Leto XXXVI Št. 16 Murska Sobota 26. april 1984 CENA 13 DIN Fronta je tu — kje »na juriš”? Z mislijo, da socialistična zveza delovnega ljudstva kot najmožič-nejša (frontna) družbenopolitična organizacija velja toliko, kolikor resničnih vezi ima z množicami, koliko je sposobna množice učiti in se od njih učiti tudi sama, se pred jutrišnjim dnem Osvobodilne fronte pomudimo v krajevnih skupnostih, občinah, med ljudmi, na terenu . . .Koliko se SZDL kot nadaljevalka najžlahtnejših tradicij OF slovenskega naroda že uveljavlja kot — po Kardelju — vseljudski parlament, ki nenehno zaseda? Koliko ji je že uspelo prerasti javno tribuno takšnega tipa, kjer bi vsakdo lahko prišel in »odžvrgolel« svoje, pogosto zelo neodgovorno, in potem odšel? Ali se. in v kolikšni meri, njena fron-tnost in množičnost poznata, kažeta in prevladujeta med občani? Kako daleč sežejo njeni frontni deli, posebej Zveza komunistov, sindikat, mladina, borci, družbene organizacije in društva? Pred nedavnim smo bili med frontnimi aktivisti SZDL v Gor ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU 1. MAJU Z ŽELJO, DA SKUPNO DOSEŽEMO ČIM VEČ DELOVNIHZMAG IN USPEHOV! njih Petrovcih in zvedeli marsikaj. Pa vendar smo kij ub zagotovilom, da se je tod uveljavilo načelo kolektivnega dela, vodenja in odgovornosti in da so v voz napredka vpreženi vsi na vseh treh ravneh (samoupravni, družbeno- politični in delegatski) — boj malo zvedeli o sekcijskem delovanju frontne organizacije, organiziranju problemskih konferenc ter vključevanju družbenih organizacij in društev, uopusca-mo možnost, da so naši sogovorniki na to pozabili, a je veliko verjetneje, da gre — pri resda timskem delu v krajevni samoupravi — prej za ožji krog predstavnikov, torej nekakšen »forum«, ki je sicer z vsem seznan jen in povsod poprime, le da vse pobude ne prodro v vse temeljne oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov; nenazadnje tudi v potrošniški svet, socialno-zdrav-stveno komisijo, poravnalni svet in še kam. In ravno tu bo treba, pa ne samo v Gornjih Petrovcih. še v dobršni meri orati ledino, če naj bo frontna organizacija v povezavi s samoupravnimi organi in delegacijami, kar mora biti. Fronta je torej tu, »na juriš« (ne v smislu »na ho-ruk«, marveč v smislu večje korajže, odgovornosti in prodornosti) pa mora iti na posamezna področja. Ta čas recimo v to smer, da prepreči požar, do katerega utegne priti ob trčenju nebrzdanega divjanja cen in naraščajoče socialne ogroženosti ljudi. Ali spričo soočanja z dejstvom, daje zaradi prispevkov in dajatev gospodarstvo skoraj ob sapo. In še bi lahko naštevali... Pri tem pa ni kaj spraševati, kdo je prvi, kdo drugi in kdo tretji, marveč gre za enoten in skupen nastop — od krajevne skupnosti do federacij e. Prvomajski shod v Murski Soboti Dan cvetja, zrasel iz kapelj delavske krvi — v tem znamenju prireja občinski sindikalni svet v Murski Soboti s svetom za ohranjanje tradicij delavskega gibanja in svetom za kulturo prvomajski shod, katerega uvodni del se bo začel na predvečer praznika. 30. aprila, ob 19. uri na Trgu zmage. Program zajema: promenadni koncerf pihalnega orkestra, delavci Mure bodo v parku postavili mlaj, za tem pa bo povorka krenila h kresu pri osnovni šoli Daneta Šume-njaka. Na dan praznika, v to-j rek 1. maja, se bo osrednja | slavnostna prireditev začela I ob 11. uri na kopališču. Go-> ■ voru predsednika soboškega sindikalnega .sveta . Franca Dervariča bo sledil nastop združenih pevskih zborov, folkloristov m tamburašev iz Beltinec, pihalnega orkestra in recitatorjev. Ob tej priložnosti bodo podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije posameznikom in osnovnim sindikalnim organizacijam. Po slavnostnem delu se udeležencem obetajo rekreativne in zabavne dejavnosti, saj se bodo delavci posameznih organizacij združenega dela med sabo pomerili v raznih športih (odbojka, vlečenje vrvi, mali nogomet ipd.), na svoj račun pa bodo lahko prišli v zabavnih aktivnostih tako-rekoč vsi udeleženci shoda. Za jedačo in pijačo bo skrbela Diana, za vedro razpoloženje pa ansambel Diamanti. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani kina Park. Želja organizatorjev je, da se delovni ljudje in občani prvomajskega shoda udeležijo v čim večjem številu in na njem aktivno sodelujejo. NA REGIJSKEM KVIZU TITO - REVOLUCIJA - MIR V RADENCIH Najuspešnejši Sobočani Pred tednom dni je bilo v dijaškem domu v Radencih regijsko tekmovanje na temo Tito — revolucija — mir. Udeležilo se gaje 8 ekip osnovnošolcev in srednješolcev iz vseh štirih pomurskih občin, slavili pa so mladi iz soboške občine. Med osnovnošolci je zmagala SONJA ZVER iz OŠ Bakovci pred TOMAŽEM LAZARJEM, prav tako iz bakovske osnovne šole, tretje mesto pa sta si razdelila OMAR DOM-NIK iz OŠ Radenci in ROB! ŠERBEC iz OŠ Puconci. Med dijaki pa je bila najuspešnejša ZLATKA KARDOS. SCTPU Murska Sobota, druga MAJDA KORPIČ. tudi s tega centra tretji pa ALBERT SEKEREŠ iz SŠKC Lendava. Vsi so se uvrstili na republiško tekmovanje. Srečanje, ki so ga organizirali mladinci OK ZSMS Gornja' Radgona, so s krajšim kulturnim programom popestrili osnovnošolci iz Radence in domačini — dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem. Vsi nastopajoči so prejeli priznanja, najuspešnejši pa še diplome, vp OB PRAZNIKU DELA Praznovanje 1. maja, mednarodnega praznika dela, je zgodovinsko povezano z velikim stavkovnim valom iz leta 1883. Moč delavskih množic se je po tem času nezadržno širila s svojo revolucionarno vsebino preko ekonomskih in političnih zahtev. V zgodovini delavskega gibanja so se ob prvomajskih manifestacijah bogatili, menjali in širili enotni cilji, osvobajanja delavskega razreda od vseh oblik kapitalističnega izkoriščanja. Kovaška kladiva v podjetju Sobota bodo med prazniki utihnila, žuljave dlani si bodo odpočile. Mednarodni praznik delovnih ljudi nam Jugoslovanom letos ne sme pomeniti le simbola, ampak resnični mejnik na poti graditve socialističnih samoupravnih odnosov in nova vzpodbuda za premagovanje gospodarskih težav. Foto: Klar Tudi v najhujših časih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ta delavska zavest ni bila prekinjena, na osvobojenih ozemljih so bile organizirane prvomajske proslave ter tako potr/ena revolucionarna pripadnost delavskega razreda Jugoslavije — za dokončno osvojitev svojih ciljev. I/ povojni Jugoslaviji so delavci prevzeli odgovornost za svojo prihodnost pod Titovim vodstvom in cilji, ki so se oblikovali med NOB ter uvedbo delavskega samoupravljanja. V nepolnih štiridesetih letih smo dosegli velik vsestranski razvoj, katerega cenijo v svetu bolj, kakor pogosto mi sami. Postali smo srednje razvita industrijska država, pridobili smo veliko mladih izobraženih kadrov, dosegli smo sorazmerno visok družbeni in osebni standard, vse to pa smopridobilipo poti socialističnega samoupravljanja in Titovim vodstvom. Pravgo-tovo so to dosežki, katere je vredno spoštovati, hkrati pa so trdni temelji našega nadaljnjega razvoja skozi dolgoročni program gospodarske stabilizacije in utr/evanja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih. odnosov. V povojnih letih smo praznovanje prvega maja povezovali s pre-rezovanjem vrvic pred novimi tovarnami, šolami, ali drugimi objekti. Letos bo pravgotovo tega nekoliko manj, kajti to smo si zadali v našem stabilizacijskem programu in kar vodi k zmanjšani investicijski porabi o čem smo se trdno odločili in si zadali, da bomo napredekgradili zlasti s svojimi močni. To potrjujejo vse tiste tovarne, ki so svoj razvoj gradile na lastnem znanju in delu ter si preko združevanja dela in sredstev zagotovile normalno pro-' izvodnjo za domače potrebe in izvoz. Nestanovitne gospodarske razmere in padanje življenjske ravni, vplivajo na razpoloženje delavcev, hkrati pa pozivajo k vse bolj kritični presoji dospodarske stabilizacije in odločnosti delovnih ljudi, da obračunajo z nosilci neodgovornega gospodarjenja. Pomembno vprašanje v tem trenutku -je, brez dvoma, kako v ndjvečji meri motivirati delavce v boju za stabilizacijo z namenom obdržati pozitivne rezultate iz leta 1983 in jih utrditi v letu 1984. Gre za to, kako bomo usposobili najširši krog delavcev in uporabljali merila opredeljena v "sklepnem ^elu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije« kot najpomembnejšega dokumenta za ocenjevanje uspešnosti gospodarjenja, določanja deleža v delitvi skupnih rezultatov dela, določanja razvojnih usmeritev, za povezovanje socialne in gospodarske politike, za načrtovanje dohodka itd. Delavci v osnovnih organizacijah' Zveze sindikatov morajo presojati vse kar ne daje ustreznega dohodka ter svoje rezultate primerjati z drugimi organizacijami združenega dela iste dejavnosti. Delavci se danes vse bolj zavedajo, da je njihov družbenoekonomski in so-cialnipoložaj odvisen predvsem od lastnih prizadevanj. Na osnovi takih teženj lahko premagamo žgoče gospodarske težave (nelikvidnost, dolgovi tujini, dviganje cen, inflacija). Breme stabilizacije še vedno ni enako razporejeno kar vodi k slabitvi skupne moči družinskih proračunov, o čemer priča zastoj realnih osebnih dohodkov v zadnjem obdobju. I/ sindikatih se močno zavedamo, da je zadovo-l/evanje potreb na ravni, ki smo jo zadnja leta dosegli, odvisno od realno ustvarjenega dohodka, od uspešnosti izvoza, kot osnove za zagotavljanje nemotene proizvodnje. Vprašanje dograjevanja sistema delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe se mora razreševati hitreje. Potrebno je pripraviti ustrezne, skupno dogovorjene osnove glede na prispevek k rezultatom dela; Samoupravni sporazumi dejavnosti bodo k temu pravgotovo pripomogli. Hkrati pa morajo te skupne osnove in upoštevajoč družbeni dogovor, ki se pripravlja v federaciji, prispevati k uresničevanju socialističnega načela "za enako delo in rezultate dela, približno enak osebni dohodek". Dograjevanje sistema nagrajevanja tako mora prispevati k zmanjševanju zaostajanja realnih osebnih dohodkov. Doseganje zastavljenih ciljev, za katere smo se dogovorili v občini M. Sobota, zahteva popolno in odgovorno vključevanje vseh delovnih ljudi. Številni ugodni rezultati iz preteklega leta nas lahko k temu vzpodbujajo. Gospodarjenje v letošnjem letu je zelo zahtevno, vendar sem prepričan, da bomo z odgovornim odnosom do dela, dogovorjene cilje tudi dosegli ter si tako zagotovili primeren ekonomski in socialni položaj. Vsem delavcem in delovnim ljudem občine Murska Sobota čestitam k prazniku dela ter želim mnogo delovnih uspehov. FRANC DERVARIČ, predsednik ob. sveta Zveze invalidov M. Sobota aktualno doma in po svetu V rudniku V odna v Srbiji je preteklo soboto eksplodiral metan. 33 rudarjev je bilo mrtvih, štirje ranjeni, enajstim pa se je posrečilo, da so se rešili iz jame. Vzroki eksplozije bodo znani predvidoma šele čez dva meseca. Na sliki: reševalci Mika Špiljak skupščini in nam Jutri mineva 43 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, prej imenovana protiimperialistična fronta, ki se je preimenovala v osvobodilno po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Komaj tri tedne po nemškem napadu na Jugoslavijo so se v Ljubljani zbrali zastopniki vseh slovenskih naprednih političnih skupin in predstavniki KP Slovenije, ki je bila pobudnica sestanka, in ustanovili vseslovensko organizacijo za boj proti okupatorju. OP je postala poglavitno gibalo vseh naprednih slojev slovenskega naroda. Ko je maja 1945 OF izpolnila svojo pomembno vlogo med NOB, ni prenehala delovati, nadaljuje svojo pomembno vlogo kot SZDL tudi danes. Pred delegati obeh zborov Skupščine SFRJ je prejšnji teden predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak podal poročilo predsedstva o stanju in problemih y notranji in zunanji politiki. V svojem izvajanju je Špiljak poudaril predvsem naslednje: — Upravičeno govorimo o slabosti v ekonomski politiki. Ni pa prav, da pri tem pozabljamo na uspehe, ki jih vendarle tudi dosegamo. — Ponekod so še tolerantni do neperspektivne proizvodnje. Pozabljajo pa, da jo morajo plačati delavci, ki se trudijo in dobro delajo in gospodarijo. - — Ko bo prenehal veljati odlok o zamrznitvi cen, bomo JUGOSLAVIJA JE NAJCENEJŠA Neka zahodnonemška banka je izračunala, da bodo lahko zahodnonemški turisti letos ceneje kot doma letovali v desetih izmed petnajstih držav, ki jih najraje obiskujejo. Iz vrednosti marke do drugih plačilnih sredstev, cen gostinskih in drugih storitev ter cen drugega potrošnega blaga so izračunali, da bodo zahodnonemški turisti letovali precej ceneje kot doma v južnoevropskih državah, kjer so lani pustili 40 odstotkov 'vseh turističnih izdatkom na tujem. Med temi državami je najcenejša Jugoslavija, kjer je turistična marka kar 40 odstotkov več vredna kot v ZR Nemčiji. Zaradi precejšnjega zvišanja cen je marka v Italiji le za 1,14 odst, več vredna, v Franciji za 1,05, na Portugalskem za 1,24 in v Španiji za 1,05 odstotka. V Grčiji je kljub razvrednotenju drahme, letovanje za Nemce še vedno za 3 odst, dražje kot doma. Med severnoevropskimi državamije marka na Švedskem za približno 3 odst, več vredna, na Nizozemskem za 5 odstotkov, na Danskem pa je letovanje še dražje kot doma. Tudi v Veliki Britaniji morajo Nemci računati z deset odst, višjimi stroški kot doma. V Avstriji je letovanje za Nemca za 3 odst, dražje kot doma, v Švici pa celo za 30 odstotkov. Tudi letovanje v ZDA za Nemce ni poceni, saj so izračunali, da bi bilo za kakšnih 8 odstotkov dražje kot doma. Te primerjave pa seveda še ne pomenijo, da bodo vsi Nemci, ki so se odločili preživeti dopust na tujem, prišli v Jugoslavijo. preverili odgovornost in doslednost vseh pri uresničevanju stabilizacijskih nalog. — Stabilizacija je skupno dogovorjena pot v naši družbi za premagovanje gospodarskih težav. — Položaj ne dopušča omahovanja in odstopanja od uresničevanja sprejetih nalog. — Ena najbolj pomembnih nalog je zaustavitev nadaljnjega padanja življenjskega standarda ljudi in zagotavljanja razmer, da bo pričel realni standard spet rasti skladno z rastjo proizvodnje in delovne storilnosti. — Pogoji IMF niso v nasprotju z našim sistemom in našimi dolgoročnimi interesi, čeprav je dinamika uresniče vanja nekaterih gospodarskih ukrepov hitrejša in ostrejša. To je bistvo stvari. * — Ločiti je treba konstruktivno kritiko, ki jo je treba gojiti, od destruktivne. — Gospodarske težave ne smejo zmanjšati prizadevanj in skrbi za krepitev naše obrambe in varnosti države. — Naša največja moč je v našem človeku, ljudeh z visoko moralo in privrženim idealom socialistični samoupravni družbi ter neodvisni in neuvrščeni politiki. — V sedanjem položaju v svetu ostaja politika neuvrščenosti kljub zunanjim pritiskom, realna možnost v boju za mir. ISLAMABAD — Po novicah iz Afganistana so se v zadnjih dneh srdito spopadli sovjetski in vladni vojaki ter uporniški mudžahini. Po trditvah Afgan Pressa naj bi bilo ubitih najmanj 400 sovjetskih in vladnih vojakov ter 60 upornikov. SOFIJA — Bolgarska telegrafska agencija je zanikala trditve zahodnoevropskega časopisja, da so na bolgarskem ozemlju postavili sovjetske jedrske rakete, usmerjene proti Italiji in Severni Afriki. WASHINGTON — Američani popijejo vedno več vina. Zadnje čase ga ponujajo tudi v prahu. KOPER — V pristanišču dokončujejo dela na prvi fazi terminala za razsuti tovor. Ko bo terminal v celoti končan bodo lahko v Kopru pretovorili 1,5 milijona ton razsutega tovora. BEOGRAD — Trenutno gradimo v Jugoslaviji 17' elektrarn s skupno močjo 3535 megavatov, sedanja moč vseh naših, elektrarn pa je 17.743 MW. PRAGA—Češkoslovaška je obtožila ZDA, da želijo Kitajsko potegniti v svojo konfrontacijo s Sovjetsko zvezo. BRUSELJ — Neki visoki sovjetski funkcionar je izjavil, daje SZ proti temu, da bi ZR Nemčija dobila jedrsko orožje. PORTOROŽ - Sečoveljsko letališče bodo preuredili, da bodo na njem lahko pristajala letala, ki pripeljejo do 50 potnikov. LONDON — Britanija je prekinila diplomatske odnose z Libijo, ki so jo obtožili, da je iz libijskega veleposlaništva v Londonu nekdo streljal na demonstrante in pri tem ubil neko policistko. BONN.— Tudi letos je mirovno gibanje v več kot 100 mestih in krajih v ZR Nemčiji organiziralo velikonočne proteste proti oboroževanju na Vzhodu in Zahodu. Protestniki so ponekod blokirali tudi vojaške objekte. MHwnmV žarišču dogodkovi IPo dvomesečnih razpravah v energetskih krogih so v ® izvršilnem odboru splošnega združenja za energetiko g Slovenije sprejeli dokončni seznam elektrarn, ki naj bi jih H v prihodnjem srednjeročnem obdobju začeli najprej gra- g diti. To še ne pomeni, da bodo vse te elektrarne (predvsem g B zaradi pomanjkanja denarja) takrat tudi zgrajene. Pri izbiri elektrarn so upoštevali predvsem predvidene I potrebe električne energije v Sloveniji do leta 1990. Te naj g bi se vsako leto povečale za 3,5 odstotka. Ko so ugotavljali, g kako bi to porabo zadovoljili, so uvideli, da bi bilo za našo S republiko najbolj gospodarno najprej izkoristiti vse raz- Ipoložljive energetske vire v Sloveniji in hkrati vlagati tudi g v gradnjo elektrarn v drugih republikah, seveda, če bo g poraba elektrike to zahtevala. Zato pri odločitvah ni bilo S nobenih pomislekov, daje treba najprej začeti z gradnjo I elektrarniških verig na Savi in Muri. Dosedanje študije so g pokazale, da bi .bilo najbolj gospodarno najprej zgraditi g pet elektrarn, in sicer tri na Savi in dve na Muri. Ugotovili ® so. da imamo v Sloveniji premoga še za eno novo elek- Itrarno v Trbovij ah in da bo treba kmalu obnoviti tudi prve B tri agregate v šdštanjski elektrarni. Študij e so tudi pokazale, da bi morali najkasnej e do leta 1 1989 začeti graditi novo trboveljsko elektrarno in jo g končati najkasneje do leta 1995, ko naj bi se dokončno g iztrošile naprave v stari elektrarni. Tako bi zadovoljili B hkrati večje potrebe po elektriki v Sloveniji in zagotovili g razvoj premogovništva v Zasavju. Če pa bi se izkazalo; da I bodo potrebe po elektriki večje! od načrtovanih, bi novo ■ trboveljsko elektrarno začeli graditi prej. Za Slovenijo bi bilo, kot zdaj kaže, edino gospodarno, Ida sovlaga v gradnjo elektrarne Ugljevik II v BiH, saj bi g bila za nas ta gradnja mnogo cenejša kot drugod v državi, g ker smo sodelovali pri gradnji Ugljevika I in premogov- B nika. IV prihodnjih letih naj bi začeli graditi HE Vrhovo, g Boštanj in Blanco na reki Savi ter HE Hrastje in Veržej na g reki Muri. Od termoelektrarn pa TE Trbovlje in TE I Ugljevik II. S tem bi se zmogljivosti slovenskega elek- g troenergetskega sistema povečale za 289 megavatov. Za g vse te objekte bi Slovenija potrebovala do leta 1990 B (vključeni so tudi prenosni in distribucijski objekti) 180 I milijard dinarjev oziroma vsako leto 24 milijard dinarjev g za gradnjo in še 10 milijard dinarjev za odplačevanje g najetih posojil. To pomeni, da bi v elektrogospodarstvu v B prihodnjih letih porabili 13.5 odstotka vsega denarja, ki Inaj bi ga v Sloveniji v teh letih vlagali v gospodarstvo, g Izračunali so, potem ko so vključili vse denarne vire, da bi B _ zmanjkalo 20 milijard dinarjev. Računajo pa. da bi del _ ■ manjkajočega denarja zbrali tudi z ljudskim posojilom, g Tekmovanje ob Tihem oceanu »Območju Tihega oceana je usojeno, da postane poglavitno prizorišče tekmovanja med obema supersilama: gre za dejstvo, ki mu je težko oporekati. Če je to območje še vedno v senci Evrope — in mnoge države Tihega oceana bi želele, da bi ostalo pri tem —, pa vrsta dejavnikov počasi prestavlja težišče strateških razmerij proti osrednji Aziji.