To si bo razlagal kot dokaz, da vlada na Francoskem tudi bogastvo bolj nego v prejšnjih časih. A vendar gre za zelo direkten pojav naraščajoče krize. Dočim se v velikih starih hišah praznijo velika stanovanja, narašča namreč potreba po manjših stanovanjih, ki so v razmerju sicer dražja, a absolutno cenejša. Pri globljem pogledu boš opazil, da pričenja kriza svoje razdiralno delo seveda pred vsem pri kulturnih potrebah. Znameniti slikarji, ki so pred dvema letoma zaslužili še 80 do 100 tisoč frankov letno, so danes brez zaslužka, še slabše gre kiparjem. Za nekatere je seveda dela še vedno dovolj, ker država, mesta, družbe in komiteji imajo še vedno potrebo po spomenikih — toda masa, in pred vsem mladi in moderni, zelo občutno trpijo pod poslabšanimi razmerami. Navzlic temu je v samem Parizu še vedno 60.000 slikarjev — zagonetno pa je, od česa žive. v gledališčih in koncertnih dvoranah žanjejo senzacije seveda Se dovolj uspehov. Prvi nastop Cšcile Sorelove v »Casino de Pariš« je vrgel sto tisoč frankov. Toda komorni koncerti se vršijo že pred petdesetimi poslušalci. Knjige se kupujejo čedalje manj. Kinematografi so seveda polni — kakor povsod, ker so cenejši in ne zahtevajo okusa. Močno se pozna kriza tudi pri jedi, ki je na Francoskem tako rekoč kulturno vprašanje. Sami Francozi se čudijo dejstvu, da je mogoče danes po nekih resto-ranih dobiti kosilo ali večerjo z istotolik-šnim številom jedi za 6 fr. kakor v dražjih lokalih za 25 frankov. Znak časa: Cene gredo navzdol, ker Jih masa, glavna po-trošnlca, ne zmore več. Toda Francija se brani še z vsemi štirimi takšnih znakov in to baš dokazuje, Božič vabi... Reklamna razsvetljava velike pariške trgovske hiše za največji praznik v letu Spomeniki živalim Psi in galebi, rešitelji človeških življenj Po odpravi prohibicije Je v Ameriki nanovo vzcvetela steklarska obrt V Angliji so postavili spomenik milijonom konj, ki' eo poginili v svetovni vojni, v Nemčiji so odkrili bronast spomenik vojnim psom, ki eo služili pri sanitetnih oddeUin in na Japonskem so posvetili z velikimi narodnimi elavnostmi spomenik živalim. Ki jib je pobrala vojna v Mandžuriji — a vse to ne bo preprečilo, da n- bi v prihodnji vojni padle spet hekatombe »neumnih« živali KOt žrtev človeške kulturnosti. Na svetu eo pa vendar trije spomeniki, ki so jih postavili živalim iz nesebičnih razlogov v zahvalo za rešitev številnih človeških življenj. . , Prvi spomenik je splošno znan in posvečen bernardincu BarrVju, ki je na Velikem bv. Bernardu rešil mnogo ljjdi ledene smrti. Manj znan je spomenik, ki so ga odkrili letos v Salt Lake Citvju in je posveoen galebom. Veljal je 12.000 dolarjev. Ta spomenik ima čudno zgodbo. L. 1S48., ko je to današnje velemesto štelo komaj 1700 prebivalcev, ki so se bavili izključno s poljedelstvom, so se sredi maja pojavili ogromni roji kobilic. Spustili eo ee na polja in so v enem dnevu uničili delo več mesecev. Zaman so bili vsi napori prebivalcev, da bi se rešili požrešnih žuželk- Kazalo ie že. da bodo kobilice uničile vse in da bodo prisilile prebivalstvo izseliti se drugam, ali pa umreti strašne gladovne smrti. Tedaj so priletele od Slanega jezera tisočglave jate galebov, ki so se zapodile naravnost v oblake kobilic. Dva dni je trajala bitka, premnogi galebi so ee tako nažrli žuželk, da n'<=o mogli več letati in so padali na tla. Ljudje 60 pazili na vee načine, da ptičjih jat ne prepodijo, pticam, ki so padle na tla, so prinašali v vrčih in škafih vode. Čez dva dni ni bilo nobene žive kobilice več in tudi galebi so izginili v svoja gnezdišča. Dve leti pozneje, ko 90 ee pojavili novi milijardni roji kobilic, so ei galebi privoščili podobno gostijo, ki je trajala isto tako dva dni, dokler ni padla zadnja kobilica. Ni čudno, da so postavili hvaležni prebivalci njih gnezdišča pod najstrožje varstvo in da so jim še letos poklonili spomenik. Saj so bile vendar ptice tiste, ki so omogočile, da \2 mesto obstalo in se razraslo v sedanje velemesto. Ganljivo zgodbo pripoveduje tudi spomenik. ki so ga postavili letoa psu na visokem severu Aljaske. L. 1929. je bila tam strašno trda zima, v silovitih, neprestanih snežnih viharjih so se prekinile vse zveze z redkimi naselbinami tega ozemlja. Tedaj se je nekega dne v neko taborišče jezdne policije opo-tekel bolan mož. Zdravnik, ki so ga brž poklicali, je ugotovil, da ima davico. A še hujše je bilo njegovo poročilo: V njegovem kraj j so ekorai že vsi ljudje bolni za to boleznijo, istotako v bližnjih naselbinah. Okrog 800 ljudem preti neizogibna smrt. kajti tamošnji zdravnik nima seruma, ki bi edini lahko preprečil množestveno umiranje. Rešilna ekspedicija s serumom ter injekcijskimi brizgalkami, kakor tudi z dvema zdravnikoma je bila kmalu pripravljena, a nihče izm^d vodij eani s pasjo vprego se ni upal v snežnem viharju na tako dolgo p>t. Samo eden. ki je imel najboljšo vprego, ee ie ponudil, da izvede sam to dejanje. V tulečem viharju j>e ostavil naselbino, v celodnevnih borbah z besnečimi elementi pa je prišel komai nekoliko tucatov kilometrov naprej. Moral se je odločiti, da stopi s sani, da odvrže vse breme, ki ni bilo nujno potrebno. in sledi sanem p?š. Končno je omagala tudi večina psov. v silovitih zametih in metežih niso mogli več nikamor. Tedaj je mož odpel vodilnega psa. s katerim je bil že večkrat v ozemlju, kjer je divjala bolezen, naložil je nanj paket s serumom in brizgalkami ter mu zapovedal. naj steče, kar more eam naprej. Nekoliko tednov pozneje je prispel vodnik s svojo vprego ^do tistega kraja, kjer so ga sprejeli s hvaležno radostjo. Povedali so mu. kako je bHo. Bolezen se je širila čedalje bolj. kakšen tucat mož je že umri. v nekoliko dneh bi sledili vsi drugI, zdravnik pa je bil brez moči. Tedai ee je pojavil na pragu prvp hiše izčrpan pes. Za-laial je in <=e zgridil na tla. Mož. ki ga je videl, je odkril na njem paket, priloženo pismo je povedalo, da vsebuje rešitev. V nekoliko minutah je imel zdravnik serum v rokah in je pričel takoj z zmagovitim bojem proti davilki. Razen nekoliko ljudi, ki so umrli, je rešil vse. Pes, ki -valstva na severoavstralskem otoku Jn.»o-te, kjer domačini pripravljajo napad ne on-dotno misijonsko postajo. Kolon j* se je zaradi grozečega upora zabarikadirala kakor je mogla in znala. Ta postaja ie bila že L 1929 predmet napada domač;nov. ki so tedaj uplenili več žensk, katerih niso videli nikoli več, pač pa so našli posamezne dele njihovih trupel. ANEKDOTA K 701etni George Sandovi je prišla, topeč se v solzah, mlada igralka A. in se ji vrgla v naročje. George Sand jo je pobožala po laseh; »Spet ljubezen? Spet prepir in muka in solze zaradi ljubezni?« »Povejte mi,« je dejalo dekle, »kdaj se človek končno osvobodi tega? Kdaj se konča ta večna muka?« Roke stare prijateljice so božale solzno lice mladenke in okoli njenih uvelih usten je zaigral čuden nasmeh: »Drago dete, to morate vprašati kakšno starejšo, nego sem jaz!« VSAK DAN ENA »Saj si mi vendar rekla, da moram vzeti zdravilo na vodi . . .< lz življenja na deželi Iz Slovenjgradca •g— Prenosnova slovenjgraške gasilske iupe. Gasilski župi slovemgraška m šo-štanjska sta se t nedeijo 26 novembra na izredni skupščini v Sloven jgradc« -eorga-nizirali po gasilskem zakonu v gasilsko župo sloven jgraškega sreza Zbor je vodil načelnik g Kopač Leopold Soglasno je bil izvolicn naslednji župni odbor: starešina Kopač Leopold, namestnika za okraj Slovenjgradec Hmelina Karel in za okraj Šoštanj Sovinek Martin, tajnik dr. Brat-kovič Alojzij, blagajnik Ferk Miroslav, odborniki: Stopar Vinko. Klugler Ivan in Kodrun Baltazar Nadzorstveni odbor sestavljajo: Eiletz Franc. Kvac Ivo, Deber-šek Baltazar Krpač Ivan in Mazaj Franc. Za častnega načelnika ie bil izvoljen Volk Jakob iz Šoštanja Z zborovanja sta se poslali: vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju in pozdravna ministru za telesno vzgojo dr. Hanžku. Sloven ig^ška župa bo zdaj štela 21 čet s preko 600 člani Iz Kotafic n]_ geja občinskega odbora r Konjicah se je vršila te dni Predsednik občine g-Jereb Rado je poročal. da ie prišla od ga. ministrov in bana zahvala za poslane pozdravne brzojavke Nato so ee vršil? volitve ▼ posamezne odbore. Finančni odbor se-etavliajo dr. Goričar Ante. Vagner Viktor, Zorman Avgust in Kokoli Matija: pravni odbor dr. Rudolf Ivan. dr. Mejak Ervin in Mastnak Avgust: stavbno-cestni odbor in odbor za razsvetljav.« dr. Goričar Ante. Ko-oer Josip, dr Mejak Ervin, Penič Ignacij tn Potočnik Franc: zdravstveni odsek dr. Goričar Ante. Mlakar Jakob in Vasrner Viktor; krajevni šolski odbor Mastnak Avg.ist, dr Mejak Ervin. dr. R-.idolf Ivan in Vrbovšek Ciril: kmetijski odbor Križ-nič Alojzij. Kokoli Matija in Konec Josip, namestnika Mlakar Jakob in Penič Ignac: fcrisko-prometni odbor dr Goričar Ante in Vagner Viktor: upravo Lambrehtinuma Potočnik Franc. Stegenšek Josip in Vrhov-Šek Ciril- upravo komune dr Goričar Ante, Mastnak Avgust in Penič Ignacij: ubožni očetje eo Kokoli Matija, Konac Josip, dr-Rudolf Ivan in Vrhov*ek Ciril; pregledoval« računov Križnič Alojzij in Petek Anton. V domovinsko zvezo je bil spreje' Pečnik Franc, tovarniški uradnik. Pritožba »Etat'ove« podružnice v Konjicah se ja zavrnila in se ne dovoli postavitev stojnice ob priliki sejmov Pri sTjčajnostib se ie aFenilo postaviti v ozki ulici za Petkovo hišo drog za razsvjP!avo; napeljavo bo plačal Petek Anton sam. električni tok pa bo plačevala občina Pomožna akcija za siromake in brezposelne je pokazala dosedaj slabe rezultate in s1 ponovno prosijo zlasti pridobitnimi. da prispevajo za to akcijo. Glede elektrifikacije žeWniške postaje ee bo ponovno napravila vloga na železniški srar. Proti osebam, ki zlobno ra znaša jo laž, da se je vršil družabni sef»tanek na večer občinskih volitev v Narodnem domu na stroške občine se bo sodno postopalo Šumeria Martina, trgovca na slavnem trgu. ki ima na eprednr strani izza časa občin-e!'ih volitev ? terom pomazano hišo, se opozori, da pns-ti hišo popraviti. 0 stvari bode še podrobno od'očila občinska uprava. © BREŽICE. Pod predsedstvom rodoljuba g. dr. Vinka Hudelista je bila v začetku tega leta v Brežicah ustanovljena strelska družina Na l-»pe mzemliišču na Čatežu ob Savi si je zgradila družina strelišče in zaključila svoje letno delovanje z nagradnim streljanjem. Strelci vseh sosednih družin, z Bi-zeliskega in Kostanjevice. Novega mesta. Planine in Zagreba so prihiteli, da v bratski slogi tekmujejo za nagrade in prvenstvo. Streljalo se je na 200 tn. in sicer 1. na običajno, za strelsko družino predpisano tarčo in 2. na bre*'ško tarčo Nagrade so dobili: pri strelianju na običajno tarčo: prvo nagrado g. Štirn. gostilničar iz Brežic, drugo g dr. Popov, banovinski zdravnik, z Bizeljske-ea; pri streljanju na brežiško tarčo je bila samo ena nagrada, ki si io ie priboril a. Jožko Povh. tovarnar iz Novega me^ta; s tem si ie pridobil tudi naziv najboljšega strelca. Vsjm strelcem in prijateljem lega športa. ki so se ideležili nagradnega streljanja, se najiskren*je zahvaljujemo za obisk. V zimski dobi se bo pečala družina t poučnim in zabavnim sobnim streljanjem. DON A Č K A GORA Naša občina je oh kvtdaeiji in priključitvi k občini Rogatcu imenovala šolskega upravitelja g. Antona Stefancioso za svoiega častnega občana v priznanje in zahvalo za trud in nesebično delo za naored*k občine. KOČEVJE Danes ob 11. dopoldne bo v hote-lu »Trstj« predavanje pod okriljem ZKD. Predaval bo a. dr Jug Stanko o Itn liji in Balkanj. KOSTRIVNICA PRI ROGAŠKI SLATINI. Mala gasilska četa ie priredila pred kratkim Tiranovo igro »Razbojnik Guzaj«. ki je zelo lipo upela Jezik in slog v igri sta jodrna-ta. dejanje se razvija neprisiljeno, značaji so orisani preprosto in krepko, tako da so »e igralci v posamezne ul >ge lepo uživeli. kar i*> je pokazalo posebno pri ponovitvi Igr-;. K lepemu uspehu so pa pripomogli >redvsjm igralci pod vodstvom » Perparja li so v časa najnuineiših jesenskih oprav tov redno orihajali k vajam Igra je zelo ■tnirniva in najvrnejša zgodovinska 9lika ) Guzaiu zato toplo priporočamo, da naroče >dri »razbojnika« Dri E Tiranu. Ljubečno >ri Celju NO i KANJE GORICE. Sokole in člane Društva kmečkih fantov in deklet je globoko pretresla vest o tragični smrti 221et-nega Jakoba Ku.