UhisvEt uvajanje novih izohr;.ieva n h pronramov na podrciiu storitev ■H Naložba v vašo prihodnost OTEWCUODflMJ nSWJ3RAE\TOI5KVUNll\ biAOfBldsacBtii -Hiti Veronika Sabadin Materialno knjigovodstvo Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: MATERIALNO KNJIGOVODSTVO Vsebinski sklop: RAČUNOVODENJE PROIZVODNJE MnisvčT Naložba v vašo prihodnost REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN $J>OftT uvajanje novih Izobriževafn h programov na podrofju storitev CWEWCIJO DflND FINANCIRA E\TOI5KMJNll\ bmjfBldsaCBtli -Hiti Srednje poklicno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Materialno knjigovodstvo Vsebinski sklop: Računovodenje proizvodnje Naslov učnega gradiva Računovodenje proizvodnje Ključne besede: stoškovni nosilec, stroškovno mesto, ključ za razporejanje stroškov, poslovni izid, stroški, odhodki, prihodki. Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: RP 1: Razporejanje stroškov po naravnih vrstah RP 2: Izračunavanje uspešnosti poslovanja in primerjava rezultatov ter vpliv stroškov na poslovni izid RP 3: Evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s poslovnim izidom CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 657.421.1(075.8)(0.034.2) SABADIN, Veronika Materialno knjigovodstvo [Elektronski vir] / Veronika Sabadin. -El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2010. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Materialno knjigovodstvo. Vsebinski sklop Računovodenje proizvodnje) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-50-3 252663296 Avtorica: Veronika Sabadin Recenzentka: Sonja Mlinarič Lektorica: Mirjam Furlan Brec Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/44 Kraj in datum: Ljubljana, julij 2010 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. KAZALO UPORABLJENE OKRAJŠAVE .......................................................................................................................................4 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA ZVEZKA ..................................................................................4 RAČUNOVODENJE PROIZVODNJE............................................................................................................................5 Razčlenjevanje stroškov po naravnih vrstah..............................................................................................................5 Razporejanje stroškov po naravnih vrstah - vaja.......................................................................................................6 Stroškovni nosilci .............................................................................................................................................................7 Stroškovni nosilci - vaja 1.................................................................................................................................................7 Stroškovni nosilci - vaja 2................................................................................................................................................8 Delovni nalog......................................................................................................................................................................9 Delovni nalog - vaja........................................................................................................................................................10 Neposredni proizvajalni stroški ...................................................................................................................................11 Razporeditev neposrednih stroškov med stroškovne nosilce - vaja.....................................................................12 Posredni proizvajalni stroški.........................................................................................................................................14 Neposredni in posredni stroški - vaja.........................................................................................................................15 Prispevek za kritje in prag kritja stroškov................................................................................................................17 Prispevek za kritje in prag kritja stroškov - vaja 1................................................................................................18 Prispevek za kritje in prag kritja stroškov - vaja 2.................................................................................................18 Neposredni in posredni stroški, prispevek za kritje - vaja....................................................................................19 Spremenljivi in stalni stroški .......................................................................................................................................21 Spremenljivi in stalni stroški - vaja ...........................................................................................................................23 Vrednotenje zalog nedokončane in dokončane proizvodnje (elementi cene)....................................................24 Vrednotenje proizvodnje po neposrednih proizvajalnih stroških - vaja..............................................................28 Stroškovni nosilci - preverjanje znanja pred ocenjevanjem..................................................................................30 Stroškovna mesta...........................................................................................................................................................32 Stroškovni nosilci in mesta - vaja 1 ............................................................................................................................34 Stroškovni nosilci in mesta - vaja 2............................................................................................................................35 Stroškovni nosilci in mesta - vaja 3............................................................................................................................36 Stroškovni nosilci in mesta - vaja 4............................................................................................................................39 Stroškovni nosilci in mesta - vaja 5............................................................................................................................42 VIRI ..................................................................................................................................................................................45 UPORABLJENE OKRAJŠAVE: NNS = NEPOSREDNI NABAVNI STROŠKI NV = NABAVNA VREDNOST DDV = DAVEK NA DODANO VREDNOST DPC = DRSEČA POVPREČNA CENA PK = PRISPEVEK ZA KRITJE SPK = STOPNJA PRISPEVKA ZA KRITJE PKS = PRAG KRITJA STROŠKOV DN = DELOVNI NALOG SN = STROŠKOVNI NOSILEC SM = STROŠKOVNO MESTO PSE = PROIZVAJALNI STROŠKI NA ENOTO PC = PRODAJNA CENA OB = OBRAT UP = UPRAVA MD = MEHANIČNA DELAVNICA SKL = SKLADIŠČE EC = ELEKTRIČNA CENTRALA NT = NOTRANJI TRANSPORT AMO = AMORTIZACIJA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA ZVEZKA Številke v oklepajih na koncu opisa poslovnih dogodkov in število vrstic v raznih tabelah / razpredelnicah nakazujejo pravilno število knjižb, ki jih dijaki naredijo. V delovnem zvezku sem uporabila 2 slikovna simbola, ki imata naslednji pomen: Nove vsebine, pazljivo preberi, poslušaj razlago in dopolni besedilo z besedami, ki jih boš našel v takšnih viola pravokotnikih na koncu vsake obravnavane teme; 1. 