« Tokrat je bila ta ocena zapisana v časopisu Inštituta za strateške raziskave s sedežem v Londonu; prav naraščanje sovjetske vojaške navzočnosti _ v vzhodnem Tihem oceanu: če je Washington s tem dosegel enega od svojih ciljev in sicer tako, daje svojim azijskim zaveznikom zagotovil stalnost in pomen ameriške zavzetosti za to območje (to seje zgodilo potem, ko so se pojavili dvomi, ki so razen posledic vietnamske vojne izvirali tudi iz prvotnih Carterjevih načrtov o odpoklicu ameriških čet iz Južne Koreje), paje še vedno dvomljivo, ali je uspešen tudi pri postavljanju temeljev za takšno novo azijsko ravnotežje, ki bo podrejeno njegovim strateškim interesom. Pomagajmo si z nekaj primeri. Tisti najpomembnejši argument. ki so ga v sedemdesetih letih uporabljali zoper ZSSR — možnost protisovjetskega sporazuma med Združenimi državami. Kitajsko in Japonsko —. spričo nove samostojne usmeritve kitajske diplomacije ni več tehten. Kot so jasno pokazale plime in oseke v odnosih s Pekingom v zadnjih treh letih, kitajski interes za to. da bi zadržali krepitev ZSSR v Aziji, ne zadošča za to. da bi bili odrinjeni tisti problemi, ki se nanašajo na dvostranske odnose z Združenimi državami (Tajvan), predvsem pa ne zadošča za to. da bi bila odločitvam. Posledica tega je. da prihodnost odnosov med. Washingtonom in Pekingom ni več zvezana izključno z vprašanjem brzdanja ZSSR; zdi se celo, da je povezana s stopnjo, na kateri bodo Združene države — vendar pa to doslej ni bilo Reaganovo stališče — menile, da je treba kitajsko neodvisno vlogo v mednarodnih odnosih in krepitev takšne vloge obravnavati z naklonjenostjo. Združene države so v Na-kasoneju odkrile voditelja, ki je voljan privoliti — v večjem obsegu kot njegovi predhodniki — v načelo, da mora gospodarski položaj, ki si ga je ustvaril Tokio, privesti tudi k temu, da si bo naložil nove mednarodne politične odgovornosti. Vendar pa je ameriški pritisk. ki je osredotočen na delitev obrambnih stroškov, odločitev, katere rezultati so dvomljivi, ker ne upošteva odpora japonskega javnega mnenja zoper predloge o ponovnem oboroževanju in ker tudi ne upošteva velike zaskrbljenosti, ki jo povzroča med drugimi azijskimi zavezniki Združenih držav. Tudi ameriška politika na azijskem jugovzhodu (osa-mitev Vietnama in podpora stališču Kitajske ustvarja dvomljiveposledice: po eni plati prispeva k temu, da se krepi odvisnost Hanoja od Sovjetske zveze in da je zavrta sleherna možnost za reševanje kampučijskega drugi pa sproža zadržke med državami Asean (Zveza držav azijskega jugovzhoda), ki sodijo, da predstavlja Kitajska v perspektivi bolj konkretno, nevarnost kot Sovjetska zveza. . V bistvu pomeni zasnova ameriške politike v Aziji spričo spremenljivosti azijskega prizorišča, zaradi nastajanja razlik v dojemanju varnosti in potreb po varnosti ter spričo naraščajoče moči lokalnih pritiskov in ciljev — nevarno poenos-. tavitev: v položaju, ki se močno razlikuje od evropskega. vprašanje brzdanja ZSSR dejansko ne učinkuje kot osrednje organizacijsko načelo določenega sistema kolektivne varnosti v Aziji (kakršnega napoveduje del ameriške strateške misli) in prav tako tudi samo po sebi ne zagotavlja stabilnih dvostranskih odnosov med Washingtonom in silami tega območja. Zaton političnega vpliva velikih sil v Aziji je najbolj razviden na primeru Sovjetske zveze. Od druge polovice sedemdesetih let pa do danes je znatno okrepila svoje vojaške pozicije na območju Tihega oceana. Čeprav so razlogi za to odločitev različni — med njimi je tudi negotovost, ki jo je opredeljeval razvoj odnosov med Kitajsko in Združenimi državami, se pravi dojemanje možnosti, da bi utegnilo priti do »obkrožanja« z vzhoda in zahoda —, pa sovjetsko oboroževanje v bistvu ■ni utrdilo položaja Moskve, marveč ga j« poslabšalo. STRAN 2 VESTNIK, 26. APRIL 1984 od tedna VZPONI IN PADCI SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA VI DEM OB ŠČ AVNICI — Bo enoletnem premoru bo videmska kulturna dvorana ponovno odprla vrata. S sredstvi krajevne skupnosti in domačega prosvetnega društva sojo obnovili in krajani bodo v njej že jutri proslavili dan OF. V soboto pa bo po več letih na sporedu tudi prva filmska predstava. Kinoprojektor so v Radencih kupili že lani, predstave pa bodo v Vidmu vsako soboto. GORNJA RADGONA — Delegati sveta za informiranje pri OK SZDL so na svoji drugi seji razpravljali o osnutku zakona o temeljih sistema javnega obveščanja. Pri tem so namenili posebno pozornost informiranju v združenem delu in nekaterim drugim dilemam, ki so v ospredju s pripravo novega zakona. Obravnavali pa so tudi predlagani dogovor — za radgonsko občino je podpisnik občinski izvršni svet — o obnovi in modernizaciji oddajniškega in prenosnega sistema RTV Ljubljana za obdobje 1984—1986. GORNJA RADGONA — Tudi v preteklem letu je bilo v radgonski občini nekaj organizacij, ki so kršile dogovor družbene usmeritve razporejanja dohodka. Te so obravnavali na zadnji seji člani IS SO in sklenili, da se morajo vsi kršilci z dogovorom uskladiti. Člani občinskega izvršnega sveta so dali še soglasje samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne sis za PTT promet Murska Sobota ter obravnavali nekatere druge zadeve. ■ • GORNJA RADGONA — Na upravi za družbene prihodke so že pripravili osnutek odloka o davkih občanov v kmetijstvu. Tega so pozorno predelali tudi delegati sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL. Na zadnji seji so prav temu vprašanju posvetili največ pozornosti in se dogovorili, da bodo v zvezi s tem organizirali sekcijske razprave. LJUTOMER — Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je minuli teden med drugim obravnaval poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v občini Ljutomer v minulem letu. Poročilo ugotavlja, da je omenjeni dogovor prekoračilo pet organizacij združenega dela: DO Mlekopromet. DO Imgrad tozd Prostorsko montažni elementi, DO blektro Maribor tozd Elektromontaža Ljutomer. Veterinarska postaja in Emona Comerce tozd Agroplod Ljutomer, vendar pa nobena od teh ni dogovor tudi kršila. Kljub tem prekoračitvam pa so člani izvršnega sveta ugotovili, da osebni dohodki v občini Ljutomer vedno bolj zaostajajo za republiškim povprečjem, saj je lanskoletno povprečje bilo 15.017,00 dinarjev. do tedna PETROL — TOZD TRGOVINA NA DROBNO MARIBOR SEKTOR MURSKA SOBOTA, ALIJA KARDOŠA 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 prodajalcev II Pogoj: — KV delavec v trgovini — odslužen vojaški rok Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor, n. sol. o., TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, n. sol. o., Stefana Kovača 10 OBJAVLJA po sklepu odbora za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: a) vodja projektne naloge (2 delavca) b) vodja gradbišča I. (2 delavca) c) ing. varstva pri delu Od kandidatov zahtevamo: a) — visoko izobrazbo gradbene smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit b)'visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit c) ing. varstva pri delu — višja tehniška varnostna šola s predizobrazbo strojne smeri, ' — 3 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit iz varstva pri delu Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: SGP bor TOZD Gradbeništvo Pomurje, Murska Sobota, Stefana Kovača 10. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh. Zdravilišče Radenska n. sol. o. Radenci OBJAVLJA . „„ po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD aravno z r vilišče prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE DEL STOMATOLOGA - SPECIALI-"Pog^stomatolog s strokovnim izpitom in 3-letno Prakso 2. TOČENJE PIJAČ PRI BAZENU - 2 delavca za določen čas Pogoj: KV natakar z Metno prakso . ... D . 3. POMOŽNA DELA v strežbi pri bazenu m v restav. Vikend p“.b2o??o™S "S a« — 4. PRIPRAVA »^KUHANJE JEDI IN SLADIC v restav. Vikend - 2 delavca za določen čas Pogoj: KV kuhar z Metno prakso . . „ 5. POMIVANJE POSODE v restav. Vikend - 1 delavec za določen čas Pogoj: NK delavec s 3-mesečno P[f^s0 9 Hnlavra 6. POMOČ PRI STREŽENJU NA RAJONU - 2 delavca za nedoločen čas . . 6. POMOČ PRI STREŽENJU NA RAJONU v hotelu Radin — 2 delavca za nedoločen čas — 3 delavce za določen čas . ■ npm Pogoj: KV natakar z Metno prakso in pasivno znanje nem škega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dn®h p° naslov zdravilišče Radenska, kadrovsko-social denci. _ Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v ne po poteku objavnega roka. Kuha se, kuha, kdo bo pa jedel!? Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti z okrog 140 zaposlenimi in blizu 1800 učenci že dalj časa težijo izjemno skrhani medsebojnih in samoupravni odnosi, ki v nekaterih primerih dobivajo raz-sežja izsiljevanj, groženj, podtikanj in celo kaznivih dejanj. Tudi na popoldanskem razčiščevanju v sredo 18. aprila — sodelovali so najodgovornejši predstavniki šole, občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta — v prostorih centra gordijskemu vozlu niso mogli do živega. Priznavali so: imamo takorekoč vse možnosti za normalno delo — prostorske, finančne, kadrovske in organizacijske. Imamo zaupanje in podporo občinske politike. Imamo dokaj solidne vzgojno-izobraževalne dosežke. Pa vendar ... Ko se mimoidočemu ustavi pogled na kompleksu poslopij centra, najprej pomisli, da jim tod res ne more iti slabo. Družba je morala v ta odriniti težke denarje, hkrati pa poskrbeti za strokovno podkovan in zrel prosvetni kader. Toda vse to je videz, ki za zidovi skriva podobo nevzdržnih razmer, ali zapisano z besedami ene od sodelujočih v razščiščevanju: »Najlepše v tej šoli je biti v razredu!« Poskus, sklicatelja in predvsem nekaterih prizadetih, naj bi razprava za novinarje raje ostala zaprta, priča, da bi morali z lekarniško tehtnico tehtati vse tisto, čemur ljudski jezik pravi izsiljevanje, grožnja, podtikanje in podobno, in to je bilo slišati takorekoč ves čas razprave. Da je vse skupaj zakuhala peščica »fizkulturnikov«, tj. telesno-vzgojnih delavcev, kratkomalo ni mogoče, prej je verjetneje, kakoso se klanovstva (grupašenja) in malomeščanščine, a tudi oportunizma. navzeli številni med 105 prosvetarji (od 140 vseh zaposlenih) ali se enostavno prostodušno predali toku dogodkov. In ker so se taki sopotniki znašli tudi v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in vodilni sestavi, so se razmere približale ravni nevzdržnosti. Prišlo je že tako daleč, da so morali v dogajanje poseči pravosodni organi (javno tožilstvo, sodišče združenega dela, družbeno pravobranilstvo) in uprava za notranje zadeve, posebej še zato, ker so začeli dobivati vse polno anonimk, ki so v glavnem zadevale delo ravnatelja oziroma kolektivnega poslovodnega, organa. Tudi disciplinska komisija v kolektivu je skušala vplivati na spremembo razmer in v nekaj primerih sicer ukrepala, vendar brezuspešno. Podobno velja za komisijo samoupravne delavske kontrole, katere predsednik je malodušno priznal, da pač ni dobil nobene pobude za to, da bi morali karkoli razščiče-vati. Razprava — zdaj podobna pranju umazanega perila, drugič ' spet hoji okrog vrele kaše — nesporno, kljub izjemni dolžini (štiri ure!), ni mogla razgaliti vseh vidikov očitno zelo zavozlanem več kot žgoče problematike medsebojnih odnosov. Govoriti o kakršnihkoli podrobnostih je v tej zvezi ne le kočljivo, marveč kar tvegano, pa naj gre za pogrevanje govoric o lanskem odhodu mladih na zaključno slovesnost Ob dnevu mladosti v Beograd, o potovanju posebne delegacije v Ingolstadt, o tragediji pri gostilni v Strukovcih, fizičnem obračunu enega od pro-svetarjev z učenko, pijančevanju posameznih pedagoških delavcev z učenci in podobno in tako da- Ob dejstvu, da imajo — kar je vredno ponoviti — v srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti večstransko ugodne možnosti za učno-vzgojno delo z okrog 1800 učenci, se po vsem tem logično zastavlja vprašanje, kako pnti do živega skrhanim medsebojnim in s tem samoupravnim odnosom, ki tako ali drugače prizadenejo tudi učence. (Mimogrede: pri razščiščevanju sredi prejšnjega tedna predstavnik šolske mladinske organizacije ni sodeloval. Menili so, da to ni potrebno!?) Odgovor, ki je najsprejemljivejši in edino mogoč, je: z -vso odgovornostjo bodo morali zapreči vsa vodstvena struktura, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, saj bi kakršnikoli ukrepi od zunaj lahko prej škodili kot koristili. In navsezadnje: tak in tolikšen umski potencial z nekaj deset komunisti na čelu bo gotovo • sposoben razčistiti sam s sabo — smo slišali v razpravi. Bližnja prihodnost bo kmalu pokazala, v kolikšni meri je pobuda zalegla in ali ne bo potrebno globlje in bolj boleče zarezati. Branko Žuneč Mrzlienost pred cenovno odjugo Med delovnimi ljudmi in občani Pomurja vlada ta čas napeto prir bajajočega sonca« kar 60 do 80 čakovanje, kaj bo, ko bo prvega maja zvezna vlada razmotala najnovejši inovacijskih predlogov na sto paket ukrepov, ki med drugim — kolikor je znano — prinašajo tudi prebivalcev. Nekatere organiza- prej. Pričujoči misli sta iz petkove tvorne razprave na volilno-pro-gramski seji pomurskega sindikalnega sveta v Ljutomeru, kjer je ■ Mira Markova, dozdajšnja predsednica . sveta dobila vnovično zaupnico, podpredsednik pa bo v naslednjem mandatu Marko Milič iz Ljutomera. Predsednica je med drugim kar naravnost povedala, daje treba na vseh ravneh preiti iz faze ugotavljanja v fazo delovanja in dograjevanja obstoječega. zlasti pri delitvi dohodka, osebnih dohodkov, minulegadela ter nagrajevanja, po delu in rezultatih dela. Čedalje bolj je navzoča problematika produktivnega zaposlovanja in verjetno' bi se v tej zvezi dalo kaj več iztržiti iz naslova skladnejšega regionalnega razvoja, torej iskanja in uvajanja novih programov in s tem odpiranja novih delovnih mest. Kar zadeva spodletele referendume za združitev nekaterih organizacij je Markova menila, da svarijo na pretirano samozadovoljstvo in topogledno vztrajanje na svojem »vrtičku«. Nekaj je še dodala na rovaš mojstrske mentalitete. ki da jo je še najti med vodstvenimi delavci, medtem ko je kasneje nekdo v razpraVi dejal, daje najbrže pri vsem tem veliko ribarjenja v kalnem, če že ne poskusov riniti z glavo skozi zid, samo da bi obveljala njegova zamisel. Ponovno je spomnila na izredno zapletene razmere v gradbeništvu, kovinsko-predelo-valni in lesni industriji ter se zavzela za večjo socialno varnost zaposlenih. Ce smo jo prav razumeli, je z omembo centrov za socialno delo po občinah hotela pozvati, naj bodo tu zaposleni delavci najprej ljudje in šele nato uslužbenci, torej naj bi imeli dosti več posluha za tegobe pomoči potrebnih. Drugi uvodničar, Andrej Janc, svetovalec območne gospodarske zbornice se je razgovoril o razvojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti. Postregelje z nekaj zbirnimi in zato 'tem zanimivejšimi podatki, ki obetajo, da se na tem področju le nekaj premika. Tako znašajo lanskoletni prihranki od inovacij za vse štiri pomurske občine okrog 70 milijonov dinarjev, medtem ko za Slovenijo poldrugo milijardo. Čeravno je primerjava z Japonci glede števila inovacijskih predlogov na sto prebivalcev zelo relativna, jo kljub temu ponovimo: pri nas jih pride 0,6 in v »deželi vz- r moravske toplice m« m m STOODSTOTNA ■ ; ZASEDENOST ■ Znano je, da v zdravilišču Moravske toplice prevla- g ■ dujejo tuji gostje. V teh dneh je zasedenost stoodstotna, B kar je nedvomno velik uspeh za ta mlad kolektiv. Priča- I kujejo, da bo tako dober obisk vse tja do poletnih mese- g cev (julij in avgust), ko je tujcem v Moravskih toplicah g menda »prevroče«. No, tedaj pa je čas dopustov naših H delavcev in marsikdo bo nabiral novih moči prav v tem Izdraviliško-turističnem naselju. ■ Kako so se orioravili na turistično sezono? Direktor g hotela Mirko Čačinovič nam je povedal, da pri njih prav- g zaprav ni kakih večjih prekinitev in da imajo vselej dosti “ obiskovalcev. Torej nenehno skrbijo za čim pestrejšo I ponudbo in dobro počutje gostov. Ker je v zadnjem času g povečano zanimanje za kampiranje, bodo razširili kamp. H Prav tako pa bodo skušali v bivši recepciji urediti slaš- H čičarno. IZ novim letom se je naselje Moravci preimenovalo v g Moravsketoplice,karmeddrugim pomeni,da krajvsebolj M živi s turizmom in od dohodkov, ki jih prinaša. Tako vaš- g čani nudijo že več kot 100 postelj za turiste. Seveda pa to še ni dovolj. Čimprej bo treba urediti še zunanjo podobo ~ g naselja, še zlasti ceste. Ob tem ne gre prezreti tudi ceste, g H ki pelje iz Murske Sobote do Moravskih toplic. Ne le, da je g “ preozka, še huje je, ker je kotanjasta in zato ni čudno, da g se tujci pritožujejo, Ali res ni mogoče v ta turistični kraj g speljati sodobne cestne povezave? Š. Sobočan določa naloge podpisnikov pri razvijanju ustvarjalnosti in domače pameti. Po občinah bi veljalo ustanoviti strokovne skupine, v Ina-Nafti, Gorenje Elraduin Živinorejsko-veterinarskem zavodu pa raziskovalne enote. Mnogo bolj dejavne bi morale biti posebne raziskovalne enote. Mnogo bolj dejavne bi morale biti posebne raziskovalne skupnosti, kjer se obrne veliko denarja, v Ina-Nafti, Gorenje Varstroju, Muri, Panoniji, Tehnostroju, Av-toradgoni in Radenski pa bi kazalo na več kot 500 zaposlenih zaposliti profesionalca za področje inovacij. (Prvega aprila so ga zaposlili v Gorenju Varstroju). Ob tem bi bilo nujno razčistiti z nagrajevanjem inovatorjev in samoupravno ter normativno urejenostjo, tam pa, kjer so za to pogoji — na primer v rogašovskem Livu — ustanavljati krožke za izboljšanje proizvodnje. Tik pred ustanovitvijo je pomursko društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, iz nekaterih delov združenega dela pa že prihajajo pobude, da bi imeli sekcije društva. Razprava, ki je sledila spoznanjem in jxibudam Andreja Janca, zbuja upanje za še večjo živost pri uveljavljanju in vrednotenju domače pameti v pokrajini ob Muri, zato naj na rob petkove volilne-programske seje pomurskega sindikalnega sveta'dodamo še opozorilo, da velja še posebej skrbno pregledati četrtletne rezultate gospodarjenja, saj se ponekod že javljajo težnje, da bi jih potvorili in prikazali skromnejše kot so v resnici. Kaj imajo za bregom, in kam to pelje, je znano ... I Poduk in izkušnja Na obeh predsedstvih, na katerih so se na odločilni skupni seji lani začrtali osnovne ukrepe do razmer v VG Kapela, so sklenili prvi del aktivnosti z analizo doseženega. Ne oziraje se na izid, problem pa je po decembrski seji SO umaknjen z dnevnega reda, se morajo stiki prek subjektivnih sil znotraj DO ponovno oživiti, nadaljnje aktivnosti pa voditi bolj skrbno in premišljeno. Čeprav približno poldrugo leto dolga prizadevanja niso bila preveč uspešna — naj je to jxsledica vseh treh zborov SO, ko zbor KS ni izglasoval šestmesečnega odloga ukrepa družbenega varstva na VG s potrebno večino, ali določene pomanjkljivosti pri pripravi . strokovnih gradiv, ki ’ so opredeljevala vzroke za to — akcija povsem brezplodna le ni bila. Ce ne drugega, so si v kapelskem delovnem kolektivu vsaj formalno pravno uredili manjkajoče samoupravne akte. Glavni cilj razgovora komunistov predsedstva občinskega komiteja, prisostvovali pa so mu še Franc Kolarič, sekretar MS ZKS za Pomurje, in najodgovornejši iz občinskega vodstva, pa je bil ob analizi staljenega in sedanjega stanja — najti pot in metode za naprej. V izčrpni in vsebinsko bogati ter samokritični razpravi so komunisti prevzeli na svoja bremena del krivde in poudarili, da mora biti ta primer koristna izkušnja in poduk. Vendarle pa neuspeha ne gre jemati preveč tragično, vsekakor pa bridka izkušnja zahteva podrobno analizo. Akcija namreč kljub nespornim družbenim interesom ni dosegla zastavljenih ciljev. Po mnenju tovariša Kolariča tud> zaradi določene neenotnosti v občinskih družbenopolitičnih strukturah in vodstvu, posebej še pri metodah, kako cilj doseči. Samo razhajanje druž-benopoiitičnega zbora SO o>_ ostalih dveh pri tem vprašanju pa ni nič posebnega. Seveda pa še naprej ostaja problem majhnosti in nepovezanosti VG Kapela, kako in s kom ga povezati pa je bilo tisto, pri čemer DPO in vodstvo DFS niso našle skupnega jezika z vodstvenimi delavci nekaj čez sto članskega delovnega kolektiva s Kapele. Po besedah tovariša Kolariča se naj v prihodnje integracijski procesi vodijo med združenim delom samim. To pa nikakorne pomeni, da bodo komunisti v občini zapirali oči pred nepravilnostmi in nezakonitostmi. Zastavili bodo vse sile in prek OO ZSS VG, preostalih dveh komunistov v njej, komunistov v KS, s pomočjo KK SZDL in KO ZB oživili stike in prispevali k spreminjanju razmer, pri zagotavljanju spoštovanja zakonitosti pa za to odgdvorne ustanove in izvršilni organi so. V. Paveo iEI Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP p. o. LENDAVA Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer — za vodenje splošne in kadrovske službe Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:. a) da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo pravne smeri — z visokošolsko izobrazbo 3 leta — z višješolsko izobrazbo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog b) d_a ima organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja Mandatna doba traja 4 leta. Vloge z dokazili sprejemamo 15 dni od objave. STRAN 3 VESTNIK, 26. APRIL 1984 ■ Celotni prihodek gospodarstva lendavske občine v lanskem letuje večji za 44 odstotkov, toda še vedno najmanjši v pomurski regiji. Fizični obseg proizvodnje je v primerjavi s letom 1982 I dosežen s 95 odstotki, to pa pomeni, da gospodarstvo ni poslovalo najboljše. Komite Zveze komunistov občine Lendava je na seji ugotovil. daje gospodarstvo v lanskem letu iztržilo 10 odstotkov celotnega prihodka s izvozom. Največji izvozniki pa so Planika, IINA Nafta, tovarna varilne tehnike Gorenje Varstroj, večji pa je bil izvoz tudi v Elmi in Primatu ter TOZD TOKO iz Žižkov. Komite ugotavlja tudi to, da je gospodarstvo občine še vedno preveč odvisno od kreditov, to pa postaja ovira za hitrejši razvoj. I Izgube v lanskem letu so se povečale in znašajo že 6 odstotkov vseh izgub gospodarstva Slovenije. Zaposlovanje se zmanjšuje in je bilo denimo v industriji lani za 0,5-odstotka manjše, kot v letu 1982. Glede zaposlovanja se tudi letošnji načrti optimistični, vendar pa bo njihova realizacija, tako kot v lanskem letu, verjetno ■ neuresničljiva. Komiteje obsodil tudi velika nesoglasja ih razlike pri skupni ■ porabi. Te razlike so bile denimo pri regresih za letni dopust od 4 do 8 tisoč dinarjev na zaposlenega delavca. Kaže da nekatere I delovne organizacije ne spoštujejo družbenega dogovora o razporejanju dohodka, zato komite sodi, da mora izvršni svet ostreje nastopiti proti kršilcem. Prisotni člani komiteja so obsodili tudi tiste člane, kise sej ne udeležujejo; zahtevali so, da jih predsedstvo Svet krajevne skupnosti v Beltincih objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas KOMUNALNEGA DELAVCA Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola, odslužen vojaški rok. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Krajevna skupnost Beltinci. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po objavljeni izbiri. SKICA ZA PORTRET Štefan Antalič, sicer s svojimi sedemdesetimi leti že desetletje upokojenec, sodi v generacijo, ki je pričela — kolikor seje pač dalo — živeti že pred vojno, po letu 1945 pa je bil med tistimi, ki naj bi vse znali in vse zmogli. Povojni čas je od ljudi več zahteval kot jim je lahko, nudil (morda danes to nekoliko preveč pozabljamo). Iz rojstnega Rakičana, ki je bil takrat s Soboto še povezan z znanim drevoredom visokih topolov ob obeh straneh ceste in je bila Cači-novičeva gostilna priljubljeno shajališče Sobočanov, so mu ostali spomini na prvo službo na katastru v Murski Soboti, kjer je kot »dnevničar« na mesec zaslužil nekako za pol kolesa. Potem vojaščina in nekaj časa brez dela, seveda tistega, ki daje kruh. Sicer pa je telovadil pri Sokolu, igral na odru, pel v tedanjem soboškem mešanem zboru in v kvartetu, ki ga je vodil kasneje znani zborovodja Jože Gregorc. Nekoliko je sodeloval tudi pri Mladem Prekmurcu, »reviji za mlade talente«. kot pravi. »Z Mladim Prekmurcem je bilo takole: odgovorni urednik je bil soboški odvetnik Vadnal, ki je bil napredno, sokolsko usmerjen, osrednja osebnost pri reviji pa je bil Ali Kardoš. Takrat sem delal ori Vadnalu in za revijo sem priredil nekaj prekmurskih pravljic, ki jih je znal tako lepo pripovedovati neki moj rakičanski sosed.