šaria Mladeniča, ki je bil ves vnet za napredek in tako delaven v narodnih in prosvetnih organizacijah, so strle duševne bolečine ki |ih je vsem tako skrbno prikrival Sredi najživahnejšega dela v Sokolskem domu je odšel tja. kjer ni več žalosti in trpljenja Pred dobrimi 14 dnevi je še ves vesel in navdušen igral ia sokolskem odru in ni nihče slutil, kaj $e godi v njegovem srcu Prijatelji in sode-avc: ga bodo ohranili v najblažjem sporni iu in ravnati se bodo po Icpen zgledu njegove delavnosti in vneme vedoč da tako • * -.se*;),, niegov sponvn ORMOŽ Mnooo se govori o Ormožu, nifc-'ar 8-» pa nič^ar r> njem ne pie Javne krike ni ln to ie najbrž vzrok marsikaterim -blodam k» se dauaiajo v tem 'ako ljub em kram V prevratn dob; je v prven-,avd'iipnin Ormož upel tudi Irtišfvo iugo •lov Rd^čegf« križa Dnštvo jj prevzelo ne co srtarn na'"?!!" skr>7i i»ar le' ie pridno po tiraln članarino in prispevke tpr tako na ^ralo v nekai Mih lep zn«*sek nad osem tf Din Toda seda? ie prišlo razočara- nje. Nabrani denar bi moral enkrat služiti i svojemu namenu, moral bi se odvesti matici v Beosradu Pa se ie seSsl odbor društva ter sklenil, da porabi nabrani denar «a postavitev spomenika vo jnim žrtvam tor ee nato — razpusti. — Tako se je postavil s denarjem rjgoelov. Rdečega križa spomenik med dmgimi tudi nemšekmu grofu VVurmbrandu Ze parkrat bi ee medtem naj znova ustanovilo v Ormožu društvo jugoslov. Rdečega križa — toda nikdo noče prevzemati te žalostne dedščine naše jueo6lovensk a zavednosti Če človek to in še marsikaj ve, tedaj si bo tudi lahko tolmačil vse ono, kar se v zadniem času v Ormožu dogaja. POLJČA NE. Imeli smo občni zbor gasilcev z namenom, da sa društvo preosnu-je po pravilih novega gasilskega zakona. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu zelo '!e-lavno Imelo je dve vaji z motorno briz-galno. 15krat je pomagalo pri poiarih enkrat pa pri reševanju avtomobila. Tudt blagajna je v najlepšem redu Društvo gre v 46 leto in šteje 163 podpornih in 21 rednih članov Pr volitvah je bil za na-čeln:ka izvoljen J. Bauman, za poveljnika pa župan Anton Medved Tajnik je Zebec. blagajnik A Bauman. vodja plezalcev Gaj-šek, društveni zdravnik pa dr. Hronovsky. V nadzornem odboru so dr. Hronovskv. Pepelnak, Geuer. Mesarič, Soršak in Ze-bec. Vsi ti so svečano prisegli. Na drugi občinski sej- so bili izvoljen krajevni šolski odbori Za Poljčane poleg žunana Med veda. še žurmik Cilenšek Gajšek Plavčak. Bauman in Rebernak Za Studenice župnik Čede Kavčič, Bohak. Kitek in Kodrič ter za Laporje Uršič in Pivec. Ugotovil se je občinski dolg. ki znaša po prevzemu 10 občin nad 164.000 D n. Ustanovili so se odseki za ubožne za bivše občine wi se je sklenilo, da se vrše v mesecih decembru in januarju v Poljčanab in Studenicah gospodarski tečaii. — Dospele so knjige Vodnikove družbe, ki naj se dvignejo pri poverjeniku Koviču. Upoštevajte prošnjo družbe in poravnajte takoj članarino za prihodnje leto Novi člani, priglašajte sel PRFSERJE POD KRIMOM. Sokolski oder je uprizoril zadnii dve nedelji Vomh»rg**r jevo trodejanko >Voda<; 19. t. m. v Sokol ekem domj v Preserju. Igralci so bili po večini novinci na deskah, ali wi so po<1 apretno roko režiserja — društvenega pr« svetarja br. Hladnika svojo ulogo povoMno rešili: a o starejših ni potrebno govoriti Navzlic bojkota od nasprotne strani ie bi1 obisk povoIjfMi Pred in med predsitavo w pevci našega Sokola zapeli nekai lepih pe smi, kar je občins*vo (nraielo z aplavzom _ V nedeljo, 23. novembra je v Sol' preda val o živinoreji z ozirom na mlekarstvo sre ski kmetijski referent. Nad 1 posestnikom je r zanimanjem sledilo predavatelju in ir radio željo, da bi radi večkrat «1iS«li še ka' noučriega. Nasiprotstva v pred in po vol;ln' dobi se še niso ublažila, vlada še sovraštvo ter romajo cele tmme na raznM obla/stva kjer pa padafo »žrtve«. S*v»da z dvema glasovoma razlike izgubiti bitko je težko in boli. — Sneži in teren za smučarje se beli in vabi posebno Ljubljančane ki Imajr leto9 nad vse ugodne zveze v Preserje in Rakitno. PR1MSKOVO PRI KRANJU. Gasilska Sita je otvorila sezono z uprizoritvijo ljudske igre »Mlinar in njegova hči« e popolnim uspehom. Prav sijajno ie uspela tudi šale harieva drama e petjem »A nj-^ra ni«. Igra ie zajeta iz svetovne vojne in prikazu•-' trpljenje naših fantov in mož v strelskih lar kib- Kdor pr prvih dveh predstavah ni mo gel dobiti vstopnic, naj pride danes ko »■ igra na splošno željo občinstva ob pol 16 po novi. Ni potrebno posebej pohvaliti posamez nih igralcev in igralk ker so vsi Igrali do bro. K uspehu je tidi pripomoglo ubrano petie pevskega zbora ood vodeitvom g. Rog lia 19 novembra smo Imeli ustanovni obč ni zbor strelske družine. Za predsednika ie bil izvoljen polkovnik v pokoju g. Majdi? Ferdinand. Manjka nam le Se l^petra streli šča Uoamo pa. da ga bomo kmahi dobili SENOVO PRT R.A.THENBITRGU. Danes bo oroslava sv Rarb?re. zaščitpice riHari>« Popoldne ob 15 bo pa v Šolski dvorani oredstava Zvečer bo dnžabni večer v rud-"iški restavraciji na Senovem. Vstopnina orostovolina či«ti dohodek fe namenjen za krai-vno zaščito d-ce jn mladine na Seno-"«m. To društvo vrši težko in veliko nalo- r0"1^1' in ^rbj po danih sredstvih za bedno rudarsko deco Vablj.-1- ni prijatelji In znanci e Posavjai Pridite' Poka/.te da poimujete bedo nS?ib rudar skih dnižin! STTTDENEC PRT SEVNICI. Naša odlična vas je proslavila na dan uedinjenja pomemben dogodek. Otvorila se Je državna pogodbena pošta, za pogodbenega poštarja Je imenovan g gtcjs Eranio trrovec In posestnik v Studencu. — Upravnik sevniške pošte g Lindič Drago, je v lep'h besedah opisal to za našo vas pomembno pridobitev in Je izrekel nrav prisrčne besede postnemu direktorju g. dr. Tavzesu. ŠKOFJA VAS Društvo kmefikib fantov in deklet Skofia vas priredi dane« v dvorani v Vojniku ob pol 4 popoldne zgodovinsko ia kugro »Za staro pravdo«, ki jo je spisa' krnost Tiran šolski iroraviteli v Ljub-«&v ort Celfu Igra nam Živo predočuje življe nje kmeta v tlačanski dobi. K uprizoritvi v Vojniku vabimo vs* prijat»lj# kmečkega stan.j in pokreta SK AR UČNA Čebelarsko drnMvo priredi nod okriljem ZKD dan* ob 16. predavanje o pomenu elektrike za kmetijstvo. Predaval bo g. inž Zajec Slavko. SLATINA RADENCI. Tukaj sta se poročila g. Bračič Josip in Plojeva Ivanka iz Boračove Poročil ju je ženinov stric g Andrej Bračič župnik iz Limbuša. v prisotnosti ženinovega bratranca ban svetnika g dr. Miroslava Senekoviča in prič narodnega poslanca g Jakoba Zemljič« «n Josipa Toplaka. Mlademu paru znnoffo sreče! Napredovanja v vojaški službi S kraljevim ukazom so povišam v čin majorja pn pešadiji: Ljudevit Eder Ste fan Ribtarič Cvetko Obradovič Anton Sproc Ivan Mihič Mat-i« Huber Božidar Corn, Anton Nardeli Franjo Finžgar Branko Mamuia Igna< Stanko m Josip ^olc, pn inženjerij- Vitomir Todlj pr le talstvu Vladimir Lorin v intendantur Al bin Embaber. pri orožn^štvu Milan Kovin 5U, pri mornariški intendanturi pa Joža Zurau. V čin kapetana i. stopnje so napredovali: v tehnični stroki mornarice Franjo Milkovič, Leonid Zozulin m Anton O.šiai, v čin kapetana korvete Božo Mar-tinec, v čin kapetana L stopnje pri topništvu Slavko Par, v kapetana II. stopnje nri inženjeriji Maluim Olejnik, v čin ka- fetana II. stopnje pn pešadiji Ljubomir odpac, Rudolf Lederer, Ivan Maričič. DTagotin Šolar, Anton Novak, Stanko Le-ben, Andrej Nikolič, Norbert VVurzbach. Ivo Pregelj, Leo Skodlar, Jakob Blažon, Alojzij felizon, Josip Rijavec. Stanko Rup-nik, Rudolf Primorec, Marijan Koštre, r»ri artiljeriji Anton Cerar, Franjo Tušar, Božidar Okorn, ^larcel Marelič, Zvonimir Petrovič, Pavel Jezernik, Karel Novak, Reunig Ivan, Franc Miadič, Zvonimir Boh-te, Jo2e B^rko, Josip Horvat, Josip Golob, Vladimir Skarlovnik, Miloš Marolt, Milan Kosec, Ivan Norma li, Vladimir Va-lenta, Milan Koprivec, Vladimir Lapajne. Milan Pozder in Rudolf Merlmi; pri letalstvu Josip Krajine, Vladimir Kren Josip Jurič, Jožef Kropar, Ivan Svetlin, Ivan Su-ban; pri lekarništvu Ferdo Pifad, za strokovnega kapetana II. st Anton Vrabec V čin poročnika bojnega broda II. st so napredovali Fran Potočnik, Sava Salmič. Albin Hofbauer in Joža Kvac: za čin r ž-je^a vojnega kontrolorja Is st Herman Suhi, za nižjega vojnega uradnika I. st Teodor Steiner. III. st pa Franjo Deželak, Milko Plaveč, Ivan Antolovic. Marko Ancel. Josip Novak, Josip šiamberger m ViktOT Frank, za nižjega kapelnika III. st pa Franjo Strah. V čin podporočnika so napredovali letalski narednik vodnik Bernard Jeranč, pri pešadiji Anton Vekoslav Harbič, Franc Zupane, Alojz Bernard. Anton Vire, pri artiljeriji Anton Keržan, pri konjenici Ferdinand Papst; v čin strokovnega podporočnika mornarice Karel Do-manjko, v čin strojnega podporočnika Ivan Velner. pri pešadiji pa Dominik Kra-vanja, Ivan Leskovšek. Marjan Kopič. Fr. Savnik. Anton Črnko. Herman Tavčar in Rok Leber, pri topništvu pa Franjo Belec •n Franjo Homšek ter pri pešadiji Franjo Brus, v čin veterinarskega pomočnika IV. st, so napredovali Dragotin Rot. Andrej D-.brič, Valentin Seljak, Marjan Hrestak: v Čin nižjega vojnega kapelntka I st. Alojz Korže, II. stopnje pa Vlad.mir Petrič in Florjan Leskovac. Od rezervnih oficirjev so napredovali v čin podporočnika Rudolf Konrad, v čin kapetana II. stopnje Franjo Schneider. Franc Oblak. Franc Hike. v čin rezervnega nižjega vojnega uradnika III. stop pa narcel Kop. v čin rezervnega kapetana I. •itop prt veterinarstvu Joža Samec, v din nižjega vojnega uradnika iV stop. Ignac Soštarko in Franjo B tenc. v čin rezervnih kapetanov l. stop Ivo Horvat. Ivan Ben šič. Vladislav Mlakar Andrej Zele. Matija Absec. dr Matija Mikolič, losip Biga, Etrnl Ror Oton Fab ani. Artur Engel. Jo-•iip Žagar in Vladimir Štucaj; za rezervnega nižjega vojnega uradnika ' stop Josip Saks in Vinko Kožuh. 111 stop. pa Teodor Fakin. V rezervnega poročnika so povišani Karel Vitori. v čin rezervnega ka-netana I. stopnje Josip Kure in Franjo Buj. v čin rezervnega poročnika V:ncenc Vidmar, Ferdinand Perhaj. Stanislav Cer-nič, Alojz Kalin. Friderik Sever, Zlatko Groz, dr. Marjan Stupica in Albin Fogler- OIIICIHALHI 'ŠIVANI M A OKVII!'— sr i •« i t ČEVLJI čitajte Jutrove male oglase ki Imajo uspeh f Pomoč v vseh zadevah oud t J litrov« mali oglasnik. Telefon 2059 1. li-' ' PREMOu suha dm POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Gospodinje! Mnogo pomorete sebi in svoji ekonomiji, ako prižigate ogenj z užigalnikom »Etna«, kajti »Etna« zapali ogenj brez užigalic. treščic in papirja »Etna« vam nadomr šča tudi špirit za kuhanje. Ifičejo se zastopniki za vsa mesta v državi. Za odgovor priložiti potrebno znamko. Tr-^ovačko Prometno fvomanditno društvo, Beograd. Cika Liubi-na br. 1-m. 1215J '«! krepi tn zdrav tELODr^* edin! proizvajalec LOVKO SEBENLh Ljubljana VIL Kurja očesa N»jbo4ji« «r«ie»tm »CUrftn« j« tM«t i>>bit» v i4« dro^-i}«h o»r»»o «•' to li f ii«* tn *k!« I (kvna'm)bt t5 M Hm?*!' SISJ* r- ekarnar 1 MIKLAVŽ sv. iimuiiiiiiiiumiiiiEiiiHiiiiiuuiiiiiiiiiiiniiumimiiiiiiiiiifiiiiiiiti: m BREZ TOPLEGA um PLAŠČA Din 320.- do 590.' POVRŠNIKI za dame od Din J90.- TIVAR Otroški kostumi Din 70.—, 170.— Moške obleke Din 140.—, 790.— Kratke, tople suknje Din 240.—, 370.-Naši nepremočljivi Hubertusi Din 320.-Modne hlače Din 80.—, 290.