2. Vaje za utrjevanje pridobljenih kompetenc RAČUNOVODENJE PROIZVODNJE Za Uspešnost podjetij je zelo odvisna od učinkovitega_ njihovih stroškov poslovanja. Na konkurenčnih trgih imajo ponudniki praviloma malo vpliva pri določanju_cene izdelkov ali storitev, ki jih na teh trgih prodajajo. Pozitiven poslovni izid / _je možno povečati le z rednim _in zniževanjem stroškov poslovanja. Samo tako lahko ugotovijo vzroke in le te odpravijo, ko so stroški previsoki. nadzor in analizo stroškov za proučevanje poslovanja, podjetja razporejajo stroške po: - naravnih vrstah - stroškovnih nosilcih - stroškovnih mestih - povzročiteljih stroškov / mestih odgovornosti Po naravnih vrstah razčljenjujemo stroške v naslednje skupine (dopolni s konkretnimi primeri pri vsaki vrsti stroška): - stroški materiala:_ - stroški storitev:_ - amortizacija:_ - stroški dela:_ - stroški obresti:_ - in drugi stroški:_ Razporejanje stroškov po naravnih vrstah omogoča oblikovanje sestavin cene enote poslovnega učinka in zbirni prikaz stroškov v poslovnem izidu. To je mogoče z uporabo finančnih kontov:_. Spremljanje stroškov po naravnih vrstah omogoča izračun stroškov izdelave na enoto izdelka le v podjetjih s _ dejavnostjo (istovrstne storitve ali izdelki). V takšnih primerih podjetja_ vse stroške poslovanja s prihodki od prodaje izdelkov ali storitev, dodatno razčlenjevanje stroškov v takih primerih ni potrebno in smiselno. V podjetjih z raznovrstno dejavnostjo pa spremljanje stroškov samo po naravnih vrstah ne zadostuje, ker ne omogoča zbiranja stroškov po posamezni dejavnosti in izračuna stroškov izdelave na enoto za različne izdelke. spremljanjem, homogeno, prodajne, dobiček, učinkovit, nadzora, pokrijejo, razred 4 Razporejanje stroškov po naravnih vrstah - vaja Podjetje Scarbox, d. o. o. proizvaja luksuzne talne ploščice, prodajna cena je 60,00 € na kvadratni meter. Proizvodnja se izvaja v najetih poslovnih prostorih. V tekočem mesecu obratovanja so proizvedli 1.000 kvadratnih metrov ploščic. Imeli so naslednje stroške in realizirali so naslednje prihodke: Kontiraj mesečne poslovne dogodke podjetja Scarbox, d. o. o! Zap. št. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 1 Prejmemo račun v vrednosti 8.500 € z 20 % DDV za porabljen cement pri poizvodnji ploščic. 2 Plačali so z gotovino 5.000 € plus 20 % DDV za pomožni material pri proizvodnji ploščic. 3 Prejmemo račun v vrednosti 1.500 €, 20 % DDV je vračunan, za porabljeno električno energijo. 4 Plačilo s čekom 7.500 € plus 20 % DDV za najemnino proizvodnega obrata. 5 Obračunali so izdelavne plače, in sicer v znesku 27.500 €. 6 Konec meseca prenesi vse proizvajalne stroške v breme dokončanih izdelkov. 7 Prodali so 250 m2 talnih ploščic, prodajna cena je 60 € plus 20 % DDV, izdali so račun. 8 Kontiraj odhodek od prodaje in zmanjšaj zalogo izdelkov. Izračunaj lastno proizvajalno ceno. _ Izračunaj razliko v ceni ali dobiček na enoto prodanega izdelka._ Z znižanjem proizvajalnih stroškov na enoto, se dobiček od prodaje poveča ali pomanjša ? Stroški, ki jih imajo podjetja z opravljanjem_dejavnosti, se pokrivajo s prihodki od prodaje poslovnih učinkov, ki so rezultat določene dejavnosti. Podjetja potrebujejo za pravilno poslovno odločanje zanesljive računovodske _ o višini stroškov po posameznih izdelkih, storitvah, prodajnih artiklih, to je po nosilcih stroškov. Stroškovni _ so storitve in izdelki, za katere lahko definiramo in izračunamo lastne stroške izdelave. Stroškovni nosilci morajo z lastno_ceno pokriti njihove stroške izdelave. Z razporejanjem stroškov na različne stroškovne nosilce omogočimo izračun lastne cene izdelka ali storitve. Lastno ceno izračunamo tako, da stroške izdelave delimo s proizvedeno količino. Če primerjamo stroškovno in prodajno ceno proizvodov, dobimo naslednje rezultate: Legenda: LC = LASTNA CENA; PC = PRODAJNA CENA Primerjava med LC in PC Poslovni izid LC = PC LC > PC LC < PC Opredelitev stroškovnega nosilca in njegovih količin je odvisna od raznolikosti in_ dejavnosti, ki jih dano proizvodno podjetje opravlja. Delitev proizvodnih podjetij glede na značilnosti njihove dejavnosti je lahko naslednja: a )_dejavnost b )_dejavnost c )_dejavnost značilnosti, procesna, različnih, informacije, posamična, prodajno, serijska, nosilci A) Pri posamični ali individualni dejavnosti po naročilu je stroškovni nosilec posamezno naročilo, storitev ali posamični izdelek. Ta tip dejavnosti je najbolj pogost pri storitvenih podjetjih, v obrtnih dejavnostih, pri izdelavi specializirane opreme, pri gradbenih podjetjih, v ladjedelnicah itd. Vsi stroški, ki nastanejo pri individualni dejavnosti, so stroški enega stroškovnega nosilca. B) Serijska dejavnost je tipična za industrijsko proizvodnjo enakih ali podobnih izdelkov, ki jih izdelujejo v manjših ali večjih serijah. Stroškovni nosilec je serija podobnih ali enakih izdelkov. Primeri serijske dejavnosti so : tekstilna industrija, zabavna elektronika, proizvodnja računalnikov, avtomobilska industrija, farmacevtska in prehrambena industrija, izdelovalci pohištva itd. Pri serijski dejavnosti vse nastale stroške danega stroškovnega nosilca delimo s številom proizvedenih izdelkov posamezne serije. C) Procesna oziroma množinska dejavnost poteka daljše obdobje brez prekinitev. V večini primerov imajo ta podjetja specializirane stroje, ki so bili načrtovani in izdelani za proizvodnjo ene vrste izdelka. Npr. proizvodnja energije (plin), gradbenih materialov (kamnolomi), živilska industrija (proizvodnja sladkorja, piva) ipd. Celotna proizvodnja istovrstnih izdelkov danega obračunskega obdobja postane stroškovni nosilec. Enotne proizvajalne stroške izračunamo tako, da celotne neposredne stroške obračunskega obdobja delimo s številom dokončanih proizvodov v tem obdobju. Proizvodnja poteka neprekinjeno, zato je lahko del izdelkov konec obračunskega obdobja nedokončan, stroške, ki se nanašajo na nedokončano proizvodnjo, najprej odbijemo od celotnih stroškov in kasneje izračunamo stroške izdelave na enoto. Poišči primere podjetij v svoji bližini, ki opravljajo naslednje proizvodne dejavnosti: Vrsta proizvodne dejavnosti Ime podjetja Posamična ali individualna Serijska Množinska oziroma procesna Označevanje stroškovnih nosilcev Podjetja razporejajo stroške na stroškovne nosilce s pomočjo_stroškovnih nosilcev. Stroškovni nosilec je definiran na podlagi imena izdelka in obsega