« Pa so ga odrske deske najbrž bolj pritegovale, čeprav se je k pisani besedi veliko kasneje še enkrat povrnil, ko je bil nekaj let direktor Pomurskega tiska. »Po štiri premiere letno smo spravili na soboški oder. To ni bilo malo. Sploh pa je bilo družabno življenje včasih bolj pestro. Danes ga kvari televizija. Res. veliko smo igrali in peli. Tudi operete.« Počasi, preudarno prihaja iz spomina. Kot tajnik Mestnega ljudskega odbora Murska Sobota je bil zadolžen za vse. Organizirati je bilo treba trgovino, ki je prešla iz zasebne v družbeno lastnino, potem obrt in kaj še vse. »Ni bilo dovolj strokovno usposobljenih ljudi. To so bili težki časi.« se spominja Antalič. »vsega je primanjkovalo in dan za dnem smo se pogovarjali z delegati, kot se je takrat reklo direktorjem. o tem. kako bi kaj izboljšali.« Tudi v takratnem soboškem okraju so v tistih časih ustanavljali kmetijske delovne zadruge. Šest ali sedem /in je bilo. Najdlje sta vzdržali v Kramarovcih in Tešanov-cih. »Kako naj bi te zadruge vzdržale, ko pa so zadružniki v poletnih mesecih, ko je bilo največ dela, odhajali na dopust. Ni šlo. Zemljo se je še dalo nekako skupaj spraviti, čeprav tudi tako, da so kmetom brezobzirno zviševali davek. Takšne so bile direktive iz Beograda. Volje do dela pa potem ni bilo. Najhuje je .bilo takrat v ljutomerskem okraju.« Antalič je bil tiste čase tajnik Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Čemu potem v tej portretni skici o zadrugah? V kmetijstvu so se začele stvari spreminjati predvsem potem, ko je Kardelj objavil svojo »zeleno knjigo o socializmu na vasi.« Nastali so Foto: A.. A. pogoji za nove razmere v kmetijstvu. Po združitvi okrajev je bila ustanovljena okrajna zadružna zveza in A ntalič je bil najprej tajnik, potem pa predsednik te zveze. »Potem smo se veliko, veliko pogovarjali s kmeti. Razlagali smo jim prednosti sodobnega kmetova- Delovna organizacija „Tehnostroj", industrija in servis vozil Ljutomer, n. sol. o., Prešernova c. 40 Razpisna komisija delovne organizacije RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta delovne organizacije prosta dela in naloge, na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti: 1. VODENJE RAZVOJA IN RAZISKAV 2. VODENJE PLANA, ORGANIZACIJE IN INFORMATIKE Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1.: — visoka izobrazba ekonomske ali tehniške strojne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v zahtevani stopnji in smeri izobrazbe, — aktivno znanje tujega jezika, — da ima sposobnosti za vodenje in organiziranje dela, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljutomer pod 2.: , — visoka’izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj v zahtevani stopnji in smeri izobrazbe, — aktivno znanje tujega jezika — da ima sposobnosti za vodenje in organiziranje dela, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljutomer Izbira delavcev za razpisana dela in naloge velja za 4 leta. Delavca, ki bosta izbrana za opravljanje razpisanih del, bosta po položaju člana kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije. Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del’morajo biti vložene pisno v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: ,,Tehnostroj" Ljutomer, 69240 Ljutomer, Prešernova c. 40, s pripisom na ovojnici ,,za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. Se več stikov z združenim delom! Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti so delegati ugodno ocenili poslovne rezultate soboškega gospodarstva v preteklem letu. Iz analize gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanja občinske resolucije v letu 1983 namreč jasno izhaja, da je bila večina osnovnih kazalcev gospodaijenja nad regijskim in republiškim povprečjem. Visoka rast finančnih kazalcev je dosežena zlasti v organizacijah združenega dela s področja kmetijstva, pozitivni premiki so opazni pri delitvi dohodka, saj se je povečal delež akumulacije zmanjšale pa so se obveznosti za skupno porabo. Tudi prizadevanja za povečanje izvoza so rodila sadove, saj so presegli resolucijsko načrtovane rasti, vse več pa je tudi organizacij, ki se vključujejo v mednarodno delitev dela. Tudi zmanjšan obseg izgube dokazuje, da je v zdajšnjih zaostrenih razmerah možno dobro gospodariti. Ob vsem tem pa so v razpravi omenili tudi nekatere manj spodbudne podatke, kar terja, da se soboško združeno delo še bolj angažira pri fizičnem povečanju proizvodnje, nadaljnjem vključevanju v izvoz, še posebej na konvertibilno območje, kakor tudi pri tekočem spremljanju produktivnosti, ekonomičnosti, primerjanju s sorodnimi gospodarskimi panogami, boljšem izkoriščanju notranjih rezerv in podobnem. V preteklem letu beležijo v soboški občini hitrejšo rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka, povečal se je delež za obresti za kredite in obveznosti za splošno porabo, zaskrbljujoč pa je tudi padec kmetijske proizvodnje, zlasti še v rastlinski proizvodnji, medtem ko precej organizacij ni uresničilo načrtovanih naložb. Zato so delegati sprejeli stališča izvršnega sveta, po katerem morajo vse organizacije, ki v letu 1983 niso dosegle povprečnih rezultatov gospodarstva občine, pisno obrazložiti vzroke odstopanj, marsikje pa pripraviti tudi dobre sanacijske programe. Povsod tam, kjer so se ubadali z likvidnostnimi težavami, pa bi naj čimprej izde- nja. Ljudje so kazali zanimanje, pa tudi modrovali so o tem, ali je vse to res, kar jim govorimo. Bili pa smo nekoliko nemočni, ker ni bilo dovolj strojev in umetnih gnpjil.To, kar smo mi takrat kmetom govorili, se je izpolnilo šele veliko kasneje.« V desetih letih Antali-čevega tajnikovanja in predsednikovanja na zadružni zvezi je bilo veliko različnih reorganizacij. Skoraj vsaki dve leti nekaj novega. »Imeli smo najprej 70 zadrug, nato smo jih z združevanjem skrčili na 24. Bile so velike težave s kadri, ki smo jih izobraževali v knjigovodskih, računovodskih in drugih tečajih.« Danes, ko se. Štefan Antalič lahko z nekoliko daljšo časovno dimenzijo ozre nazaj, pravi: »Vedno smo bili v nekakšni akciji, danes pa imamo namesto akcije predpise, ki jih nismo voljni uresničevati. Potrebna je čvrsta roka, kot pravimo. toda ta .čvrsta roka’ mora biti zavest.« V tej zvezi ne more tudi mimo tega, da bi povedal kaj o kolektivni odgovornosti, ki se mu brez posamične ne zdi tisto ta pravo. »Nikoli nisem imel velikih ambicij,« pravi. Tudi to spada k skici sedemdesetletnika Štefana Antoliča iz Ulice Daneta Šumenj aka v Murski Soboti, ki je bil skoraj ves svoj vek tajnik, ti pa morajo delati po vsem svetu. Juš Makovec lali bilanco dinarskih in deviznih sredstev ter o tem sproti obveščali izvršni svet. Le-ta bo navezal še več stikov z organizacijami združenega dela, bolj pa nameravajo vključiti tudi medobčinsko gospodarsko zbornico. Zatem je bil govor o analizi uresničevanja plana zaposlovanja v soboški občini. Kot je pokazala razprava, so v lanskem letu sicer uresničili planske cilje na tem področju, ker se je v primerjavi z letom poprej zaposlilo 364 dodatnih delavcev, kar pomeni 2-odstotno povečanje, vendar ne morejo biti zadovoljni s takšnim zaposlovanjem! OZD namreč še vedno zaposlujejo več kot 50 odstotkov nekvalificiranih in priučenih delavcev, po drugi strani pa se povečuje delež strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve, predvsem mladih kadrov. Poleg tega se je število nadurnega in pogodbenega dela celo povečalo, pa tudi pri zmanjševanju zaposlovanju upokojencev niso storjeni odločnejši koraki. Ker ni prišlo do bistvenega povečanja novih delovnih mest, je socialna diferenciacija izrazitejša. Ker so stališča na tem pomembnem področju jasna, so poudarili v razpravi,jii potrebno sprejemati novih sklepov, ampak je potrebno bolj konkretno in odgovorno uresničevati žedogovorjeno. Precej pozornosti je vzbudila tudi Informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 v soboški občini. Upoštevajoč obrazložitve o nekaterih vzrokih za odstopanja od določil omenjenega dogovora se je soboški izvršni svet odločil, da ne bo vztrajal pri poračunu oseb-nih' do'hodkov v 7 OZD gospodarstva, hkrati pa je podprl akcijo za zagotovitev finančnih sredstev družbenim dejavnostim za uskladitev OD. Milan Jerše VESTNIK in KLUB MLA- DIH Murska Sobota prirejata tretji turnir v namiznem tenisu za Vestnikov pokal ki bo 5. maja 1984 ob 9. uri v Klubu mladih. Prijave sprejemajo do začetka tekmovanja. Kavcija 50 din. mala anketa Praznično in delovno Prvomajske praznike bodo nekateri združili s proslavljanjem 27. aprila-dneva Osvobodilne fronte. Tako bodo podaljšani prazniki ponekod trajali celo šest dni, kar pomeni v bistvu že krajši dopust. Drugi pa bodo delali še 30. aprila in bo zanje bolj malo časa za večje praznovanje delavskega praznika. Sicer pa bodo letošnji prazniki za marsikoga minili v precej delovnem vzdušju, čeprav bo tudi dovolj časa za počitek in s tem za nabiranje novih delovnih moči. Da bi zvedeli, kako nameravajo proslaviti delavski praznik naši občani, smo se podali v pomurske občine. ANTON VIDONJA iz Pečarovec: Kakšnih večjih ali konkretnih načrtov za daljše praznovanje letošnjih prvomajskih praznikov nimam, ker imamo v službi — to je v trgovini — delovna dneva tudi v soboto in ponedeljek. Sicer pa tudi finančno stanje ne dovoljuje kakšnega razkošja in za- pravljanja denarja v zdajšnji gospodarski krizi. Sicer pa bom prebil praznične dni pri gradnji nove stanovanjske hiše, zato ne načrtujem nikakršnega piknika ali izleta. V domači vasi pa načrtujemo postavitev mlaja, ki ga že nekaj let zaporedoma tradicionalno postavimo na sam praznik 1. maj. Prosti dnevi mi bodo koristili tudi za nabiranje novih moči za delo po prazniku. K MILAN FUJS iz Murske Sobote: Letošnje prvomajske praznike bom »proslavil« večinoma delavno. Vedeti je namreč treba, da imamo v občinski upravi delovni dan tudi v ponedeljek, 30. aprila, tako da bo za praznovanje ostalo bolj malo časa. Sicer pa menim, da bi morali delavski praznik proslaviti predvsem delavno. Morda se bom udeležil velikega slavja ob 1. maju v Murski Soboti, nameravam pa obiskati tudi starše. Zagotovo bo treba tudi kaj pomagati pri raznih domačih opravilih. Mislim pa, da bo nekaj časa tudi za počitek, ki mi bo prišel prav ob začetku novega delovnega tedna. , M. Jerše BELA NORČIČ: letos je res prišlo tako, da bodo prvomajske počitnice nekoliko daljše, seveda tam, kjer si tako uredijo, da imajo več dni prosto. Mi trgovci seveda ne moremo zapreti trgovine, zato bo za nas tako kot prejšnja leta, trgovine bomo zaprli le tiste dni, ko bo praznik. Drugo je seveda, kako bomo izkoristili praznike. Jaz bom verjetno veliko ribaril, saj se tako najbolj sprostim. Časa bo dovolj tudi za sprehode, seveda če nam vreme ne bo nagajalo. Večina pa bo verjetno preživela praznike v goricah ali na izletih. MILAN KEMPERLE (Veržej): Kljub temu, da bo za prvomajske praznike — seveda če se človek 'malo znajde — precej prosto, pa jih bom preživel v glavnem doma. Pa ne zradi drugega, ampak zaradi obilice dela v krajevni skupnosti. Prav v teh dneh bomo namreč organizirali veliko kolesarsko dirko v okviru našega praznika in bo torej dela dovolj, tudi pri naši hiši. No, kljub temu pa se bo verjetno našel še kak dan za majski izlet — seveda enodnevni. Izlet v naravo, z družino, tako da bomo vsaj malce lahko uživali tiste praznične dni. Vsekakor pa — praznične dni bom preživel delavno. MARIJA DE CORTI, Radenci: Tokrat si ne bo potrebno treti glave, kako preživeti bližnje praznike. V rojstnem kraju pri Slovenski Bistrici imam nekaj malega zemlje, ki kar kliče k delu. Tuje sadovnjak, ki ga bom s hčerkama temeljito očistila, nege pa potrebujejo tudi rože. Pomagala pa bom še nami, ki je v -bližini, in na njeni kmetiji je vedno dovolj dela. Če bom ob vsem tem še utegnila do Ljubljane, bo to najlepše prvomajsko doživetje. Ze lansko leto sem bila na Rožniku, kjer sem preživela prvomajski dan v prijetnem vzdušju med rožami in na prijateljskem pikniku. Tudi tokrat si želim takšno doživetje. STRAN 4 VESTNIK, 26. APRIL 1984 kulturna obzorja Vsebinsko bogato srečanje Že sedemindvajsetič zapored je Zveza gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije pripravila srečanje gledaliških skupin v Sloveniji. Najboljše, kar premorejo posamezne občine, so izbrali in poslali na območno srečanje, ki seje minuli teden končalo v Gornji Radgoni, zmagovalci pa se bodo predstavili na končnem republiškem srečanju, Ta srečanja imajo več namenov: v združenju gledaliških in lutkovnih skupin si prizadevajo, da bi v slovenskem kulturnem prostoru dobili čimboljši pregled nad gledališkim ustvarjanjem v Sloveniji, na drugi strani pa jih zanima odziv na to ustvarjalnost. Tak pregled ustvarjalnosti je v severovzhodni Sloveniji že tradicionalen, saj se j e prvo območno srečanje pričelo leto ali dve po prvi republiški prireditvi. Letošnja udeležba je na območnem srečanju nekoliko boljša kot lansko leto, saj se je v Gornji Radgoni predstavilo kar sedem gledaliških skupin z Raven na Koroškem, iz Murske Sobote, Ptuja, Lovrenca na Dravskem Polju, Ljutomera, Dravograda in Prevalj. Že na občinskih prireditvah je bilo letos več gledaliških skupin, ki so prijavile svoja dela za območno prireditev, tako da uspeh ni izostal. Za letošnje leto je. razveseljivo predvsem to, da seje v gledališko dejavnost (uspešno) vključilo veliko mladih. In kakšna je strokovnaocena prireditve v Gornji Radgoni? O tem je selektor Bojan Čebulj dejal naslednje: »Repertoarna podoba letošnjih in nekaterih zadnjih pri-reditevje spodbudna. AmaterjPdobro vemo, da ne smemo in ne moremo vztraj ati na zabavni ravni, ampak da je sporočilnost ena od nalog gledališča, ki jo moramo amateiji opravljati. Menim, daje prav sporočilnosti na letošnjem srečanju dovolj, kljub temu daje repertoarno sila zanimivo. Gledališke skupine pa se srečujejo s težavo, saj nam takih tekstov primanjkuje. Spodbudno pa je, da se prav majhna gledališča lotevajo težkih tekstov. Primer je Lovrenc na Dravskem polju, ki seje lotil Partljičeve igre: Moj ata, socialistični kulak, ki jo našo osrednje gledališče prikazuje na Sterijinem pozorju. Kakovost je bila na srečanju od predstave do predstave nihajoča. Zdi pa se mi, da je povprečje zadovoljivo, to pa dokazuje, daje gledališko ljubiteljstvo živo.« Takšna območna srečanja pa imajo še en, mogoče malo bolj skrit pomen, kije prišel na dan prav letos v Gornji Radgoni. V tej občini je že nekaj let čutiti mrtvilo na. področju gledališke dejavnosti. Letošnje srečanje so pripravili kar na treh različnih prizoriščih: v Gornji Radgoni, Apačah in Radencih. Veliko število obiskovalcev potrjuje, daje zanimanja za takšno vrsto ustvarjanja veliko. Posledica so še tudi prva prizadevanja za ponovno oživitev gledališke dejavnosti v tej občini. Pričakujemo lahko, da se bodo na bodoča srečanja prijavljali tudi radgonski gledališki amaterji. Vsemu temu ob rob pa še tole: V Gornji Radgoni so k letošnji prireditvi uspeli pritegniti tudi združeno delo, kije letos odkupilo za svoje delavce dve predstavi in veliko pomagalo tudi pri organizaciji. Pobud in izzivov za oživljanje te dejavnosti v Gornji Radgoni je bilo torej dovolj, na potezi pa so sedaj amaterji. Dušan Loparnik KULTURNI NAGRAJENCI MARIJA ZVER Človek, ki se več kot dve desetletji z vsem svojim znanjem in sposobnostmi razdaja na kulturnem. področju, zlasti še, če je to ljubiteljsko, je vreden širše pozornosti in priznanja. Med te prav gotovo sodi razredna učiteljica Marija Zverova iz Dokležovja, letošnja dobitnica priznanja občinske kulturne skupnosti Murska Sobota. Na kulturnem področju se je začela uveljavljati že kot dijakinja u-čiteljišča, kjer je delala v literarnem, dramskem in recitacijskem krožku, hkrati pa nastopala na različnih prireditvah. V času šolanja je pridno delala tudi v KPD Veržej, zlasti v knjižnici, recitacij-' skem krožku in pevskem zboru. Obogatena z nekaterimi izkušnjami se je pred dvajsetimi leti vključila v KUD Miran Šumenjak v Dokležovju, kjer je dobila prvo službeno mesto in kjer je bilo kulturno življenje zelo razgibano. Na domačem in sosednjih odrih je uspešno odigrala številne vloge, plesala v folklorni skupini, pela v mešanem pevskem zboru, bila maskerka, pripravljala samostojne proslave, jih glasbeno in scensko opremljala, režirala več celovečernih gledaliških predstav, hkrati pa opravljala tudi najodgovornejše funkcije v društvu (tajnik) in bila aktivna v občinski organizaciji. Da bi svoje znanje čimbolj obogatila m ga prenašala na mlade generacije, se je tudi nenehno izpopolnjevala na raznih tečajih. V delo je vnašala vedno nekaj novega in privlačnega. Ob delu z odraslimi pa ni zanemarjala kulturne vzgoje mladih, ki jih usmerjala v različne krožke, kjer so učenci dosegli vidne uspehe, zlasti na likovnem in literarnem področju. Že več kot deset let vodi mlade lutkarje, ki so uspešno nastopali ne samo doma temveč celo v tujini. Kot knjižniuarka na šoli vzgaja mlade v ljubitelje lepe besede in jim pomaga pri izvedbi tekmovanja za bralno značko. Na njeno pobudo so na osnovni šoli v Dokležovju pred tremi leti ustanovili ŠKUD in razvili mnoge dejavnosti. Šolsko kulturno-umetniško društvo tesno sodeluje s KUD v krajevni skupnosti m skupno načrtujejo program dela. Njihovo uspešno delo pa znajo ceniti krajani, ki ob vsaki prireditvi napolnijo dvorano. Veseli so tudi, da so pred kratkim obnovili kulturno dvorano in ob otvoritvi pripravili partizanski miting, kjer so nastopili mladi in starejši Tako so tudi dokazali, da v Dokležovju med mladimi in starejšimi m prepada, vsaj na kulturnem področju ne. Ob letošnjem prazniku OE pa bodo organizator občinskega folklornega srečanja. Feri Maučec Uspešni lendavski lutkarji V množici prostovoljnih dejavnosti na. šolah in v kulturnih društvih se ponekod najdejo tudi lutkarji. Prav s to zvrstjo kulturniškega ustvarjanja pridejo otroci in mladina najprej v stik s tisto plemenito dejavnostjo, ki ji pravimo kultura. Lutke so kakor ustvarjene za vzgojo, animacijo in sproščanje svobodnega izražanja in iskanja ter hotenj najmlajših. Zato sta še kako pomembna pravilna usmeritev in vzgoja na tem področju. Lep zgled, kako lahko s to dejavnostjo tudi uspejo, daje skupina lutkarjev iz Lendave. Že lep čas uspešno gostujejo po občini, republiki in tudi zunaj državnih meja z lutkovno igrico Zlato jabolko, ki jo je za oder priredil Rajko Stupar. Mentor lendavskim lutkarjem pa je Danilo Vrane iz Maribora. Do ustanovitve je bila dolga pot, saj so v Lendavi najprej pripravili seminar, kjer so izdelali lutke in se seznanili z osnovami lutkarstva. Lutke, ki jih uporabljajo v igrici Zlato Jabolko, so marionete s kratko navezavo in kot take kar primerne. Vloge v igri so tako razdeljene, da nekateri igrajo tudi po tri, kar dokazuje, da so se v Lendavi lotili dokaj zahtevne igrice. In kdo so poleg avtorja Rajka Stuparja' še nastopajoči: Jožica Alt, Biserka Fabič in Diana Palfi iz Vzgojno-var-stvfcnega zavoda Lendava, Dušan Nemec z Osnovne šole Drago Lugarič in Bojan Lebar. Tehniko vodi Jože Zver, glasbeno pa igrico spremljata Karmen Avguštin in Franci Toth. Zanimiveje, da prav vse ustanove, iz katerih delavci M IZŠEL JE sodelujejo‘pri igrici pomagajo. saj posojajo avtomobile za gostovanja in dovoljujejo igralcem, da izostanejo z dela, kadar gostujejo. Nedavno gostovanje v Porabju je v > kakor veliko priznanje za lendavsko lutkovno skupino, morda celo večje kot nastop v osrednji SLOVENSKI KULTURNI USTANOVI: Cankarjevem domu, ko so se vključili v prireditev, na kateri so se predstavili porabski Slovenci. . Dusan Loparnik Marionetne lutke, ki so jih uporabljali v igrici Zlato jabolko so izdelali na lutkovnem seminarju v Lendavi. Kulturni poročevalec Povsem pristaja mu nova oprava, kakršno si je nadel s prvo letošnjo številko — sicer pa že 60. po vrsti — Kulturni poročevalec, glasilo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V Besedi uredništva najdemo med drugim razlago, da je naklada s prejšnjih 2300 izvodov povečana na 4000 in je glasilo najti v takorekoč sleherni slovenski vasi. ,,Z informativnega vidika bo integriral dosedanjo založniško dejavnost Zveze (bilteni, listi, ciklostirana gradiva), ki se bo lahko tako bolj posvečala strokovni problematiki po posameznih področjih. Kulturni poročevalec v časopisni obliki, kot ga imate pred seboj, bo letos izšel predvidoma osemkrat (marec, maj, junij, september, oktober, november, december), jeseni pa boste skupaj z redno številko prejeli še posebno teoretično izdajo (separat), ki smo jo poimenovali Kultura in ki bo predvidoma tematska. . Gre skratka za dokaj ambiciozne namere ustvarjalcev, ki nam v pri- čujoči številki med drugim ponujajo nekaj sveže in zgoščeno pripravljenih zapisov — na primer o kulturnih prireditvah Slovencev iz Porabja v Cankarjevem domu — nato pa pregledno in po področjih — folklora, film, glasba, gledališče in lutke, literatura, likovna dejavnost, klubi, kulturno-zgodovinska dejavnost in ples — razgrinjajo, kar je zanimivega, koristnega, privlačnega znotraj slovenskega in tudi širšega, jugoslovanskega prostora. Dobrodošel kažipot je sredinska, dvo-listna (rdeča!) priloga, ki ljubiteljem prinaša obilo informacij, za dodatno popestritev pa je poskrbljeno v rubrikah Svetujemo, priporočamo in Ne čisto zares v zadnjem delu glasila. B. 2. Počastitev otroške knjige 2. april je vsako leto posvečen svetovnemu dnevu otroške knjige, in povezan z življenjem največjega pisatelja otroških pravljic Hansa Christiana Andersena, ki si je pridobil svetovno slavo kot največji pravljičar vseh časov. 