— Motor se neče užgati. Starter se muči. Navadno oije se je strdilo. Motor je suh — olls ne cirkulira. Baterija se je izčrpaJa. Preostalo je samo eno predstvo — pognati motor z roko! Koliko bolje je, vzeti takoj Mobiloil Arctic in tako doseči, da lahko spravite motor v pogon. KUPUJTE SAMO: PRIHAJA MRZLA DOBA! Za vas — ln tisoče drugih avtomobili«tov značijo mrzli dnevi: Menjavo olja!. • • Mobiloil Arctic! •, • Majhno je število avtomobillstov, kl se zaradi nižje cene navadnega olja zadovoljujejo s težkim spravljanjem motorja v pogon. Vžiganje motorja pri nizkih temperaturah z navadnimi olji znači vedno težko spravljanje motorja v pogon. Pri nizkih temperaturah se navadna olja večkrat zgoste in strdijo. Sesalka za olje v Vašem motorju olja ne more spraviti v kroženje. Vaš starter stoka in se napenja — preobremenjen z naporom, ki ga mora vršiti, da okrene Vaš nenamazani motor. Z Mobiloil Arctic lahko spravite Vaš motor v pogon tudi v najhujši zimi, celo pri temperaturi globoko pod ničlo cirkulira Mobiloil Arctic že pri prvih obratih motorja Na ta način varčujete svojo baterijo, svoj motor, svoj žep, svoje zdravje in svoje živce. Mobiloil Arctic STANDARD-VACUUM OEL OOMPANY OF JUGOSLAVIJA. INC. IGRALNE KARTE katerih figure so jugoslovenski narodni motivi; karte imajo znamko s>J. Ž. S.« in so proizvod pariške tvrdke: B. P. Grimo. Čisti dobiček prodaje teh kart gre' v prid Jugoslovenskeniu že iskemu Savezu. Denar za karte nakažite po čekovni položnici poštne hranilnice Beograd ~lav..... Cena igralnih kart (54 kom.) je v Beogradu 135.— Din (vštevši mestno trošarino), izven Beograda pa 105.— Din brez trošarine oziroma banovinske takse, katero plača kupec sam. Cena okusno izdelani škatlici z dvojnimi igralnimi kartami je dvakratna. Glavna zaloga (naroča se) pri »Junakar« Skadarska 10. 12308 Naznanilo preselitve Cenj. občinstvu naznanjam, da sem svojo trgovino s čevlji Stari trg 19, preselil na Stari trg štev. 21 poleg slaščičarne Zalaznik. Obenem opozarjam cenj. občinstvo, da sem poleg trgovine s čevlji otvoril tudi čevljarsko delavnico z brzopopravljalnico, za kar se cenj. občinstvu najvljudneje priporočam. Postrežba hitra in točna, cene solidne. LOJZE POLAJNKO ml. trgovina s čevlji LJUBLJANA, Stari trg 21 12314 S PRODA SE S ■ ■ i posestvo in dobro idoča S S gostilna s trgovino I ■ v bližini Trebnjega. Poizve s,e pri ® J Antonu Novak, Blato št. 9, pri Treb- S | njem. 12299 g Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Spedcijski strokovnjak izurjen, z dolgoletno prakso, sposoben hrvatsko-nemški korespondent in vešč akviziter s poslovnimi zvezami dobi na-meščenje. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Spediciiski stručnjak«. 12325 Zastopstvo za premog za Vojvodino okrog Vršca in okolico išče zastopnik, ki je dobro vpeljan v tej stroki. Nudi najboljše reference. Cenjene ponudbe pod »261« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd. 12283 Praktična Miklavževa darila za gospode, dame in otroke v veliki izbiri po vsaki ceni dobite pri F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Oglejte si izložbe! Grd nos ■■ zakaj, d« hi Vam grremfl ilvjijemje? — Z eparatJm »ORTHODOR« popravite laneeljiiv-n Takrirvlj-en, de-b<*l, širok, d-o.fr. eedlaet, top. gomolj«®! nos itd. in d n rite obratn tako [ep in pleme-nit hrsz. »Ortbodnr« e-i da p'stiln:čarja in posestnika Antona Porento v Biklju pri Stari Loki. Tatvina je prišla šele zdaj na dan zavoljo tega. ker so domači vlomilski oDisk zamolčali v prepričanju, da bo prišel tat ponovno in da ga bodo nato ujeli. To se seveda ni zgodilo. Orožniki vrše vsestransko preiskavo in obstaja upanje, da bo vlomilska družba prav kmalu za zapahi. Vlom pri Porentovih se je zgodil takole: Noč je šla že v zgodnje jutro, ko je prebudilo Porentove zvonjenje. Ker je bilo namreč pri Porentovih že večkrat vlomljeno, je namestil gospodar v lokalu zvonec, ki zazvoni, ako pride nepoklican gost v hišo. Gospodar je na zvonjenje pohitel takoj v stranske prostore svoje hiše in pregledal vse. a nikogar ni mogel najti. Misleč, da. ni nikogar v hiši, se je odpravil nazaj spat. a ne za dolgo. Ko je legel, je že spet zazvonilo. Porenta je poklical tamkaj stanujočega upokojenca Božiča, da bi skupno prijela nepridiprava. Pa jim ni uspelo. Toliko sta pač opazila, kako je izginila črna postava v noč, nista pa mogla bežečega prepoznati. Kakor so Porentovi pozneje ugotovili, se je priplazil lopov k ZOBNI ATELJE Ado Kobler DENTIST-TEHNIK _ vljudno naznanja, da se Je preselil lz S Poljanske ceste žt. 12 v popolnoma g novo urejen ZOBNI ATELJE na | Resljevo cesto štev. 9 s pritličje desno, nasproti učiteljišča. S 12323 ■ Brez Škodljivih notranjih Kreda ta?, pliul in tablet, mo r* mo&ki — n. gleda na vzrok lm potenc* — pridobiti takoj prejšnje popolne moške sile. Neuipeb absolutne izključen! Prospekte pošUJa diskretno » zaprtem ovoju brez nadplsa ca S Din v poštnih znamkah trgovina »Ealue, Zagreb — 6 /Jo Savska cesta 10 hiši od zadnje strani, s silo odprl najprej vrata, ki držijo v gospodarsko poslopje, nato pa si je pomagal r sekiro ali krampom, da je dvignil še ona vrata, ki držijo v shrambo. Tu si je natlačil žepe z mesnino, nato pa jo je moral urnih nog Of&unti, ne da bi se mu bilo posrečilo napraviti kaj več škodf- Renertoar VAKOD.VEOA H^PnilJSf-A V LJUBLJAMl OR4M4 Začetek ob 20 Nedelia. S. ob 15.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cenj. — Ob 20 : nohinzon ne sme limrpti Izven Znižane ceno. Ponedeljek, 4.: Zaprto. OPERA. Začetek ob Nedelja, 3. ob 15.: Jim in Jil. Izven. Znižan« znižane cene. — Ob 20.: Pikova dama Gnstuie tenor P»ter Rajčev. Izven. Ponedeljek, 4.: Zaprto. ★ Nedelja popoldne t ljubljanski drami. Danes se uprizori v drami ob 15. zgidovin-aka legenda »Svrta Ivana — Devica Orleanska«. Drama je nekak življenjepis čudežne francoske junakinje, slika Da nam tudi duh časa, v katerem je živela Delo js izvrstno in tudi odlično nastudirano. Pri vseh dosedanjih uprizoritvah 'e imelo velik 'jspeh. Ker je to prva popoldanska uprizoritev, še prav posebno opoz-irjamo na to ono naše občinstvo, ki stalno [>os -Fa nedeliske Dopoldanske predstave v drami. Veljajo znižane cene. »Robinzon ne sme umreti«. Tridejanaka igra je imela v petek na premieri izredno velik uspeh. Delo ji tako posrečeno v vsakem pogledu. da mora zadovoljiti mlade pa tudi 6tare poslušalce. 2e dolgo nismo imeli tako Ijubkf drame na našem odru, kakor povest o slavnem pisatelju Robinzona. Vse uloge so izvmtno naštudirane in zase-d^ne v režiji prof. Šesta. Kdor poseti to predstavo. bo odšel rvi nje izredno zadovoljen. Začetek je ob 20. Veljajo znižane dramske cene. »Pikova dama« c odličnim gostom. Peter Rajčev je tenor, ki uživa evropski sloves. Doma je iz Bolgarije in nastopa po vsih velikih odrih eele Evrope. Tenorista Rajčeva pozna in visoko ceni operna publika v Parizu, Milanu, Varšavi, Pragi, na Dunaju itd. Ogromne uspehe je dosegel v minilih dnik v Zagrebu in Beogradu, kjer so ga p ■»vabili na drago serijo gostovanj še v teku tega meseca. V Ljubljani nastopi ssdaj prvič in si je za svoj prvi nastop izrecno želel ulogo Hermana v Čajkovskega »Pikov! dami«. To je ena njegovih najboljših ulog in najodličnejših kreacij. Ker }s tudi *ieer »Pikova dama« naša izvrstna predstava, S« prav posebno opozarjamo na današnjo uprizoritev zvečer ob 20. Ostala zasedba kakor običajno. Lizo poje tokrat gdč. Verbifeva. Ker je to edino gostovanje slavnega tenorista Petra Rečeva, opozarjamo naSe občinstvo na to. Omenjamo Le še. da je v preteklem letu gostoval g. Peter Rajčev v ul>gi Hermana v operi »Pikova dama« po vse; Češkoslovaški z največjim uspehom. Tatnc-šnia kritika ne more prehvaliti lepote njegovega glasu in njegove umetniško do-rr-Sene igro. •ENTJAROBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Nedella, 8. ob 15.: Deseti brat. Mariborsko gledališče Nidelja, 8. ob 15.: Pastirček Peter ln kralj Briljantin. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20.: Rože v snegu. Znižane cene. Ponedeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: Zaprto. Djuka TrbuhoviA, popularni operetni to-nor, ki je tudi v Mariboru Se ▼ najboljl+m spominu, gostuje prihodnji teden v Granich-stadtenovi opereti »Orlov«. Nastopil bo kot Dorošinski, ki je njegova najboljša uloga ter je z njo z velikim jspehom gostoval tudi v tuiini. »Orlova« pripravljate kapelnik Her-zog in režiser Harastovič. Zasedba [s deloma nova. Vsak narortttk „ JUTRA" — je zavarovan — — za 1 OOOODin! - nižanc cene „Jiifroi ini" romanom ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ Opozarjamo na ugodnosti, ki jih dodajamo že itak smešno nizkim centam: Kdor bo naročil za SO Din knjig po znižanih cenah, bo prejel eno knjigo za 15 D zastonj. Kdor bo naročil knjig za 75 Din, bo prejel eno knjigo za 20 Din brezplačno, kdor pa bo naročil knjig za 100 Din, pa bo prejel eno knjigo za 25 Din brezplačno. V naročilnici navedite knjigo, ki naj Vam jo brezplačno poSljemo. Opozarjamo, da so vse knjige broširane. Kdor želi preleti vezane knjige, mora plačati za vsako knjigo 8 Din več. 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 15.—. 2. M a urice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—. 5. James Oliver Curwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Broš. Din 10.—. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. Broš. Din 15.—. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—. 12. Z. O. Curwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—. 13. E. G. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugosiovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—. o 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Din 20.—. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 20.—. 17. Sinclair - Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—. 18. Michel Zevacco: V kremDljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 25.—. 21. DonaJd Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20.—. 22. Artur Bemede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—. 23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—. 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—. 26. Burrouehs: Tarzan, I. del. Din 20.—. 27. Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—. Vse ugodnosti o brezplačnih knjigah ostanejo v n P. H '. 41 Življenje—film Roma« »Ni ga, Yvonne.« »Saj pride, Volodja. ljubček —« Črna Yvonne je srečna, da ga ima pri sebi. Ura za uro mineva. Sokolov škrta z zobmi, temna slutnja ga obhaia. Kaj, če ga je M hajk)v oslepari!? Neumen je biL da ni sam opravil vsega. Ali Pd so Mihajlova nemara prijeli? Nezmisel! Prijeli ga niso. A lopov je, pes! »Ne bo ga. Yvonne.« Plesalka mu potegne z roko po obrazu. ? »Prišel bo.« In spet mineva čas. Zvečeri se. Sence črni*o. Noč širi krila. Mesec vstane, zvezde zamigljajo. Sokolov strmi v temo. Besnost in strah ga obhajata. Yvonne se privije k njemu. »Menda ga res ne bo.« »Ne. ne bo ga.« Sokolov zdaj ve, da ga je Mihajlov osleparil. »Lopov!« Zdajci ga obide strah. Kaj, če ga je Mihajlov tudi izdal policiji? Kdo more vedeti? »Izginiti morava!« Cma Yvonne mu visi na vratu. »Da«, zajclja. »da, pojdiva! V Pariz, Vo!odja! S teboj — v Pariz!« Sokolov besno zastoka. »S čim?« »Dovolj denarja imam, Volodja.« Zasmeje se mu v obraz. Zavrisne. polna vročice in želje po potovanju. »Svet je najin!« »Nu, tedaj —« Strastno io potegne k sebi. »Vrag naj vzame Mihajlova. Kdo bi si bil mislil, da bo pametnejši od mene. Ta tspec! Mene je ukanil — baš mene! Nič več biserov, Yvc*ine, nič več dobrega življenja. Nizze se bom spominjal!« »Pariz je lepši. Volodja. V Parizu leži denar na ulici — oh —« Drugo jutro se Marcel Ricaut čudi, ko ui o črni Yvorwi ne duha ne shiha. »Vražja zel,« renči sam pri sebi, »kar noč jo ?e vzela! S temi babnicami je zmerom enako! Zlodej naj jih pobere!« Dva pustolovca sta odletela v druge kraje. Morda jima bo tam sreča, kakor jo onadva razumeta, milejša kakor na Ažurni obali, kjer zlato solnce preveč čisto sije za ljudi mjtme sorte. 7. POGLAVJE »Peter, PetrČek, ljubi —!« Tiho ihteč pade Olga Nikolajevna ob njegovi postelji na kolena, ga prime za roko in si jo pritisne na obraz. Pretresljaj tega svidenja jo razburja do dna duše, in njena velika blaženost si daje duška s solzami in zaljubljenim jecljanjem. S svetlimi očmi gledata drug drugega. Nato jo Milkovič s prosto roko rahlo potegne kvišku. Nekaj časa ležijo njune ustnice druge na drugih, pijane obilja ljubečih src. »Predragi!« Globoko se oddahne in prisede k njemu, ki sloni na visoko podloženi blazini. »Olga, nikar ne bodi huda. da ti nisem povedal resnice.