Razgtraori z naSimi naroCnihi Vprašanja in odgovori Višina obrestl terjatve Posojilnice. Isti. Bili ste porok za dolg, ki se je imel po odločbi sodišča obrestovati s 6%, Posojilnica pa je zahtevala 9%. Vprašate, ali je imela Poaojilnica pravico zahtevati 9% in za katero dobo. — Porok ni dolžan plačati viSje obreati nego glavni dolžnik, razen, ako se je sam posebej zavezal k plačilu višjih obresti. Ako je sodišče odločilo o višini obresti, istotako niste dolžni plačati viSje (brez zadevnega dogovora). — Od nezaščitene terjatve in nezaščitenega dolžnika so posojilnice lahko ves čas zahtevale 9% obresti, ako so bile dcgovorjene. Od zaščitenih dolžnikov pa so smele za stare dolgove terjati do 23. novembra 1933 6% obresti, ako so vložile tožbo; 10% pa, ako niso tožile. Od 24. novembra 1933 naprej so smele zadruge, ki so članice zadružnih. zvez, zahtevati le 6% obresti, one izmed teh zadrug pa, ki so imele več kot 25% svoje obratne glavnice izposojene od drugih. denarnih zavodov, so smele od 1. januarja 1935 dalje do 26. septembra 1936 računati največ 7'A% obreati. Plačilo davkov od neprepisane parcele. M. Potočnik. Pred petimi leti ste kupili neko parcelo, geometer jo je odmeril šele pred dvema letoma, v zemljiški knjigi pa še vednp ni prepisana na Vaše ime; davke plačuje radi tega baje še vedno prodajalec, ki Vam na račun teh davkov odtrguje zaslužene dnine. Vprašate, ali je k temu upravičen. — Davčna uprava rea izterjava davke le cd vknjiženega lastnika. Ako v kupni pogodbi niste ničesar določili glede plačevanja davkov, je pravično, da plačuje davke tisti, ki kupljeno parcelo hasnuje. Ako hasnujete parcelo Vi, je plaeujoči lastnik upravičen odračunati plačane davke od Vašega zaslužka. Ali pot po trsh letih »zapade«? O. Kosič. V gozdu križniškega reda se nahaja studenec, h kateremu so okoliški prebivalci že sto let zahajali po vodo, niso pa zahajali zadnja leta, ker je bilo vsled dežja vode drugod dovolj. Pot, katero so preje prebivalci uporabljali, je medtem zarastla z mladim drevjem in trnjem; uprava križniškega reda je ne dovoli obnoviti, češ, da ate valed triletne neuporabe pravico do pota izgubili. Enako uprava iz istega vzroka ne dovoli zopetne uporabe ceste, po kateri ste preje že od pamtiveka prevažali drva in listje iz svojega gozda skozi gozd križniškega reda. — že obstoje^a služnostna pravica sicer res zastara vsled neizvrševanja, a v treh letih le, ako se je obvezana stranka (uprava križniškega reda) protivila izvrševanju služnosti, upravičenec pa ni uveljavil svoje pravice v treh zaporednih letih. Ako pa je upravičenec prostovoljno (torej ne radi protivljenja obvezane atranke) opustil izvrševanje služnosti, tedaj zastara služnost šele v 30 letih. — Ako so prošnje brezuapesne, pravdali se pa ne bi radi, je težko svetovati. Mojstrski izpit v kaznilnici izučenega čevljarja. M. P. Z. v P. Vaš sorodnik se je v kaznilnici prav dobro naučil čevljarskega dela. Vprašate, kako bi prišel do mojstrskega izpita in izvrševanja čevljarske obrti. — Najprej bo moral opraviti pomočniški izpit. Pri tem bo moral dokazati s potrdilom zavoda (za izvrševanje kazni), da se je najmanj tri leta učil čevljarskega