0 osmrtnični črni črti in privlačnih nasprotjih Že davno pred očetom Albertom Einsteinom so filozofi ugotavljali, da je pravzaprav vse relativno, preprosti ljudje pa dejali, da imajo vsake oči svojega malarja. Za nekatere stvari pa smo se vendarle, vsaj ,za nek določen čas. sporazumeli. da so bele in črne in ne takšne, kot bi sijih želeli. Zato ugovarjam vtisom in izvajanjem Francija Justa, ki jih je doživel ob Pesniško grafičnem listu Lainšček — Vincetič — Mesarič in objavil v Vestniku 19. aprila 1984. leta. Vsaka črta »ki poteka vzporedno z robom« (pravokotnega. papirnatega) »lista«, pa čeprav je črne barve, ni »nekako (?) osmrtnična črna . črta«. Je samo preprost okvir, ki med drugim omejuje in gradi likovni prostor, s svojo preciznostjo-eksatnostjo — geometričnostjo vzpostavlja nasprotje in napetosti s krivimi — sproščenimi — organskimi črtami in oblikami ter v svojem notranjem prostoru združuje —- uokvirja različne izrazne elemente. Torej ta črna črta nikakor »s svojo eksplicitnostjo« ne »ločuje sveta poezije od sveta likovnosti« in predvsem ne »razkriva prihod novega časa, časa...........« temveč prav nasprotno, žd-ružuje in ponuja bralcu in gledalcu dve pesmi, poudarjeni z neposrednostno pesni- kovih rokopisov in risbo rdečega drevesa. Ti pesniški in likovni »svetovi« se med seboj ilustrativno ne povezujejo. obstojajo pašami zase, vendar skupaj, na listu papirja, ki ni niti.klasična grafika niti pe- sem. Hrane Mesarič Kulturni koledar DOKLEŽOVJE — Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota priredi 27. aprila ob 19.00 uri v Dokležovju srečanje folklornih skupin v vaškem domu. Nastopile bodo folklorne skupine osnovnih šol Bakovci, Beltinci in Dok-ležovje, odrasle folklorne skupine KUD Mura iz Murske Sobote, iz Dokležovja, Beltinec. Moščanec in Mot-varjevec. poleg te~a pa še ljudske pevke društva upokojencev iz Beltinec, duet KUD Mura in tamburaški orkester osnovne šole Dane Šumenjak iz Murske Sobote. RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin v Radencih bo v sredo, 2. maja, ob 20.00 uri gostovala dramska skupina KUD Tišina z Nuši-čevo komedijo Navadni človek. LJUTOMER —V petek, 4. maja, bo v kulturnem domu v Ljutomeru ob 20.00 koncert obmejnega simfoničnega orkestra. Na sporedu bodo dela Haydna, Bacha in Web-ra. dirigenta pa bosta: Mirko Prelog in Helmut Amfelser. BOGOJINA — V soboto, 5. maja, bo v kulturnem domu v Bogojini gostovala dramska sekcija KUD Tišina z Nuši-čevo komedijo Navadni človek, predstava bo ob 20.00 uri. GORNJA RADGONA — V torek, 8. maja, bo v Gornji Radgoni gostoval Obmejni simfonični orkester. Na koncertu bodo izvajali dela Bacha. Haydna in Webra, dirigirala pa bosta Mirko Prelog in Helmut Arnfelser. Razstave LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru je na ogled arheološka razstava Šafarsko v prazgodovini, ki jo posreduje Pokrajinski muzej iz Murske Sobote. MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je na ogled razstava Likovno ustvarjanje v Pomurju, s katero se predstavljajo amaterski likovniki iz vseh štirih Pomurskih občin, istočasno pa je na ogled tudi razstava likovnika-ljubitelja Milorada Pavloviča iz Kru-ševca. SELIŠČI — V nedeljo, 29. aprila, bodo v galeriji Domačija v Selišči pri Vidmu ob Ščavnici odprli retrospektivno razstavo likovnih del Miloša Vastiča iz Trbovelj, kije posvečena 70-letnici rojstva in 30-letnici likovne ustvarjalnosti avtorja. Razstava bo odprta do 19. maja. KNJIŽNE USPEŠNICE v knjigarni dobra knjiga Igor Torkar: UMIRANJE NA OBROKE (Cankarjeva založba) Judith Krantz: NIHČE NI RAD SAM 1/2 (Založba Obzorje) Jože Colnarič, Stojan Vrabl: VINOGRADNIŠ- TVO (Kmečki glas) VESTNIK, 26. APRIL 1984 STRAN 5 RAČUNALNIŠKI IZZIV POMURJU Naj ponovimo vprašanje, zaslavljeno direktorju službe za avtomatsko obdelavo podatkov v soboški Muri Francu Žižku: koga je strah mikroprocesorjev oz. računalnikov sploh — tistih v pisarnah ali pa je stvarna bojazen, da se bo brezposelnost z računalniki in zaradi njih povečala? Vprašanje se da aktualizirati: ali lahko mikroprocesorska tehnologija prodre tudi med administrativna opravila in tako pripomore k zmanjševanju števila zaposlenih administrativnih delavcev? VESTNIKOVA AKCIJA • VESELKOVA AKCIJA • VESTMKOVA AKCIJA ■_________________-__________■___________________ ISKANJE IZHODIŠČ ZA POPRAVILO PRODUKTIVNOSTI DOBRO ALI ZLO? Vemo, da bo mikroprocesor odpravil številna delovna mesta, toda če ga ne sprejmemo, ne bo dela za nikogar, beremo v zadnji študiji Rimskega kluba (tj. mednarodno združenje neodvisnih znanstvenikov in učenjakov, ki je postalo svetovno znano, ko je leta 1972 izšlo prvo poročilo z naslovom Meje rasti) Mikroelektronika in družba — v dobro ali zlo? Raznovrstne študije, ki so jih pripravili v zahodni Evropi, napovedujejo povsem drugačen videz pisarn in uradov prihodnosti. V raziskavi Projekt biro 1990 Siemensovi strokovnjaki napovedujejo, da bo mikroinformatika pripomogla, da bo avtomatiziranih 25 do 30 odstotkov pisarniških poslov. ,,Gre za to, da se bodo lahko ljudje, ki so bili doslej zaposlenih na delih in nalogah, kjer jih začenja zamenjevati računalnik, posvečali logičnim problemom in zlasti ustvarjalnejšim nalogam. Dejstvo je namreč, da računalnik sam po sebi nikdar ne bo zamenjal človeka, ,,pravi Franc Žižek.” Sicer pa bomo v Muri kmalu prišli tako daleč, da bo mogel sleherni proizvodni delavec v slehernem trenutku na ekranu preveriti, kakšne delovne operacije opravlja, koliko so ovrednotene in kolikšen je njegov zaslužek.” TRDOSRČNOST PA TAKA! Tiskovna konferenca, ki jo je že pred tedni sklicala posebna izobraževalna skupnost za Pogled v Murin „računalntško-možganski” center, sicer pa sanje prenekatere slovenske osnovne in srednje šole. (Foto: A. A.) elektrotehniško in računalniško usmeritev pred posvetom o opremljanju šol z računalniki in mikroračunalniki ter vzgoji kadrov za uporabo računalnikov ,v šolah, je minila v znamenju tarnanja. Kaj namreč pomagajo še tako briljantno zastavljeni učni programi za računalništvo, če ni ustrezne opreme! V tej zvezi je zgovoren podatek iz ankete, ki je zajela 60 srednjih šol, da jih tretjina nima računalnika, da jih tretjina uporablja računalnik kake bližnje delovne organizacije in da jih tretjina premore lastno računalniško opremo, a zbrano z vseh vetrov. Omenjenih je bilo nekaj presenetljivih podatkov in primerjav s tujim svetom, med drugim, da že vsak 37 prebivalec zahodne Evrope razpolaga s hišnim računalnikom, da je naša uvozna politika glede računalnikov najmanj trdosrčna, če ne kar nerazumljiva in da navsezadnje ni denarja. Pojavilo se je tudi novinarsko vprašanje, vljudno in previdno zastavljeno. Zadevalo je dvom, če smo doma sploh sposobni narediti sodoben in poceni računalnik. Ali je to smotrno glede na ponudbo v tujini? Odgovor, ki je sledil, je poudarjal dvoje: neumnost vpra- sanja in pomen lastne proizvodnje računalnikov, brez katere da ni množične, kot je bilo rečeno, računalniške kulture. Kje smo v tem pogledu v Pomurju? NADPOVPREČEN UČNI USPEH ,,V srednjih šolah je računalništvo že lep čas obvezen učni predmet, vendar poučevati računalništva brez računalnikov ni mogoče. Dejstvo je, da so oprema oz. programi zelo dragi, čeprav bo verjetno s prodorom tako imenovanih hišnih ali osebnih računalnikov lažje ali vsaj enostavneje. Lani smo s srednješolskim centrom tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti sklenili sodelovanje in se dogovorili za terminalski priključek na naš računalnik IBM 4341: V ta namen smo jim priskrbeli aktiven terminal z ekranom in printer, s tem pa v bistvu dolgoročno zagotovili/ da v regiji dobimo tudi tovrstne kadre,” pojasnjuje Franc Žižek. Magister Milorad Vidovič, ki je na čelu srednješolskega centra, dodaja: ,,Zaradi prevelike vneme pri pouku računalništva učenci včasih zanemarijo učenje drugih predmetov. Učni uspeh pri tem predmetu je nadpovprečen. Na voljo imamo pet mikroračunalnikov Sinclair Spectrum in nekaj mikroračunalnikov HP z ustreznim številom programov. Pri izvedbi pouka sodelujemo z delovnimi organizacijami, računalniškimi klubi (na primer v Beogradu) in drugimi, kjer dobimo ali kupujemo določene programe. Ugotavljamo, da so lastniki mikroračunalnikov v naši regiji in republiki med sabo premalo povezani. Četudi bo imel center kmalu možnost sodobnejše izvedbe pouka, priporočamo učencem nabavo osebnih hišnih mikroračunalnikov, ki so močno programsko podprti.” PREDLOG ZIS Slovenska mladinska organizacija je na zadnji seji vodstva republiške konference ZSMS sklenila, da bo predlagala Zveznemu izvršnemu svetu, naj spremeni določbe carinskega zakona, ki onemogočajo uvoz osebnih računalnikov. Pri tem naj bi bile carinske dajatve čim manjše oz. naj bi jih- sploh ne bilo. Menili so tudi, naj bi gospodarska zbornica Slovenije poskrbela za konsignacijsko prodajo hišnih računalnikov, domači proizvajalci pa bi jih morali prodajati pod ugodnejšimi pogoji. Sicer pa o tem, kako je s ponudbo računalniške opreme pri nas, obširneje kdaj drugič. Branko Žunec NASMEJMO SE SAMI SEBI Drugod pravijo, da smo v Pomurju sila pridni. Dopoldne se vestno razdajamo na delovnih mestih (če je to le priprava na domače popoldansko delo ni raziskano), znano pa je, da to večine ne ovira, da se ne bi »rekreirala« (za denar in dobiček seveda!) tudi popoldne doma, ali pri najbližjem (najbolj) donosnem poslu. Naš Zavod za proučevanje produktivnosti v OZD v gospodarstvu in negospodarstvu Pomurja je zato poskusil odgovoriti na zadnje čase vse bolj pomembno vprašanje — kot že mnogo raznovrstnih inštitucij pred nami — kako pa to vpliva na našo storilnost. Ne toliko doma, seveda, ampak ha delovnem mestu; hkrati pa smo želeli postaviti trdne empirične temelje za popravilo naše produktivnosti v pokrajini ob Muri vse tja do leta 2001 in naprej. »METODOLOŠKA« PRIPRAVA PROJEKTA Vprašalnik sta sestavljala naša »eminentna strokovnjaka«. Vetrovnega dopoldneva sta pričela ob kavi razglabljati in modrovati, kam gre naše gospodarstvo. Potem, ko sta ob nekaj čašah, ki so kavam sledile, »konstatirala«, da se njuna produktivnost vse bolj potaplja, sta imela takoj pri roki • logičen odgovor na že ob kavi zastavljenem vprašanju. Vendar to. ki je po njunem sicer vidno s prostim očesom, ni bilo popolnoma utemeljeno. Zato sta naša kvalificirana in verificirana strokovnjaka sklenila, da se zadeve lotita1? vso resnostjo in ji žrtvujeta precej svojega dragocenega časa. Na osnovi postavljenega problema so se vprašanja ponujala sama po sebi (šele ko sta projekt sklenila, sta ugotovila, da sta v vroči ihti po utemeljitvi v njunih glavah definiranih predpostavk izpustila enega najpomembnejših vprašanj našega časa in prostora, to je sestankovanje). Da bo slika popolnejša, odgovor pa celovit, sta se odločila za primerjalni pristop. v katerem nista zaobšla pravzaprav nobenega- segmenta naše družbe; ob uradnih odgovorih sta dala besedo tudi našim neposrednim proizvajalcem. Naš Zavod se je na podlagi ostrih kriterijev tega (v danem trenutku izjemno pomembnega in odgovornega) del in predhodnih posvetovanjih in dogovorih (večkrat smo le zaradi tega sedeli na strokovnem kolegiju, kasneje pa so to »verificirali vsi samoupravni organi in DPO« zavoda ter širša družbena skupnost) odločil, da tudi samo izvedbo prepusti že v uvodu omenjenima eminentnima strokovnjakoma. To pa predvsem zaradi celovitosti in strokovnosti dobljenih informacij. In sta šla .. . »OPERACIONALIZACIJA« PROBLEMA: AD L RADGONSKA OBČINA Najprej sta na podlagi trdnih metodoloških izhodišč izbrala staro in kleno delovno organizacijo. nekdanjo opekarno in današnji ELEMENT. Čeprav sta ostala prvič pri iskanju ustrezne odgovorne osebe praznih rok — po naključju stajo hip zatem srečala v sosednji organizaciji drobnega gospodarstva, ki posluje izključno z osvežilnimi ter hranilnimi napitki, ponuja pa tudi močnejša »goriva« — nista obupala. kajti delo je bilo potrebno opraviti. Vendarle pa je bil začetek spodbuden, kajti po »konsul-taciji« z omenjeno osebo, sta »pravi odgovor« prestregla tik pred vratarnico. Prva reakcija na predočeno anketoje bila: »Svega i svašta!« Ko sta »izvolila« za njo, jima je tovarišica dala vedeti, da rade volje sodeluje (najprej jo je obstoj njunega zavoda presenetil, posumila pa ni), toda brez soglasja direktorja ne gre. Sicer jima je posredovala dokaj tehtne vsebinske odgovore, za konkretne pa odgovorila, dajih lahko posreduje po žici naslednji dan. Nekaj le-teh sta na ta način zares dobila. V enem izmed temeljev radgonskega združenega dela, v AVTORADGONI pa sta prejela odgovore na vseh sedem sila tehtnih in poglobljenih vprašanj na enem mestu, in sicer pri odgovornem tovarišu v njihovi kadrovski službi. Tam je bil njun sprejem prisrčen in uglajen, kot se za takšno delovno organizacijo spodobi. Tovariš seje maksimalno angažiral in piskal vse podatke o ustreznih službah, napotil pa ju je še v plansko-analitsko službo, kamor pa se nista napotila, saj je to že presegalo cilj njunega obiska. AD 2. LJUTOMERSKA OBČINA Pri TEHNOSTROJU bojda silno dobro poslujejo, v tem ljutomerskem kovinskopredelovalnem »gigantu« pa je tudi »organizacija dela« —-kot sta se mimogrede prepričala, na zavidljivi ravni. Od vratarja, ter ene in druge poslovne zgradbe sta križarila precej časa. Vratar, ki misli, da sta iz zavoda za zaposlovanje, ju pošlje k vodji kadrovske službe in ta ju kot takšna sprejme ter namen in vprašalnik ankete zbrano prečita. Po kratkem tuhtanju pa ju napoti v plansko-analitsko službo. Tu pa bi kar ostala, če brhka in delovna tovarišica ne bi bila v silnih poslih ... In uboga reva je delovala kar malce nesrečno, ko je ob zahtevnosti projekta, morala brskati in stikati po gorah raznih poročilih in ostalem gradivu (zdelo sejima je. da so bili prav »ta glavni« še napisani na roko), se potrudila še do sosednje pisarne za dodatna pojasnila, vendarle pa vsega ni našla. S skupnimi močmi pa so na nekatera vprašanja le odgovorili. Izbor je določil, da sta obiskala organizacijo, ki sicer išče razne modele in načrte za rešitev svojih težav (kateri je sploh boljši od dobrega dela?). In pri tem, da sta staknila še za to odgovornega tovariša, sta se morala nekaj minut pred drugo uro popoldne precej podvizati v Lesnininem tozdu MIZARSTVO Ljutomer. Sicerpa to, da sta ga zadržala po izteku delovnega časa — kot sta slišala — za njega ni bila posebna obremenitev, saj ukrep prisilne uprave večkrat zahteva tudi to. Ta ukrep že daje, prve pozitivne rezultate, saj so bili tudi prejeti odgovori začuda natančni in hitri. Le če bo izostankov manj,- se bodo gotovo počasi izkopali iz težav. Če bi bilo več časa, bi pomemben delež k njihovi odpravi prispevala naša. »GRAFIKON« trendov, ki jih je izdelal Zavod na osnovi rezultatov raziskave pove dovolj. Zavod za proučevanje produktivnosti v OZD v gospodarstvu in negospodarstvu Pomurja Ziherlova n/h 69000 Murska Sobota ISKANJE IZHODIŠČ ZA POPRAVILO PRODUKTIVNOSTI Naš Zavod seje odločil za ta projekt zaradi priprave izhodišč in programov za popravilo produktivnosti v tem tisočletju, hkrati pa naj bi služili kot trden empiričen temelj za projektiranje produktivnosti do leta 2001 in naprej. Anketa: (za OZD) 1. Kakšna je produktivnost v vaši OZD? 2. Kateri so poglavitni dejavniki, ki vplivajo nanjo? 3. Kako visoki so osebni dohodki? a) proizvodnih delavcev (NK, KV, VKV) b) režijskih delavcev (upr., adm., teh.) c) vodilnih in vodstvenih delavcev 4. Kakšni so vaši inštrumenti za merjenje produktivnosti? 5. Kakšen je delež produktivnosti pri nagrajevanju? 6. Koliko je izostankov z dela? 7. Koliko je izhodov iz delovne organizacije med delom? Anketa: (,,neposredni proizvajalci") 1. Ali imate med delovnim časom dovolj prostega časa? 2. Ali vam omogočajo urejati med delovnim časom privatne zadeve? 3. Ali lahko na delovnem mestu storite tudi kaj zase? 4. Ali je kontrola premalo, dovolj ali preveč stroga? 5. Ali vas predpostavljeni (ne)ovirajo pri izhodih z dela? Hvala za sodelovanje! »eminentna« strokovnjaka kar »na licu mesta«. AD 3. LENDAVSKA OBČINA Pročelja in notranjosti družbene nadstavbe kažejo, da so v tej občini družbene dejavnosti izredno dobro razvite in prave hiše za zadovoljevanja teh potreb delovnih ljudi in občanov ter hkrati izziv za vse. ki še niso vklj učeni v ta proizvodni proces upravno administrativnih služb. Temu izzivu se nista mogla upreti tudi sodelavca Zavoda. Skoraj ni sodobnejše stavbe v Lendavi kot je OBČINSKA UPRAVNA ZGRADBA. Ker je v občini že običaj in drugače tudi ne more biti (to zahteva tudi zapleten in sodoben tehnološki proces), nista mogla opraviti vsega pri enih vratih. Najprej sta morala počakati, da se konča strokovni kolegij, nato pa ju je prva tovarišica poslala k drugi, ki poleg ostalega napornega dela vodi tudi delo občinskih upravnih delavcev. Tudi z njo sta se dogovorila. da dobita podrobnejše informacije po telefonu, glede vprašanja o osebnih dohodkih pa je delovala »očigledno« v interesu svoje službe. DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI vodi v Lendavi avtoritativen, resen, komunikativen in izkušen tovariš. Kot takšen si je tudi anketo pozorno prebral od besede do besede in od stavka do stavka, jo z zadovoljstvom sprejel in projektu kot takemu izrekel vso podporo. Pri tem je poudaril svoje organizacijske sposobnosti in visoko produktivnost in s tem tudi zavest delavcev v teh službah, ki so lansko leto številčno okrnjeni zmogli opraviti vse obveze v prid delčvnih ljudi in občanov. Sodelavca Zavoda pa sta se prvič tudi predstavila: prvi že rahlo zaobljen in malce sivolas za študenta FTK, drugi pa za študenta FSPN. O tem ni podvomil, saj jima je zaželel primernega zaslužka. Da se projekt ne bi izmaknil pridnemu delu naših trgovcev, sta v Lendavi zavila na upravo DO UNIVERZAL MERCATOR. V pisarne ustrezne službe sta bila sprejeta odprtih rok, s tistim, za čemer pa sta skrivaj pogledovala za vrata (kuhan hmelj in predelano grozdje), ki pa prav gotovo vpliva na produktivnost tam zaposlenih, pa nista bila postrežena. Tudi podatkov zaradi že izmikajočega se delovnega časa nista dobila, zato pa prijazno obljubo, da bosta to prejela »naknadno«. Zato se zaradi objektivnih okoliščin opravičujeta vsem, ker podatkov iz omenjene delovne organizacije in nekaterih drugih še nista uspela obdelati in vključiti v proces računalniške obdelave z obljubo, da bosta to storila, kakor hitro bodo podatki na razpolago. AD 4. MURSKOSOBOŠKA OBČINA In slednjič sta priromala do pomurske metropole. Glede na pomembnost kmetijstva, dobro organizacijo in rezultate v KZ PANONKA druge »alternative« pravzaprav nista imela. Prijazen sprejem (prvič ponujena in izpiti kava) in pripravljenost ustvarjalnega sodelovanja sta to potrdila. Dobila nista le podatkov, temveč tudi dobre iztočnice za delo vnaprej in prvič se je zgodilo, da sta tam prvič celoviteje in poglobljeno z odgovornim tovarišem razglabljala o produktivnosti (n stanju ekonomike v občini nasploh. V splošnem sektorju POMURSKEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA sta žal zmotila delavce ob kavi. Vendar pa sta prišla na svoj račun, zahtevani podatki pa so bili tudi kmalu pri roki. Če že ne za celotni center, pa vsaj za delovno skupnost skupnih služb. AD 5. KONČNO NEPOSREDNI PROIZVAJALCI Žal se tudi na našem Zavodu nismo otresli navade, da damo besedo neposrednim proizvajalcem (v nadaljevanju beri: delavcem) ob koncu. Tudi vprašalnik zanje smo pripravili manj zahteven. pa vendar zelo »indikativen«. Po anketiranju točno stotih delavcev in še enega zraven (saj veste, ravno pri tem sta računala, da bo izjema potrjevala pravilo), sta naša raziskovalca našla potrditev svoje »hipoteze«. V več kot 90 odstotkih so prevladovali odgovori, da imajo med delorp prostega časa dovolj, še posebej v upravno-administrativm proizvodnji, v približno enakem odstotku jim omogočajo urejanje svojih privatnih zadev v službenem času, hkrati lahko postorijo tudi kaj zase, kontrole je začudo skoraj povsod prej preveč kot premalo, kljub temu pa to ne pomeni, da bi jih predpostavljeni pretirano ovirali pri izhodih z dela. SKLEPNE MISLI IN NAKAZANE REŠITVE L Raziskava je pokazala, da ima tudi v Pomurju popisan list papirja, ne glede na vsebino, še zmeraj naj večjo težo in vrednost. (Do njega se obnašamo kot pred tisočletji stari Izraelci do kipa zlatega teleta). 2. Z minimalno resnostjo pa se da marsikoga pretentati. Če je temu kriva poplava papirnate vojske ali je vmes kaj drugega ..., bo pokazala končna obdelava Dodatkov. 3. Zaskrbljujoče pa je, kako je mogoče projektirati produktivnost in v to verjeti na osnovnih 7 povsem naključno izbranih vprašanj (sestavljenih v času pokadit-ve ene cigarete), ki naj bi po vsem tem dali odgovor na to do leta 2001 in naprej. 