« »Oh. Peter, ti edini bi imel pravico, da bi bil hud. Samo jaz sem vsega kriva!« »Kriva? Kaj pomeni ta beseda? Mrež, ki mu jih nastavlja usoda, se človek nikoli ne ubrani. Saj je zdaj vse dobro. S teboj sem dekle, naj pride kar hoče!« Olga se smehlja. »Nič ne bo več prišlo. Na, Peter, preberi najprerj tole. Snoči sem dobila pismo.,In potem —« Pomoli mu p;smo. Molče ga prebere in ga s tihim nasmehom vrne v njene roke. »Nikoli, Olga, nikoli nisem dvomil o tem, da si brez krivde.« Trdno mu pogleda v obraz. »Pač, Peter, kriva sem. A ljubezen vsega mojega življenja naj odkupi mojo krivdo. Vse i povem — zdaj čas je prišel. Marja Fe* dorovna mi je sama velela. Nobena senca naj naju več ne loči.« Tipaje ujame ranjenec njeno roko, ki jo krepko stisne v desnici; in Olga Nikolajevna se čuti tako varno v tem trdnem, varu-jočem prijemu. S tihim, nekoliko drhtečim glasom nadaljuje: »Želela sem, da bi se Petrov sam končal. Hotela sem njegovo smrt. To je moja krivda. Marja Fedorovna pravi da je višja pravičnost pokazala svinčenki pot v njegovo srce. Morda ima prav. A nai bo kakor hoče. Polko\mi'ka Petrova ni več — meni pa daj, da ti povem, kako je bik).« Globoko se oddahne. »Da medve z Marjo Fedorovno še živiva, je samo slučaj. Ko je prišla po veliki vojni strašna revolucMa v Rusiji, je živela Marja Fedorovna baš v svoji hiši v Nizzi. Njen mož je bil pri mojih roditeljih v Petrogradu. Nikoli ti jih nisem omenila; bila sta najboljša človeka na svetu in sta ljubila drug drugega z nenavadno močjo srca. Jaz sem jima bila najdražji zaklad. Otrok sem še bila, neveden in vesel otrok, poki ljubezni do vseh ljudi. Ne vem, ali je bilo takrat na Ruskem potreba vseh tistih stra" hot, ali je car kaj zagrešil in koliko je zagrešil, da se je ljudstvo odvrnilo od njega in ga obsulo z zaničevanjem. Morda je bilo potreba! Bila sem in sem še danes samo dekle, ki ni n'koli nič razumelo o takih rečeh. Vse to naj torej bo kakor hoče. A nikoli nisem mogla pozabiti tistih strašnih tednov, ko so v Petrogradu vse dni in vse noči pokali streli in sem s svojega okna gledala ljudi, kako so bežali po ulici in kričali v smrtnem strahu, za njimi pa vojake, ki so jih streljali kakor zajce. Nikoli nisem pozabila blazmh obupnih krikov, ki so se ponoči razlegali v dvorec, kjer smo stanovali. Nikoli nisem pozabila ure, ko so moj oče, moja mati in moj stric bledi kakor smrt skočili izza mize, ko je naš mladi znanec, neki grof Jusupov, baš opoldne planil v našo sobo in zaklical: Cene malim oglasom Zenitve In dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Og lasi trgovskega ip reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din l.— za besedo ta zaračunajo riadr.lie vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najemu, »Posest«. »Lokati«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«. mInformacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovini potniki« tn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zasluiek, oziroma. Se se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče t&služka ali sluibe, plača w Za odgovor v znamheh vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po l Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, roma fih fe vposlaii v pismu obenem z naročilom. PoMtsfimčm institut v Parku Jugoslovenska sekcija Vifija tehnlfina šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro-strojnem ln stavbno-arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Sucliet, Pariš (16e) 94 Vsalt »eeeda 50 p»f; za da'»nov«lova ali za liifTO p» 3 Din. fl) Plačil, natakarja (■natakarico) « kavcijo bi trte iobre igrali glasovir. sprejmem Poiridbe s sM-k > na kavarno »Pariš«, Jeseni "e. 4C111-1 Mlekarja - sirarja di>bro izveibanega v izdelav: poiemendo skega in drugih v-s: sire. ki >>dgo var.a dobro kvaliteto, sarejmem. Pla6a po dio govoru Ponudbe poslati uj ■.glasni oddelek »Jn pod »Strokovno izvež ban;«. 49104-1 Trg. pomočnika al: vodjo trgovine. zmotnega kaveije. #pre'tne več jf. t eovvn« v mestu na f -prskem. Ponudbe na e-g as. oddelek »Jutra« r>od »na*kn »Zanesljiv vodia« 43331 1 Natakarico ia bafet in de!'ika'e<"o siprej-Bi"in Prednost t kavcijo. Ponudbe na op'*«. oddelek >.Tit,a« pod šifro »Dobra iw»k«rira« 43310-1 Tkalski mojster •e spreTTe — Ponrodbe na og'as. odd»lek »Jutra« pod značko »Tekstil«. 43-IS8-1 Perfektno kuharico H bi "udi pomagala pri pnspravfljaniu. ;šče man:Sti družba t Sremu. Ponudbe j.r>d --Ve«»,Tia in poštena« na oddelek »Jutra« 43471-1 1 rgovski sotrudnik manuf-kVLmst — T;ot prva moč, izvežban tudi v mešani trgovini, dober prodajalec, z večletno prakso, založen tudi nemščine, vojaščine prost, dobi mesti. Ponudbe na tvrdko Ivan Rojnik, Slovenjgrad■■<•. 43449-1 Kuharico z gospodinjsko šojo, sprejmem proti dobri plači. — Zgiasiti ee je v Metelkovi ulici 5. 434TM Kuharica 30 do 40 leta stara, za vsa hišna dela, za Srbi jo. dobi službo v Selen-burgov' ul. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 43482-1 Dekle zmožno kuhe iti vseh hišnih del, z dobriimi sipriče-\ili. dobi službo na deželi pri družini z otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zdravnik«. 43173-1 Šoferja s kavcijo 50.000 Din r gotovini. sprejmem takoj. — Ponudbe na pod hi ž. juto v Celju pod značko »Trezen šofer«. 43642-1 Služkinjo z dolgoletnimi spričevali. veščo vseh sospodinj-=k!h del, tudi kuhe, sprejme takoj rodbina z enim otrokom. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na ogl. odd. »Jutra« pod t>Po štena in zanesljiva«. 43569-1 G Ih Rotiran: Kroj. pomočnika dobro izveibonega tjjpreimp tikoj v stalifo triužbo Adoii Sevnšek, Do! pri Hrastniku. 4Š5637-1 Kroj. pomočnika dobro iznrjene?a sprejme takoj Karo! Doi:n?ek. krojač t Kamniku. 435->1-1 Vajenca m mehanično obrt sprejmem Kateri »e je ie učil. ima prednost. Mehanična delavnica Karoi Abraham. Vič. Cesta na Dobravo 4. 43444-44 Trgovski vajenec z 2V»!etno učno dobo. želi mesito v trgovini mešanega blaga Ponudbe na podrui nico »Jutra« v Martboru pod Šifro »Po5*en učenec«. Trg. učenca (ko) sprejme solidna spece-rilska trgovina v mestu. Ponudbe poslati pod šifro »PostrrtSljlv« na ogl. odd. »Jutra«. 43657 44 Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem takol s primerno šolsko izobrazbo ln zna n.lem nemščine. Ponudbe na o^l. odd. »Jutra« pod šifro »ZanesUlva 1934«. 43662 44 Zdrav, krepak fant 15 let star, ki je z dobrim uspehom dovršy 2 leti meščansko šolo, že :i mesto učenca mehanika. Nastop takoj. Po nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten 1934« 43652 44 Brivski pomočnik perfe-kten v moški stroki in dobe; r damski. dobi službo. Jtrijo nej se res dobre moči, po možnosti ufttmejio. Navesti je dosedanja mesta. Ivan PreSe^n. Radovljica. 4344>9-l Gospodična iič« rnes-ta kot pomoč gospodinji. eventuelno kot natakarica. I^ihko da kav cijo. Ponudb« na podrnž. »Jutra« Jesenice pod »Do bra mo;.. 43412-S Točaj 21 let star. pridon, pnSten. trezen, - z dobrim «pri'V valom, ieli '-..ukr^no koli zaposlitev. Kavcije zmn ž»n 1500 Din. — Naet^i lahko ta.k,— Na*!ov v oglasnem oddrikn »Jntra« ♦3438-2 Mesta k otrokom i!5e 19 lc.ua absolventka me5č. 5ole. ve-5?.a slov i-n Jčlne. nerniSčine in vseh ročnih del. Na poštnol^že 5e Sv. Jurij ob Taboru. 43417 2 Dekle i^ie tr«Mo k}'1 na dei^.i pri boi.j navalti obitelji Nn#'i>r povp "U oddelek »Jirtrac. 4329fi-f Vrtnar-ekonom ;?fe alui^a — t-ndi samo proti hra^i in »tapovanju. Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod »Mlad in pošten«, Inštruktor poučava v vseh predmetih 7. uspehom Gre tudi na dom. Ponudbe na ogiasai rddelek »Jutra« pod Šifro > Voiik uspeh«. »34S7 2 Mlad uradnik tekstilne stroke, po ! iten, ~ perfektnim znanjem nem ščine. pisarniških del, poznavalce prej* in tkanin, setlaj na v-od4!mem hoče prem en i'i slu.žbo — najraje v kako tekstilno pndjetije. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 5'fro »Tekstilci nrad.nik«. 43402-2 Lesni mgnlpulant eefSLraosko izvežbon v n* ku.pu in prodaji !esa, t večle^jto prakso. »Inž l>o. Ponudbe na ogla«, od de-lek »Jntra« pod »Mlad in agilen«. «3485-2 Nemščina n deco 4—7 et vBak to r-ek in petek od 10.—12. v Dravski zbornici nasproti kojiiZKee. 45466-4 VUtln B^Mfev sin Na srečo so padle vse tri dame naravnost v avtomobil, kjer «e na mehkih žametnih blazinah niso prehudo potolkle. Bili je pa s svojo lutko jadrno splezal po razvalinah balkona kvi&ku ter Izginil v hišo. I V»ka beseda 50 par. ; ! ta dajemj* naslova aH ' | z« Sifr« p« 3 Din. (2: | Gospodična mlaji«, čedme tanatijosU. iaučena v drogeriji, imol n« vseh a.m. t te rek i h del, iš8e mesta i^ijraje kje ob morju t Splitu ali Sibeni kil Cenj. [>o nudbe z na vedbn plače M ogla »ni oddelek »Jutra« pod »Pi itreiljiva«. 43282-2 Trgovski pomočnik mamifakturist. t večletno prakso t engro in deta I! ni trgovini, vojaščine pr»*st. lober prodajalec. iife slu-lbo. Ponodbe pod »Do ber proda'alec« na »glas oddalek »Jutra«. 48244-2 Vrtnar samski, * 15'p tno prakso. ISče stalno službo Nastop' lahko s 1. januarjem N« aIov pove og>a-"ni odd»|ek »Jutra«. 43231? Barvarski mojster perfekten v barvanjn bom ba ia pol volni, umetni «vi !i. križnpm navijnnjo. ka ki>r t4idi prosti tvarinl v aparatih, kono^ca in v ko madih ter »preturi. iSče >d.gcivarjajo?e »talno me »to Pomiirtbe na pndružni eo »Jutra« v Mariboru pod "'fro »Barvarski moj®,er«. 42797-2 Izurjen knjigovodja išče službo, prevzame tud1 ses*avo bilatK ter sprejme delo tudi za par ur dnevno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iziir'en« 43474-2 Prvovrsten krojač gre Šivat n a dom. ali vze me deio na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43468-2 500 Din plačam tistemu ki mi preskrbi kakršnokoli nameščen je. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 165«. 43539 2 Nemško konverrrcijo in pouk oodi ;iobritef>« g'»spa po 10 O.n 'j aro. — Poljanska o«ft» it. 13'U l«»o. 48177 4 Učiteljica driavmo iiprašana, poučuje klavir tn nemščino. Sam. dvakrat tedensko pri ari. 60 Din mesečno. — Marta Cigoj, Gosposko n!. št IM._48479-4 Učitelj ?nstruira orvoglmn. učence. D?« jim podlago ln vzbudi veselje do učenja. Ponudbe na o»l. oddelek »Jutra« pod »Instrakct-•n 10«. 43552-4 Iščem gospoda ki bi par Itiai pvrfeva' moderne pl-«e. prnuč"« e nogoji na otflsfi«; oddelek »Jutra« pod »Ples »1 učitelj- Potnika kroj. stroke z« privatne stranske sprejmem. Pomidbe na og.asni cdOelek »Jatra« pod »S«. 43jo9-5 in | Oglasi taa&aj« jw j 1 Din beseda; u da i janje tualov« ali ta »Ur« S Din. — Oglasi 'oeialnega značaja vaa ka beseda 50 (nt; ta d-j janje naslova aii ia ttf.ro pa S Din. (6) Sokolski kroj ■»jonsli obleko io aimski p išč za sredrnjeveiiko po-avo. tri postelje in dru-». poceni prodam. Streii-ka 24-7, levK>. 43420-6 Črno moško sukn.lo in o*-»5Vi »tolček prodam. Naslov v oglasnem odd«!-»Jutra«. »3132-6 Boljše dekle išče mesto v pekarni a" estavraciji. Sla ui tudi k manjši obitelji. Naslov po ve og'as.ni oddelek »Juitra« 43581-2 Krojaški pomočnik zn..jžen vseh del. iSče 6lul bo v boljši krojaški delov niči. — Naslov v oglasil< m oddelku »Jutra«. 43338-2 Dekle z dežele pridna in poštena, ki je bi i doslej fcM gospodinja. !3če službo. Nislov v og'as. oddeku »Jutra«. 43634-2 Mlada postrfcžnica poštena in pridna, vajena vseh hišnih del. prevzame najraje pranje. In tudi starejša fina kuharica išče zaposlenje za dopoldanske ure. — Sv. Petra c. 81. Fink Pepca. 43577-2 Iščem službo za vse na orožniško ali finančno stanico, gostilno aH menzo ali pa k ruskim družinam, ker dobro go vorlm rusko. Grem tudi lz Ljubljane. Ponudbe pod »Marija« na oglasni odd. »Jutra«. 43587-2 Kuharico h gospodu na dojelo IMem »a dva m-»«eca ponudbe i osehnimr podatki oa oglasni oddelek »Jt»tra» pod »Mlajša«. 43423-2 Elektromonter Jf^ »In^Vi pro»» kakrSnt koli plači. — Ponudbe na os***, oddelek »Jutra« oi»d »Zmožen«. «497-2 Kot blagajničarka pisarniška moč. poslo-vodkinja ali prodaialka v vseh strokah želim premenlti mesto v LUib-ljano. Kot tiha družab-nica event. v boljšo tr govino. Kapitala kot vloea ali jamstvo čez 20.000 Din, poroštvo čez 100.000 Din ter nagrada sa dobro Dosredovanje od 2 do 4 tisoč Din. — Pomidbe na osi. oddelek »Jutra« pod »Mlajša prvovrstno izvežbana«. 