proizvodnje. Lahko je posamezen izdelek, serija izdelkov ali celotna proizvodnja v danem časovnem obdobju. Šifra ali oznaka stroškovnega nosilca je lahko številčna oznaka izdelka ali številčna oznaka delovnega naloga. Delovni nalog se uporablja v podjetjih za lažje organiziranje lastne dejavnosti in za ažurno spremljanje stroškov. Postopek izdaje delovnega naloga: - Prodajni oddelek izda delovni nalog na podlagi prejetih _od kupcev za storitev ali izdelke. To je tipično za podjetja, ki proizvajajo po naročilu. Izdelek se preda kupcu takoj, ko je dokončan. - Delovni nalog se lahko izda tudi na podlagi _ prodaje za neznane kupce, to imenujemo proizvodnja na_. Delovni nalog je nalog proizvodnji za izdelavo določene _ izdelkov v določenem _. Delovni nalog je podlaga za pripravo in organizacijo proizvodnje ter za nadzor nastalih stroškov, povezanih z izdelavo ali opravljanjem storitev. Po izdaji delovnega naloga v proizvodnji lahko pripravijo celoten material, orodja, stroje in delavce potrebne za proizvodnjo naročenega obsega izdelkov. Na podlagi delovnih nalogov podjetje spremlja nastale stroške in ugotavlja višino stroškov po posmeznih stroškovnih nosilcih. zalogo, količine, naročil, šifrantov, pričakovane, času Delovni nalog - vaja Podjetje Bombonček, d. o. o. proizvaja naslednje slaščice. Dopolni spodnjo razpredelnico s šifranti stroškovnih nosilcev, sledi primeru. Šifrant Vrsta proizvoda Numeričen DN SN Kremne rezine 01 DN KR SN 1 Sadne tortice v Čokoladne tortice Pite Domači piškoti Stroški, ki nastanejo pri ustvarjanju poslovnih učinkov in ki jih neposredno razporejamo na stroškovne nosilce se imenujejo_. Za dokončanje proizvodnega procesa imajo podjetja tudi druge stroške, ki jih imenujemo_. Ti stroški so_različnim poslovnim učinkom, na katere jih posredno razporedimo. Vse stroške nadomestimo s _ od prodaje poslovnih učinkov. Neposredne stroške krijemo s prodajo poslovnih učinkov, posredne stroške pa pokrijemo posredno z rezultati celotne dejavnosti. Neposredni proizvajalni stroški Neposredni stroški predstavljajo porabo__, ki je neposredno povezana s proizvodnjo določenega stroškovnega nosilca, ki je lahko posamičen izdelek, serija izdelkov, celotna proizvodnja ali pa stroškovno mesto, ki je neposredno povezano s proizvodnjo določenega stroškovnega nosilca. Neposredne proizvajalne stroške _ neposredno na stroškovne nosilce in jih delimo v naslednje skupine: a) neposredni stroški _: so stroški materiala, ki se porablja pri proizvodnji poslovnih učinkov, to so porabljene surovine, porabljen osnovni in pomožni material, stroški nadomestnih delov in polizdelkov porabljenih ali vgrajenih pri izdelavi, stroški goriv in porabljena električna energija pri nastajanju poslovnih učinkov; b) neposredni stroški _: so stroški storitev, ki so neposredno povezane z nastajanjem poslovnih učinkov.To so storitve drugih, ki so sodelovali pri izdelavi izdelkov, npr. storitve kooperantov, atesti izdelkov ipd; c) neposredna _: je amortizacija tistih osnovnih sredstev, ki so neposredno sodelovala pri izdelavi določenega poslovnega učinka in odpisi drobnega inventarja, ki je sodeloval pri izdelavi danega stroškovnega nosilca; d) neposredni stroški _: vključujejo obračunane bruto plače, ki so neposredno povezane z opravljenim delom pri nastajanju poslovnih učinkov in vsi prispevki ter davki, ki jih podjetja obračunajo od teh osnov; e) neposredni stroški_: so vsi stroški, ki so neposredno povezani s prodajo določenega poslovnega učinka in ki niso povezani s prodajo drugih poslovnih učinkov, npr. stroški reklame za točno določen izdelek in ne za blagovno znamko podjetja, ki prodaja različne izdelke. materiala, dela, neposredni, amortizacija, skupni, storitev, proizvodnih dejavnikov, prihodki, prodaje, posredni, razporedimo Razporeditev neposrednih stroškov med stroškovne nosilce - vaja Proizvajalno podjetje Vsezadom, d. o. o. proizvaja 3 proizvode. Za razporejanje neposrednih stroškov uporablja naslednje stroškovne nosilce: SN 1 - talne obloge, SN 2 - mize, SN 3 - okrasne police. Kontiraj naslednje poslovne dogodke in pri vsakem strošku označi stroškovnega nosilca oz. povzročitelja stroška. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 1 Prejmemo račun v vrednosti 50.000 € z 20 % DDV za izdelavni material, porabljen pri izdelavi talnih oblog. 2 Prejmemo račun v vrednosti 84.000 € z 20 % DDV za kovino, porabljeno pri izdelavi miz. 3 Prejmemo račun v vrednosti 36.000 € z 20 % DDV za les, porabljen pri proizvodnji okrasnih polic. 4a Prejmemo račun v vrednosti 6.000 €, 20 % DDV je vračunan, za barvila, porabljena pri izdelavi miz. 4b Prejmemo račun v vrednosti 14.000 € z 20 % DDV za lak, porabljen pri izdelavi okrasnih polic. 5 Prejmemo račun v vrednosti 3.000 € z 8,5 % DDV za porabljeno vodo pri proizvodnji talnih oblog. 6a Prejmemo račun v vrednosti 8.000 €, 20 % DDV je vračunan za proizvodne storitve okrasnih polic. 6b Prejmemo račun v vrednosti 4.000 €, 20 % DDV je vračunan za lepilo, porabljeno pri izdelavi talnih oblog. 7 Obračunali so bruto izdelovalne plače: • 120.000 € za proizvodnjo talnih oblog • 160.000 € za proizvodnjo miz • 90.000 € za proizvodnjo okrasnih polic 8 Prenesi stroške v breme dokončane proizvodnje. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 9 Konec obračunskega obdobja prodajo vse proizvode in izdajo naslednje račune: • 240.000 € z DDV za talne obloge • 310.000 € z DDV za mize • 250.000 € z DDV za okrasne police. 10 Kontiraj odhodek od prodaje in zmanjšaj zalogo. OBRAČUNSKI LIST STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH STROŠEK SKUPAJ SN 1 SN 2 SN 3 400 401 470 Skupaj neposredni stroški Proizvedena količina 600 800 1.200 Proizvajalni stroški na enoto Prodajna cena Dobiček na enoto Posredne stroške lahko delimo v dve skupini: 1) posredni _ stroški, ki se razporedijo med različne poslovne učinke in ki jih vključujemo v vrednost zalog. Posredne proizvajalne stroške nadomestimo v obdobju prodaje poslovnih učinkov; 2) drugi_stroški, ki jih nadomestimo s poslovnimi rezultati tekočega obdobja, zato jih ne vključujemo v vrednost zalog, ampak med odhodke. Drugi posredni stroški so: • posredni stroški nabave • posredni stroški uprave • posredni stroški prodaje • posredni odhodki obresti Posredni ali splošni stroški predstavljajo porabo sredstev, ki je nastala v povezavi z_ poslovnimi učinki. Te_stroške posredno razporedimo med poslovne učinke. Posredni stroški razvrščeni po naravnih vrstah, so : a) posredni stroški _: zajemajo stroške porabljenega materiala pri vzdrževanju osnovnih sredstev, stroške nadomestnih delov, pisarniškega materiala ipd; b) posredni stroški_: to so storitve, ki so samo posredno povezane s proizvodnjo, npr. storitve vzdrževanja, sejemske storitve, reklamne storitve, raprezentanca, zavarovalne premije, bančne storitve, najemnine, svetovalne storitve, stroški službenih potovanj ipd.; c )_: so stroški amortizacije osnovnih sredstev, ki so sodelovala pri proizvodnji različnih poslovnih učinkov; d) posredni stroški_: to so stroški splošnih delovnih mest, ki niso neposredno povezana s proizvodnjo izdelkov, npr. bruto plače vodstvenih delavcev, zaposlencev v upravi podjetja, vzdrževalnih in varovalnih del, stroški prevoza na in z dela, stroški malic, daril in drugih bonitet; e )_stroški: npr. štipendije dijakom, izdatki za varstvo človekovega okolja ipd. storitev, dela, materiala, posredne, drugi, posredni / splošni, različnimi, amortizacija, proizvajalni Neposredni in posredni stroški - vaja Proizvajalno podjetje Lesonit, d. o. o., proizvaja garderobne omare. Zaloge vodi po spremenljivih proizvajalnih stroških. Stroške razporeja na: NSI - neposredne stroške izdelave in PSS - posredne stroške splošnih dejavnosti. Kontiraj naslednje poslovne dogodke in označi stroškovne nosilce. Zap. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO st. 1 Prejmemo račun v vrednosti 12.000 € z 20 % DDV za porabljen les pri izdelavi garderobnih omar. 2 Prejmemo račun v vrednosti 6.000 € z 20 % DDV za lepilo in barve, uporabljene pri izdelavi omar. 3a Prejmemo račun v vrednosti 2.400 €, DDV je vračunan, za porabljeno elektriko v upravi. 3b Prejmemo račun v vrednosti 6.000 € z 20 % DDV za porabljeno elektriko pri izdelavi omar. 4 Prejmemo račun v vrednosti 4.000 € za stroške sejma, 20 % DDV je vračunan. 5 Prejmemo račun v vrednosti 13.500 € plus 20 % DDV za stroške vzdrževanja. 6a Obračun amortizacije žage, ki znaša 7.500 €. 6b Obračun amortizacije opreme v upravi, ki znaša 3.000 €. 7a Obračunali so bruto izdelavne plače za 29.000 €. 7b Obračunali so bruto plače v upravi, ki znašajo 32.500 €. 8 Prenesi neposredne stroške proizvodnje v breme dokončanih izdelkov. 9 Prenesi posredne stroške med odhodke. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 10 Prodali so 350 omar po tržni ceni 300,00 € z 20 % DDV za omaro. Plačilo s čekom. 11 Zmanjšaj zaloge omar in povečaj odhodke od prodaje. 12 Izračunaj in poknjiži poslovni izid. STROŠKI SKUPAJ NEPOSREDNI POSREDNI SKUPAJ Proizvajalni stroški na enoto (proizvedli so 5.000 garderobnih omar). Prispevek za kritje in prag kritja stroškov Prispevek za kritje (PK) Podjetja imajo poleg neposrednih proizvajalnih stroškov še posredne oz._stroške, ki jih nadomestijo s prihodki od prodaje proizvodov. S pravilnim razporejanjem stroškov po stroškovnih nosilcih dobimo neposredne proizvajalne stroške na enoto. Razlika med prodajno ceno in neposrednimi stroški na enoto pokrije vse posredne oz. stalne stroške in jo imenujemo_za kritje stalnih stroškov. Prispevek za kritje lahko izračunamo za celotno proizvodnjo danega obračunskega obdobja ali za posamezne izdelke, stroškovna mesta itd. Prispevek za kritje je torej razlika med prodajno ceno in neposrednimi proizvajalnimi stroški na enoto izdelka in nam pove, kolikšna vrednost prodajne cene ostane podjetju za pokritje posrednih oz. splošnih stroškov. PK = Stopnja prispevka za kritje (SPK) Če primerjamo samo absolutne vrednosti prispevka za kritje, ki ga realiziramo pri prodaji različnih proizvodov, ne dobimo vseh potrebnih_za pravilno odločanje o dobičkonosnosti teh proizvodov. Za te informacije potrebujemo stopnjo prispevka za kritje, ki jo izračunamo tako, da prispevek za kritje delimo s prodajno ceno ali količino. Stopnja prispevka za kritje nam pove kolikšen_ prodajne cene ostane podjetju za pokritje splošnih oz. posrednih stroškov in kolikšen je dobiček, potem ko so neposredni stroški že pokriti. SPK = Prag kritja stroškov (PKS) Podjetja morajo za to, da dosežejo pozitiven poslovni rezultat:_, pokriti z iztržki od prodaje vse stroške, neposredne in posredne. Prag kritja je točka ali obseg_, pri kateri podjetje pokrije vse poslovne stroške, ki so povezani s prodanimi poslovnimi učinki. Prag kritja ali prag rentabilnosti je točka, pri kateri podjetje nima ne izgube ne dobička, je torej v ravnovesju. Pri prodani količini izdelkov, ki je večja od praga kritja, podjetje vstopi v cono čistega dobička, ker mu po vsaki prodaji ostane cel prispevek za kritje vsakega prodanega proizvoda, ker so posredni stroški že vsi pokriti do točke preloma. PKS = informacij, dobiček, prispevek, del, prodaje, splošne (jMS) Prispevek za kritje in prag kritja - vaja 1 Proizvajalno podjetje je imelo za izdelavo svojega proizvoda 440,00 € neposrednih stroškov na enoto in skupaj 380.000 € splošnih stroškov. Prodajna cena proizvoda znaša 680,00 €. Izračunaj: • prispevek za kritje in stopnjo prispevka • prag kritja (količinsko izražen) • prag kritja (vrednostno izražen) . Izračunaj prag kritja za proizvajalno podjetje, ki prodaja svoje izdelke po 300,00 € na enoto in, ki je imelo v danem obračunskem obdobju 300.000 € posrednih stroškov pri naslednjih pogojih: a) enotni neposredni proizvajalni stroški so 200,00 € b) prispevek za kritje je enak 50 % c) za proizvodnjo 5.000 enot izdelka so imeli 250.000 € neposrednih proizvajalnih stroškov Prispevek za kritje in prag kritja - vaja 2 Neposredni in posredni stroški, prispevek za kritje - vaja Kontiraj naslednje poslovne dogodke z uporabo naslednjih šifrantov stroškovnih nosilcev P1, P2, P3 (proizvodi) in SS za zbiranje posrednih ali splošnih stroškov. Poslovni dogodki, povezani z zalogo materiala, se vodijo tudi na analitični kartici materiala, uporabi metodo drsečih povprečnih cen (DPC). Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 1 Prejeli račun v vrednosti 3.000 € za nabavo drobnega inventarja, 20 % DDV je vračunan. 2 Prejeli račun za nabavo 500 kg materiala X po ceni 100,00 €/kg, na fakturno ceno vračunajo 10 % neposrednih nabavnih stroškov, DDV je 20 %. Izračun NV: 3 Pri proizvodnji stroškovnega nosilca P1 so porabili 120 kg materiala X (metoda DPC). 4 Prejeli račun v vrednosti 800 € z 20 % DDV za pomožni material, ki je porabljen za proizvodnjo stroškovnega nosilca P1. 5 Prejmemo račun v vrednosti 9.520 € DDV je vračunan, za pisarniški material. 6a 100 kg materiala X gre v predelavo k drugemu podjetju. 6b Prejmejo račun v vrednosti 12.000 €, 20 % DDV je vključen, za predelavo materiala . 6c Material iz predelave je ponovno uskladiščen, povečaj zalogo. Izračunaj novo enotno nabavno ceno. 7 Plačali s čekom 6.000 € z 20 % DDV za porabljeno gorivo pri proizvodnji stroškovnega nosilca P3. 8 Pri proizvodnji stroškovnega nosilca P2 so porabili 100 kg materiala X. 9 Plačali z menico 4.000 € z 20 % DDV za reklamni oglas, menične obresti znašajo 200 €. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 10 Plačali preko TRR 5.000 € z 8,5 % DDV za proizvodne storitve (stroškovni nosilec P2). 12 Porabili so za proizvodnjo stroškovnega nosilca P3 50 kg materiala. 13 Obračunali so bruto plače, in sicer: • stroškovni nosilec P1 20.000 € • stroškovni nosilec P2 30.000 € • stroškovni nosilec P3 25.000 € • stroškovni nosilec SS 40.000 €. 