4. Morebiti pa se del resnice skriva v zrnu, ki sta ga izluščila pri tem. To pa je, daje produktivnost za marsikoga in marsikomu ... Za »zavod« nosilca in izvajalca projekta: Janez Votek, Vlado Paveo P. s.: O uspešnosti naše tokratne akcije boste najlažje presodili bralci. Podpisana se '.udi ne zavajata, da se bo s tem produktivnost v Pomurju kaj dvignila. Prepričana pa sva, da bi se tega morali lotiti čim prej zares odgovorno in strokovno v samih delovnih organizacijah. Če že ne zaradi drugega, zato, da bi nam bilo vsaj po letu 2001 boljše. STRAN 6 VESTNIK, 26. APRIL 1984 k a»e 11 j s k d p a n o r am a Koruza za pšenico Kaže, da se položaj pri oskrbi s koruzo v Pomurju nekoliko normalizira. Čeprav se je oskrba nekajkrat zaostrila, pomanjkanje koruze ni bilo tako kritično, da bi bilo potrebno zmanjševati stalež živine. Pomanjkanje krme je bilo najbolj čutiti pri ponudbi telet, kjer se stanje še vedno ni normaliziralo in ponudba močno presega povpraševanje. Sicer pa so v kmetijskih zadrugah dokaj uspešno reševali oskrbo ’ kooperantov s koruzo, v oskrbo pa se je vključila tudi Mesna industrija, ki je zagotovila mešalnicam dodatne količine koruze. Če še pred časom kmetje Kmalu monitoring Agroservis iz Murske Sobote se intenzivno pripravlja na proizvodnjo in prodajo Monitoringa 203 na jugoslovanskem tržišču. Za napravo, ki bo nadzirala oziroma zmanjševala razsip zrnja ob žetvi s kombajni, vlada veliko zanimanje. Začetek proizvodnje, kije vezan tudi na vlaganja, bo kreditirala interna banka ABC Pomurke s šestimi milijoni dinarjev. Proizvodnja monitoringa, pri kateri bo sodeloval soboški Agroservis z Univerzalom iz Vinkovcev. ima vse možnosti za velik uspeh tudi pri prodaji na tujih tržiščih. Ne gre prezreti, da se za napravo zanima tudi Sovjetska zveza, v kateri je prek dva milijona kombajnov. Z uporabo monitoringa, oziroma zaradi zmanjšanega razsipa zrnja, bi v kašče spravili dovolj pridelka za lastne potrebe. Naprava pa si bo zagotovo utrla pot tudi na konvertibilno tržišče, saj gre za 1 Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve (063) 25-800 niso mogli dobiti koruze v zameno za pšenico, je pred kratkim stekla tudi ta zamenjava. Intesov tozd M linopek v Murski Soboti je na ta račun že prejel dva tisoč ton koruze, ki jo kmetje lahko dobijo v vseh štirih Intesovih skladiščih centrih v Pomurju in v svojih kmetijskih zadrugah. V Intesovem skladišču v Murski Soboti izdajajo koruzo ob sredah in petkih med 7. in 14. uro. V kratkem bodo prejeli še nadaljnjih 1.200ton koruze, prav tako pa so na voljo tudi sojine tropine in suhi pesni rezanci, pričakujejo pa še sončnične tropine. L. Kovač eno najbolj izpopolnjenih te vrste v svetu. B H. MAJA PRIČETEK GRADNJE LENARŠKE VETERINARSKE POSTAJE Za ustrezno veterinarsko službo Živinorejska proizvodnja vse močneje prodira v proizvodne načrte 4000 lenarških kmetov. Pred tremi leti so našteli 12 tisoč govedi, 14 tisoč prašičev, obe številki pa še naraščata; ob tem~pa v lenarški občini proizvedejo letno še 360 tisoč brojlerjev, občina pa je tudi med vodilnimi pri reji konj v Sloveniji. „Te zgovorne številke in sedanja neustrezna lokacija ter tesni prostori, v katerih delajo delavci veterinarske postaje, so nas pravzaprav prisilili, da smo se odločili za novo gradnjo v Spodnjem Porčiču,” pravi sekretar OK SZDL in član pripravljalnega gradbenega odbora Leopold Hameršek. „To potrebno gradnjo smo že leta 1980 uvrstili v občinski re-frerendumski program, sedaj pa jo bomo s sredstvi iz tega naslova, veterinarskega zavoda Maribor, lovske in ribiške družine, občanov in seveda kmetov ter družbenega sektorja kmetijstva uresničili.” Zbiranja denarja so se v Lenartu lotili svojevrstno in zanimivo, in to s podpisi triletnih pogodb med kmeti in kmetijskimi organizacijami. Leopold Hameršek pravi, da so na sedežih kmetijskih zadrug in aktivisti socialistične zveze že zbrali podpise 80 odstotkov kmetov, ki bodo letno prispevali glede na hektar obdelovalnih polj (enako tudi družbeni sektor) 770 dinarjev. ,,Mogoče je to na prvi pogled precejšen znesek, če ga primerjamo z odkupnimi cenami živine — te se bodo v naslednjih dveh letih še povišale — pa vendar ni prevelik. Postajo bomo pričeli graditi maja, končana pa bi naj bila do praznika republike. Ker bodo kmetje prispevali sredstva v treh letih, z gradnjo pa ne gre zavlačevati, smo zagotovili premostitvene kredite. Postaja bo z obrestmi vred veljala 37 milijonov 400 tisoč dinar- V POMURSKEM KMETIJSTVU - ■ \ .-c * > aS-< Prednost investicijam in izvozu Če za kmetijsko proizvodnjo v lanskem letu v Pomurju velja, da je bila na nivoju predlanske, pa kmetijci za letos načrtujejo njeno H-odstotno rast. Takšno načrtovanje pa je tudi dokaj realno, seveda ob normalnih pogojih, saj so začele s polno zmogljivostjo delati nekatere nove kapacitete v živinoreji, pa tudi v poljedelski proizvodnji pričakujejo boljše rezultate kot lani. Poljedelska proizvodnja je bila v letu 1983 namreč v primerjavi z letom prej nižja za 8 odstotkov, medtem ko so v živinorejski proizvodnji zabeležili 9-odstotno povečanje. Tako so v pomurskih klavnicah lani zaklali 180 tisoč prašičev, letos naj bi jih 210 tisoč, odkup mleka pa naj bi se povečal od lanskih 49 milijonov na 53 milijonov litrov v letošnjem letu. Vsi ti uspehi so rezultat investicijskih vlaganj v kmetijsko proizvodnjo, saj so v lanskem letu za investicije v družbenem sektorju kmetijstva namenili eno milijardo 400 milijonov dinarjev, poleg tega pa so vložili še 400 milijonov dinarjev v razvoj za sebnega sektorja. Pri vlaganjih v primarno kmetijsko proizvodnjo dajejo prednost melioracijam, saj so doslej v Pomurju že meliorirali in tako usposobili za večjo proizvodnjo okrog 5.200 hektarjev kmetijskih površin, melioracijam pa dajejo prioriteto tudi v prihodnje. Ob melioracijah pa so začeli razmišljati tudi o namakanju in tako naj bi že letos uredili poskusne namakalne sisteme na okrog 200 hektarjih zemljišč Kmetijske- LJUTOMER Čebelarji so uspešni Občinska čebelarska zveza v Ljutomeru je bila ustanovljena leta 1975 (prihodnje leto bodo torej slavili desetletnico obstoja) in združuje 178 čebelarjev v treh družinah. Največ jih je v Ljutomeru — 113. v Križevcih jih je 40, v Veržeju pa 25. Številka, ki samo potrjujejo, da se čebelarji zavedajo pomena te dejavnosti, ki se ne neha samo pri pridobivanju medu. Medicinska spoznanja o medu danes temu sladkemu plodu —ki jesad trdega dela—dajejo mnogo več velj ave in prav toje ga gospodarstva Rakičan, v prihodnje, ko bodo tildi za to zagotovljena namenska sredstva. pa bodo te površine še povečali. Med večjimi investicijami, ki so predvidene v tem letu v živinorejski proizvodnji. naj omenimo gradnjo 2.500 stojišč za goveje pitance, kijih bodo namenili za izvoz, sicer pa bodo letos investicije v kmetijstvo že dosegle vrednost 2 milijardi 850 milijonov dinarjev. Pomursko kmetijstvo pa se uspešno vključuje tudi v izvozna prizadevanja in kljub težavam, s katerimi se srečuje na zunanjem tržišču, dosega dokaj ugodne rezultate. Tako so v SOZD ABC Pomurka lani izvozili na konvertibilno tržišče blago v vrednosti 12 milijonov 146 tisoč dolaijev ali za 7,9 odstotka več kot leto poprej, skupaj z izvozom na klirinško’ tržišče pa je izvoz dosegel vrednost 16 milijonov tisto, kar čebelarje dviguje nad ljubitelje. V minulem letu so pripravili veliko predavanj, delovnih srečanj in strokovnih ekskurzij. Namen le-teh je,'strokovno izobraževanje in seznanjanje z najnovejšimi dosežki na področju čebelarstva, predvsem pa zatiranje čebelarskih bolezni in zajedalcev. Pri tem pa se ljutomerski čebelarji srečujejo s težavami, saj napredek kmetijstva zahteva tudi žrtve na tem področju: vedno nova škropiva, ki vsebujejo strupene primesi, uničujejo čebelje družine. 186 tisoč dolarjev. V strukturi izvoza močno prevladujejo mesc in mesni izdelki, ker cena teh proizvodov na zunanjih tržiščih pada, se to seveda neugodno održa na izvoznih rezultatih. To potijuje tudi podatek, da je Mesna industrija v letu 1983 fizični obseg izvoza povečala kar za 24 odstotkov, v dolarjih pa se je izvoz povečal le za 7 odstotkov. Smelo pa načrtujejo izvoz v letu 1984, saj naj bi se le-ta v primerjavi z lanskim povečal za 20 odstotkov. Ta prizadevanja jim nekoliko rušijo razmere, ki velajo za izvoz mesa na zunanjih tržih, saj je bil v prvih treh letošnjih mesecih konvertibilni izvoz kar za 17 odstotkov nižji kot lani, v marcu pa je izvoz padel kar za 35 odstotkov. So pa ta izpad vsaj delno uspeli nadoknaditi z izvozom na klirinško tržišče. L. Kovač Kljub temu da so v zadnjem času dosegli dobro sodelovanje s skupnostjo za pospeševanje kmetijstva, pa občutijo veliko premalo povezanosti s kmetijskimi zadrugami v občini. Prav posebno skrb pa ljutomerski čebelarji namenj c jo mladini. Ustanovili bodo tudi posebno komisijo, ki bo skrbela za načrtno vzgojo v čebelarskih krožkih po osnovnih šolah, saj so nekatere osnovne šole v minulih letih dosegle pomembne uspehe na republiških srečanjih čebelarskih krožkov. D L. UČINKOVITI NAČINI PRIDELOVANJA KVALITETNE KRME Pridelovanje kvalitetne krme je osnova za sodobno, rentabilno in intenzivno živinorejsko proizvodnjo. Na uspeh živinorejske proizvodnje zlasti neugodno vplivajo nestabilnost v pridelovanju krme, velika nihanja pridelkov v posameznih letih kakor tudi v sami rastni dobi. Zato moramo nameniti več pozornosti prav pridelovanju krme. Do nedavnega seje krma le kosila in ni bilo nobenih vlaganj (gnojenje, apnenje) in ne pravilne rabe travne ruše. V tem primeru ne moremo govoriti o pridelovanju krme na travinju. ampak samo o zbiranju krme — izkoriščanju travinja. Z intenzifikacijo živinorejske. predvsem pa govedorejske proizvodnje, se mora intenzivirati tudi pridelovanje osnovne voluminozne krme, predvsem travinja. O agrotehničnih ukrepih, ki so potrebni za pravilno rabo travne ruše v naših pogojih je bilo veliko napisanega v posebni kmetijski panorami Vestnika, kakor tudi o vključevanju trav in travnode-teljnih mešanic v njivski kolobar, kar je že stalna praksa v kmetijsko razvitih deželah. Toda ker moramo njivske površine nameniti predvsem za pridelovanje hrane za ljudi, bi morali pridelovati posamezne K nji n e rastline le v takšnem obsegu*, kolikor so potrebe za uravnovfešenje energetske vrednosti obroka (koruza). Da bi lahko povečali površine pod energetsko bogato 'koruzo in beljakovinska bogatimi travno-de-teljnimi mešanicami, bi morali na relativnih travnih površinah, toso travniki, kijih še lahko preorjemo, vključiti v kolobar s sejanimi travniki koruzo in druge krmne rastline. Velika možnost za intenzivno pridelovanje krme je tudi v setvi strniščnih dosevkov, zrnatih stročnic, monokulturnih dcteljnih mešanic in hitrorastočih I — 2 letnih trav v monokulturi ali v mešanici z deteljo. Rastline, kijih pridelujemo za krmo, so zelo številne. poznamookrog4.000vrstin njihovo število se še povečuje. Pri intenzivnem načinu gospodarjenja pa ni priporočljivo pridelovati veliko število krmnih rastlin, s tem se povečajo tudi stroški pridelovanja. Število krmnih rastlin je odvisno predvsem od ekoloških razmer in razvitosti rastlinske ter živalske proizvodnje ter smeri živinoreje. Tukaj se nam postavlja tudi vprašanje ali pridelovati osnovno voluminozno krmo na njivah ali na travinjv. Popolnega odgovora na to vprašanje ni. moramo upoštevati predvsem podnebne in talne razmere. V območjih z obilnimi padavinami, nastrmih inhribovitihlegah je primernejše travno gospodarstvo. "Na lažjih tleh in v sušnem podnebju, kjer rastne razmere niso tako ugodne za rast trav, ki imajo plitve korenine, pa je uspešnejše pridelovanje krme na njivah, kakor tudi vključevanje sejanih travno-deteljnih mešanic v njivski kolobar. Lahko se sejejo tudi samo trave brez detelj m obratno, vendar je boljše, če se pridelujejo v mešanici, ker se med seboj dopolnjujejo. Detelje imajo globoke korenine in črpajo hranilne snovi iz spodnjih plasti, medtem ko imajo trave plitve korenine in črpajo hranila iz zgornjih plasti. Detelje lahko s pomočjo bakterij na koreninah vežejodušikizzrakaintakodelno oskrbujejo tudi trave s tem nepogrešljivim elementom, ki vpliva v veliki meri na kakovost in količino pridelka. Posevki mešanic so gostejši in preprečujejo rast plevelov. razplevelijo njivo. Razen te°a pa mešanice ustvarjajo v tleh dosti humusa, več kot čisti posevki ^Trave in detelje za večletno rabo se v prvem letu slabo razvijejo. ker dajo glavni pridelek šele v drugem in tretjem letu rasti. Ka- dar pa želimo hitro priti do krme, pa moramo izbrati hitrorastoče trave in detelje, s katerimi dobimo največji pfidelek v prvem letu rasti. V takem primeru pa moramo dobro poznati posamezne trave in detelje ter njihove lastnosti. Če bomo haprimer namesto hitrorastoče mnogocvetne (italijanske) ljuljke posejali trpežno (angleško) ljuljko. nam bo le-ta dala v prvem letu rasti le dva odkosa. medtem ko bi dobili z mnogocvetno ljuljko lahko štiri odkose. Lahko se nam zgodi tudi obratno, če damo v trajno mešanico mnogocvetno ljuljko namesto trpežne. Le-ta se nam bo že v drugem letu rasti izrodila, s trpežno ljuljko pa bi dobili največ zelene mase prav v drugem in naslednjih letih rasti. Hitrorastoče vrste trav pridejo v poštev za setev le v primeru, ko nam v določenem letu primanjkuje krme in se mora na majhni površini pridelati dosti krme. To je predvsem na območjih, ki so vključena v melioracije in komasacije. kjer so trajni travniki preorani. Setev trajnih travnikov in travno-deteljnih mešanic pride v poštev šele po komasaciji. Zato bomo sedaj podrobneje opisali le hitrorastoče vrste trav in detelj. MNOGOCVETNA LJULJKA Pri nas je najbolj razširjena, najbolj rodovitna in s hranilnimi snovmi najbogatejša trava za pridelovanje na njivah. Je zelo hitre rasti, zelo listnata in se dobro ter hitro regenerira po vsaki košnji. Mnogocvetna (italijanska) ljuljka je kratkotrajna, največ 2-letna trava, zato jo lahko sejemo kot samostojni posevek ali v mešanici 7 aleksandrijsko deteljo, nepogrešljiva je tudi v landsbergški mešanici. Lahko jo sejemo kot prezimni posevek konec avgusta ali kot glavni posevek zgodaj spomladi. V čisti setvi sejemo 40—50 kg/ha semena. Najbolje uspeva na srednjetežkih tleh, ki so dobro gonojena predvsem z dušikom (80—12 kg N/ha) ali gnojevko. Že prvo leto ima zelo bujno in hitro rast in da 3—4 odkose odlične krme. Seveda je potrebno po vsaki košnji dognojiti z dušikom (100—150 kg/ha KAN-a). Odlično prenaša košnjo in tudi pašo. Posebno pozornost je treba nameniti izboru kultivarja (sorte). Za intenzivno pridelovanje je priporočljivo sejati tetraploidne sorte, ki se odlikujejo z veliko listno maso in so bogate na beljakovinah. V trgovinah kmetijskih zadrug se lahko kupi tetraploidna mnogocvetna ljuljka TETRAF-LORUM. WESTERWOLDSKA LJULJKA Westerwoldska ljuljka je enoletna forma mnogocvetne (italijanske) ljuljke, ki še hitreje raste in se razvija. Sejana zgodaj spomladi in ob izdatnem gnojenju, predvsem z dušikom, da do jeseni najmanj štiri dobre odkose krme. Seveda tudi pri tej travi ne smemo pozabiti na dognojevanje s KAN-om po vsaki košnji. Lahko se seje tudi kot strniščni posevek, ob zadovoljivi vlagi lahko dobimo tudi v tem primeru dva odkosa. Kot prezimni dosevek pri nas zaradi ostrih zim ne ustreza, ne prezimi. Westerwoldsko ljuljko lahko sejemo kot čisti posevek ali v mešanici z aleksandrijsko deteljo. Ker pa alaksandrijske detelje trenutno m na tržišču, lahko primešamo tudi krmi grah cv. PO-NEKA 80 kg/ha. Westerwoldsko ljuljko sejemo v količini 40—50 kg semena /ha. V trgovinah je na razpolago seme cv. AVANCE. Žita FLISAR, dipl. ing. agr. — Slabi časi prihajajo tudi za nas, mala moja. Vse manj je romantike. Električni pastir, umetno osemenjevanje, molzni stroj ! ! ! KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA ( Murska Sobota, o. sol. o. y Hranilno kreditna služba ,,Panonka" Murska Sobota Markišavska 3 razpisuje prosta dela oz. naloge DIREKTORJA SLUŽBE Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. naloge, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo ekonomske ali pravne smeri in štiri leta delovnih izkušenj — ali srednjo šolo istih smeri in šest let delovnih izkušenj. Mandat traja 4 leta. Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov Hranilno kreditna služba Panonka Murska Sobota, Markišavska 3, v zaprti ovojnici z oznako ,,za razpisno komisijo". VESTNIK, 26. APRIL 1984 STRAN 7 naši kraji in ljudje ALI SE IZTEKAJO ZADNJA LETA POUČEVANJA V ŠOLI NA STARI GORI? Bo malo otrok zaprlo šolska vrata Kristina Šuler, pesnica in učiteljica, kije poučevala otroke v osnovni šoli na Stari gori (od 1901 do 1929, tega nrav gotovo ne bi mogla verjeti —tudi ne številne generacije učiteljev, ki so v času med obema vojnama v takrat še popotni osemletki učili otroke odltlizu in daleč. Tudi do 250 si jih je letno nabiralo znanje, vzgojo in lepo vedenje v novi šoli, zgrajeni 1902. leta, pred tem pa še številni v starem šolskem poslopju, zgrajenem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Nova šola, ponos kraja, pa je iz leta v leto vse bolj prazna, otroški živžav in žuborenje majhnih glav, željnih učenosti, se zadnja leta že skoraj izgublja med debelimi stenami in velikimi šolskimi učilnicami. Že nekaj let komaj zbero otroke za dva kombinirana oddelka. DVE UČITELJICI Z32 UČENCI Teskrpajoskupaj s težavo, into ravno toliko, da jih je dovolj za spodnjo mejo dveh oddelkov, seveda ne samostojnih, kajti tudi letos je en razred kombiniran z učenci prvega in tretjega razreda, v samostojnem oddelku pa so učenke in učenci drugega razreda. Med 32 malčki vztrajata učiteljici Hilda Ritonja, ki bdi na učenci 1. in 3. razreda, ter učiteljica 4. razreda Angela Leskovar in seveda že 28 let člana nekdanje velike šolske družine na Stari gori zakonca Lovrec. Mož Karel je gospodar, žena pa kuharica in čistilka v videmski osemletki. Hilda Ritonja, ki dela tukajj že 17 let, pravi:»Draginja in industrializacija sta nam pobrala otroke. Se se spomnim, ko sem pričela, je bilo 170 otrok vse tja do 5. razreda in pouk je bil dvoizmenski. Sedaj pa je skoraj polovica hiš na Stari gori praznih, otroci pa vse bolj odhajajo v Videm in drugam. Tudi sama sem 15 let stanovala tukaj v slabih razmerah, nato pa se preselila.« Povedala je še, koliko naporov zahteva od učitelja in učencev kombinirani razred, kajti ko se iz 3. razreda otroci preselijo v 4. razred v Videm, ne smejo v ničemer zaostajati. »In zares ne zaostajajo, kajti ti vaški otroci so izredno pridni in vestni, tako da je z njimi veselje delati,« trdi po desetih letih poučevanja na Stari gori Angela Leskovar. Počasno in, kot kaže, vedno bolj nezadržno umiranje šole najdlje spremlja Karel Lovrec: »Zraven domačih malčkov so naši učenci še otroci iz Sovjaka, Ženika, Kutine in nekaj malega iz obrobij ptujske in ljutomerske občine, ki jim je naša šola najbližja oziroma so nanjo starši navezani. Včasih pa je bil.šolski okoliš precej večji. Toda zanimiveje, da še prihajajo Malo jih je v mali šoli na Stari gori, zato pa niso nič manj željni učenosti. celo iz Grabšinec in Terbegovec. dva v malo šolo pa celo iz Gibine. ki je oddaljena 7 kilometrov, in imata uro in pol hoda. Sicer pa je zelo trdna, vsa zgrajena iz opeke jn podkletena, pravzaprav so zares slaba in dotrajana le okna.« STARŠI RAJE VPISUJEJO OTROKE V VIDEM Starogorska šola je že več kot dve desetletji podružnica osnovne šole v Vidmu. V teh spomladanskih dneh lepo zreta ena proti drugi, slika pa je iz leta v leto slabša na škodo prve. Zato tudi govorice, ki se vse bolj širijo, da bodo šolo na Stari gori, ko bo čez leto ali dve zgrajen prizidek k vi demski. zaprli, niso nič neobičajnega. Ravnateljica OŠ 12 talcev Videm ob Ščavnici Rozina Kraner na to odgovarja takole: »O usodi šole na Stari gori v samoupravnih organih na šoli in v krajevni skupnosti ter DPO v njej razpravljamo že precej časa. Osnovni problem je v.številu otrok. Nekaj bi jih sicer lahko hodilo tja, vendar jih ne vpisujemo mi, temveč starši. Šolski avtobusi in želja staršev, da se njihovi otroci izobražujejo v centralni šoli so vzrok, da je podružnična šola izgubila precej učencev iz Kutinec, Galu-šaka in drugod. Vendar tudi z njimi ne bi zapolnili oddelkov nižje stopnj e, delo v kombiniranih oddelkih pa je težko. Tu so še visoki stroški vzdrževanja, od kurjave do denarja za 4 zaposlene, ki skrbijo za 32 učencev. Vse to zahteva precej denarja, pa' tudi sicer je šola potrebna temeljite obnove oken, stopnic, sanitarnih prostorov, kuhinja v njej je zgolj zasilna, medtem ko jedilnice sploh ni. Tega naša šola in niti občinska izobraževalna skupnost ne zmoreta, saj bi bilo potrebnih več deset milijonov dinarjev. Sicer pa se bomo o vsem še temeljito pogovorili v okviru krajevne skupnostim KK SZDL.« Premalo otrok in denarja sta torej poglavitna razloga, ki vse bolj majeta stare temelje šolstva na Stari gori. Kot kaže, pa se vaščani in okoličani še vedno ne zavedajo, da je skrajni čas. da se reši, kar se še rešiti sploh da. V večini prepričani, da šola mora ostati, ker je tu že od nekdaj, posvečajo več časa gradnji modernega in dragega gasilskega doma in drugemu. Vendar jih je Še nekaj, ki si prizadevajo z vsemi močmi, da zadržijo učitelje. Jože Čuš, delegat občinskega zbora KS iz Ženika je med najodločnejšimi pri tem: »O tem smo že razpravljali na zborih vaščanov. Če bi šolo zaprli, bi to prizadelo starše in otroke s Stare gore in okoliških vasi od Kokolanjščaka do Ženika. Ne smerno se zaleteti, kajti ljudje se iz mest že počasi vračajo na deželo, prihajajo tudi zdomci , in tako bo_ z leti več šoloobveznih otrok. Če storimo napako, je ne bomo več mogli popraviti.« Govorice o skorajšnji zapeča-tenosti usode starogorske šole pa so vse močnejše. Povsem jih nismo mogli zanikati tudi v krajevni organizaciji SZDL in vodstvu krajevne skupnosti Videm. Posamezniki že sedaj, ko so v šoli še otroci, razmišljajo, kako bi vanjo pripeljal kakšen proizvodni obrat združenega dela. Jakob Kreft, predsednik sveta KS, pa pravi: »Časa za končno odločitev je še okrog dve leti. Vendar pa v primeru, da otrok ne bo, šole ne bomo obdržali za vsako ceno. Kako bo, pa zaenkrat ne vemo niti sami.