43601-3 Kot postrežnica alt natakarica ilfem *lnP»o. Nasrlov: Si tnonč'?. Mladinsko zaveti Me. Vič. 4»-)02-? Dobra šivilja »prejme vsa dela n« dom Ponudbe na oerMs, oddelek •Jutra« pod Šifro »Točna postrežba«. Fant rdrav. išče nlnftbo z? >n-o »eze.nje W p r h d tla k najmod*rt>»j šib vtjrcev. Dunajska ee«sta tt. la^IV. 155-P Vsako prepisovanje na stro) pr-evzam-m na dom. »lov pii»T.; a ▼ >ddeko »Jutra«. Na oglasnem 43388 3 Inkasiranje karkoli prevzame že vpeljan izkušen in znan tnkasant poleg svojega tnkssa. Naslov pošljite ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prvovrsten ln za nesljlv«. 43585-3 Potniki t>m«da 1 Din; aa da janje naslova aii iifro fi Dto. Dijaki. U iMeJa taiatr akcije, pJa Aajo riako b«šede BO par; *a »ifra ali aa dajanje naslova S Dtat (4) Šofer, šola E. Ceh Tr-ševa (Dt»naj*kaJ e«*»a St. 36. Zahtevajte prospekt Kdor lite meato pot j uika, plača ia raako i I beeod«> 50 par: «a da ; janje naslova ali u . »ifro 3 Dia. — Kdor ! »prejema potnike, pla | fta bfi*« po 1 Din; . ta dajanj« aaalova ali za Kfro pa 5 Din. fo) i Zastopnike a dobrimi i vezo mi v Indu strijekib krogih in avto^od jetjih. iščemo xa Ljubljano tn Maribor proti visoki proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod š'frf' »Mineralna olj««. 43400-5 Trgovski sotrudnik manufakturlet, emntefl ko resporvdetice ln knjig'Vod stva. ter tndl kot potn:k agil^ee i« samoatojsn. se siprejjne kM vodja konfek oije perila. — Ponudbe n» •>g!as7)i oddelek »Jutra« pod značko »Industrij« pe'i!a« 43430-5 Agilnlm potnikom •ddam b:inov:nska za »top redipo!diTie. NosVov v ogl. oddelku »Jntra«. 4MT:-6 Velik spalni divan z modroci, dobro ohranjen in Sist. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43320-6 Krojaški šivalni stroj iralo rabljeno mnSko kolo :n nova črna obleka za srednjo postavo, radi od potovanja ugodmo naprodaj n» Vodovodni cesti št. 77. 43469-6 Nove plošče etii io D.n ia 30 em ^ Din in skoro nov trif-vin His Master in Cohunibia rudi o na priključitev elek-tr^e t vdelanim zvočni-k- ji tnamke »Brand.t Ber lin- ra 150 voltov za ceno 00 Dio proda Haring. Nct; tr« 5, trgovina. 4MG3-6 Krasen prt in 6 servijetfv rišelje ročno drio prodam. Narfov v oglasnem oddelku »Jntra« 43136-6 Lltoželezno peč dobro, za' večji prostor, prodam. Krakovski nasip 12. Hiti. 434o0 6 Otroški voziček giobok, dobro ohranjen, poceni na.prndat. Naslov v glasuess oddelkn »Jutra« 43463 r Peč za kuhanje, peč galper, kompleten, samsko opravo, umivalnik, šivalni stroj »Singer«, 45 k. I., pisalni stroj prodam. Dunajska c. 41. 43595 6 Avtomat, tehtnico pol leta rabljeno, prodam. Nasiov v og'a«iein oddelku »Jutra«. 4AVI1! -6 Božičnih drevesc vseb velikosti, vsako množino po nizki ceaii prodam. Naslov pri podrui. »Jutra« v Mariboru. 4X47-6 Otroški voziček moderen, uigod>no aa prodaj na Borštnikovem trgu l/I. 4363»« Gospodinje, pozor! Stedilniški obroč »Saturn« Je dokazano ne prekoslj i v. Pozor pred ponarecibaml. Naroča se pri Ludvik Ileršič, Tyr-ševa cesta 31 (dvorišče). 436C2-6 Jedilni pribor kupim. Ponudbe » navedi«) cene na oglasni ed-delek »Jutra« pod »12 oseb«. 413434-7 Dve rabljeni postelji z žimnicanr kipim. Na-ogiasnem slo-v v »Ju.tra« odid-eltn 46451-7 Antični nakit lep. kupim od privatnika. Ponudbe pod »Zlato« r,a og'a?ni oddeiek »Jutra«. 4C 433-7 Nizek koiesel! v dobrem stanju, za enega konja, kuptn. Ponndbe s okrajno ceno na oglasni »ddelek »Jutra« pod šifro »Koleselj«. 43230 7 Kupim opravo za trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r^od 7/načko »Trgovina«. 4.3478-7 Peresni voziček poodam. Prnnudbe na og^es. oddelek »Jntra« pod šifro »Pičeni«. 43470-6 Ugodno prodam elaeajno »National«, mostro tehtnico, avtomatično tehtnico »Ci-to«. kompletno novo kartoteko. peč za ko palnlco. — Naslov pove okI. odd. »Jutra«. 42994-6 Smoking frak. čm. sako z modnimi hlačami, za visoko vitko postavo. Viseča svetilka za elektriko, vse dobro ohranjeno, nrvenl naproda.1 Gajeva 5/III, stanov. 316. 43501-6 Na Javna dražbi ugodno naprodaj: pisalni stroji, dne 6. decembra 1933, ob 16. url, LJubljana, Tyr ševa 20, tovorni in osebni avto, pisalni stroji, železna blagajna, dne 9. decembra 1933, ob 10. uri, Maribor, Slovenska 2, 1 par volov, 500 kg lopat. dne 4. decembra 1933, ob 12. url. Vita nje 26 pri Konjicah. 2500 kom. opeke, dne 9. decembra 1933. ob 10. ur! v Gradcu 58 pri Litiji. stroj za zavilanje pločevine, dne 9. decembra 1933. ob 9. url. Litija 23. 43481-6 Otroški vozički lalBnd-m«!*1 'n nalpon«'* r fr.vam' »Vzklil »•»»!? nov 3'inko Ktielsr Ljub lana VU ColovSV« n 4? 852 f Perje pnb. 15 vrst od S Dlfl na prej ter volno ln žimo za madrai-e na'ceneje or» dala Sega Wolfova nI 1? ivorigjo. 3116 Perje gonj« fftohamO kg 36 Di® oi»rj« 'čoh»no> kg 36 Dir n vra<, kg 16 Dir b a 11 p n h kg po IfiO Dir razr>oI!11a o« tvJStoem oov /etjn n»1tn*J»J« 5 kg L B-or.nrtč. Zagreb, tllea * 81? 6 Prodam: ihranVn kr>oJa«k' •troj fcormtrK- banfo oma ro drii<»n »ohno poh*'vo iti nekaj kosov tr?->v#ke ■»prave. — Flortjanska Ml 43TOfifi Radi selitve prodam poceni nekal pohištva, tudi noeamez-no. Ogled tri dni. Vo žarski pot 4. pritličje desno (konec Florjan ske). 43545-6 Trgovsko opremo ste'a?e in putt p-odam. Na «!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43560-6 Različne spalnice orehove, in smrekove kn hinjske opreme po na.jmiž'" ceni dobite ed:no le pri mtzaratvu Albert C e r n e. Zsr. 5;ška — pri remizi. 343-6 Razne knjige slovenske in nemške po ceni pogrnemo p-oda Trlbttč. Glince, Tržaška 6. telefon 2605. 43611-6 Smuči 1" san^e orttnafio na-"boljli trdelek dobite na1itr7 Krasno božično darilo Zelo ugodno naprodaj popolnoma nov, nedotaknjen »Mayerjev leksikon«, 12 zvezkov, zadnja izdaja in mali »Broc.kha ns«, 4 knjige Poizve se pri SpedicVjski firmi Grom, Kolodvorska ulica. 43629-6 Povečevalni aparat zelo prikladen za amaterje, poceni naiprodaj. Ponudbe podružnico »Jntra« v Celju pod Mačko »Fotografih«. 4&M3-6 Stojala za dežnike 38 Din. sedežne in otročje kopalne banje 185 in 220 Din prodaja kleparska delavnica Anton Puchs. Gosposvetska c. 16 pri »Levu«. 43581-6 Kovčeg-gramofon angleški, s 30 ploščami prodam za 650 Din. — Ogleda se samo ponedeljek zaradi odpotova nja. Opekarska 37. pritličje, 2. vrata, levo. 43631-6 Varilni aparat hamle na kisik, varilne pištole, redukini ventil, Excelsior rezila za pl. na vaj. priprave za uva ljanje cevi. (Rohrlauf-valze) ln stol za pollra-nje se ceno proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 43619 6 Originalne slike in razne starine ter po hištvo zaradi selitve oroda Tribuč, Glince. Tržaška 6, telefon 2605 43510-6 Paznrodafne cene! gramofoni 250 dinarjev tridelne rx*>te11-ne tramiture 210 Din Komniptrin m'—na rrtna 70 Din Kras n« Wkidarila no ">* m.n. Tvvrševa e veža. 4353S 6 Mlin za moko -kom.1 nov fn-«nosn1> vi 7rm»11e P^MI^flO vflo«--s*nr>r moVo fltl 1(W> VllfKrrflmor' fBc^rotta^ '»-o ^»''Vost 50 '40 krot 160. sfc ceno i-»via N««iov v otomane. spalot fotelje, Jimnice itd si boste na iavil; najugodneje pri ta-iiet.nikn Kobilica Avgustu v Dvafakov. užicl štev. S. Oglejte si irložbeT*) "k on na ryrSevi eeeS I'»v »6 4333S 12 Kompletno spalnico u eno o«*bo, poceni pro dam. Našlo« t ogaenem oddelku »Jutra«. «403-12 f---- Pohištvo lz trdega vezanega mehkega lesa v najnovejši obliki kakor tudi tapetniške Izdelke dobite naj ceneje v zalogi pohištva Vegova ul. 6. 43523-12 Spalnico s psiho za 1900 Din proda, ter iz deluje po naročilu najce neje io solidno spalnice ti) kuhinjske opreme Bitenc L. G "ep^ke uica Stev. 10. 43514-1? Moderne spalnice Iz orehove korenine, trde ra in mehkega lesa. ku injsko ter drugo pohištvo dobite najceneje pri And!« vicu v Komenskega nI. 34. 43583-12 | Hranilne knjižice E metek« hranilnic« ljub Ijaiuske kupim. Ponudbe d« oglas. oddelek »Jutra« pod »Brez posredovanja 100*. 48389-16 Spalnice »d 2000 Din in kuhanje od 900 Din dalj* nudi mizar #tvo Josip Goljar, Gospo »velika cesta 13. 43632-1? Prehrana tiaot lili prebrauo plač« ca vsak« bHB»do 1 Din: kdor išč« prt> hrano pa ta besedo 90 par; ta dajanje ua »lova a& Šifro S Din. oiH-om* t Din. (14) Trgov »H ogiaii 1 Dim Abonente poceni sprejmem na tel« dobro domačo hrano na Tvreevi cesti 31, dvorišče, levo, 43532-14 Vuka beseda 1 Din; [ u da.ja.nje naslova aH > šifr« oa 5 Din. (91 | Radio-aparat dvocevni »Telefunken« t zvočnikom, ugodno proda Realitetna pisarna Grašek, Masarvkova 12 43573-9 Tricevni radio na baterij-o. prav dober, prodam za 550 Din. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 43597 9 Oglasi trg. značaja p" 1 Din beseda: za d« naslona ali t* Šifro 5 Din. — Oglat® •socialnega »načaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al: >=» Šifro i*» S Din. (81 »Ljubljanski Zvon« nevezani letnik 1924., zelo dobro ohranjen naprodaj za 60 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jtttra«. 43564-8 Oblačila Irg. oglas po 1 Din beseda; za dajanj« aa ilov« ali za šifro 5 Di-Oglasi socialnega in« čaja vsaka beseda 50 far; ta dajanje naslova uli a» Šifro S Din. (131 Plašč »a deklico do 18 let, temno moder, z krznenim ovratnikom, poceni naprodaj. Gradišče 8a III, des no. 40442-13 Črno moško suknjo in temno o-bleko, za viso ko osebo, prodam. Nasov t oglasnem oddelku Jutra 43312-13 Ugodno naprodaj: dolga moška črna suknja, kratka moška rjava suknja — za srednjo postavo. Na «y'ed m<>d 12. in 14. uro t Tavčarjevi ulici št. 3'II desno. 43384-13 Potovalni kožuh (W aschb&r) in pariško operno kukalo poceni naprodaj Nariov v »(rasnem oddelku »Jut.ra«. 43379-13 50.000—200.000 Din posojila išče rentabilno, brezkonkurenčno in edi no podjetje v državi. — Sprejme se event. družabnik z ali brez sodelovanja. — Ponudbe pod »Družabnik 1934« na ogl. odd. »Jutra«. 43510-16 Ugodna prilika! Večje zelo dobro že vpeljano gradbeno podjetje sprejme stalno v službo dobrega knjigovodjo ali stavbnega tehnika, ki bi posodil pod ietju za povečanie Istega od 100.000 do 150 000 dinarjev na večletno amortizacijo s 6 odst obresti. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ood »Ugodna p-llika«. 43483-16 Kupim kniiico Hranilnice Kmečkih ob-*ln v Liubllani z vloso do 40 000 D'n. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod »Takoj gotovina«. 43561-16 Družabnika s 50. do 100 000 Din v n proti popoln geranf-ij1 ;ttem. Ponudh. na >g'a«n! odd-lek »Jutra, pod »Takoj razpoložljivo« ^ 4319216 250.000 Din posojila v gotovini ali knjižicah proti vknjižbi na nrvo mesto išče mlada gospodična. htSna pocestnica. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Mlada posestnlca«. 43547 16 Tekstilno podjetje 30 statvami v obratu, išče družabnika primernim kapitalom. — Ponudihe ne oglas, oddelek Jutra« pol š-fro »Tekstil ni strokovnjak«. 43496-16 Fin?nseria s 50 do 100.000 Din gotovine za prevzem rentabilne trgovine v centru LJubljane. Pismene oonudbe pod »Za1am-*en dobitek« na oglasni odd. »Jutra«. 43538-16 Posredujem č<*nar na hran. knjižice vet:.kib dena.rnib zavodov Rudolf Zore. Ljiih''an« Gledališka 12. 43B80-16 Do 3000 Din mesečno Vam lahko nosi stalno znesek 20 do 30.000 Din. ako sofinacirate nakup blaga za dobro vpelia-no podjetje. Detajlne rtonudbe pod »Blago Je denar« na ogl. od'o.v v oglasnem odd'lkn Jutra«. 43456-19 Vsak» tHiSeda 1 Din. ca dajanj« oaMoiva ali sa «fro oa S Di n (171 j Gostilno c trgm-vn« even4. nekaj posestva oddam takoj v najem na prometni točki blizu Ma.ribore. Potreben ka, pital 25—30.000 gotovine takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ta koj oddam«. 43406-17 Prostorno klet >ddam v naie-m za trgovt oo t vinom Istotam t>r« iam večjo mn-'?ino vin ■«kih sodov. Kranj Glavni trg 118. 42891 17 Gostilno na prometnem kralu. v bližini kolodvora, oddam v na1»m takol ali no^tie ie. Klet pr1m«"-na zg zaloeo vina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »»Notranjska«. 