14 Prenesi neposredne proizvajalne stroške v breme zaloge nedokončane proizvodnje in splošne stroške v breme odhodkov od prodajanja. ANALITIČNA KARTICA MATERIALA TIP MATERIALA KONTO BESEDILO MERSKA ENOTA KOLIČINA VREDNOST PREJEM ODDAJA ZALOGA CENA V BREME V DOBRO STANJE Stroški Skupaj P1 P2 P3 SS Skupaj PK SPK IZRAČUNAJ za vse tri stroškovne nosilce prispevek za kritje in stopnjo prispevka za kritje s pomočjo naslednjih podatkov: • prodajna vrednost stroškovnega nosilca P1 znaša 50.000 € • prodajna vrednost stroškovnega nosilca P2 znaša 100.000 € • prodajna vrednost stroškovnega nosilca P3 znaša 80.000 €. Celotni spremenljivi stroški so odvisni od obsega proizvodnje in se spreminjajo, ko se obseg proizvodnje spremeni, stalni stroški pa so v skupnem znesku enaki pri majhnem ali velikem obsegu proizvodnje. Spremenljivi stroški Celotna vrednost spremenljivih stroškov je odvisna od proizvedene _izdelkov. Pri ustavljeni proizvodnji spremenljivih stroškov ni. S povečanjem / zmanjšanjem proizvodnje se skupni spremenljivi stroški na enoto izdelka sorazmerno povečujejo ali zmanjšujejo. Spremenljivi stroški so porabljeni izdelavni material, izdelavne plače, električna energija, in ostali stroški, ki so neposredno povezani s proizvodnjo. Skupni spremenljivi stroški se povečujejo s povečevanjem obsega proizvodnje, to povečanje pa je lahko različno. Spremenljivi stroški na enoto izdelka so torej lahko: a) sorazmerni b) nazadujoči c) napredujoči a) Ko pri proizvodnji porabimo vedno enake količino materiala, energije, dela, pravimo, da spremenljivi stroški naraščajo_z obsegom proizvodnje. b) Ko skupni sprmenljivi stroški zaostajajo za naraščajočim obsegom proizvodnje, pravimo, da imamo opravka z _ spremenljivimi stroški na enoto izdelka. Npr. nabava večjih količin materiala prinese dodatne popuste in manjše prevozne stroške, posledica vsega so nižji spremenjlivi stroški na enoto izdelka. c) Spremenljivi stroški se lahko _ s povečevanjem obsega proizvodnje ob nespremenjenih proizvodnih kapacitetah. Npr. tretja izmena, povzroča dražje stroške dela od ostalih. V takšnih primerih govorimo o_spremenljivih stroških na enoto izdelka. Stalni stroški Skupni stalni stroški niso odvisni od proizvedene količine, ampak od_proizvodne kapacitete. Stalni stroški so: stroški najemnin, zavarovanja, stroški dela v upravi, stroški amortizacije, stroški raziskav in drugi stroški na katere trenutni obseg proizvodnje nima vpliva. Skupni stalni stroški se ne spreminjajo s spreminjanjem obsega proizvodnje. Stalne stroške na enoto izdelka izračunamo tako, da celotne stalne stroške delimo s proizvedeno količino izdelkov. Stalni stroški na enoto izdelka se_s povečanjem obsega proizvodnje in so najnižji pri polni izrabi proizvodnih kapacitet. Razčlenjevanje stroškov na spremenljive in stalne je zelo pomembno za načrtovanje in analizo stroškov poslovanja. Prodaja izdelkov v podjetjih je odvisna od povpraševanja in podjetja morajo dobro poznati svoje stroške, da lahko izračunajo točko preloma, to je obseg proizvodnje, katerega prodaja bo omogočila pokritje vseh spremenljivih in stalnih stroškov. trenutne, zvišujejo, napredujočih, sorazmerno, znižujejo, nazadujočimi, količine Spremenljivi in stalni stroški - vaja Proizvajalno podjetje Beti, d. o .o., proizvaja 2 proizvoda. V zadnjem obračunskem obdobju so proizvedli 800 enot izdelka A in 1.200 enot izdelka B. Knjiži naslednje poslovne dogodke in razdeli stroške med naslednje stroškovne nosilce SN A, SN B, SN S - stroškovni nosilec za zajemanje posrednih / stalnih stroškov. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 1 Porabili so 500.000 € surovin za proizvodnjo proizvoda A in 300.000 € za proizvodnjo proizvoda B. 2 Prejmemo račun v vrednosti 24.000 € z 20 % DDV za stroške vzdrževanja. 3 Prejeli račun v vrednosti 357.000 €, 20 % DDV je vračunan, za pomožni material, ki so ga porabili pri proizvodnji izdelka A. 4 Prejmemo račun v vrednosti 30.000 € z 20 % DDV za pisarniški material. 5 Plačali s čekom 120.000 €, 20 % DDV je vračunan, za proizvodne storitve za izdelek B. 6 Obračunali so bruto plače v vrednosti 1.570.000 €, in sicer: - 650.000 € za plače splošnih služb, - razliko razdeli med oba stroškovna nosilca na podlagi proizvedene količine. Izračuni: 7 Plačali z menico stroške reklame v vrednosti 54.000 € z 20 % DDV, menične obresti znašajo 2.000 €. 8 Obračunali so amortizacijo opreme : celoten strošek je 46.000 €, amortizacija pisarniške opreme znaša 8.000 €, razliko razdeli med stroškovne nosilce na podlagi proizvedene količine. Izračuni: Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 9 Prejmemo račun v vrednosti 96.000 €, 20 % DDV je vračunan za porabljeno električno energijo, strošek se razdeli med stroškovne nosilce takole: SN A 40 %, SN B 25 %, SN S 35 %. 10 Prejmemo račun v vrednosti 24.000 € z 8,5 % DDV, za porabljeno vodo pri proizvodnji izdelka B. 11a Prenesi spremenljive stroške proizvajanja v breme dokončanih proizvodov. 11b Prenesi splošne / posredne stroške v breme odhodkov v naslednjem razmerju: 55 % stroški uprave, 45 % pa stroški prodajanja. 12a 12b Prodali in izdali račun za 50 % zaloge A v vrednosti 960.000 € plus 20 % DDV. Knjiži odhodek od prodaje za proizvod A. 13a 13b Prodali so 80 % zaloge B za 1.272.000 € plus 20% DDV, plačilo s čekom. Knjiži odhodek od prodaje za proizvod B. Izračunaj spremenljive stroške na enoto, prispevek za kritje in stopnjo prispevka za oba proizvoda. Prodajna cena proizvoda A znaša 2.400 €, proizvoda B pa 1.325 €. Stroški Skupaj SN A SN B SN S Skupaj Proizvedena količina 800 1.200 PSE PK SPK Konec obračunskega obdobja podjetja prenesejo vse stroške na konto _ _, na katerem je prikazana vrednost nedokončane ali dokončane proizvodnje, tako lahko izračunajo končno vrednost proizvedenih in prodanih zalog ter poslovni izid. Vrednost zaloge nedokončane in dokončane proizvodnje je odvisna od ravni vrednotenja zalog. Po SRS 4 morajo podjetja dokončano oziroma nedokončano proizvodnjo vrednotiti po _ stroških. Vrednotenje zalog nedokončane in dokončane proizvodnje a) Po metodi proizvajalnih stroškov, pri enakomerni proizvodnji in prodaji. V tem primeru cena izdelka zajema : neposredne stroške_ neposredne stroške _ neposredno_ neposredne stroške_ posredne_ stroške. b) Po metodi zožene lastne cene, pri enakomerni proizvodnji in neenakomerni prodaji, zaloge v tem primeru vsebujejo vse stroške razen neposrednih stroškov prodaje in stroškov financiranja. V tem primeru cena izdelka zajema: • _proizvajalne stroške • posredne stroške prodaje, _ in skupnih služb, brez stroškov financiranja in neposrednih stroškov prodaje. c) Po metodi spremenljivih stroškov, pri enakomerni prodaji in neenakomerni proizvodnji. V tem primeru cena izdelka zajema: • neposredne_materiala • _stroške storitev • neposredne stroške amortizacije • neposredne_stroške. proizvajalnih, neposredne, storitev, proizvajalne, materiala, dela, proizvajalne, amortizacijo, prenos stroškov, celotne, nabave, stroške Povezava med neposrednimi, posrednimi, spremenljivimi in stalnimi stroški Teoretično gledano razporejanje stroškov na spremenljive in stalne