« Mnenja o usodi in potrebnosti šole, na Stari gori so torej dokaj različna. Gotovo je, da kolektiv videmske šole tega bremena sam ne bo mogel več dolgo prenašati. Na drugi strani pa se tudi ve, kaj ta šola za kraj pom eni.. Z njeno ukinitvijo bi bil ta kraj še manj privlačen za vse tiste, ki se že vračajo, ali se nameravajo vrniti. Prikrajšani ,bi bili tudi okoliški zaselki. Letos je prvošolčkov 5, drugo leto jih bo. že dvakrat več in morebiti bodo tam kraji ponovno oživeli in potem bb tudi otrok iz leta v leto več. Vlado Paveo Mladi prostovoljci teritorialne obrambe V zadnjih letih v Pomurju vključujemo vedno več mladih v obrambno usposabljanje, zlasti mladink in mladincev kot prostovoljcev teritorialne obrambe. Resje sicer, da se pri evidentiranju mladih ponekod še srečujemo z nekaterimi težavami, ker se v vseh okoljih odgovorni dejavniki akcije ne lotijo dovolj zavzeto. To velja za nekatere šole, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Res je tudi, da se je doslej v vrste teritorialne obrambe vključilo veliko prostovoljcev, največ mladih iz šol, zlasti srednjih, premalo pa iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Tudi razmerje med mladinci in mladinkami Je vedno ni zadovoljivo, čeprav je med teritorialci vedno več žensk. Nedavni posvet predstavnikov pomurskih občin, ki sta ga sklicala Pokrajinski štab teritorialne obrambe Murska Sobota in Medobčinski svet ZSMS je pokazal, daje bilo v preteklem letu v Pomuiju vključenih v obrambno usposabljanje blizu 250 mladincev in mladink prostovoljcev teritorialne obrambe. Seveda so pri tem v nekaterih občinah dosegli večje uspehe, v drugih manjše, kar je odvisno od aktivnosti, objektivnih in subjektivnih dejavnikov? V vseh pomurskih občinah pa imajo organizirano , nekajdnevno usposabljanje mladih prostovoljcev, • s katerim "so udeleženci zadovoljniin bi ga bilo potrebno v prihodnje le dopolnjevati. Veliko mladih, ki so bili na tovrstnem usposabljanju, se je kasneje odločilo za nadaljnje izpopolnjevanje, nekateri pa uspešno delajo v enotah teritorialne obrambe. Nekaj deklet pa se je celo odločilo za odhod v JLA. Zelo koristni so tudi razni pohodi mladincev in mladink prostovoljcev teritorialne obrambe ob spominskih obeležjih in srečanja z borci NOB in revolucije. Tako so se mladinci NIČ NAS NE SME PRESENETITI in mladinke prostovoljci teritorialne obrambe preteklo soboto vključili v pohod na Tromejnik. ki ga vsako leto prirejajo počit-ničarji. Akcija evidentiranja mladincev in mladink prostovoljcev teritorialne obrambe je v vseh pomurskih občinah stekla tudi letos. Največ so doslej storili v soboški občini, kjer so evidentirali 153 mladih, od tega 40 deklet, med katerimije tokrat precej mladih, ki ne obiskujejo šole, kar je še posebej razveseljivo. Tudi tokrat pa seje pokazala slabost iz prejšnjih let, in sicer da se nekateri predavatelji obrambne vzgoje na šolah premalo vključujejo v akcijo, da so ponekod pozabili pisati v internih glasilih Šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti o evidentiranju mladih kot prostovoljcev teritorialne obrambe. Na nedavnem posvetu so se tudi dogovorili, da bodo z akcijo evidentiranja nadaljevali in pripravili tekmovanje mladih prostovoljcev teritorialne obrambe s srečanjem. Prav tako so po občinah že določili datume usposabljanja. Tako bodo v soboški občini izvajali usposabljanje mladih prostovoljcev 'teritorialne obrambe od 29. junija do 5. julija, v ljutomerski od 11. do 16. junija, v lendavski od 26. maja do 30. maja in v radgonski občini od 27. junija do 4. julija. Feri Maučec Na stičišču treh sosednjih dežel, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, leži Trdkova. Daje to izrazito gorička vas, kjer so skupine hiš razstresene po okoliških gričih, oddaljene med seboj po kilometer in več, pove tudi podatek, da je od Tromejnika do središča vasi kar za uro hoda. V tem času, ko sta zima in zadnje deževje pustila največ posledic predvsem na vaških poteh, se naključni popotnik le stežka odloči za pot v dolino, medtem ko tamkajšnji prebivalci vsak dan odhajajo na delo v Mursko Soboto ali druge kraje, veliko pa jih je zaposlenih tudi v tujini. Največ je takih, ki hodijo na delo v Avstrijo in se ob koncu tedna vračajo, vračajo pa se tudi mladi, ki obiskujejo srednje šole v Murski Soboti. Danes je pot nekoliko lažja, saj je dobila Trdkova avtobusno povezavo z občinskim središčem. Res da pripelje avtobus v kraj le enkrat dnevno, vse več pa je zato osebnih avtomobilov. V vas pa prihaja tudi tovornjak po mleko, saj so uredili zbiralnico mleka s hladilnikom. Ta je postala za kraj takorekoč neobhodna, saj je tod doma živinoreja, v katero se usmerja vse več kmetij. V vasi pa ostaja v zadnjem času tudi vse več mladih, domačije, ki so se še do pred kratkim vztrajno praznile, pa dobivajo mlade gospodarje. Med njimi je seveda še S skupnimi močmi do novih pridobitev veliko takm, ki sem med tednom zaposlujejo v Avstriji, ob koncu tedna pa se ukvarjajo s kmetovanjem. Čeprav so se možnosti za kmetijstvo znatno izboljšale,, je dodatni zaslužek še kako dobrodošel, saj je žemlja tod skopa, in ne daje toliko kot v ravnini. Je pa kljub temu obdelana sleherna ped zemlje, na kateri pridelujejo največ koruze in pšenice, nekaj malega pa tudi ostalih poljščin, predvsem za lastne potrebe. Bilo je sredi tedna in ker je bil povrhu še lep dan, je življenje v vasi ob našem obisku povsem zamrlo. Ljudje so odhiteli za delom, v gozdu so pripravljali drva za prihodnjo zimo, drugi so bili v službah, veliko pa je sezohcev, ki med tednom iščejo dodatni zaslužek v tujini. Okrog sto hišnih številk šteje Trdkova, vendar so mnoge hiše ostale brez gospodarjev. Kakšna četrtina jih je praznih, med tistimi, kjer je življenje ostalo, pa skoraj ni hiše, od katere ne bi bil vsaj eden zaposlen v tujini. Ce so še pred nedavnim 1 na Trdkovi ugotavljali, da šo mladi množično odhajali iz vasi, je danes položaj povsem drugačen. V vasi je okrog 40 mladih in na njih v glavnem sloni tudi vsa aktivnost. Res, da jih med tednom ni veliko doma, zato pa se dela lotijo ob koncu tedna. V okviru mladinske organizacije deluje tudi počitniška organizacija, ki je ena najaktivnejših daleč naokoli, za uspešno delo pa je prejela tudi več priznanj. Mladi Trdkovčani so tako pristali Na Trdkovi gradijo vaško-gasilsko-mladinski dom, ki naj bi kmalu bil pod streho. V njem bodo dobile prostor vse vaške organizacije in društva, zato so se tudi družno lotili gradnje. Sredstev za ta namen ni veliko, zato je treba opraviti veliko prostovoljnega dela, pravita Franc Lesic in Anton Andrejek, ki sta prav tako med organizatorji te gradnje v Trdkovi. tudi organizatorji srečanja počitni-čarjev Jugoslavije, ki je postalo že tradicionalno, letos pa so ga organizirali že tretjič. Bilo je ob koncu minulega tedna, udeleženci pa so se skupaj z vojaki, s katerimi mladi prav tako uspešno sodelujejo, podali na pohod k Tromejniku. Za delovanje in snovanie novih akcij so potrebni prostori, kjer bi se lahko shajali. Pred tridesetimi leti so odkupili kmečko hišo in jo preuredili v gasilski dom, vendar so ti prostori postali pretesni in v Trdkovi so se odločili za gradnjo novega doma. Tega bodo uporabljali, gasilci, mladina in vsi vaščani, zato so ga tudi poimenovali vaško-gasilsko-mladinski dom. Lani so od krajevne skupnosti Kuzma dobili za gradnjo tega doma 400 tisoč dinarjev, gasilci, mladina in vsi vaščani pa so družno poprijeli za delo in predvidevajo, da bo dom kmalu pod streho. V njem bodo dvorana za prireditve, dve garaži, svoj prostor pa bodo dobili tudi mladi, ki bi si radi uredili disco klub. Ob mladih pa so v vasi aktivni tudi gasilci. 36 članov šteje njihovo gasilsko društvo, v njegovih vrstah pa so v glavnem mladi. Društvo je dokaj dobro tehnično opremljeno, vendar bi bila vsa oprema zastonj, če ob požaru ne bi bilo vode. Zato so v zgornjem delu vasi uredili požarnovarnostni vodnjak s 40 ti-soč litri vode, vodno zajetje pa so zgradili tudi v spodnjem delu vasi. V vasi zbirajo denar tudi s krajevnim samoprispevkom, vendar ga ne zberejo toliko, da bi lahko zadovoljili vse potrebe. Največ ga porabijo za vaške ceste, ki vsako leto kličejo po gramozu, zato so toliko bolj dobrodošla solidarnostna sredstva; ki jih dobijo od občine. Vaščani pa opravijo tudi’ veliko prostovoljnega dela in tako še nekako gre. Na tak način se v vasi uredili tudi telefone, za katere so naročniki prispevali le po 40 oziroma 60 tisoč dinarjev. Najprej so v vas napeljali pet telefonskih priključkov, lani pa še dodatnih deset in,tako so zdaj tudi prebivalci te odmaknjene goriške goričke vasi povezani s svetom. Ludvik Kovač KRAJEVNASKUPNOST POLANA 6. maja referendum Občani Velike in Male Polane se bodo v nedeljo, 6. maja, odločali o nadaljnjem napredku teh dveh vasi. V Veliki Polani je lij o zgraditi mrliško vežico, popravili bi radi dvorano v zadružnem domu, pa tudi stare šole ne nameravajo pustiti vnemar. Nekaj denarja pa bo treba še za popravilo poljskih poti. V treh letih, torej v obdobju, ko bodo plačevali samoprispevek, če bo referendum uspel, naj bi zbrali 4 milijone dinarjev. V Mali Polani pa bodo imeli dve volišči: eno v zaselku Bukovje, drugo pa v zaselku Mačkovci. V Bukovju želijo grob asfalt prevleči s fino prevleko, -opravili bodo nujna vzdrževalna dela na bivši šolski zgradbi in mrliški vežici. Tudi popravila poljskih poti ne bodo zanemarili. Vse to bodo lahko uresničili, če bo referendum uspel in bodo zbrali v treh letih 2 milijona 835 tisoč dinarjev. V drugem delu vasi, v Mačkovcih, pa se bodo odločali za samoprispevek za obdobje petih let. Izračunali so, da bo asfaltiranje vaških ulic veljalo 5 milijonov 600 tisoč dinarjev. V Mačkovcih hočejo namreč nadoknaditi zamujeno; vse vaške ceste in tudi občinska, ki pelje skozi zaselek, . so makadamske. Kaže, . da bo občinska kmalu asfaltirana, zato je razumljivo, da bodo z asfaltom prevlekli še vaške ulice. S. S. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA o. Kanonija KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA Iskrene čestitke ob prvem maju STRAN 8 VESTNIK, 26. APRIL 1984 Verjetno gre pešanju »zgodovinskega spomina« pripisati spoznanje, da v uradnih virih takorekoč ni najti kaj resnejšega o samostojnem društvu trgovskih in privatnih nameščencev v Murski Soboti, ki je v tridesetih letih vznemirjalo oblast in žandarje in po presoji še živečih udeležencev znatno pripomoglo, daje še glasneje »vdarila vbra za prekmursko proletarstvo«. Šlo naj bi celo za takrat prvo tovrstno društvo v Sloveniji. Tik pred mednarodnim delavskim praznikom smo se dobili s Francem Flegarjem, dolgoletnim predsednikom oz. podpredsednikom, Jožetom Toplakom, blagajnikom in vodjem kegljaške sekcije, ter Ivom Orešnikom, predmetnim učiteljem zgodovine, da obelodanimo, kar je mogoče. IZ B^OŠURICE OB 20-LETNICI »Leta 1934 so trgovski delavci in uslužbenci pri takratnih privatnih trgovcih postavili prve temelje za ustanovitev društva trgovskih in privatnih nameščencev. Da je bil čas za to ugoden, pove že dejstvo, da se je včlanilo v društvo več kot 40 članov. Ustanovni sestanek je bil v nekdanji gostilni A leksandra Černjaviča, na njem pa je bilo med drugim sklenjeno, naj se društvo vključi v zvezo trgovskih in privatnih nameščencev s sedežem v Zagrebu. Za prvega predsednika društvaje bil izvoljen Aleksander Šiftar, za njim pa v letu 1935 Franc Flegar. Tajniške posle so izmenjaje opravljali Danica Kratnberger:Kuzma, Tone Veble. Ladislav Kocuvan, Jožef Gal. Jožef Toplak. Amalija Lah in Ladislav Se-bok. Ustanovitev in delo društva so nenehno preganjali. Tedanja oblast se ni strinjala z delom, ki ga je opravljalo. Njegov namen je bila borba za uveljavljanje svojih pravic, to je skrajšanje delovnega časa ob delavnikih, ža nedeljski počitek in praznike, izboljšanje delovnih pogojev vajencev in podobno. Monarhofašis-tična diktatura in trgovci so bili proti temu, vendar so člani društva vztrajali pri svojih zahtevah in v te namene stavkali, razbijali izložbe in podobno; kljub grožnjam takratnih oblastnih organov z zaporom, odpusti iz službe, so vztrajali in mnogokaj se je izboljšalo.« OD KOD POBUDA? Franc Flegar pomni, da je prišla iz vrst starejših sodelavcev, ki so bili že vključeni v zagrebško zvezo, imeli članske izkaznice in plačevali članarino. »Ti so nas pridobili, posebej mlajše, ki smo bili večidel člani Sokola in tu dobivali spodbude za razne akcije. Šlo je za skrajšanje delavnika, odpovedne roke, dopuste, socialno zavarova » Nameščenec, ki je po nastopu službe radi bolezni ali nezgode zadržan opravljati službo, obdrži plačo za 6 tednov, po nepretrganih 5 letih službe za 8 tednov, po 15 letih za 10 tednov in po 25 letih za 12 tednov. Prokuristi in pooblaščenci pa imajo v takem slučaju vedno celo pravico do 12 tednov plače. V slučaju ponovnega obolenja ali zadržka po 6 jnesecih se ti prejemki znižajo na polovico.« (Iz knjižice Delovno pravo - razlaga socialnih zakonov v službenem razmerju — dr. Avguština Reismana, odvetnika v Mariboru, iz leta 1933) nje. mezde (plače) in drugo. Takrat smo morali biti na delovnem mestu po 13 in tudi 14 ur.« V tridesetih letih je bilo v Murski Soboti od 30 do 40 delavcev oziroma nameščencev. zaposlenih v trgovinah zasebnih trgovcev. »Kot vajenec sem začel 1923 in vajen-stvo končal 1926. Delodajalci so od nas zahtevali veliko dela, tudi zunaj trgovine. Na primer: čiščenje, pospravljanje, skladiščenje, nakladanje in razkladanje prispelega blaga. Bil sem zaposlen v trgovini Samuela Haymerja — bila je to špecarija, delikatesa in prodajalna gradbenega materiala hkrati — to je tam, kjer je zdaj delikatesa,. na vogalu Kolodvorske in Titove v Murski Soboti.« Tudi Jože Toplak, zaposlen v trgovski firmi Franca Kuharja, se še dobro spominja takratnih časov, posebej stalnih »zdrah« z delodajalci glede krajšega delavnika. Trmoglavi in vztrajni, kakor so bili, so marsikaj dosegli. Franc Flegar: »Oblast nas je preganjala.« KDAJ, KJE IN KAKO JE PRIŠLO DO USTANOVITVE DRUŠTVA? »Že pozimi ’1928 nas je poslovodja Štefan Vukan začel pripravljati na organizirano delovanje in leto kasneje je v Murski Soboti začela delovati podružnica zagrebške zveze trgovskih in privatnih nameščencev. Leta 1932 je prišlo tako daleč, da smo bili Rdeč nagelj v gumbnici, kres v fazanariji, internacionala v madžarščini — Zgodovinski posnetek iz ene od nekdanjih zasebnih soboških trgovin dovolj številčni — najmanj 60 pomočnikov, poslovodij in vajencev — in zreli za samo- KAKŠNA SO BILA PRAVILA DELOVANJA? »Napisanih pravil o delovanju društva nismo imeli, — Jože Toplak: »Poskrbeli smo za družabnost.« stojno nastopanje, kljub temu pa je moralo miniti še dobro leto, da je marca 1934 naposled le prišlo do ustanovitve našega društva. Dotlej je bilo treba vse sestanke vnaprej prijavljati na okrajnem načelstvu, da se je jih lahko udeležil ali podnačelnik ali tajnik okraja. Delodajalci so pobudi močno nasprotovali, vendar ne vsi. Ko smo se s prošnjo obrnili na gremij (združenje trgovcev — op. pis.) trgovcev, so nam recimo Brumen, Čeh in drugi veliko pomagali. Ustanovni zbor društva je bil marca 1934 v soboški kolodvorski restavraciji (gostilna Černjavič), kjer smo se sicer že poprej shajali, kajpak ilegalno. Gostilničar je bil velik socialist in nam je rade volje šel na roko. Ob tem je treba poudariti, da so nas žandarji nenehno zasledovali in preganjali. čeprav do fizičnega konflikta, vsaj večjih razsežnosti, ni prišlo,« sta pripovedovala Flegar in Toplak. — Ivo Orešnik: »Sindikalno gibanje v Prekmurju je bilo pred vojno spodbujano predvsem iz Ljubljane.« točneje, imeli so jih v Zagre: bu. Videl pa sem — pokazal mi jih je poslovodja Pentek — pole, iz katerih je bilo razvidno, kaj naj bi društvo počelo. Kot že omenjeno'so bile posredi razne pobude v zvezi z delom, poslovanjem, odpovedmi, plačami in podobnim. Kar zadeva boje za naše pravice, so .trajali vse dotlej, dokler delodajalcev nismo prepričali in je gremij društvo priznal. Prišlo je celo do sodelovanja in sporazumov, ko so nam trgovci poskušali pri nekaterih pravicah v celoti ugodoti, iz česar je kasneje nastal pomočniški zbor pri gremiju. Tu smo potlej uspeli razrešiti preneka-teri problem. Naj omenim samo odpuste z dela, povezane z odpovednimi roki, kjer smo dosegli, da so se podaljšali na tri mesece in še to ob kancu četrletja. Dogovarjali smo se za plače in dopuste, obvezno zdravstveno zavarovanje vseh delavcev v trgovini in plačilo bolniških. Odkrito povedano: marsikateri delodajalec je črno gledal na naše delovanje, nas ovajal oblastem ali nas poskušal kako drugače onemogočati. Sicer pa smo. resda bolj skromno, sodelovali tudi z drugimi takratnimi naprednimi gibanji, na primer med grafičarji, gradbinci, tekstilci. .. Med drugim smo se posamezniki pridružili stavkovnemu valu, kije v letu 1935 oziroma 1936 zajel tudi soboške gradbince. Dodati velja, da je društvo dokaj skrbelo za strokovno izobraževanje svojih članov. Imeli smo organiziran šestmesečni tečaj za knjigovodsko korespondenco in kalkulacijo,. trimesečni tečaj za aranžerstvo in nekateri od nas smo opravili tako imenovano Legatpvo šolo v Mariboru. Tudi za družabnost je bilo poskrbljeno, saj je društvo premoglo svoj orkester, ki je štel od 6 do 8 članov, in je običajno nastopal na družab-’ nih srečanjih, najraje ob sobotah r mailni Benkič: kamor > ■ se sčasoma preselili iz kot. - vorske restavracije. Iz pleavh nrireditev je nastal tradicionalen trgovski ples — vsako foil — ki smo ga pri pravljali vse do nedavnega, a je v zadnjih nekaj letih zamrl. Tudi kegljaški klub smo imeli — vodil ga^ie Toplak — in organizirali skupne izlete.« se je razgovoril Flegar. KAJ PA VAŠA REVOLUCIONARNOST? Sogovornika Flegar in Toplak sta na vprašanje, ki ga je postavil Ivo Orešnik, odvrnila: »Oblast je društvo nenehno preganjala, češ da smo komunisti in tako državi skrajno nevarni. Nekatere med nami so tudi aretirali in pretepali, samo da bi izvlekli iz nas priznanje, da smo komunisti. Ob že navedenih načinih delovanja naj še posebej spomnim na to, kako smo se vključevali v praznovanja prvega maja. Ponavadi je bilo tako, da smo si pripeli rdeče nageljne in se že v zgodnjih jutranjih urah podali na ulice Sobote. Zvečer smo se zbrali v fazanariji in zakurili kres. Pridružila se nam je obrtniška mladina in Izboljšanje delovnih razmer je bila osrednja naloga društva. Celo stavkali smo, da bi dosegli svoje pravice. Marsikdo med nami je bil zato odpuščen z dela. Tem smo pomagali, kakor se je le dalo. Oblast nam je grozila z zaporom in nas ožigosala za komuniste. Resje, da so nam pri našem delovanju skrivoma pomagali (z nasveti) Štefan Kovač, Ali Kardoš in drugi. (Franc Flegar) tisti, ki smo znali, smo v madžarščini zapeli internacionalo. O tem. da so posredovali žandarji, vendar brez večjega uspeha, ni treba posebej govoriti. Nekoč je prišlo okoli zdajšnjega poslopja hotela Zvezda tudi do streljanja in je bilo nekaj ljudi ranjenih.« ZAMETEK SINDIKALNEGA GIBANJA V PREKMURJU? Poznavalcem oziroma strokovnjakom prepuščamo razsojo, kolikšen pomen in vlogo smetilo pripisovati društvu trgovskih delavcev in nameščencev v Murski Soboti. Zanesljivo pa bo držalo, da ga očitno smemo po svoji vsebinski in siceršnji naravnanosti -uvrstiti med napredna, revolucionarna gibanja tridesetih let v Prekmurju. Branko ŽUNEC ABC Pomurka Živinorejsko -vete rinarski zavod za Pomurje Murska Sobota komisija za delovna razmerja OBJAVLJA PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p. o. LJUTOMER KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ' OBJAVLJA dela in naloge 1. snažilke Pogoj: PKV delavka Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) 2. laboranta Pogoj: srednja strokovna šola 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas skrajšanim delovnim časom 4 ure (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta), kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave. PROSTA DELA IN NALOGE; 1. VOZNIKA TOVORNIH MOTORNIH VOZIL pogoj: KV avtomehanik s končano poklicno šolo za voznike tovornih motornih vozil in 1 leto delovnih izkušenj 2. ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA pogoj: KV elektro mehanik in 2 leti delovnih izkušenj 3. REFERENTA ZA OBRAČUN OD II (delo za določen čas, nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj 4. TREH TESARJEV pogoj: KV tesar in eno leto delovnih izkušenj 5. MEHANIKA - VZDRŽEVALCA pogoj: KV avtomehanik in 2 leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi oglasa j na naslov: Proizvodno-gradbeno podjetje p. o. Ljutomer, Ormoška c. 3 i ----------------------------------------—_______________________________________ VESTNIK, 26. APRIL 1384 STRAN 9 Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta b. b. Telefon: h. c. (069) 75 271 ----PROJEKTIRA (DO PROIZVfiJAmO mONTIRfimO— — transformatorji za varjenje VAREX, od 120—400 A — usmerniki za varjenje VARUS, od 200 —600 A — polavtomati za varjenje VARMIG, od 200—600 A — točkalniki za varjenje 10—25 KVA — stroji za sočelno obžigalno varjenje 40 KVA — rezalna tehnika — naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje (inženjering) — vse vrste termoizolacij in strojnih instalacij — vse vrste ventilacije-ftlimatizacije in VARVENT cevi — predizolacirane cevi PURLEN A, od O 33 do O 500 mm - izolacijske plašče PURLEN ALU, od 3/8" do 4" — razlezne posode VARFLEX od 25 do 600 litrov — sanitarne kabine VARIS za stanovanjske in hotelske objekte Vsem članom kolektiva in ostalim delovnim ljudem Pomurja čestitamo ob 1. maju, mednarodnemu prazniku dela! S sodobnimi prijemi do večjih količin meso Prašičereja pravzaprav ni slovenska posebnost, vendar si vdanašnjem prizadevanju za čim več hrane vedno bolj utira pot na kmetije, zlasti še v Pomurju. Tam je tudi največ usmerjenih kmetij, ki jih navadno imenujemo tudi «mini« farme, poleg tega pa imamo tudi kar lepo število večjih farm—Ihan, Nemščak, Stična— v družbenem kmetijstvu Opremo za takšne farme, na katerih želimo doseči čim večji in čim hitrejši prirast, smo morali do nedavnega uvažati. Zdaj pa je sad domačega znanja, izdelana iz domačega materiala. Emona-inženiring razvija, Ipko Podpeč pa razvija in izdeluje opremo za prašičerejo, ki se je v praksi dobro izkazala. S tem sodelovanjem pokrivata že okoli 90 odstotkov potreb po opremi za tako imenovano »suho krmljenje«. Tozd Industrija plastične in kovinske opreme Podpeč je bila prej obrat Skip, od 1. januarja 1981 pa posluje samostojno. Specializirali so se za izdelovanje opreme za prašičje farme. IPKO Kamnik pod Krimom 142 • 61352 Preserje ' . tel. 061/766 092 • ■ ■ Program mini farm za prašičerejo Program mini farm za prašičerejo je nastal s sodelovanjem Emona Inženiringa, kooperantov in IMP DO IKO TOZD IPKO PODPEČ iz Preserja pri Ljubljani, ki je proizvajalec boksov, boks opreme in krmilne tehnike. Program temelji na tehnologiji farme v Ihanu, ki je v svojih 25-letnih izkušnjah dala zelo dobre rezultate. Program delimo na mini farme za vzrejo in mini farme za pitanje. Možna je tudi kombinacija. Za novogradnje uporabljamo tipske projekte in opremo, lahko pa se prilagodimo tudi potrebam rekonstrukcije. Osnovni podatki tipskih farm: VZREJA do 25 kg -------------------------; Notranje mere tip število plem. letna-hleva v m farme svinj proiz. pujskov uuu 5,8 x 12,1 490 8,8 x 12,1 810 5,8 x 24,1 970 8.8 x 24,1 1280 5,8x 36,1 1520 8,8 x 36,1 ----------------- Mere hleva letna------------v m proizvodnja 300 5,8x15,1 450 8,8 x 15,1 600 5,8 x 30,1 900 8,8 s 30,1 900 5,8 x 45,1 1350 8,8 x 45,1 dvoetažni boks za vzrejo pujskov do 25 kg emona inženiring ljubljana šmartinska 130 , tel.: 061 443-690 . EH £®ŽS* pitališče Obnova tennologiie obstoječih objektov, (mini farme) je tudi možna — na podlagi tenničnih osnov oostoječin objektov se izrac tehnološki optimum želiene proizvodnje — vzreje ali pitanja. ' Program mini farm vključuje naslednje: — nudenje idejnih rešitev, — dobava projektne dokumentacije, — izgradnja mini farme na ključ, ali sodelovanje pri izgradnji po želji investitorja, — dobava oken, vrat, betonskih rešetk, silosov, stenske in kanalske ventilacije po naročilu investitorja, — dobava boksov in boks opreme, — dobava osnovne črede Na željo investitorja vgrajujemo avtomatske linije hranjenja, in sicer za mokro in suho hranjenje. Tehnološka rešitev odgnojevanja, kanalizacije in smradotesne-ga shranjevanja gnoja omogoča postavitev mini farm povsod, tudi v strnjenih naseljih. Mini farma namreč odgovarja tudi zahtevam za čisto okolje. STRAN 10 VESTNIK, 26. APRIL 1984 IŠČEMO „POMURSKE” -------- H SPOMINKE VESTNIKOVA AKCIJA Turistična sezona je pred vrati. Pričakujemo, da bo letos obiskalo naše kraje večje število domačih in tujih gostov. Le-ti se ne bodo zadovoljili z dobrotami prleške in prekmurske kuhinje, s kapljico iz naših vinogradov, s kopelmi v termalnih vodah, tudi zgoj s storitvami zdraviliškega turizma ne ... , ampak bodo prav gotovo hoteli odnesti iz naših krajev tudi kak pristen prleški oziroma prekmurski spominek. Ali ga bodo dobili v trgovinah? KAJ PONUJAJO? Obiskali smo vsa pomurska občinska središča, poleg njih pa še zdraviliško-turistična kraja Radence in Moravske Toplice. In kakšne so naše ugotovitve? Pomurci smo premalo podjetni in, vsaj kar zadeva izdelavo in ponudbo spominkov, ki so v takšni ali drugačni zvezi s svetom ob Muri, še orjemo ledino. Pred dnevi sklenjeno razstavo spominkov Prlekije, ki jo je organiziralo ljutomersko turisti-čno-olepševalno društvo sicer velja pohvaliti, kljub temu pa ni moč prezreti, da je bilo na njej tudi nekaj ,,spominkov”, ki na tako razstavo ne sodijo. Taka ugotovitev velja tudi za številne prodajalne, ki med drugim ponujajo tudi spominke. V njih je le malo pravih pomurskih stvaritev, veliko več pa kiča. Človek se upravičeno vpraša, ali morajo trgovci v prizadevanjih za čimvečji prihodek res prodajati vse, kar jim kak trgovski potnik ponudi. OSEL ZA 161 DINARJEV Koliko stane ta pravi osliček, žal ne vemo, lahko pa vam postrežemo s ceno dalmatinskega osla, ki je izrezan iz lesa in postaja že nek simbol Pomurja (!), saj ga najdeš pri prodajalcih na sejmih in — žal — tudi v mnogih pomurskih trgovinah. Že na začetku našega iskanja ,,pristnih” spominkov smo nanj naleteli v ljutomerski blagovnici Vesna. Zapisali smo si tudi ceno: 161 dinarjev. V izložbenem oknu te trgovine smo opazili tudi prleške klopotce, ki bi seveda lahko veljali za pristen domač spominek, podoben ta pravim klopotcem v vinorodnih goricah, vendar nekoliko moti bakrena žica, ki bi se dala nadomestiti z lesenimi klini. Tudi stiskalnica, ki smo jo prav tako videli v blagovnici, bi bila še kar v redu, ko bi ne bil koš spet (namesto s kovinskimi obroči) s plastičnim trakom. Se hujše je, ker je trak pritrjen s sponkami za papir! O kolovratih ne kaže izgubljati besed. Morda le to. da ti, ki jih ponujajo v trgovinah, niso pristni prleški. RADENSKI REKLAMNI SPOMINKI V hotelu Radin smo Obiskali Potrošnikovo trgovino {zbira. Prvo, kar velja povedati, je to, da zdravilišče Radenska da veliko na propagando, kar se ji seveda obrestuje. V tej trgovini smo videli številne reklamne spominke: torbe, obeske, značke, dežnike, predpasnike, pepelnike, prtičke, kozarce ... z napisom „Radenska”. Preveč ne smemo pokritizirati ostale ponudbe, saj smo videli tudi klopotce z enako napako, kot v Ljutomeru; stiskalnice in lončarski izdelki (piltrice) pa so kar pristni. Ptujski koranti seveda s Pomurjem nimajo kaj prida skupnega, vendar jih v tej trgovini veliko prodajo. Enako gredo dobro v denar tudi ,,jugoslovanski” spominki. V tej trgovini prodajajo tudi spominke zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Ponudba je pač prilagojena tujim gostom, ki velikokrat hočejo odnesti domov kak .Jugoslovanski suvenir”. Nam je pa prodajalka zatrdila, da si bodo prizadevali za to, da bo na policah več pristnih pomurskih spominkov. V MEJNEM MESTU Človek bi pričakoval, da bo v mestu ob meji, kot je to Gornja Radgona, na vsakem koraku kaj tipičnega za našo pokrajino. Bili smo razočarani. V Kompasovi menjalnici pri mejnem prehodu se nam je onujal v glavnem kranjski Janez, v poslovalnici Putnik pa imajo s prodajo spominkov slabe izkušnje, saj tujci namesto spominkov raje kupujejo cigarete in ,,sliwowitz”. Menda najbolj poprašujejo po Talisovi. Naših ,,piltric” so se, po mnenju prijazne sogovornice, že naveli ovijajo s plastiko ali celo z zlatimi trakovi. čali. Je pa res, da so svojčas prodali veliko „črne keramike”. Slabo je s spominki založena tudi trgovina Tobaka in druge. Povsem drugače pa je na drugi strani meje — v avstrijski Radgoni, kjer je spominkov še in še, čeprav so številni skregani z okusom, torej je tudi mnogo kiča (zlati jeleni s Tirolskega ipd.). V MORAVCIH: PREDVSEM KRISTAL V Moravskih Toplicah smo naprej obiskali trgovinico v hotelu Termal, ki jo ima Potrošnik iz Murske Sobote, in poklepetali s prijazno tovarišico. Bolj kot čez spominke, med katerimi žal ne prevladujejo prekmurski, je tožila zaradi naših uvoznih omejitev. V tem hotelu je več kot petdeset odstotkov tujcev, zanje pa že dva meseca ni ne revije ne časopisa v nemškem jeziku. Prodajalka, ki tekoče govori nemško, mora ,,poslušati” torej tudi tožbe čez našo nepodjetnost — neposlovnost, daje številne druge informacije m — prodaja. Največje je povpraševanje po izdelkih iz kristalnega stekla. Že res, da je tudi to lahko spominek iz Slovenije, pomembnejše poslanstvo pa bi prav eotovo imel pravi, pristni spominek iz Moravec in- okolice. No, ja lončarski izdelki so nekaj takega vendar še premalo. Pač pa gostje lahko tudi tu kupijo številne izdelke z znakom Raden-ske Moravske toplice sicer spadajo v to veliko zdravihško-turistično-gostinsko organizacijo vendar kak tipično moravski spominek (pa ne zgolj z napisom Moravske Toplice) seveda ne bi bil odveč NATRPAN MARKET Potrošnikova samopostrežna trgovina Market v Moravskih toplicah je natrpana. To niti m slabo, saj je dokaz dobre založenosti. Ob našem obisku okrog 15. ure se je kar trlo kupcev Največ jih je bilo ob polici s spominki. Zanimivo: tudi tu so ,,naskočili” kristal. Tokrat izbi-' ra sicer ni bila bogvekaj in poslovodji je bilo neprijetno odgovarjati na vprašanje, kdaj bo ponudba bogatejša. Zanesljivo ni mogel povedati datuma. Proizvajalec pač kristal izvaža. Kaj pa tak ,,neviden” izvoz, ki ga niti ni treba še posebej stimulirati z izvoznimi premijami? Sicer pa naj povemo, da je v tej trgovini velika izbira izdelkov filovskih lončarjev, ne manjka tudi kolovratov in — cekarjev iz ličja. Nismo dlakocepci in zato nismo preverjali, kdo je te cekarje spletel (niso bili namreč podobni prekmurskim), vendar je pomembno, da so bili iz ličja in v njih ni bilo nobenih plastičnih ali celo zlatih' trakov. Mnoge prekmurske pletilje cekarjev so se navzele slabih navad in ličje V POMURSKI METROPOLI Seveda v naši akciji nismo prezrli tudi Murske Sobote. Najprej smo obiskali prodajalno v „šopingu”. V njej je bilo moč svojčas kupiti številne spominke, ki so bili izdelani v Pomurju, med drugim tudi lipovske ,,doužnjeke”. Tokrat jih ni bilo. Od spominkov, ki bi jih kazalo kupiti, izstopajo le prtički z napisom Murska Sobota. Skoda, da v tem dobro obiskanem oddelku blagovnice oziroma samopostrežne trgovine ne storijo kaj več za primerno založenost s pristnimi spominki. Nekoliko boljše je v stari blagovnici, na ,,gospodinjskem oddelku”, kjer so na policah filovski lončarski izdelki. V neposredni bližini prodajajo tudi cekarje iz ličja. V izložbi trgovine s spominki in darili na Titovi cesti smo videli prleški klopotec z že oŠvrknjeno napako, konopljini oziroma laneni prtički s podobo štorklje so še kar primerni, tudi sodček ima neko zvezo s pokrajino ob Muri, dasiravno sklepamo — ni izdelan pri nas. V izložbi so tudi pleteni izdelki, ki so prav tako sprejemljivi . . . Žal pa tudi v tej trgovini ne manjka ,,spominkov” iz drugih — zunaj pomurskih območij. KAJ PRAVI STROKOVNJAK? Iskali smo torej prekmurske in prleške spominke, vendar smo našli le malo pristnimi. Sicer pa preberite mnenje magistra Bogataja, ki je na otvoritvi prleških spominkov Ljutomeru takole razmišljal: ,,Zelo zmotno bi bilo misliti, da so spominki nekaj, kar je povezano z novejšo zgodovino, z novejšim turizmom . . . Ljudje so že pred stoletji, ko so potovali po raznih krajih, v glavnem seveda iz verskih nagibov, ko so šli na romanja, prinašali domov določene spominke. To so bile razne nabožne podobe, kipci in drugo. Tudi na sejmih so od lectarjev kupovali razne njihove izdelke, pa od svečarjev figurice živali itd., skratka spominki niso nekaj novega, ampak so neke vrste naša kulturna dediščina. In kako spominek zdaj pojmujemo? Splošno mnenje je, da mora biti spominek nekaj malega in poceni. To mnenje so nekatere turistično bolj razvite dežele že zavrgle in dejstvo je, da so spominki pravzaprav čisto vsi predmeti, vsi izdelki ljudi v določenem okolju, določeni deželi, ki so seveda za tujca tudi zanimivi in si zaželi, da si jih ponese s seboj, pa naj bo to kot trajna vrednost: nek okrasni predmet, neka slika ... ali pa tudi manj trajna vrednost.” CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29, objavlja prosta dela in naloge voznika avtobusa Pogoji: — voznik D kategorije — bivališče v M. Soboti ali bližnji okolici Prijave sprejema 8 dni po objavi tajništvo TOZD Avtobusni promet M. Sobota, Bakovska 29. LTH TOZD VITRINA LJUTOMER, KOLODVORSKA 28, razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. TEHNOLOG 2. KV MONTER HLADILNEGA POHIŠTVA 3. KV MONTER HLADILNEGA POHIŠTVA 4. KV VARILEC 5. KV STROJNIK - IZOLATER 6. PK KRIVILEC Pod točko 1 se zahteva višješolska izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj Pod točko 2 se zahteva poklicna šola monterja hladilnih naprav ali elektro stroke in 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih Pod točko 3 se zahteva poklicna šola ličarja ali avtoličarja in 3 mesece delovnih izkušenj Pod točko 4 se zahteva poklicna šola strojne smeri ali poklic varilca, 2 leti delovnih izkušenj in tečaj iz varstva pri delu Pod točko 5 se zahteva poklicna šola kovinske stroke, 1 leto delovnih izkušenj Pod točko 6 se zahteva končana osnovna šola in 6-mesečna praksa ha podobnem delovnem mestu Dela in naloge so razpisana za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po objavi na naslov: LTH TOZD ,,VITRINA” LJUTOMER, Kolodvorska 28, kadrovska komisija. Kandidati bodo opravljali preizkus znanja oz. poskusno delo, ki traja 3 mesece. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni. MOŽNOSTI ZA ZASLUŽEK RAZPISNA KOMISIJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČINE GORNJA RADGONA Zakaj v zadnjem času spet veliko govora o turističnih spominkih? Pri tem nimamo v mislih le turistov, ampak tudi dejstvo, da je tudi na področju izdelovanja turističnih spominkov veliko neizkoriščenih možnostih za dodaten zaslužek naših občanov, morda celo za marsikatero nčvo redno delovno mesto. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi našo šolsko mladino, ki se lahko uspešno (v krožku oz. zadrugi) vključi v izdelovanje ustreznih spominkov. Na razstavi prleških spominkov smo opazili tudi izdelke učencev negovske osnovne šole — stilizirane trsne liste iz usnja. Vodja krožka je ob podelitvi diplome vsa srečna obljubila, da se bodo učenci z Negove in okolice tudi v prihodnje ne le pridno učili, ampak bodo še naprej izdelovali tudi spominke. Našo akcijo zaključujemo še z enim mnenjem magistra Bogataja. Na razstavi spominkov v Ljutomeru je namreč še dejal, da je lahko spominek tudi nekaj, kar se poje ali popije. V mislih je imel izdelke iz kuhinje, predvsem pa iz naših kleti, naša vina. Torej so lahko tudi to spominki, še posebej, če so na njih ustrezne etikete in je vino v primerni embalaži. Lahko trdimo, da naši vinarji ne pridelujejo le dobrega vina, ampak ga vedo tudi dobro prodajati. Marsikatera steklenica roma čez mejo in obiskovalec jo s težkim srcem odpre. Seveda takrat obudi spomin na naše kraje in se rad spet vrne. S tem pa ne mislimo poudarjati prednosti takih ,,spominkov^’, ampak predvsem klasičnih, ki naj bi jih bilo kar največ. To je bil pravzaprav osnovni namen našega stikanja po spominkih pokrajine ob Muri. objavlja prosta dela in naloge — davčnega kontrolorja za nedoločen čas Kandidati morajo razen splošnih pogojev določenih v Pravilniku o delovnih razmerjih uprave za družbene prihodke izpolnjevati še naslednje: — srednješolska izobrazba ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj * ’ Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela v 8 dneh od objave na naslov: Skupščina občine Gornja Radgona, uprava za družbene prihodke. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Delavski svet SGP KONSTRUKTOR MARIBOR TOZD OPEKARNA LENDAVA razpisuje prosta dela oziroma naloge DIREKTORJA Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. naloge, mora poleg splošnih pogojev, dolgčenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene, strojne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj — za srednjo strokovno izobrazbo je pogoj 10 let delovnih izkušenj v opekarništvu. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov SGP KONSTRUKTOR MARIBOR TOZD OPEKARNA LENDAVA, Dolga vas 42, v zaprti ovojnici z oznako ,,za razpisno komisijo". V akciji je bil Štefan Sobočan KMETIJSKA INŠPEKCIJA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA POZIVA pridelovalce koruze, da v sKiaau z Odlokom o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78) morajo zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Ho) najpozneje do 30. aprila 1984 pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oz. uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) kdruznico. Kdor ne bo upošteval odloka, bo predlagan za kaznovanje pri sodniku za prekrške. VESTNIK, 26. APRIL 1984 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Modne norosti Ljudje se navdušujejo nad vsem mogočim; dostikrat nad neverjetnimi neumnostmi, ki se kot navadne modne norosti izkažejo šele čez nekaj mesecev ali celo let Prva leta po vojni se je zahod navduševal nad kovinskim »plazilom«. Navadna spirala je imela to lastnost da se je lepo počasi spuščala po stopnicah navzdol. Nekoristna igračka je še dandanašnji v prodaji, seveda kot plastična inačica in za precej manj denarja. V letu 1959 je srca prebivalcev razvitih držav ogrel »nori kit«. Plastična gnetljiva snov je imela to lastnost da je bo pritisku na časopisno sliko pobrala barvo. Tako dobljeno sliko se je dalo potem z oblikovanjem kita različno pačiti. Osem let kasneje je izbruhnila norost hulahup obroča. Ta modna muha je priletela tudi v našo domovino, ki že ni več videla na zahodu le kup gnilobe. Obroč je vrtelo staro in * mlado na vseh možnih 'delih telesa. Se pred nekaj leti je neki jugoslovanski proizvajalec prodajal takšne obroče. Najbrž pa je bil največja norost »kamenček«. Na zahodu je šel odlično v prodajo navaden, lepo zglajen kamen, ki »uboga povelja«. Odveč je skoraj zapisati da je od vseh povelj zares ubogal le ukaz, naj se ne gane. Lani se je svet navdušil nad »hobotnicami plezalkami«. Igračko, ki se lepo spušča po gladkih površinah, si je izmislil neki Japonec in z njo obogatel. SREČA v nesreči »Prijatelji, čeprav sem lička prejšnji teden skoraj do kraja razbil, sem srečen. Škoda je velika. Kakšna pa bi šele bila, če bi tako zdelal golfa...« SVARILO — Miki’ — Prosim, draga. - Zberi se malo, drugače bo kdo pomislil, da si me vzel v trenutkih raztresenosti. Frankfurtski prometniki so se pošteno začutili, ko so ob neki prometni nesreči ugotovili, aa je bilo udeležencu prometne nesreče vozniško dovoljenje izdano leta 1923, zanj pa je bilo treba zaradi hude inflacije plačati nič manj kot 500 milijard mark. XXX Najbolj hladen del človeškega telesa so prsti na nogah. drugje smo prebrali Neki švicarski slaščičar je spekel 302 metra dolgo kremšnito. Izkupiček zanjo je podaril uomu za ostarele.. XXX Pri Eskimih že štiriletni otroci vlečejo pipe. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE fllimRBSBNR TOZD Avtotrgovina-servisi KAKO VEČNO ŽIVETI Pred petnajstimi leti sta se Durk Pearson in Sandy Shaw, zdaj štiridesetletna Kalifornijca, odločila, da bosta poiskala vire daljšega in mladostnejšega življenja. danes pa je očitno, da sta pri tem iskanju naletela na pravo zlato žilo. Njuna knjiga, v kateri opisujeta svoje izkušnje in dajeta nasvete za doseganje dolgega življenja in ohranjanje mladostnosti, že dlje časa prinaša lepe denarce, avtorja sta nastopila v več kot 300 televizijskih oddajah in po njunih stopnjah ubira pot vse več ljudi. Nastalo je celo gibanje, ki* ima naziv NEVARNOST NA KROŽNIKU Skorajda ni minil mesec, da ne bi iz raziskovalnih labora-' torijev prispela kakšna novost o strašni bolezni, ki pesti človeški rod — o raku. Velika mašinerija znanja se ukvarja z najrazličnejšimi vprašanji, ki so povezana z nastankom, razvojem in zdravljenjem vseh vrst raka. Nekatere raziskave so zelo ozke, druge spet gredo v širino, tako ni mogoče vseh odkritij in ugotovitev jemati kot čisto zlato. Doslej zares prevratnih odkritij ni bilo, so pa bila odkritja, ki so razgrnila pravo naravo te bolezni in odgrnila tančico skrivnosti z njenega nastanka. Med poslednjimi novostmi je tudi ugotovitev biokemika Brucea Amesa, ki deluje na kalifornijski univerzi. Ko je proučil številna odkritja in raziskave, je ugotovil. da največ rakotvornih snovi ne preži na človeka v ZDRAVILO BO? Odkar se je na zahodu pojavila skrivnostna bolezen AIDS, ki napada predvsem homoseksualce, se medicinski strokovnjaki trudijo, da bi našli zdravilo zanjo. Pot do zdravila pa vodi preko dobrega poznavanja same bolezni, pri čemer je bilo veliko ovir,jned njimi sprva precejšnja redkost te bolezni, potem pa še to, da je niso mogli študirati na poskusnih živalih. Slednja ovira je pred kratkim padla. Strokovnjaki kalifor- — Očka, očka! Vedno, ko narobe odgovarjam, me sprašuješ, kaj bo z mano,-ko bom — Upravičeno! — Se bo že kaj našlo. Če ne bom dobil drugega dela, bom TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj sebno sestavljene napitke, v katerih so vitamini, amino kisline, minerali, določena zdravila in druge snovi. Takšni napitki naj bi zaustavljali staranje in čuvali organizem pred vsemi boleznimi, od nespečnosti ' do raka. Seveda sta predpisana tudi izbrana prehrana in način življenja. Čeprav se Pearson in Shawova imata za znanstvenika — raziskovalca (pri tem sta toliko poštena, da sta si kar sama sebi poskusna kunca), pa pravi znanstveniki opozarjajo, da njuna metoda nima znanstvenih temeljev. Še več, nekateri znanstveniki celo opozarjajo, da je v svoji zasnovi škodljiva, ko priporoča močne doze najrazličnejših telesu sicer potrebnih snovi. Direktor Narodnega inštituta za staranje Ed Snyder je napisal knjigo, v kateri nakazuje nevarnosti progra- onesnaženem okolju, temveč v hrani, tudi tisti, ki ji pravimo naravna. Naštel je 16 toksičnih snovi, ki so rakotvorne v določenih okoliščinah in pri določeni pripravi jedi. Užitne gobe imajo precej rakotvornih snovi, v zeleni, petršilju in smokvah je snov, ki postane rakotvorna pod vplivom svetlobe, tudi rabarbara, fižol, nekateri čaji, olja in vse maščobe vsebujejo. eno ali več snovi, ki lahko postanejo nevarne za zdravje. Zadeva je še toliko bolj neprijetna. ker s pripravo in kuhanjem ter peko pomnožimo količino za raka nevarnih snovi v hrani. Še posebno je prišlo na slab glas praženje. Vroči sendvič vsebuje, kot meni Ameš, »grozljivo mešanico snovi.