43663 17 Klepar, delavnico že oibstoiečo, oddam v Zg. Šiški. Celovška ee=ta 65. 43326-19 2 pisarn, predora >dda « 1 januarjem 193S v svoji palačr v Oopovj ul Delavska zbornica v Ljub jan.i. Reflektanti nai s» avijo osebno med uiradni i iM-fl-mi od 8- do 14 ure zborničnem uradu. 43295-19 Več pisar, prostorov nasiproti glavne prvšte tako! oddam. Naslov v ogl. ddeliku »Jutra«. 43343-19 Trgovino in točilnico oddam. N««!ov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43500-1O Štajerski šramel dobi zaposlitev v prima lokalu v Zagrebu. Po_ možnosti v narodmib n«šah in r. nekoliko ženskimi Slani. Nujne ponudbe pnd »Sft'*^« na Pub'ic:ta6. Zagreb. Ilica št.. 9 43414-10 Suho skladišče 2 prostora, vhod s ceste in veže. električna razsvetljava, cementna tla. na Starem trgu. takoj oddam za mesečno 1000 Din. 43512-19 Trgovino dobro vpeljana, z mešanim blaeom. v najbolj šem centru Ljubljane, prodam zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi po-rroil. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Brez konkurence«. 43513-19 Manjše posestvo tik na meji Rogo&k« Slatine zaradi bolezni takoj ugodioo naprodaj. P>o«se-obsega hišo « 3 sobam' it pritiklinami, go fiptdarako poslopje a hI« vii za živino in prešite. Na vrtu je cca 100 tadnili žlahinih dreves, mali vrt-jvi za zelenjavo in stalna voda. Lega je najprijaznejša. ker je izredna točka z razgledom na vse strani. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 43281-30 Manjše posestvo kup;m. — Joško Plennik, aerodrom, Dev. Mar. v Polju. 43170-20 Lepo posestvo vinogradom, na katerem se redi 8 g av živine, oddaljeno 5etrt ure od fa-re in šole Tržišče na Dolenjskem. z prem:5niuami, živežem in živino prodam. Polovico se plača v gotovini, ostalo lahko hranilna knjižica. Pojasnila da-e Ivan Gačnik. Tržišče, Dolenijs-ko. 43147-20 Gradič ali slično kupim ali vzamem v najem v Sloveniji na lepi solnimi ieg . arondiran z večjim zemljiščem. vinogradom in po možnos-ti gozdom- Pouudlbe z detajlnimi podatki in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gradič i slično«. 43422-20 Nova hiša enonadstropna, dvosta-novanjska. blizu Stadiona. naprodal za 190 tisoč Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43528-20 Lep biro v strofrem centru mesta, opremljen ali neoprem-Ilen naiceneje takoj oddam. Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. 43534 19 Lokal za buffet oziroma vinotoč z in-entarlem oddam za 1. december ali poznele. — Naslov v ogl. c*•'elku »Jutra«. 43614 19 Vsa-ka beaeda 1 Din. j <* dajanje naolorva ali I Aifr« pa 5 Din. (20 I Kmečko posestvo obstoječe iz 16 oralov njiv. travnikov in gozdov, skupaj 7 komadov, vse na ravnin« varno pred popla vam poceni pro-dam proti gotovini. Po žeiji ku.p ca v. v> r m živim ali m rt rim inventarjem. Eveotn elno prodam tudi hišo t ma.r.i komadov zemljišča Samo resni interesenti naj se javijo na nasiov: A v gust Kaiin. Trnovlje št. 51 pri Celju. 43391-20 Sredi Novega mesta naprodaj hiša * 4 sobami in pritiklinami. Klet primerna za vsako v:nsko trgovino Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 43410-20 Dve hiši 9 stanovanjsko in 4 sta novanjsko. obe 5 min. od glavnega trga Maribor 1200 ms vrta prodam zelo poceni. — Dopisi na Halnik F.. Maribor. Ga-jeva ul 41. 43646 20 Novo vilo moderno petitanovanjsko v Ljubljani prodam Na ov r>ove oglasni oddelek »Jutira«. 43105 20 Leoo, nOvo hišo na Viču ob meji Ljubljane. tri sobe. kuhinja, pralnica, druge prttikli-ne, velik sadni in zele-niadni vrt. 10 minut od tramvaia. usodno prodam. Prevzame se tudi 'ahko hipoteka. Rekar Sp. Šiška. Goriška 31. 43509 20 Ugodna prilika za nakup zemHišča Proda se približno 7000 kv. metrov zemliišča za tO stavbnih parcel v Sp. Š15ki. teren peščen krasna lega, po ceni 30 Din za kv. meter. — Več po*asn11 pri J. Mer har. Sp. Šiška. Dermo-tova ul. 44. 43518-20 Posestvo v dravski banovini samo blizu mesta in železniške postaje, kupim. Richtmann. Llubliana. Tav<*s>ripTr„ r Prodajalci pošljite opise. 43554-20 Parcele tik ban=*rp "nrave. za vilo 800 m' za knjižice ob Dunajski cesti & 100 dinarjev pri Stadionu. 600 ms & 120 Din proda Adamič, Vošnjakova 4. 43590-20 Posestvo v najem približno 5 oralov s sta novanjem, gospodarskim inventarjem vzamem v bližini LJubljane. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43608-20 Majhno hišo ob glavni eosti prodam za 20.000 Din. Gostilna Peč-nik Sp. Kungota. 43648-20 Kmečko posestvo v Mleščevem št. 11 pri Stični se proda na prostovoljni dražbi dne 7: decembra 1933 ob 9. uri na licu mesta po draž-benih pogojih, razvid nih pri dr. Tominšeku Goimiru, odvetniku v Višnji gori. 43579-20 Starejša gospa išče solastnico za manjše posestvo na deželi. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Last niča brez svojcev«. 43590-20 tanovanja Vsaka t*»eda 50 por; m dajanje naslov« aH u iifro 8 Din. (21-a) Stranka brez otrok šče za takoj enoeobro stanovanje s kuhinjo, možnosti v centru. — Ponudbe na 0'glasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez otrok«. 43348-21/a Trisob. stanovanje oddam takoj ali pozneje ▼ Dravski ulici 9. 43218-21 Štirisob. stanovanje visokopntličtK) — na novo preurejeno, t kopalnico in inigimi postranskimi prostori ter pritiklinami, plinom in elektriko oddam i decembrom. — Pojasnila v Subičevi ulici Stev 3/1. 43332-31 Enosob. stanovanje pritiklinami oddam r Sp. Šiški, Knezov« ulica št. 11 43476-21 Dvosob. stanovanje oddam v Trnovem, Cerkvena ulica 21. 43475-21 Trisob. stanovanje komfortno, e plinom in ko-lalnico oddem na Domobranski cesti štev. 17/1. 43494-91 Za februar 1934 iščem dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami. Ponudbe na og'as. oddelek »Jut.na« pod šifro »Mlade zakonca«. 43570-31/a S tanovanje Dvosob. stanovanje parkerirano, z elektriko !n souporabo iKrpalnice oddam takoj po zmerni ceni v Zg. 5:ški 6t. 221 — Jenčigajev pot. 43464-21 Blizu Slov. Bistrice oddam v hišici, pol ure od večjega kraja lepo stanovanje s pohištvom upokojenemu zakonskemu paru brez otrok. — Najemnina nizka. Ponudbe pod »Mirni dom« na ogl. odd. »Jutra«. 43526-21 Enosob. stanovanje kuhinja, elektrika, par keti, vodovod, poceni takoj oddam. Bučar. — Zg. Šiška 241. Pod hribom. 43599-21 Stanovanje v I. nadstr.. dve sobi. kuhinja ln drvarnica, oddam za 15. december alt 1. Januar v Kolodvorski ulici št. 35. Čas ogleda od 9. do 12. ali 2. do 4. ure popoldne. 43566-21 Dvosob. stanovanje a pritiklinami oddam z decembrom ali januarjem v Einspielerjevi ulici št. 21. 43567-21 Dvosob. stanovarle s kuihinjo takoj odda Rov-sek. Kolodvorska ulica 35. 43342-21 Vsaka beseda 1 Din, ta dajanj« natMoora ali na Šifro p« 5 Din. (21) Štirisob. stanovanje s pritiklinami oadam za 1. febr. v centru. Reslje-va cesta 1, pri hišnici. 43342-21 Stanovanje 2 s-ob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. jan. Nas!ov v oglasnem oddelku »Jutra« 43426 21 Dvosob. stanovanle iiarketirano. oddam « 1. ;anuariem a pritiklinami za 550 Din. — Kodeljevo. Povšetova 37. 43455-31 Petsob. stanovanje s kabinetom event. le 1 iM 9 »ot»i t ikvitm.reijo sijteretin. » prHikMno. v vili blizu ivMitre LjnbHane soimfina in mirna lega m" terni komfort oovsem r* vvvimnn oddam takoj »H * februarjem Nasiov pore vglasni od dedek »Jutra« 40854 81 Trisob. stanovanie oddam v Klunovi ulici 12. Kodeljevo. 43521-21 Dvosob. stanovanje s kiuhiujo, pritiklinami — elektriko in plinom takoj oddem za 600 Din mesečno na Starem trgu štev. 17/1. 4/3511-21 Trisob. stanovanja z ali brez kopalnice oddam takoj in s 1. februarjem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 43538-211 Stanovanje epo in solnčno. eobe, kuhinje in pritiklin, oddam akoj v Stožicah Sft. 130 — Dunajska cesta. 43585-31 Dvosob. stanovanje dobi zakonski par proti varnemu posojilu. — Ponudbe pod »»Oskrba« na ogl. odd. »Jutra«. 43555-21 Štirisob. stanovanie s kopalnico ln vsemi drugimi pritiklinami oddam v vili na Mlrju za februar. Pojasnila daje dr. Zalar, Sv. Petra cesta 2. 43599-21 Več stanovanj takoj in za pozneje po znižan! ceni odda Tri-buč. Gllnce, Tržaška 6. telefon 2605. 43612-21 Majhno stanovanje dvosobno, s kuhinjo oddam poltenemu plačniku na Celovški cesti s 1. januarjem. Poizve se Poljanski nasip 12 /II., vrata 12. 43586-21 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini, cesta VI/30. 43575-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, pritiklinanri in vrtom odda s 1. ianuariem Pavel Markelj, Bičevje 5. 43576-21 Dvosob. stanovanje 'akoj oddam. Poizve se v oisarni na Sv. Petra ceeti št. 43. 43596-21 Opremljeno sobo lerpo, mirno, • vhodom Is stopnic, parketiran, elektrika, oddam takoj. Mirje, Marmontova 11, vogal Lepi pot 10. 4344S3-23 Sobico ▼ blitini St. Jakotekegt mostu takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43*38-23 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, blizu sv. Krištofa, oddam. Bežigrad 15, vila »Rozin-ka«. 43427-23 Na stanovanje io brano sprejmem dva gospoda, ki imata stalno službo. z» 400 Din mesečno. Naslov v og'a snem oddelku »Jutra«. 4-34.17-23 Sobo za 3 ali 2 osebi oddam. Poseben vhod, zračna, čista. Gosposvetsko 10/11 levo. 43460-23 Sobo za 2 osebi udobno npremtjerH). v novi vili po'eg sv. Kriitofa od da solidna družina po prav zmerni ceni. eventuelno z oskrbo Naslov v og'flsnem oddelku »Jutro«. 43347-23 Samsko stanovanje komfortno, oddam s 1. ja mi a rje m boljšemu gospodu. Poizve «e v Beethovnovi ulici St. 14 — pri h;šn;ku. 43248-23 Sobo 'epo opremljeno, • posebnim vhodom s stopnic, za dve osebi takoj oddam za 200 Din v Sp. Šiški. Oo-riška 31. 43(508-23 Sobo lepo opremi lena. k upo--abo kopalnice in s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema samo bollšima gospodoma. — Miklošičeva 34/11.. levo. 43527-23 Opremljeno sobico z dvema posteljama oddam samo čez dan odsotnim priprostlm čednim osebam za ceno 180 Din mesečno. Ceg-narjeva 4. dvorišče, blizu bolnice. 43557-23 Prazno sobo v katero se 'ahko postavi štedilnik, oddam na Glinah, Tržaška cesta št. 30. 43522-23 Gospoda vzamem na stanovanje ln hrano za 500 Din mesečno, ali 125 Din tedensko na Sv. Jakoba trgu štev. 5. 43525-23 Opremljeno sobo lepo in svetlo, z 2 posteljama oddam 2 gospodičnama, gospodoma ali zakonskemu oaru takoj. Verovšek. Hrenova u.1. št. 13. 43531-23 Sobo lepo opremljeno, v centru ta.koj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43530-23 Sobo z 2 posteliama tudi z vso oskrbo oddam na Vido vda ns ki cesti 1/1. preko dvorišča. 40520-23 Opremljeno sobo s separatnim vhodoM, pri Zvezdi takoj oddam s postrežbo za 270 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 43558-23 Sobico s posebnim vhodom, v cen trn mesta oddam s 15. decembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43562-23 Prazno sobico odda Tavčar, Reber št. 15. 43550-53 Sobo zračno ta srvetlo, s separi-ran:m vhodom, tudi dijaku oddam v Roini dol:ni. sta IV št. 25. 43568-23 Lepo stanovanje enosobno ali dvosobno, s pritiklinami poceni oddam v Mostah. Predovičera 28. 4S630-2' Podstrešno stanovanie •epo in solnčno. enoosobn« « pri t.; klina mi oddam v Ale-ševče-vi ulici štev. 30. 43622-21 Sobo s kuhinjo akoj oddem. Poizve se na Tržaški ces>ti štev. ?6 — mlekarna. 40605-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami takoj oddem v Rožni dolini, cest« XVII št. 24. 43593-21 Sobo odda V»ka 50 par. c« dajanj« oaitlo** aH za tifro 9 Mn. (ž&< 2 parketirani sobi, kabinet, pritikline. oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43418-28 Onreml5eno eoho s fisto posebnim vhodom oddam takoj boljši osebi. Hrenova 12. 43481-23 Sobo takoj oddam z« 150 Dim Vnstovškov« ni. 8. Mirje. 48462-28 Sobo s posebnim vhodom takoj oddam v Salendrovi ulici št. 4. pritličje. 43458 23 Sobo opremljeno, v strogem centru, lepo, s kopalnico, oddam solidnim go spodičnam. Sprejmem pa tudi na hrano, cena zmerna. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 43548-23 Sobo s poseboim vhodom in kopalnico, v centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40600-23 Lepo in veliko sobo z dobro hrano ter vso oskrbo in souporabo kopalnice poceni oddam dvema osebama v Strossmayerievi ni. št. 4/1 desno. ' 43607 33 Prazno sobo s separiranim vbodom in električno lučjo, oddam s 15 decemb^o-m v De-moto-vi ulici ?S1. 43606 23 Sostanovalca sprejmem k miajlemu dijaku v celotno zelo dobro oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 436Č7-23 Sobo lepo oprenUgt-.no, v cent.r» mesta takoj poceni oddam 2 osebama. Nas>'">v v og'as. oddelku »Juir««. 436S3-Ž3 Lepo sobo oddam enemu za 80. dvema osebama za 160 dinarjev v visokem pritličju, elektrika. Odda se tudi prazna zakoncema. Zelena jama. Dete-lova 24. 43563-23 h. Vsaka boseda 544-23/a Gospod išče lepo sobo za takoj v bližini Tabora, Sv. Petra ali Poljanske ceste. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutna» pod »Častnik«. 43039-23/e 2 boliša gospoda Iščeta eno ali dve leno opremljeni sobi s kopalnico ln posebnim vhodom v centru mesta za takol. Ponudbe pod Šifro »1000« na ogl. oddelek »Jutra«. 43623 23a 77/ Vsak« bnseda t Din: ta dajanj« naalova aii Sifr« pa 5 Din. (24) Mlada gospodična inteligentna, v težki življenjski borbi, išče plemenitega iskrenega prijatelja. ki bi ji tudi pomagal. Ponudbe na podružnico »Jiitia. Mni. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »San«. 43284-26 Gosli in salon, citre dobro ohranjene prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43366-26 Koncertne citre gitara in violina naprodaj v Florranski ulici štev. 40, pritličje. 43480-26 Piano-harmoniko z večjim oktavnim obsegom. brezhibno, kupim proti obročnim mesečnim odplačilom.. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Harmonika«. 43490-26 Sobo s predsobo akoj oddam kot poslovni rt-odtor ali za stanovanje. Poizvedibe med 10. in 12. ter 14. in 16. nro v Selen-hurgovi ulici 61. vra*a 14 45613-23 Dve nrazni sobi lepi, veliki, vezani, svetli in zračni, z elektriko, parketom in balkonom, brez knbinie poceni oddam na Resi je vi cesti 30. 43620-23 Čisto sobo oddam z vso oskrbo ali h-ez na Emonsfei cest- B/T levo. 43655-23 Opremljeno sobo čisto, južno ležečo, z vho d-om s stopn;ic. takoj od dam poleg Tabora — Vr hov&eva ulica 9/1 desno. 43654-2? Opremljeno sobo g posebnim vhodom, takoj oddam bo'j5i osebi v Gra diščn 17, pritličje, desno 40656-2? Sobo oddam 2 os°bame z oskrbo ali brez v Vegovi nlici 5. Pn nirk: ceni P* sprejmem abonente n« boljšo doma5o hrano. 43626-?« Mlad obrtnik samostojen, v mestu, želi poročiti gospodično v starosti do 30 let. Slika za-žeijena! Dopise na podiruž. »Jutra« Maribor pod šfro »Poroka«. 43278 25 Mlad obrtnik išče gospodično ali vdovo, sta.ro od 20 do 35 let. s kapitalom aii pokojnino, radi povečanja obrti v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ►Simpetičen«. 43228-25 Starejšega gospoda dobrega položaja, izobrazbe in srčne kulture, želi spoznati simpatična, inteligentna dama v duševno razvedrilo :n prijateljsko pomoč k pod*-gu podjetja. Poročitev n' izključena. Dopise na ng-asni oddelek »Jutra« pod »Mirkultdom«. 43440-25 »Fortuna« Ljubljana. poštni (»reda! V. 261. pisarna za lenitn*' ji»»redov».nje Vem pošlje pruspe-kt proti predplačilu 10 Din. 282 25 Samostojen obrtnik želi znanja z mladenko od 18 do 22 let, velike postave v svrho poznejše ženitve. Premoženje zaželjeno v gotovini ali hranilni knjižici. Le resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomlad«. 43516-25 Kdo posodi za par tednov piano-harmoniko proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Posodim«. 43491-26 Gramofon s ploščami, dobro ohranjen. ugodno proda Realltetna pisarna Gra šek, Masarvkova 12. 43572-26 Pianino dobro ohranjen, z lepim gasom. poceni proda V:dic Cernetova 6. 43571 26 Mizarske stroje »Mjene, » ali brez motor jev in elektro-iaganjač za 7 '/« Ks, kupim v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutta«. 40536-29 Pisalni stroj rab'jen, kup:m. ponudbe na oglas, odaelek »Jutra« pod značko »A. B.« 43o43-29 Pisalni stroj Triumpb s kovčkom, nov, in fotoaparat 9/12 ugodno naprodaj. Naslov [rove oglasni oddelek »Jutra«. 43016-29 Obrt Vsak* 0e«e na žeijo tudi po meri. Na zalogi pa je velika izbira najnovej šib oblek, kakor tiud.: gu bastih kril. Muz. š.>sklh halj itd. Og.ed brezobvezen Se priporoča MichaJiček. Stritarjeva ulica štev 7'III 42808-30 Cenjene dame! Prodajamo lepe in fine damske klobuke po lastnih cenah. Poslužite se prilike, dokler traja zaloga. Franc Bern.ik. d. z o. z.. Dunajska cesta 12 (Matjanovo dvorišče). Istotam se sprejemajo popravile. 4S271-30 Cenjenim damam se priporoča modni salon Josipina Iglič. Tavčarjeva ulica 3. Izdeluje se po du-na:skih in pariških modelih. 43350-30 Vsaka boseOi 1 Din. za dajanje naslova ali šifro pa 5 Din. (31) Radi Pathe - Boby se blagovolite zglasiti pri meni. L>:n fi.pošto\a- njem dr. J os. Tomšič, Tavčarjeva 13. 43416-31 Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila.. Na željo pridem na dom. Terezija K ran jc, Vodma t-Lju bijana, DrušDvena ulica štev. 23. 43502-3' Člani »Vzajemne pomoči« zglasite se takoj zaradi skupne akcije pri A. Komac, Zgornja šiška 82 (pod hribom). Za pismene odgovore priložiti 6 Din v znamkah. 43584-31 I. jugoslov. »Izmenjalnica« dela, poklicev. Izumov, blaga, nepremičnin, gotovine, vrednot. — No vogospiodarski krediti! — Pojasnila daje: »Mar-stan«, — posvetovalnica Maribor. Slovenska 22. (Vpisnina 10 Din vnaprej). 43650 Orehova jederca umetno poeufeeca, popolnoma brez vlage — in modri mak za potice audi najceneje Sever St. Kom p.. Ljubljana. 43337-33 Pozor! Ia bačto moko. koruz», mast svinjsko in gosjo — isto tudi sušeno, kakor tudi pitane goske dobavlja Export Majerovič. Oonopl.a 43186 33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno, v sodih — p« brezkonkifpnčinč ceni dobavlja Homan, Sv. Petra e. št. 83. 43lei in d.rugih notranjih »redstevl Specialne prospekte pošiljamo diskretno v taprtl kuverti bret zunanjega napis« — proti pr^šiijet.v^ 5 Din v znamkah »Sains«. Zagreb, 6 Jo Savska 10. 30-- 40 Vsaka boseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Elitni Miklavž obišče Vaše malčke n« domu. Informacije vsuk dan do ponedeljka r» Trgov, akademijo, Aškerčeva ui. ' 43400-37 H Vsaka OeseOla 1 Dui. za dajanj« naslov« ali za šifro p« 5 Din. (32) Dražba preprog razne velikosti, po ugodni ceni, se vnši 4. decembre ob 15. uri v zastavljalnici. 43309-32 Ubogi dijak brei staršev — lepo pro«( kakega usmiljenega gospoda, da bi mu pre.pustil zimsko suknjo. Dopise ca podružnico »Jutna« v Celju pod »Hvaležen«. 43138-37 Vožnje s tovornim 1'Monekim avtomobilom, iščemo zs posamezne dneve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po4 »Aufco 2741«. 43515-37 Javna dražba raznega pohištva, pisalnih strojev, železne blagajne, osebnega in tovornega avta itd., se vrši 9. i*-cemb-a o*b 10. uri dop. v Mariboru, Slovenska ul. 2. 43405-32 Jazz-harmoniko kupim. Ponudbe na oglasni idd^ ek »Jutre« pod šifro »Vodmat«. 43605-26 K^omat. harmoniko rabljeno, po izredno nizki ceni proda Pešl. Tržaška 5 43653-26 Gramofon s približno 40 ploščami, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ponudbe na pedr. »Jutra« v Celju pod značko: »Gramofon« 43644 26 Stroji Vsaka beseda i Din. >a dajanj« naslov« ali ca šifro n» ' Din C29' Poročiti se želi: Več akademsko naobra Senih gospodov, častnikov. državnih tn zasebnih uradnikov, trgovcev obrtnikov. posestnikov itd. Starost 24 do 60 1. Več gospodičen in vdev s premočen tem t-i dotami. Prospekti proti plačilu 10 Din. »Fortu na«. LJubljana, poštni predal 221. 43574-25 Deutz motor 30 PS. skoraj nov, na oglje, prodam poceni. Fa-ni Laufer, Gregorčičeva 17, Ljubljana. 42848-29 šivalni in skobelni stroj (Schirfmaschiue; za izdelavo damsk'h torbic, kup,m. Slpic. Kranj. 43401-29 Domača tiskarna išče rabljene stroj«, materija!. poslovodjo. Po,nud be sprejema »Manstan«, Maribor. Slovenska 22. 43424-29 Javna dražba Dne 7. t. m. ob pol 9. dopoldne se vrši na licu mesta v Škofljici št. 10 javna sodna dražba lepe enonadstropne hiše z gospodarskimi poslopji in stavbiščem ter zemljiškimi parcelami. Kupci lahko pregledajo dražbene pogoje pri sreskem sodišču v Ljub-liani ali v pisarni advokata dr. švigelja Antona v LJubljani ali pred dražbo na licu mesta. 43503-32 Pridelki Vsaka beseda 1 Dui. ] ta dajanj« oulon «1 I ia iifro pa 6 Dia. (SS) J Čebul, zdrav suh, ki sploh ne gcije pozimi, razpošilja po 50 para Sket, Stojoci-Ptuj. 43407-33 Čevljar, čistilni stroj 'Ausputzmaschine) izboren. prodam. Vzamem eventuelno čevlje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43617-20 Prodam: ko-mpljet s posodo 3 sode starega tvička. močnega, doma s Sv. Križa, rude-čega 5 sodov. 20 h! stare ga Bizeljčana, belega, sortirano, fino, za steklenice. — Naslov: Majzelj Ignac. Vel. Malence, pošta Krška vas. Dolenjsko. 43419-33 Orehova jederca umetno presušena, popol noma brez vlage, brez na daljnega sposobna z« mle tev. ter mak modri za potice nudi najceneje Seve & Komp.. Ljubljana. 43454-3-3 Rdeče vino izvrstno. 13% močno, pro dam. Vprašanja n« naslov: R. Gal.ier, Zagreb, Gajev« ulica 17/1 d. 43415-33 DIREKTNO IZ TVORNICE: izcedno poceni n.pr. Violine ... od 69 Din Mandoline . . „ 95 „ Gitare .... „ 138 „ Ročne harmonike 69 „ Kromatične harmonike. Havajske gitare i. t. d- Žahtevajte brezplačni tvomSkl | CENIK: | NEINEUHEROLD MARIBOR it. 101 Više niste naročili skupine romanov Iz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah. II Naročite, da bo-ste deležni dobro» dejnega razvedrila! Se n brigate za svoje zdravje? tod« mislite tuvj» _ jo in mlado. BOURJOIS PARFUMEUR Izdelovalec svetovno rde«! u lice: CEN'DRE DE ROSE IX ROUGE MANDARINE. Neveste! Gospodinje! Na.jl«p*: vkraa Vni^em lom® J« peribo. taveM. po- oregrinj«*. — Najfinejie io najtrpetnejie r* okm»ite t vertMijem o troi. de!®, .mamo specijelns eo (a l» >bl-ke Ln volane aiuriramo >n eurlami,. Vsakdo ie ve. manv> aajrHSjrt 'O oajmod^r •eji>o vezilmoo. Ker sam; delo prejemamo ga sam1 nadziramo zato Vaa fcooetreif-mo. 79 ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA „ tRvLUe Ava zote !!! M u^uAre£>UA4e IVJOJ^Mjcm. /vrtiiivo — 'Rr lfltfMnwn ^anm. vvteuMvu -yJi-vaEuitBotol imvrmJ^A m -y>nai *it>j<. J r %c&vu /Ji^nu D.FfechmaiouiCo ZEhUN MAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA>WWSAAA^ r 2EPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE, KUKAVICE. STENSKE URE, ZLATNINO IN SREBRNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana S PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 11972 I—B— SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavica, beM tok so ozdravljive brez strupenih Injekcij, bre* živega srebra in saivarzana, prtprostim, toda radikalnim potoni. TisoCi žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slutaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam tn mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se lznebite bolezni. In tako se boate Šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nuale, Božetechova Ulica 10, J. 17, CSR, 162 Zdaj pa res vidim, kako znaš varčevati. Ti si res pravi biser vzorne gospodinje. Vidiš, ako bi bila že lansko leto vpisovala vse dohodke in izdatke, bi si bila oba prihranila neprijetna prerekanja. Tudi v Vašem gospodinjstvu potrebujete »Koledar žene in doma«. Ima 128 strani In stane samo Din 20.—. Naročnice »žene in doma« ga dobe za polovično ceno. Naroča se pri upravi »žene ln doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10-J. Razsaovs-stsae kssgigoveške potrebščine platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah LJUBLJANA, Florjanska ulic*, štev. 14 Telefon 32-20 Zima« iiuniska struna (Rosshaar) žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste tn v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranja. 