ni težko, lahko pa postane problematično v praksi. Npr. porabljena električna energija je največkrat spremenljiv strošek (tista, ki se porabi pri proizvodnem procesu, je odvisna od proizvedene količine), ko pa jo porabimo za razsvetljavo ali za delovanje računalnikov, ni več povezana z obsegom proizvodnje. V takih primerih upoštevamo načelo pretežnosti in zanemarimo nepomembna odstopanja od pravila. Spremenljive stroške najpogosteje zajemamo neposredno, zato se dostikrat enači spremenljive stroške z neposrednimi, ampak moramo vedeti, da : NEPOSREDNI STROŠKI IZDELAVE ni enako kot SPREMENLJIVI PROIZVAJALNI STROŠKI in POSREDNI STROŠKI ni enako kot STALNI STROŠKI. Večji del neposrednih stroškov izdelave je tudi spremenljive narave in večji del posrednih stroškov je stalnih, ne obstaja pa razmerje enakosti med temi kategorijami. Stroške lahko delimo na: • neposredne_stroške (stroški materiala in neposrednega dela) • neposredne_stroške (načrti in modeli za določen izdelek) • _spremenljive stroške (razsvetljava, variabilni del plač uprave in drugih splošnih služb) stalne stroške (zavarovanje, reklama, najemnina, amortizacija, fiksni del plač uprave in drugih splošnih služb). a) Neposredne spremenljive stroške razporejamo _ na stroškovne nosilce s pomočjo delovnih nalogov. b) Neposredni stalni stroški so neposredno povezani z izdelavo določenega proizvoda ampak niso _od proizvedene količine, npr. stroški načrtov, specializiranih orodij, modelov za dani izdelek itd. Neposredni stalni stroški na enoto se s povečanjem proizvodnje znižujejo, saj se poveča le količina,ne pa tudi celotni stalni strošek. c) Posredni spremenljivi stroški so stroški, ki so povezani s proizvodnjo in z njenim obsegom, vendar jih ne moremo neposredno povezati s stroškovnimi nosilci. To so stroški, ki so _ s proizvodnjo različnih poslovnih učinkov, zato jih spremljamo kot posredne stroške na začasnih stroškovnih nosilcih in jih kasneje razdelimo med poslovne učinke, zaradi katerih so nastali, npr. električna energija, porabljena pri proizvodnji različnih izdelkov, stroški plač za skupna delovna mesta v proizvodnji, stroški vzdrževanja, notranji transport, skladiščenje in drugo. d) Posredni stalni stroški so stroški, ki niso povezani z obsegom proizvodnje in nastajajo, čeprav podjetje ne obratuje. Podjetja razporejajo te stroške na stroškovna mesta (mesto nastanka) in jih prenesejo neposredno med_danega obračunskega obdobja. _Povezavo med stroški in končnimi izdelki lahko ponazorimo takole:_ Neposredni spremenljivi stroški -> stroškovni nosilec -> zaloga proizvodov Posredni spremenljivi stroški -> splošni stroškovni nosilec -> razporeditev stroškov med stroškovne nosilce -> zaloga proizvodov Neposredni stalni stroški -> stroškovni nosilec -> zaloga proizvodov Posredni stalni stroški -> stroškovno mesto -> odhodki od poslovanja posredni, neposredni, posamezni, odhodke, so odvisni, posredni, neposredni, skupni Vrednotenje proizvodnje po neposrednih proizvajalnih stroških - vaja Proizvajalno podjetje Lama proizvaja dva izdelka X in Y. V zadnjem obračunskem obdobju so proizvedli 400 enot izdelka X in 600 enot izdelka Y. Knjiži naslednje poslovne dogodke z uporabo naslednjih stroškovnih nosilcev: SN X (neposredni stroški izdelave izdelka X), SN Y (neposredni stroški izdelave izdelka Y) in SN P (stroškovni nosilec posrednih stroškov). Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 1 Porabili so 400.000 € izdelavnega meteriala za proizvodnjo izdelka X in 200.000 € za proizvodnjo izdelka Y. 2 Prejeli račun v vrednosti 15.000 € za zavarovanje poslovnih zgradb. 3 Prejmemo račun v vrednosti 30.000 € z 20 % DDV za pisarniški material, ki gre takoj v uporabo. 4 Račun za pisarniški material poravnajo s čekom. 5 Izračunali so bruto plače: • 270.000 € za izdelek X • 220.000 € za izdelek Y • 350.000 € za ostale plače 6 Obračunali amortizacijo opreme, skupni strošek znaša 20.000 € in se razdeli: 3.000 € predstavlja amortizacijo pisarniške opreme, razlika se razdeli med izdelke na podlagi proizvedene količine. 7 Prejmemo račun v vrednosti 30.000 € z DDV za porabljeno električno energijo. Razdeli: 5.000 € za upravo, nabavo in prodajo, razliko pa med izdelke kot zgoraj. 8 Prejmemo račun v vrednosti 12.000 € z DDV za vzdrževanje strojev. 9 Prenesi neposredne proizvajalne stroške v breme dokončanih proizvodov in posredne stroške med odhodke, stroški uprave znašajo 70 % in razliko predstavljajo stroški prodajanja. 10 Prodali so celotno zalogo izdelka X in polovico zaloge izdelka Y, plačilo s čekom, DDV je 20 %. Prispevek za kritje splošnih stroškov je 30 % za oba izdelka. Izračunaj prodajno ceno za oba izdelka (glej tabela spodaj). 11 Knjiži odhodek od prodaje izdelkov. Izračunaj PSE za oba izdelka (glej tabela spodaj). Obračun stroškov po stroškovnih nosilcih Strošek Skupaj SN X SN Y SN P Skupaj Proizvedena količina PSE PK PC SPK Stroškovni nosilci - preverjanje znanja pred ocenjevanjem Proizvajalno podjetje Beta proizvaja 3 proizvode (stroškovni nosilec A, B in C), pri proizvodnji vseh treh uporablja isti stroj. Stroški amortizacije se razporedijo med stroškovne nosilce na podlagi opravljenih delovni ur na stroju. Podjetje spremlja stroške s pomočjo naslednjih stroškovnih nosilcev: • DN S (delovni nalog za zajemanje splošnih proizvajalnih stroškov) • DN A (delovni nalog za zajemanje neposrednih stroškov stroškovnega nosilca A) • DN B (delovni nalog za zajemanje neposrednih stroškov stroškovnega nosilca B) • DN C (delovni nalog za zajemanje neposrednih stroškov stroškovnega nosilca C) V zadnjem obračunskem obdobju so bile za posamezni stroškovni nosilec opravljene naslednje ure na stroju: DNA - 40 ur, DNB - 50 ur, DNC - 120 ur. Knjiži naslednje poslovne dogodke: 7„ Zap. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO št. 1 Porabili izdelavni material v vrednosti : • 150.000 € za proizvodnjo DN A • 220.000 € za proizvodnjo DN B • 70.000 € za proizvodnjo DN C 2 Prejeli račun v vrednosti 130.000 € z 20 % DDV za porabljeni pomožni material: • 50.000 € za DN A • 60.000 € za DN B • 20.000 € za DN C. 3 Prejeli račun v vrednosti 20.000 € z 20 % DDV za nadomestne dele stroja. 4 Prejeli račun v vrednosti 17.000 €, 8,5 % DDV ni vključen, za porabljeno vodo. 5 Nakazali so 22.000 € z 20 % DDV za porabljeno električno energijo. 6 Prejeli račun v vrednosti 6.000 € z 20 % DDV za stroške vzdrževanja stroja. 7 Izračunali bruto plače v vrednosti 240.000 €: • 50.000 € za DN A • 60.000 € za DN B • 100.000 € za DN C • razlika bremeni DN S 8 Obračunali so prispevke na bruto plače v višini 16,1 %, razdeli strošek med stroškovne nosilce na podlagi razmerij iz prejšnje točke. Zap. št. BESEDILO KONTO SN V BREME V DOBRO 9 Obračunali so amortizacijo stroja na podlagi opravljenih ur za posamezni stroškovni nosilec. Nabavna vrednost stroja znaša 600.000 €. Predvideno max. število opravljenih ur je 5.500. AMO. DN A = AMO. DN B = AMO.DN C= 10 Prejeli račun v vrednosti 50.000 € z 20% DDV za proizvodne stroritve. Pred no nadaljuješ s knjižbami,izračunaj in dopolni z manjkajočimi podatki tabelo z obračunom stroškov po stroškovnih nosilcih. 