obrta ali kot delavec delal v rpkodelski (čevljarski) delavnicl v zavodu, da je pismen in da je pohajal in uspešno dovršil rokodelsko šolo v zavodu, če je taka v zavodu. Brez predhpdnega pomočniškega izpita bi smel opravitl mojstrski izpit le, akp se je izučil Cevliarskega obrta (z najmanj trilet- nim delom, odnosno učenjem) in nato delal v čevljarskem obrtu v zavodu še najmanj štiri leta, če je trajalo delo v čevljarakem obrtu v zavodu manj ko štiri leta, sme opraviti mojstr8ki izpit, če dokaže, da je bil zunaj zavoda kot pomočnik ali tovarniški delavec še toliko čaaa, kolikor mu nedostaja do štirih let pomočniške zapoalitve. Izpit ae opravlja pri komisiji, ki je pristojna za kraj njegovega stalnega bivanja. — Za izvrševanje čevljarskega obrta je potrebno, da si izprosi zadevno dovolitev od okrajnega glavaratva. V to svrho se mora najprej prijaviti pri združenju čevljarjev, predložiti rojatni tn domovinaki list, nravstveno spričevalo in spričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu, plačati tako zvano inkorporacijo, združenje bo vlogo poslalo obrtnlški zbornici v Ljubljano, le-ta mu bo izstavila potrdilo po § 95. obrtnega zakona in s tem potrdilom opremi prošnjo na okrajno glavaratvo. Zbrisna pobotnica — stroški. N. Plohl. Otroka, ki sta postala polnoletna in dobila svojo terjatev plačano, naj napišeta izbrisno pobotnico z vseblno, da potrjujeta, da sta dobila svojo terjatev (ki jo je opisati) izplačano ter da dovoljujeta, da se zbriše zastavna pravica, ki je bila v prid te terjatve vknjižena pri nepremičninah (navesti je kat. občino in vložno številko). Taksa znaša pol odstotka terjatve. S to pobotnico lahko otroka sama ali lastnik obremenjenega zemljižča na kak uradni dan predlaga pri pristojnem aodišču vknjižbp zbrisa zastavne pravice. PlaCati bo treba le 15 dtn za predlog (ako znaša terjatev 14.500 din). Kdor propade v pravdi, plača stroške nasprotnika. E. P. G. V neki kazenski stvari ste podlegli; pri razpravi ni bilo govora o plačilu stroškov nasprotnikovega odvetnika, sedaj po osmih mesecih pa je predlagal nasprotnik, naj se Vam nalože v plačUo hkratu s pričninami in odškodnino za njegova pota. — Najbrž ste preslišali, da je aodnik pri objavi sodbe izrekel, da morate plačati tudi atroške kazenskega postopaHja. Med slednje stroške pa spadajo tudi pričnine, nagrade in pctrebni izdatki branilcev in drugih zastopnikov strank ter ev. potrebni izdatki nasprotnika, ako je bil zaslišan kot priča. Zato boste morali žal tudl zadevne stroške plačati po aodni odmeri v osmih dneh, da ne bo nasprotnik vodil izvršbe. Stroški odvetnika, ki je bil postavljsn od odvetniške zbornice. M. H. St. I. V neki pravdi Vam je bila podeljena pravica revnih in za sestavo priziva ter zastopstvo v prizivnem postopku postavljen odvetnik. Le-ta zahteva od Vas placilo zneska 303 din kot svojo terjatev, kar ae Vam ne zdi utemeljeno. — V predmetnem primera Vas je moral odvetnik zastopati brezplačno in niste dolžni plačati nikakih sodnih ali drugih stroškov. Le ako ate naknadno dobili možnost plačati zastopanje, bi imel odvetnik pravico, zahtevati od Vas nagrado. V prizivnem postopku so novote