272 Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke: Kokošje, purje, gosje in račje, navadno, s strogo čiščeno in čohano. uA ^ Po znatno nižjih cenah. -^-O5 Vzorci se pošiljajo brezplač- j ' ** no in franko. -TP* "J.' DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 60, S, 4. Največjo izbiro 12120 damskih plašesv v cenah od 195 do 880 Din, otroške od 120 Din naprej nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Na zalogi tudi fini plašči za močnejše dame! Oglejte si brezobvezno iiumriTrti n-imnuirrr-if ~ - Tovarna t L NAGLAS, Turjaški trg št. t priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. POSOJIL od 250—300.000.— Din se sprejme na objekt v vrednosti ca. 1,500.000.— Din proti knjižbi na prvo mesto. Eventuelno bi se sprejela tudi knjižica »Bano-vinske hranilnice v Ljubljani«. Dopise prosim pod značko »Prvo mesto« na oglasni oddelek Jutra«. 12255 Žične vloge 109 Din Žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko Vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 ✓SAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI NajizvrstnejSe zdravilno vino 7 FruSke gore SMUČI od 35«— do 80.— Din ŽABJEK, Fužine, Spod. Hrušica 12231 VEČJA TKALNICA IŠČE več podmojstrov in enega preglednika blaga, kateri so že bili zaposleni v tkalnici za pisano blago. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Ponudbe pod »Prvovrstno-na ogl. odd. »Jutra« Maribor. 12291 Strankam izven Zagreba smo poslali brezplačno posebni božični cenik. Kdor ga še ni dobil, naj ga takoj zahteva, ker se mu s tem nudi prilika, da si nabavi za cenen denar darilo za Božič. zsia je Blasnlkova ho ZA NAVADNO LETO 1934 ki ima 365 dal. »VELIKA PRATIKA. Je najstarejši slovenski koledat. ki Je bil že od našita pra-dedov najbolj upoštevan in je ie danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan Katoliški koledar z nebesnimi, solncnimi. luninimi, vremenskimi tn dnevnimi znamenji; — soinčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke za pobotnice, kupne pogodbe ln račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ln Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem. Koroškem Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju tn Julijski Benečiji; - pregled o koncu brejostl živine. — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; - življenjepise važnih tn odličnih oseb s slikami, - oznanila predmetov. hI jih rabi kmetovalec ln žena * ialsi. — Cena S Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi 7 vseh reS-lih trgovinah tn se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blaszilka tiasl. d. d. v Ljubljani 2C9 Kakšne blesteče, bele zobe imate! V prav kratkem času boste videli, da daje KOLVNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči z običajnimi pastami za zobe. KOLYNOS se peni v vsaki razpokll- ni. ugonablja rumenkaste madeže in lise in nikdar ne kvari zobne sklennie. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLTNOSA še danes! Zopet znižane cene. Ako si nabavite potrebno perilo, pišite po cenik Trg. doma »STERMECKI«, da se prepričate o res znižanih cenah. SAMO Din 26.— oksford srajce, Din 28.— flanel srajce. Din 36.— poplin srajce, Din 38.— bele modne srajce, Din 42.— touring srajce. Din 18.— spodnje hlače. Din 24.— spodnje barhent hlače. Din 28.— triko (JSger) srajce, Din 25.— triko maje in samo Din 25.— triko spodnje hlače. B!a«ro, katero ne odgovarja, se zamenja al! n^ ip denar. Cenik zastonj. t OVAPflA • OFPtl A • m' 08L£K CELJE ŠT. 20 a j Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klebučevine in usnja. Vel. 26—30 samo D. 32.—. Tople, moške copate, dober materijal, najboljša izdelava D. 48.— in D. 65.—. ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. D. 40#- Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste s peto samo D. 75.—. Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. D. 65.—■, vel. 31—35 D. 35.—, vel. 26—30 D. 30.—, vel. 20—25 D. 28.—. Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125.—, moški z usnjem D. 145.—. D. Ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo D. 110.—, lakirani D 115. D. Moški galoši, samo najboljši izdelek. Znamka »Tretorn« D. 98.—. D. HO Čevlji iz gumija z manšeto ln volneno podlogo. Otroške velikosti D. 80.— in D 95.—-. Isti z zip-zapiračem. črni ali rjavi, od D. 135.— dalj«. 4fumanik LJUBLJANA: Tvrieva e. I a. »P«*ov*»« MARIBOR: Gosposka nlfca 17. CELJE: Aleksandrova cesta 1. NE KUPUJTE FOTO-APARATOV!! ZAKAJ ?5 dokler niste dokončali našega stalnega brez-plačnega Soto-tečaja za začetnike!! 1. Zato, ker pri nakupovanju aparata ne znate kritično presojati vrednosti istega, pa lahko kupite aparat, ki Vam kasneje ne bo po volji. 2. Zato, ker v začetku pokvarite mnogo fotomaterijala, ne da bi imeli od tega kaj koristi in zadovoljstva. 3. Zato. ker izgubite vsled slabih posnetkov, ki so posledica Vašega pičlega znanja VESELJE DO FOTOSPORTA, ki Vam bo^ v veliko veselje, če boste pred nakupom aparata obiskovali naš stalni foto-tečaj. Prihodnji tečaj se prične 4. januarja 1934. Vpisovanje v DROGERIJI HERMES, Miklošičeva c. 30 ŠE NEKAJ! Ker je danes fotosport najcenejši vseh športov, saj dobiš v DROGERIJI HERMES fotoaparat na plošče, Sorraat 6^x9, že za Din 60.— in Box'kamero za film &x9 že za Din 90.—, ne pomišljajte in se takoj vpišite v naš stalni foto tečaj! NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 NAJPRIKLADNEJŠA DARILA ZA MIKLAVŽA SO: Vzorčaste flanele . . Enobarvne flanele . ■ Barhent za obleke . . Barhent rožasti . . . Kontenina 75 cm široka Sifon brez apreture . . Platno za rjuhe 150 cm Platno za kapne 180 cm Sifon 75 cm širok . . Din 8.- Din 38__ Creppe de Chini brez napake Din štof 130 cm širok , . . . » 9.50 10.— 12,— 6,— 8.25 18.— 30.— 6.50 40.— 29.— Volnen krep dvojne širine Volnen štof dvojne širine . . Volnen Georgette 150 cm . . Šport, blago za dam. plašče . Voln. enobarv. za dam. plašče Češki kamgarn za moš. obl. 70.-- do 190 Otroški marini plašči ...» 160 38-31. 48, 52, 82, Flanelaste Ia rjuhe 190 cm . Din 33.- flanelaste Ia rjuhe 225 cm . » 40.- Odeje iz klota ročno delo . . » 110.- Odeje iz rožastega brokata . » 195.- RADIO NARODU! Odločili smo se, da radio 100% populariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi AME-RIKANSKE postaje, na razpolago, in sicer na 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 110.— H. oziroma Din 220.— za isti aparat z vdelanim supresorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Največja radio industrija sveta PHILIPS RADIO zastopstvo SUTTNER, LJubljana, Aleksandrova c. 6 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK. 11222 PREDNO SI NABAVITE MANUFAKTURO IN GALANTERIJO ZA MIKLAVŽA IN B02IČ, OGLEJTE SI NAŠE ŽE ZNANO UGODNE CENE! Tenis flaneia od ... . Din Enobarvna flaneia za dam- sko perilo od......» Ia češka flaneia za dam- sko perilo od.....> Velour barhent za domače o^eke od.....> Rožasti barhent za jutranje obleke od.....» Beli šifon.......> Sifon boljše kvalitete . . » Najfinejši šifon . . . . > Platno za rjuhe, 150 cm . » > » » bolje kval. > Ia domače platno 150 cm . > Molinos, 70 cm . . . . > Damski in moški pulaverji od ••••..••^ Damske nogavice že od . . » Moške nogavice . ... » MA NUFAKTURNA TRGOVINA MARA RAMOVŠ, LJUBLJANA 6.50 Volneni popelini enobarvni 100 cm......Din 30.— 10.— Polvolneno blago z moder- 12.— nim karo..... > 19.— Ia blaga za damske plašče 12.— angleški vzorci od . . » 60.— Baržuni, enobarvni, znam- 16.— 6.50 ke Lindener ..... » 62.— Rožasti baržuni 70 cm . . » 21.— 8.— Creppe de chine, boljše 10.— kvalitete...... > 38— 16.— Damske hlače od . . . > 21,— 19.— Blago za moške obleke od » 60,— 21.— Angl. štofi za moške obl. » 240.— 5.— Ostanki za moške suknje 2.50—2.70 m celi ostanek » 220,— 40.— Moške srajce že od . . . > Ž2.—• 7.— Kravate že od..... > 5.— 2.75 Moške čepice že od . . . » 13.— nasproti hotela Tratnik 12287 čpidemife (hripa, influenca) skrbe prečesto ljudi zlasti roditelje, ki se tresejo zaradi svojih otrok. Oblasti priporočajo za sprečevanje infekcijskih bolezni največjo opreznost in čistočo. Odvračati je vedno laže nego boriti se proti infekciji, ki je že nastopila. Po sedanjih izkušnjah je znano, da prihajajo bakterije skozi organe za so-pila v telo. Zaradi tega morate vsako jutro in tudi nekolikokrat preko dneva izpirati svoja usta in grlo z mlačno vedo, v katero nakapate nekoliko tana francoskega žganja. Njegovo dobrotvorno delovanje je poznano že cele decenije, a tudi z Vaše strani boste dosegli uspeh v pobijanju prenašanja infekcije. Dobiva se povsod. 1. DECEMBRA OTVORITEV URARSKE DELAVNICE IN TRGOVINE JOŽE PRESTERL. RADOVLJICA ZIMSKA J A raznih vrst in prvovrstna jabolka mošančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA .»'zaaKeB-BssaK^BUZ^BBas^iavBBa VI 53786-1933. 12316 RAZGLAS Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1934 mestne tovonse vožnje v kolikor istih ne bo mogla opraviti pri-prega mestne pristave. Pravilno kolkovane ponudbe se vlagajo pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. sept. št. 2-II. soba št. 4, najkasneje ao ponedeljka, dne II. decembra 1933 do 11. ure dopoldne kjer se vrši odpiranje ponudb. Natapčnejši podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 2. decembra 1933. župan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC 1. r. . rš v*;- V-ir1'' '• MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite a uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros« Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom Vzdržuje seksualno moč do globoke starobtl. Na tisoče Cena 60 Din. močnejša 100 — Uspeti zajamčen v nasprotnem slučaju vnemo denar Havelknva ordinačni laboratot Praha 65 Nusie Božetechova Ui 10'3S J L C. 8. R priznanj Din — Za Miklavža darujte čevlje D E CI ZA SNEG IN BLATO. Za dečke, ki nikdar ne mirujejo evo, dobrih Ve!.^ 23-26 # Vrsta 9892-82 visokih čevljev iz močnega mastnega usnja Za živahne dečke in deklice v dezlju, snegu in trpežnim gumiiasMm podpiatom. — ln Ni jih treba čistiti, operejo se z Vel 35-33 Din. 59.- navadno vodo. 27-34 Din. 79.-. Zensks 57.- ŽENAM ZA VSAKO PRILIKO. Vrsta 9815-03 Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame. V teh snežkah brez skrbi greste v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostane jo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din. 49.- Crni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni, za vsako nogo in vsak žep. Lahko jih obujete v snežke. Najpripravnejse za delo doma In po dvorišču so naše „ZEPE". Ker imajo gumijasti podplat, so nepremočljive. Otroške 25, moške 35,- Vrsta 9895-08 Eleganten čeveljček Iz laka z okusnim okrasom, primeren za vsako priliko. Vrsta 2055 Udobni toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz krimer-ja. Za občutljive noge v zimski dobi nenado- f mestljivi. MOŽEM ZA DELO IN DRUŽBO. Zdravje in drago usnjeno obutev Vam najbolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in č'sto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Eleganten čevelj šivan na ram. izdelan iz najboljšega boksa z usnjenim podplatom in peto. m" aSPOSB Čevlji elegantnega gospoda za družbo ples iz laka, kombinirani s semišom. Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji del kombiniran s toplim suknom. Radi svoje otmenosti imenovani »DIPLOMATSKI". Svinjske kože tupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC t,ovar. usnja, Karr-vfc 303 VATO v tablah in 7.a odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte noje vzorce in cenik! AR^EfTER Maribor 996f. los kg Din 7.—, 10.—, čohano 16.—, 24.—, belo, čohano Din 44.—, belo Cohano, gosje s puhom kg Din 36.-, 48.-, 64.-, 84.-, beli puh 150.—. Blazine polnjene 40X50 Din 10.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernice polnjene 120X180 Din 90.—, 135.— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. Naročila preko 350.— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 267 „POSTELJINA" H. Weiss, Zagreb, Ilica 76 »TRIBUNA« F. Batjel. Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, maiib dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne <.icjujfc uavorir- rtavljen. Izdaja ta iOuzoreij »Jutra« AdoU rijunikai Ln Namam usKaruo & d. ttui uskaruaija Fiaut Jezeršek. Li> uiaeralnJ del Je Jdsuvoreo Alojz Novak. Vsi v Ljubljani,