11 Prenesi vse neposredne proizvajalne stroške v breme proizvodov. 12 Prenesi vse splošne stroške med odhodke, stroški prodajanja. 13 Prodali so 50 % zaloge izdelka A, PK znaša 35 %, 30 % zaloge izdelka B, PK znaša 50 % in 100 % zaloge izdelka C, PK znaša 40 %, plus DDV. 14 Izračunaj in knjiži odhodke od prodaje proizvodov. 15 Izračunaj in knjiži poslovni izid. Stroški Skupaj DN A DN B DN C DN S Skupaj Proizvedena količina 120 450 600 PSE PK PC Prihodki od prodaje Odhodki od prodaje Stroškovno mesto je funkcionalna enota ali oddelek podjetja, na katerem se pri poslovanju pojavljajo stroški. V podjetjih, kjer proizvajajo različne proizvode, se posredni stroški spremljajo s pomočjo stroškovnih mest in se šele naknadno ti stroški razporejajo med različne stroškovne nosilce z uporabo raznih ključev in razdelilnikov stroškov. Za ugotavljanje stroškov v ceni enote izdelka v zalogi razčlenimo stroškovna mesta najmanj v dve skupini: a) stroškovna mesta_(oddelki, v katerih se izvaja proizvodnja, od surovin do gotovih proizvodov), b) _ stroškovno mesto (nakup, prodaja, splošne službe). Podjetja najpogosteje razvrščajo stroškovna mesta na: A) stroškovna mesta neposredne proizvodnje: to so mesta, kjer poteka _ dejavnost organizacije (industrijski obrati); B) stroškovna mesta pomožnih dejavnosti: kjer poteka vzporedna dejavnost, ki_ temeljni dejavnosti (npr. skladišče, vzdrževalne delavnice, notranji transport, električna centrala ipd.); C) stroškovna mesta stranskih dejavnosti: kjer poteka dejavnost, ki se je razvila_s temeljno dejavnostjo ( npr. predelava odpadkov, izraba odpadne energije ipd.); D) stroškovna mesta spološnih dejavnosti (nabava, uprava in prodaja): kjer spremljamo stroške povezane z nabavo vseh sredstev, potrebnih za proizvodnjo, stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov, in stroške splošnih_(kadrovska, finančna, računovodska in druge funkcije). Delitev podjetja na stroškovna mesta olajša razporejanje in spremljanje posrednih in splošnih stroškov, ti se najprej razdelijo med stroškovna mesta in šele naknadno med poslovne učinke / stroškovne nosilce. Pri takšnem razporejanju se najprej razporedijo stroški pomožnih stroškovnih mest med ostala stroškovna mesta, ki so bila deležna njihovih storitev in šele kasneje stroški proizvodnih mest med poslovne učinke / stroškovne nosilce. temeljna, vzporedno, služb, izdelave, splošno, pomaga Povezavo med stroški, stroškovnimi mesti in stroškovnimi nosilci lahko ponazorimo na naslednji način Dokončaj povedi tako da izbereš eno od danih možnosti: SM (stroškovno mesto) ali SN (stroškovni nosilec) Neposredni stroški proizvodnje se razporejajo po _. Posredni stroški proizvodnje se razporejajo po_. Ostali posredni ali splošni stroški se razporejajo po_. Zbiranje in razporejanje neposrednih stroškov po stroškovnih mestih Poslovne dogodke, povezane z nastajanjem posrednih stroškov, zajemamo na podlagi_ listin, iz katerih mora biti razvidno mesto nastanka stroška ali_mesto. Stroškovno mesto določimo : • na notranjih knjigovodskih listinah takoj ob nastanku poslovnega dogodka • na zunanjih knjigovodskih listinah ob kontroli in podpisu prejete listine, to je pred kontiranjem poslovnega dogodka v knjigovodstvu Šifriranje in označevanje stroškovnih mest Stroški se razporejajo po stroškovnih mestih s pomočjo_stroškovnih mest. Šifra stroškovnega mesta je lahko črkovna, številčna ali kombinirana. Npr.: • OB 1 (Obrat 1 za izdelavo določenega izdelka) • MD (pomožno stroškovno mesto mehanična delavnica) • MO (pomožno stroškovno mesto modelarna za oblikovanje in pripravo modelov) • UP (stroškovno mesto uprave in ostalih splošnih dejavnosti). šifrantov, knjigovodskih, stroškovno Stroškovni nosilci in mesta - vaja 1 Izračunajte manjkajoče vrednosti v obračunskem listu stroškov. Stroške električne centrale (EC) razdeli v razmerju: MD : OB 1 : OB 2 : SS = 1 : 3 : 4 : 2 Stroške mehanične delavnice pa: 45 % OB1, 55 % OB2. Obračunski list stroškov Pomožna stroškovna mesta Glavna stroškovna mesta Stroški Skupaj EC MD OB 1 OB 2 SS Plače 14.000 12.500 3.500 6.500 9.000 Sejem 8.500 4.000 0 0 11.500 Amortizacija 9.000 11.000 5.000 8.600 5.000 Pomožni material 6.000 5.500 4.500 13.000 3.800 Ključ (EC)= Obračunska kalku acija OB 1 OB 2 Stroški Skupaj SN 1 SN 2 SN 3 Plače 33.400 12.800 9.800 Material 20.900 41.000 32.000 Posredni stroški SKUPAJ Splošni proizvajalni stroški se razdelijo na podlagi stroškov materiala. Pri izračunu kjuča upoštevaj vse decimalke. Ključ ( OB 1) = _ V obratu 1 je proizvodnja dokončana, v obratu 2 pa ne. Knjiži prenos stroškov._ BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO Stroške električne centrale (EC) razdeli v razmerju: OB 1 : OB 2 : SS = 3 : 4 : 2 Stroške skladišča pa: 35 % OB 1, 10 % OB 2, razlika so SS (STALNI STROŠKI). Obračunski list stroškov Pomožna stroškovna mesta Glavna stroškovna mesta Stroški Skupaj EC SKL OB 1 0B 2 SS Material 85.000 58.000 42.000 48.000 85.000 Električna energija 6.000 2.000 12.000 54.000 75.000 Plače 44.000 16.000 29.000 35.000 140.000 Ključ (EC)= Obračunska kalkulacija OB 1 OB 2 Stroški Skupaj SN 1 SN 2 SN 3 Material 25.000 50.000 85.000 Amortizacija 10.000 15.400 22.000 Plače 55.000 80.000 25.000 Posredni stroški SKUPAJ Splošni proizvajalni stroški se razdelijo na podlagi stroškov plač. Pri izračunu kjuča upoštevaj vse decimalke. Ključ (OB 2) = _ V obratu 1 je proizvodnja nedokončana, v obratu 2 pa je dokončana. Knjiži prenos stroškov. __ BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO Stroškovni nosilci in mesta - vaja 3 Podjetje »Fine« d. o. o., ima naslednja stroškovna mesta: • pomožna stroškovna mesta ELEKTRIČNA CENTRALA (EC) in NOTRANJI TRANSPORT (NT) • stroškovni mesti proizvajanja OBRAT A (OB A) in OBRAT B (OB B) • neproizvodno stroškovno mesto UPRAVA, NABAVA, PRODAJA (UNP). V obratu A so proizvedli 1.000 enot izdelka X (neposredni stroški po delovnem nalogu DN 1), v obratu B so proizvedli 800 enot izdelka Y in 1500 enot izdelka W (DN 2 in DN 3). Sestavi temeljnico: Zap. št. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO Zst Zgradbe 12.000.000 € Popravek vrednosti zgradb 7.000.000 € Oprema 8.000.000 € Popravek vrednosti opreme 4.700.000 € TRR 2.000.000 € Izdane menice 50.000 € Material 5.000.000 € Obveznosti do dobaviteljev 800.000 € Lastni kapital ? 1 Poraba izdelavnega materiala: DN 1 2.000.000 €, DN2250.000€ DN3 1.900.000€ 2 Podjetje prejme račun v vrednosti 12.000 € z 20 % DDV za pisarniški material (UNP). 3 Porabili so za 45.000 € pomožnega materiala: OB A 20.000 €, OB B 25.000 €. 4 Prejeli so račun v vrednosti 440.000 € z DDV za porabljeno nafto v električni centrali. 5 Plačali s čekom 122.000 € z DDV za porabo goriva (NT). 6 Nakazali so 150.000 € za dnevnice in potne stroške. (OB B 40.000€, UNP 110.000€). 