nedopustne. Ista. Opozarjali amo že na tem mestu, da mora atranka že pred prvitn aodiščem iznesti vsa dejatva in okolnosti, ki so važne za ugodnp rešitev pravde ter predlagati vsa dokazila, kajtl v prizivu in pri prizivni razpravi so novote (nove trditve, nova dokazila) nedopustne. K prizivni razpravi se vabl — akp ni treba zaslišati strank — le zastapnike; radi tega niste bili od sodišča p razpravi obveščeni. Navadno odvetnik obvesti avojo stranko, a kpt raatopnik revnih (ki piaem ne dobi plačanih) le v nujnih primerih. — Prepis prizivnega spisa all priziva lahko zaproaite od odvetnika in stane vsaka stran pri vrednosti spornega predmeta do 1000 din — 1 din, pri vrednostti nad 1000 do vštevših 10.000 din — 2 din. Dolžan pa odvetnik baš ni napraviti Vam prepise, ker to ne spada nujno k zaatopstvu, za kaitero je bil postavljen, in je oprava takih nenujnih del stvar svobodnega dogovora. Vsekakor si spia lahko ogledate pri spdišču (brezplačno) in si eventuelno sama napravite prepis. Neizpolnitev dogovora, sklenjenega pred notarjem. š. A. v P. Z dvema soposestnicama ste pred notarjem »dogovorili kupnp in prevzemnp pogodbo in je notar vse popisal«, »pravompčnp« pogadbo bi pa naj delali, kp bi Vi izplačali določeni znesek, najkasneje pa 1. 1. septembra 1938. Navedeni soposestnici ste se pa naknadno premislUi in noCeta izpolniti dogovora. — Očividno ste sklenili pred notarjem dagovor bodoče pogodbe, ki je obvezen, ker je določen tako čaa sklepanja kakor bistvenl deli pogodbe. Izvršitev obljube morete zahtevati s tožbo, katero je vložiti najpozneje v enem letu po pogojenem času. Ako se sopogodbenici ne bosta spametovali, jih boste morali še z izvršbo prisiliti k izpolnitvi dpgovora. — Z Vašim kupcem se morate sporazumeti, oziroma pogodbo izpolniti, ker boste težko dosegli, da bi Vam prvonavedeni soppgodbenici morali vrniti arp, ki bi jo VI izgubili pri pogodbah s tretjimi osebaml Pravica do skrajšanega roka. F. švab. Vaši prvi trije sinpvt sp odslužili polni rok, četrti skrajšanega, peti zopet poln; vprašate, ali ima šesti tudi pravico do skrajšanega roka. — šesti sin bo moral služiti poln rok, ker ima pravico do akrajšanega le tisti, ki nastopi vojaško službo neposredno za dvema članoma rodbine, ki sta služila poln rok. V kplikor je tretji stn opuatU prositi za skrajšan rok, žal ne more šesti tega izr-abiti v svpj prid. Šoferski izpit. Mi. H. Vel. Ned. Radi bi prišli na najhitrejši in najcenejši način do šoferskega izpita ter ev. odslužili nagrado učitelju z delom. — V Mariboru vpdi šofersko šolo inž. Keršič Fr. v Frančiškansiki ulici. Pouk atane 2000 din (izpit ppsebej 480 din) ter je trajanje pouka odvisno od sposobnosti učenca. Ako bi bivali v Mariboru ter ves svoj čas posvečali le šoli, bi Vaa inž. Keršič v dveh do treh tedtuh uaposobil za izpit. Glede ppgojev plačila bl se morali sami z njim pomeniti. Seve Vas lahko izuči tudi kak drug zasebnaik; mi žal o drugih nimamo evidence. AU je pogodba, sklenjena od očeta-izročitelja, obvezna tudi za sina-prevzemnika? F. Korošec. Preden je VaS pče izročil svoje posestvo Vam, ae je pogodil s cestnim pdbprom, da mu.za nameravano premestitev banpvirLSke ceate odstopi kos zemljišča. Cesfcni odbpr je sKser z delpm začel, a ga ni dovršil tn ga radl pomanjkanja sredstev tudi ne namerava dovršiti. Vprašate, ali je navedeni dogovpi- tudi za Vaa obvezen. — Cestni Pdbor more, če ne neppsredno, pa posredno dpseči, da se dogovora tudi Vi držite; zato Vam Odsvetujemp ravnanje proti dogovoru. Upamo, da se bo dala stvar Sporazumnp z odborom ureditl po Vaši željL Vaški električar. Ml. H. Vel. Ned. Vprašate, ali mora imeti »vaškl eleiktrHSar« kak izpit, Ceprav zna svoje delo, in kaj vse je potrebnp za izvrševanje takih poslov. — Zanima Vas očividno elektroinstalaterska obrt, ker druga za Vaa ne prihaja v ppštev. Brez zadevne pooblastitve od strani obrtne oblasti ne smete za nagrado izvrševati elektrpinstalaterskili poslov, ker bi Vas sicer obrtna oblast kaznovala radi šušmarstva. Seve bi morali plaCati tudi pridobninp. Kdor ž^i izvrsevati navedeno obrt proti nagradi, mora predvaeni dokazati stix>kovno izobrazbo, in sicer s spričevalom o opravljenem pomočniškem in mojstrskim i^prtom. Kmečka posojilnica ne izplačuje vlog, ne obresti. J. Legeny v R. Pritpžujete se, da Vam imenovani denarnl zavod o^ Vaše vloge ne i25>lačuje niti obreati in želite veŠeti, koliko Vam je dolžan izplačati. — Akp jeiPosojilnici dovpljena zaščita, je dolžna izplačati le tpliko, kolikor določa izplačilni načrt. Prpsite, naj ga Vam pokažejo. Ako pa Ppsojilnici zaščita ni dovoljena, mora vloge izplačati brez oinejitev, odnpeno se more sklicevati le na omejitve (ev. odpovedne roke), določene v njenih pravilih, v kolikor so Vam slednja znana ali bi Vam morala biti znana. Ker se likvidnpst denamih zavodov boljša, bodo tudi zaščiteni kmalu kaj več iaplačali. Dolžnost železniškega delavca plačevati zgradarino. F. Oštir. Plačevanja zgradarine bi bili oproščeni le, če bi bivali v hiši Vi sami in Vaši poljski delavci ter če bi ne imeli drugih stalnh dohodkov razen iz kmetijstva. — Zgradarinp mora plačevati, ozirpma se jo predpiše lastniku hiše, ne glede na tp, ali on sam gospodari ali pa še njcgovi starši. — Ker bivate v hiši Vi in Vaši starši, ki Vam ne plačujejo nikake najemnine, vzame davčna oblast kot kasmato davčno osnovo višino letne najemnine, ki ae plačuje za najbUžje podobne prostore. Ce pa ni takih prostorov za primerjavo, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor po dejanskih krajevnih prilikah. — Od tako ugotovljene kosmate davčne osnove se Pdbije 30% iz naalova stroškov za vzdrževanje, upravp In amortizacijo hiše. Od tako dobljenega zneska (čiste davčne osnove) se pla&uje 12% Zgradarinakega davka, prišteti pa je še banovinsko in ev. občinsko doklado ter dopolnilni davek. Kaj določa § 137. zakona o neposrednih davkih. Isti. »če davčni obvezanec ne izroči davčne prijave v dolpčenem roku, ali če ae mu ne vpošteva Pjpravičitev prekoračenega roka, mora plačati poleg oanovnega in dopolnEnega davka kot kazen 3%, če pa ne Izroči prijave v pamih dneh niti na pilsmeni poziv, 10% psnovnega davka. Kazen odmeri pristojnp davčno oblastvo obenem z osnovnim in dopolnllnim davkom.« — Upamo, da bo davčna uprava upoštevala Vaše neznaaje davčnih predpisov, radi katerega ste doslej opustili davčno prijavo.