7 Prejeli račun v vrednosti 65.000 € z 8,5 % DDV za porabo vode: OB A 10.000€ , OB B 20.000€, EC 30.000€, UNP 5.000€. 8 Prejeli račun v vrednosti 18.000 € z 20 % DDV za stroške propagande (UNP). Zap. št. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 9 Prejeli račun v vrednosti 530.000 € z 20 % DDV za drobni inventar (neposredni odpis): OB A 100.000€ , OB B 280.000€ , UNP 150.000€. 10 Obračunali so amortizacijo opreme 790.000 €: DN1500.000€ , DN250.000€, DN3 100.000, NT80.000 €, razlika bremeni UNP. 11 Obračunali so amortizacijo zgradb 220.000 €: OB A 70.000 €, OB B 100.000 €, EC 50.000 €. 12 Obračunali so plače v vrednosti 6.505.000 €: DN 1 1.500.000€, DN2 500.000€, DN3 1.000.000€, EC120.000€, NT150.000€, UNP2.400.000€, OB A 300.000€ , OB B 535.000€. 13 Plačali s čekom zavarovalno premijo 60.000 € (UNP). 14 Nakazali 100.000 € z 20 % DDV za najemnino upravne stavbe. TABELA ŠT. 1 - OBRAČUN STROŠKOV PO STROŠKOVNIH MESTIH Stroški električne centrale se razdelijo na podlagi porabljenih kWh: NT 300 kWh OB A 1000 kWh OB B 2500 kWh UNP 200 kWh KLJUČ = _ Stroški notranjega transporta se razdelijo na podlagi števila opravljenih kilometrov: OB A 2 km OB B 6 km KLJUČ = STROŠKI EC NT OB A OB B UNP SKUPAJ Prenos EC Prenos NT POSREDNI STROŠKI TABELA ŠT. 2 - OBRAČUN STROŠKOV PO STROŠKOVNIH NOSILCIH Splošni proizvajalni stroški obrata B se razdelijo med izdelka na podlagi stroškov plač. Ključ=_ DN 2 =__DN 3 =_ STROŠKI SKUPAJ DN 1 DN 2 DN 3 Poraba materiala Amortizacija Bruto plače Splošni stroški proizvajanja SKUPAJ Proizvedena količina PSE PC PK Zap. št. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 15 Prenesi vse proizvajalne stroške v breme nedokončane Proizvodnje (vrednotenje po proizvajalnih stroških). (glej tabelo št. 2). 16 Prenesi stroške UNP med odhodke, stroški uprave in stroški prodajanja v razmerju 50 : 50 (glej tabelo št. 2). 17 Vsa nedokončana proizvodnja je dokončana. 18 Podjetje proda celotno zalogo izdelkov, DDV je 20 %. Prodajna cena izdelka X znaša 6.700 €, izdelka Y 2.000 € in izdelka W 4.000 €. 19 Knjiži odhodke od prodaje. 20 Izračunaj in knjiži poslovni izid. Stroškovni nosilci in mesta - vaja 4 Proizvajalno podjetje »X« ima dva proizvajalna obrata in proizvaja 3 izdelke (stroškovni nosilci). SN 1 in SN 3 se proizvajata v prvem obratu OB 1, SN 2 pa v drugem obratu OB 2. Posredni stroški se spremljajo na naslednjih stroškovnih mestih: proizvajalni obrati OB 1 in OB 2, pomožno stroškovno mesto mehanična delavnica MD in neproizvajalno stroškovno mesto, splošne službe SS. Neposredni proizvajalni stroški se spremljajo na naslednjih stroškovnih nosilcih (SN 1, SN 2, SN 3). Proizvodnja je vrednotena po proizvajalnih stroških. ->Stroški pomožnega stroškovnega mesta se razdelijo med ostala stroškovna mesta v razmerju: OB 1 : OB 2 : SS = 6 : 4 : 2 ->Posredni stroški obratov se delijo na podlagi NEPOSREDNIH STROŠKOV. V danem obračunskem obdobju so nastali naslednji stroški. Izračunajte manjkajoče vrednosti v obračunskem listu stroškov. NEPOSREDNI STROŠKI SPLOŠNI STROŠKI SN 1 SN 2 SN 3 OB 1 OB 2 MD SS Neposredni stroški 620. 000 750.000 680.000 450.000 540.000 192.000 222.000 Splošni stroški Skupaj Količina proizvodov 2300 3900 4000 Ključ (MD) =_ Ključ (OB 1) =_ 1. Izračunaj neposredne stroške na enoto proizvoda. SN 1 SN 2 SN 3 2. Izračunaj proizvajalne stroške na enoto proizvoda. SN 1 SN 2 SN 3 3. Obračunaj in prenesi proizvajalne stroške na zalogo, in stroške splošnih služb med odhodke, 40 % predstavljajo upravni stroški, razlika so stroški prodajanja. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 4. Izračunaj poslovni izid, prodali so 70 % proizvodov, prodajna cena vsebuje 45 % prispevka za kritje na proizvajalne stroške. PRIHODKI ODHODKI POSLOVNI IZID 5. Knjiži prodajo; a) Izdani račun, DDV je 20 %. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO b) Odhodek od prodaje in zmanjšanje zaloge. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 6. Knjiži poslovni izid, davek na dobiček je 20 %. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 7. Knjiži nakazilo akontacije davka od dobička v vrednosti 80.000 €. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 8. Knjiži obveznosti za davek na dobiček. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 9. Knjiži poravnavo obveznosti za davek od dobička, upoštevaj že plačano akontacijo. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO Stroškovni nosilci in mesta - vaja 5 Proizvajalno podjetje »Y« ima dva proizvajalna obrata in proizvaja 3 izdelke (stroškovni nosilci). SN 1 in SN 3 se proizvajata v prvem obratu OB 1, SN 2 pa v drugem obratu OB 2. Posredni stroški se spremljajo na naslednjih stroškovnih mestih: proizvajalni obrati OB 1 in OB 2, pomožno stroškovno mesto notranji prevoz NP in neproizvajalno stroškovno mesto, splošne službe SS . Neposredni proizvajalni stroški se spremljajo na naslednjih stroškovnih nosilcih (SN 1, SN 2, SN 3). Proizvodnja je vrednotena po proizvajalnih stroških. -> Stroški pomožnega stroškovnega mesta se razdelijo med ostala stroškovna mesta po prevoženih kilometrih: OB 1 400 km in OB 2 80 km -> Posredni stroški obratov se delijo na podlagi PROIZVEDENE KOLIČINE. V danem obračunskem obdobju so nastali naslednji stroški. Izračunajte manjkajoče vrednosti v obračunskem listu stroškov. NEPOSREDNI STROŠKI POSREDNI STROŠKI SN 1 SN 2 SN 3 OB 1 OB 2 NT SS Nep.stroški 400.000 650.000 580.000 550.000 440.000 980.000 600.000 Pos.stroški Skupaj Količina proizvodov 600 900 1000 Ključ (NT) =_ Ključ (OB 1) =_ 1. Izračunaj neposredne stroške na enoto proizvoda. SN 1 SN 2 SN 3 2. Izračunaj proizvajalne stroške na enoto proizvoda. SN 1 SN 2 SN 3 1. Obračunaj in prenesi proizvajalne stroške na zalogo in stroške splošnih služb med odhodke, 40 % predstavljajo stroški prodajanja, razlika so stroški uprave. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 4. Izračunaj poslovni izid, prodali so 60 % proizvodov, prodajna cena vsebuje 40 % prispevka za kritje na proizvajalne stroške. PRIHODKI ODHODKI POSLOVNI IZID 5. Knjiži prodajo; c) Izdani račun, DDV je 20 %. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO d) Odhodek od prodaje in zmanjšanje zaloge. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 6. Knjiži poslovni izid, davek na dobiček je 20 %. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 7. Knjiži nakazilo akontacije davka od dobička v vrednosti 20.000 €. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 8. Knjiži obveznosti za davek na dobiček. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO 9. Knjiži poravnavo obveznosti za davek od dobička, upoštevaj že plačano akontacijo. BESEDILO KONTO V BREME V DOBRO VIRI Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 2, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2003 Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 3, učbenik - 1. izd., 1.natis, DZS, Ljubljana 2004 Batistič Tanja, Računovodstvo 2, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2004