« ki povečujejo nevarnost obolenja za rakom. Ljudje mislijo, da povzročajo raka predvsem snovi, ki so povezane s človekovo dejavnostjo in tehnologijo, ven nijske univerze so izolirali neki virus, s katerim so na poskusnih opicah povzročili bolezen, zelo podobno AIDS pri ljudeh. . Iz krvi okuženih opic so s pomočjo elektronskega mikroskopa izločili tako imenovani retrovirus, to je virus iz posebne skupine, ki sojih sumili že od samega začetka raziskav, da sO povzročitelji AIDS. Odkritje nudi znanstvenikom čudovite možnosti za raziskovanje, kako virus napada samozaščitni sistem v organizmu in ga uniči. Resje, da raziskave potekajo na opicah in da podobnega virusa pri ljudeh, obolelih za AIDS, še niso izločili, vendar imajo tokrat vsaj možnost raziskovati procese, ki so zelo zelo podobni procesom, ki potekajo v obolelih ljudeh. ma »podaljšanje življenja«. Takšni opozorilni glasovi so vsaj zaenkrat glas vpijočega . v puščavi. Tržišče, ki je dokaj verodostojen barometer dogajanja v družbi, kaže, da zanimanje za »podaljšanje življenja« še vedno raste. Prodaja najrazličnejših eliksirjev, kot so »Dolgo življenje«. »Maxi«, »Moč pameti« ipd., se ne ustavlja. temveč še vedno narašča. , V svetu, kje^ sta starost in bolezen nekaj nadležnega. nekaj, kar je treba skriti in izbrisati s podobe življenja, ki naj bo le prešerna in sijoča mladost oziroma mladostnost, takšne stvari niso presenetljive. In če ljudem ponujaš večno mladost, večno zdravje in dolgo dolgo življenje. potem bodo za to vabo zagrabili — pamet gor ali dol! dar to ne drži. Je ena velika izjema: od vseh snovi, ki jih človek tako ali drugače uživa, je najnevarnejši tobak. Ta zares pobira hud smrtni davek. Ostale oblike rakastih obolenj, ki niso povezane s kajenjem in kadilci, pa ostajajo že nekaj let. bolj ali manj v običajnih mejah, zatrjuje Ames. »Vemo, da vsaka cigareta skrajša življenje za pet minut, ne vemo pa še, koliko vzame sendvič s pleskavico,« pribija Ames. Nekaj dobrega je tudi v tej študiji. Biokemik namreč ugotavlja,.da je v hrani tudi veliko snovi, katerih delovanje je naperjeno proti nastanku rakastih tvorb. Natančnejše razumevanje prepletenosti nevarnih in koristnih snovi v naši prehrani bo morda pomagalo k bolj zdravemu življenju, vendar bomo najbrž morali marsikaj spremeniti v naši kuhinji. SPREMINJANJE MORSKIH TOKOV Znanstveniki so izračunali, da prenašajo ekvatorsko toploto proti obema tečajema vodni tokovi in ne gibanje zraka. Zato menijo, da so morski tokovi pomembni za spreminjanje klime v posameznih delih sveta. Pred desetletji je neki ameriški zanesenjak predlagal. da naj bi topli zalivski tok. ki »greje« Evropo, odvrnili od Evrope. To bi napravili tako, da bi med Kubo in Florido napravili jez. Zalivski' tok bi se preusmeril proti New Yorku in Novi Fundlandiji. Z drugim podobnim jezom bi potem tople vodne tokove, preusmerili za-lov Sv. Lovrenca. Kaj bi Evropa brez zalivskega toka, ki izhaja iz Meniškega zaliva ter se v širini 50 do 80 kilometrov in v globini do nekaj sto metrov s hitrostjo okoli 11 navtičnih milj na uro pomika po 12 tisoč kilometrov dolgi poti proti severni Evropi. Brez tega toka bi postali Skandinavija, Island, Britanski otoki in ves evropski sever »ledena zemlja«, podobna Sibiriji. Brez zalivskega toka najbrž tudi ne bi bilo več ciklonov na Atlantiku, ki naši celini prinašajo potrebne padavine. ŠLO BI TUDI DRUGAČE Ameriški inženiiji se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, da bi onemogočili sedanje gibanje mrzlih Labradorskih tokov. S tem bi izboljšali klimo v znatnem delu ZDA, ne da bi bila s tem prizadeta Evropa. S posebnimi jezovi bi lahko hladne vode prisilili, da bi odtekle skozi Beringovo ožino v Tihi ocean. S tem bi se srednja januarska temperatura zraka v Hudsonovem zalivu zvišala od sedanjih —25 stopinj naO stopinj CelzijaL To bi močno vplivalo na velike dele ZDA in Kanade. Najbrž pa bi vplivalo na klimo tudi v Evropi, vendar ne tako drastično kot če bi preusmerili zalivski tok. Z morskimi tokovi bi lahko stalili polarni led. To bi pomenilo močno zvišanje temperatur oziroma izenačevanje teh med tečajema in ekvatorjem. V svoji geološki zgodovini je Zemlja že preživljala takšne podnebne razmere. Vendar, vprašanjeje, ali bi led na tečajih smeli stopiti, ne da bi s tem spremenili režim padavin. Z zmanjševanjem toplotnih razmer med ekvatorjem in tečajema bi močno zmanjšali kroženje zračnih tokov, ti pa so pomembni pri nastajanju pogojev za padavine. Vse to bilo potrebno najprej podrobno proučiti, da ne bi brio kasneje prekasno. Vendar so tudi načrti za izboljšanje klimatskih razmer v polarnih krajih, ne da bi s tem posegli predaleč. Predlagajo, da naj bi v poletnih mesecih na umeten način razganjali oblake. Sovjetski znanstvenik M. I. Budiki predlaga, da naj bi polarni led za dve leti prekrili s tankim slojem črnega prahu, ki bi vpijal sončno toploto. Tehnično bi bilo to zelo težko izvesti. Med najbolj realne načrte sodi tisti, ki ga predlaga sovjetski meteorolog P. M. Borisov. Po njegovem naj bi tople vode zalivskega toka nekoliko »potegnili« naprej skozi Arktično morje, potem skozi Čukotsko in Beringovo v Tihi ocean. DELNA OTOPLITEV ARKTIKE Borisov gradi svoj načrt na izkušnjah. V zgodovini Zemlje so se ponavljala bolj in manj topla obdobja, zato Borisov trdi, da bi morali otopliti vodo v severnem Atlantiku in v Severnem ledenem morju. To naj bi bil začetek. Proučevalci klime trdijo, da nekoč na tečajih ni bilo večnega snega in da je ta sneg proizvod klime. Proti koncu prejšnjega stoletja in vse do leta 1940 seje polami led začel močno topiti. Strokovnjaki so trdili, da bo do konca stoletja izginil, če se bo tako nadaljevalo. Pa se ni. Do te spremembe naj bi prišlo zaradi večje in dolgotrajne zračne cirkulacije v smeri jug — sever, ki je proti Arktiki privedla več tople vode. Kot tudi Birisov bi morali takšne klimatske pogoje umetno ustvariti s tem, da bi zalivski tok odvajali vse do Beringove ožine in jo tam preko jezu s posebnimi črpalkami dovajali v Tihi ocean. S tem bi se za leto dve ohladila voda v severnem Pacifiku, vendar to ne bi imelo nobenih posledic. GORNJA RADGONA n.sol.o. Čestita delovnim ljudem Pomurja ob prazniku dela - 1. maju! Karen Clarke je fotomodel iz Birminghama. Da se ne oblači kaj preveč rada, kaže slika (Dalje prihodnjič) STRAN 12 VESsi^IK, 26. APRIL 1984 za vsakogar nekaj Dvoiarifni števec V stanovanjskih hišah, kjer je nameščen klasični, enotarifni števec, ga je mogoče razmeroma enostavno zamenjati z DVOTARIF- NIM. Poleg števca se namesti vklopna ura, torej naprava, ki v natanko določenih (naravnanih), časovnih razmikih vključuje in izključuje številčnice dvotarifnega števca in tako omogoča registriranje porabe po dveh cenah. Ker je za vgraditev, spojitev in preizkušanje teh merilnih naprav po zakonskih predpisih pristojen samo distributer, se je treba za zamenjavo enota-rifnega števca z dvotarifnim pisno obrniti na pristojnega distibuterja. Nemara se sprašujete, ali se takšna naložba splača. Odgovor je odločen DA. Zanima vas tudi, koliko denarja bi potrebovali, če bi se odločili za ta poseg. Navajamo nekaj okvirnih cen: cena enofaznih dvo-tarifnih števcev je okoli 2.500 dinarjev, cena trifaznih dvotarifnih števcev pa je okoli 3.500 dinarjev. Vklopita ura pa stane okoli 5.000 dinarjev. K temu je treba prišteti še račun, ki ga bo izdal distributer za vgraditev po njegovih normativih. Mikrovalovna pečica — ----------— ----— —•—■------------———— KAKO NANESE — Franček, kako je pri vas z lovom? — Kakor nanese: s puško bolj slabo, drugače pa kar v redu. Metalka iz Ljubljane prodaja sklopna vrata, izdelek Jadroplastike iz Trogira. Izdelana so iz trdega PVC profila viseče izvedbe. Primerna so za stanovanjske, pisarniške, gostinske, šolske in druge objekte. Pred klasičnimi harmoničnimi vrati imajo prednost, ker jih lahko vgradite sami. Tudi cena je menda konkurenčna. Mikrovalovna pečica se je v zadnjih petih letih zelo razširila po gospodinjstvih razvitega Sveta, v nekaterih deželah, na primer v ZDA, jo ima že vsaka četrta družina. Ima mnoge prednosti v primerjavi s klasičnim štedilnikom ali pečico. Prihrani tudi kakih 75 odstotkov energije, čas kuhanja je za 30 odstotkov krajši, poleg tega pa se v njej jedi ne prižgejo, vitamini in minerali se bolj ohranijo, uporabljamo jo tudi za mnoge druge namene, za katere klasični štedilnik in pečica nista primerna, na primer za sušenje rastlin, konserviranje, razkuževanje in podobno. Mikrovalovna pečica je nenadomestljivo sredstvo za pogrevanje hrane. V klasičnih pečicah in na štedilnikih se jedi med pogrevanjem izsušijo, pogosto je notranjost hladnejša od zunanjosti. Rade se prismodijo. Vsega tega v mikrovalovni pečici ni. Za tekočine je postopek nadvse enostaven: skodelo juhe segrejemo v dveh minutah. Goste tekočine, kot so obare, golaž ali omake, zahtevajo nekoliko daljši čas, vsaj kake tri minute. Da bi bila temperatura enakomerno razporejena, je potrebno hrano večkrat premešati. To je pomembno zlasti tedaj, kadar je čas pogrevanja zelo kratek. Rižu in testeninam dodamo žličko masla ali omake. Ocvrto meso, smoke, štruklje in podobne jedi pokrijemo z mokrim prtičem. Tudi odmrzovanje je ena od glavnih nalog mikrovalovne pečice. Odtajevanje poteka hitro. Ker prodirajo mikrovalovi v globino, se začne odtajevati vsa jed hkrati. Le debelejši kosi potrebujejo daljši čas, ker mora toplota prodreti v sredino. Tekočine, na primer juho, od-tajujemo s polno močjo, pazimo le, da se ne prekuhajo. Druge jedi pa odtajujemo z nizko močjo. Večina pečic ima poseben gumb za odtajevanje. Glavna naloga mikrovalovne pečice pa je kuhanje oziroma pečenje. ODVEČNO VPRAŠANJE — Čudim se, zares se j čudim. Pri vas je pleskar I porabil samo dva dni, pri i nas pa skoraj ves teden. । — Takoje —našahčerka ' ima komaj osem, vaša pa । dvajset let... ODGOVOR KAR TAKO j — Tista blondinka sinoči ! mi je bila izredno všeč. Jo že dolgo poznaš? — Sestrično misliš? — Morda je sestrična, Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota Lestvica tega tedna: L Prepoceni zgodba — Zasilni izhod 2. Miki, Miki — Sladžana Miloševič 3. Bela simfonija — Lačni Franc 4. Klinček stoji, pod oblokom — Azra 5. Ti znaš — Josipa Lisac Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta: Jožica Fartek Dolič 33 69263 Kuzma Janez Gjurkoč Kapca 114 69220 Lendava Naša nova predloga: I. O ne Cherie — Radnes Vous 2. Marija — Daniel Popovič Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota. Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za najpo-polarnejših pet. ZAPRTA GREDA PO IZBIRI — Mici, boš šla pogledat, j kakšno je zdaj videti moje J stanovanje? Prejšnji teden j sem ga temeljito preuredil. . — Kaj pa, če mi ne bo ' všeč? i — Bova šla v hotel. i i ZVESTOBA — Ne briga me, vprašam ' pa lahko: kako sta kaj z : ženo? — Zvesta je kot pes. । — Ne laži, če pa ti je že । trikrat ušla. — Že, vendar se je tudi i trikrat vrnila ... RECEPT ZA VAS • ■ • ■ ,■ Čokoladni sladoled Potrebujemo: 03 litra sladke smetane, 1 vaniljin sladkor, 4 rumenjake, 125 gramov sladkorja, 03 decilitra ruma, 4 beljake in 100 gramov sladkega čokoladnega posipa. Priprava: smetano stepamo, sladkamo z vanilijinim sladkorjem. Posebej penasto umešamo rumenjake, polovico sladkorja in sladki posip, ki smo ga prej gladko razmešali z vročim rumom Jz beljakov stepemo trd sneg, ivted stepanjem postopoma dodajamo tudi sladkor. Ko je sneg trd in sijoč, ga previdno zmešamo z rumenjaki in s stepeno sladko smetano. Zmes damo v kovinsko posodo; posodo pa postavimo v zamrzovalnik. Sladoled zamrzujemo najmanj 24 ur, ponudimo ga s stepeno sladko smetano in pecivom. KLOVNI V BOLNICI Večina otrok, ki pride v bolnico na zdravljenje, je preplašena in se boji zdravnikov in sester. Nekatere bolnice se ne menijo za psihično počutje otrok, drugod pa poskušajo s prijazno besedo narediti bivanje malim pacientom prijetnejše. V Omaha institut, kjer zdravijo otroke, pa prihajajo celo klovni. Vsako drugo soboto povabijo vse otroke, ki jih bodo sprejeli na zdravljenje v prihodnjih dveh tednih, na zabavo. Zabavo pripravi skupina klovnov, oblečena v prave cirkuške obleke. Med posameznimi točkami 'zabavnega programa klovni.peljejo otroke skozi raznobarvno prebarvan in močno osvetljen institut oziroma bolnico. Pri tem jih spoznavajo z otroki, ki sp že na zdravljenju, seznanjajo jih z instrumenti, na primer z zdravniškimi slušalkami, napravo za merjenje krvnega pritiska. .. Otroci se potepajo po sobah in izražajo željo, v kateri sobi bi radi bili med zdravljenjem . . . Direktor inštituta je izjavil: »Strah pri otrocih, ki so pred zdravljenjem obiskali bolnico, je veliko.manjši.« Te vesti ne prinašamo zato, da bi jo posnemali tudi pri nas, saj bomo zadovoljni že s tem, če bo zdravstveno osebje prijaznejše do bolnikov. zlasti do mlajših. dr. I. B. Gredo, ki jo obdamo z lesenim ali betonskim okvirom in prekrijemo z okni, imenujemo zaprta greda. Ker prekrivamo gredo z okni, ji pravimo tudi oknjak. Namenjena je setvi ranih cvetic in zelenjadnic. V zaprto gredo sejemo v vrste, da bolje izkoristimo prostor in da ohranimo seme. Ker mlado setev kmalu pikiramo, naj bo med vrstami le ozek razmik. Drobno seme sejemo v raze, ki jih potegnemo ob ravnilu s hrbtom vrtnega noža. Sejemo s prsti, tako da iz pesti enakomerno vsipljemo seme v jarčke. Sejemo lahko tudi neposredno iz semenske vrečice; držimo jo nad jar-čkom in iz nje stresamo seme tako, da trkamo s kazalcem po njenem robu. Naprednejši vrtnarji sejejo s posebnim ročnim sejalnikom, torej s strojčkom, ki seje zelo natančno v enakih razdaljah. Potem ko smo seme rahlo prekrili s prstjo, setev zalijemo. Za zalivanje vzamemo zalivačo z drobnim razpršilnikom, ki ne premakne semena in ga ne zapre. Ker je prepustnost za vodo odvisna od rahlosti prsti, ji primešamo šoto, mivko ali perlit zrna. Te primesi skrbijo za večjo precednost in zračnost tal. Vlaga in zrak sta poleg toplote ne-obhodno potrebna za kalitev semena. Po setvi zasenčimo okna s primernimi senčili iz lesenih letvic ali tkanino iz jute. Zelo uporabne so tudi mreže iz steklene volne, ki jih v stavbarstvu uporabljajo za ,,demit” fasade; so bele in rdeče barve. Vrtičkar ima v oknjaku vedno večje število različnih sejank, zato si le težko zapomni, kaj vse je sejal. Torej velja, da naj si v beležnico zapiše, kaj je sejal, in setev označi z etiketami. Kakovost sadik izboljša zlasti šotnica, ki jo primešamo pi-kirni prsti. Ker je šotna prst zelo zračna tudi tedaj, ko je zelo mokra, saj ima še 50 odstotkov zračnega prostora, se v njej korenine močno razraščajo. Šota oblikuje okoli korenin prsteno grudo, ki omogoča brezskrbno saditev sadik na stalno rastišče in zagotavlja nemoteno nadaljnjo rast. Za pikiranje uporabljamo posebne pikirne vilice, enako uspešno pa tudi ošiljen svinčnik. Uro ali dve preden nameravamo saditi na stalno mesto, sadike temeljito zalijemo, da dobijo potrebno vodo „na pot”. Sadik ne smemo puliti prej, dokler jih nismo spodrahljali z lopatico ali sadnim klinom. Spodrah-Ijati pa jih smemo le, če je gojilna prst dovolj vlažna, da se ne osipa s korenin. V zaprti gredi je najugodnejši rastni dejavnik temperatura. Uravnavamo jo z zračenjem. Slab obtok zraka, neprimerna zračna vlažnost in z zračenjem povezano nihanje temperature so dejavniki, ki ustvarjajo prenategnjene, za bolezni občutljive sadike. Kadar vreme dovoljuje, zračimo. SKORAJ KOT PREJ — Zdravo, Lenka! Kako je kaj po poroki? ovnocc skoraj časa f na mo; sestavil Marko Napast visok oficirski čin država v Južni Ameriki število z dvema ničlama rimska provinca ob Donavi reka V Srbiji ocenjevalec, taksator starogrška pesnica pritok Drave Pri Ormožu « mesec v letu zaprt prostor za prireditve Pančevo mesto pod Fru-ško goro Kurosava hrvaški skladatelj (Krsto) ljudski odbor potomec orožje s tetivo sanje vinsko žganje nasprotje pravice kisik japonski drobiž drevesna žabica turistično mesto na Gorenjskem pernata žival črn ptič brom pisateljica Peroci nikalnica iglavec Risto Savin akter stopničast slap, zlasti umetni REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kopejka, Olivier, lekarna, era. Ag, go. skud. Inki, Ra, A, Antun, Lajka, š, NU. orač, Ork, Iri, sarafan, trnjača. VESTNIK, 26. APRIL 1984 STRAN 13 KURIRČKOVA POŠTA ROGAŠOVCI — Učenci naše osnovne šole smo se 3. aprila zbrali na zaključni prireditvi tekmovanja za bralno značko. V svoji sredi smo pozdravili tudi gosta, urednika Kurirčka Janeza Kajzerja in borca Vlada Westerja, ki je šoli podaril 70 knjig iz svoje bogate knjižnice. Za Kranjčevo in Prežihovo bralno značko nas je tekmovalo 195 učencev. To dokazuje, da se pri nas poglablja zanimanje za dobro knjigo. Srečanje s tovarišem Kajzerjem je bila za nas svojevrstna nagrada. (HELENA RECEK, ALENKA HAUŽAR in SIMONA šBUL OŠ Rogašovci) VIDEM OB ŠČAVNICI — Ob svetovnem dnevu knjige smo se učenci naše šole zbrali v telovadnici, med nas pa sta prišla tudi BESEDA DVE 0... pesnika Manko Golar in Jože Snoj. Povedala sta nam veliko zanimivih stvari in nam razdelila bralne načke. (MATEJA LAN-ČIČ, 6. raz. OŠ Videm ob Ščavnici) PUCONCI — 3. aprila smo imeli kulturni dan, — bralno značko. Najprej smo poslušali spise učencev, nato pa so člani dramskega krožka zaigrali šaljivo igrico Krasni cirkus. Končno se nam je predstavil pisatelj Janez Švajncer. Pripovedoval nam je o svojem življenju in odgovarjal na naša vprašanja. Bili smo zelo radovedni in smo mnogo spraševali. Ob koncu smo obkrožjili našega gosta, ki se nam je podpisoval v spominske zvezke. Tudi jaz tekmujem za bralno značko. Želim si, da bi tudi jaz nekoč napisala knjigo, pa čeprav čisto drobno! (LARA KONKOLIČ, 3. a OŠ PUCONCI) Srečanje z literati Gotovo veste, kako sta Ciril in Branko ušpičila marsikaj, kako sta s koruzo streljala žandarja in sta za to klečala na koruzi? Marsikdo je že ugotovil, da sta to junaka knjige Branka Šomna Med v laseh. V petek smo se učenci 7. in 8. razreda zbrali^ v učilnici slovenskega jezika, kjer smo se srečali s tovarišema Šbmnom in Vincetičem. Oba v prostem času rada primeta za pero. Branko nam je povedal, koliko dela zahteva pisanje enega scenarija. Razveselil nas je z novico, da bo napisal knjigo, ki bo nadaljevanje zgodbe Med v laseh. Ta pa bo govorila o življenju po vojni. Upajmo, da v tem času ni imel težav z bolhami kot med vojno. S Cirilom sta že zrasla in sta že upala pokaditi kakšno cigareto. Stikala sta po starih stavbah in se tako dolgočasila. Razkril nam je tudi nekatere šolske dogodivščine in svoje srečanje z Ljubljano. Tudi na svojih potovanjih je doživel veliko zanimivega. Ustvarja predvsem za odrasle. Piše pa tudi pesmi. Tovariš Vincetič pa »kuje« predvsem pesmi, a, kot nam je povedal, se poskuša tudi v prozi, vendar je prozne sestavke težje pisati. Izdal je pesniško zbirko Zanna. Piše o življenju, ljubezni in smrti. Bolijo pa ga predvsem krivice, ki se dogajajo v svetu in katerih priče smo vsakdan. Zelo lepo nam je razložil, odkod naslov te pesniške zbirke. Kljub temu, da smo bili stisnjeni kot sardine v konzervi, je uta hitro minila, saj smo prijetno kramljali in tako spoznali njuno delo. REŽONJA MILENA, 8. b OŠ Štefan Kovač TURNIŠČE V LENDAVI Letos je kurirčkova pošta spet krenila na svojo že tradicionalno pot po Sloveniji. Kurirske poti so ponovno oživele spomin na mlade kurirje, ki so hodili po skrivnih poteh z eno samo željo: pregnati sovražnika iz naše domovine, naših sončnih pobočij in tihih dolin. O njihovem življenju nam pripovedujejo borci — udeleženci NOB „Pionirji pionirskega odreda Karel Destovnik-Kajuh smo veseli in ponosni, da smo tudi letos obnovili tradicijo partizanskih kurirjev . . .”, S temi besedami se je začel kulturni program v Lendavi, kamor je kurirčkova pošta prispela v petek, 30. marca, ob 14. uri iz Velike Polane. Varno jo je Jffčhešla Sandra Habjanič v spremstvu treh tabornikov in jo predala predsednici odreda. Naš pionirski miting so s pripovedovanjem iz časov NOB popestrili člani ZZB: tov. Balantič, Valenčič in Rožman. Kurirčkova pošta je na naši šoli prenočila (v železnem trezorju) in v ponedeljek, 2. aprila, krenila na pot proti Genterovcem. Pred njenim odhodom je predsednica pionirskega odreda prebrala pismo, ki je letos namenjeno predsedstvu socialistične zveze delovnega ljudstva. Kurirčkovo pošto je ponesla naprej Nataša Mulič, ki jo je ob izmenjavi letošnjega gesla predala učencem iz OŠ v Gente-rovcih. Predsednica odreda je zaključila proslavo s pionirskim pozdravom: ,,Za domovino — s Titom naprej!” Tatjana Sabo, 7. e OŠ Drago Lugarič Lendava V DOKLEŽOVJU Kurirčkova torbica je prispela v našo vas iz Beltinec. Obiskal nas je tudi borec, ki je bil med vojno kurir. Imeli smo proslavo, nato pa smo torbico odnesli v Bakovce. Matej Fras, L b OŠ Dokležovje VGENTEROVCIH Učenci osnovne šole Vlaj Lajos v Genterovcih smo sprejeli kurirčkovo torbico od učencev osemletke iz Lendave. Varno smo jo prenesli k nam in pripravili krajšo slovesnost. Obudili smo spomin na vse tiste kurirje, ki so med NOB nosili pomembna sporočila našim borcem, sodelovali v borbi ter žrtvovali svoja življenja za svobodo. Na prireditev smo povabili tudi prvoborko Zorko Lesjak, ki nam je pripovedovala o njenih doživetjih iz narodnoosvobodilne borbe. Dejala je, da je bilo njeno življenje mnogokrat odvisno od ljudi, ki bi jo lahko izdali, a ie niso. Ema Tivadar, OŠ Genterovci VPROSENJAr KOVCIH Tretjega aprila smo pričakali kurirčkovo pošto. Prevzeli smo jo od pionirjev bogojinske šole pri spomeniku Jožetu Talaniju pri BukovnTci. V šoli pa smo pripravili krajšo proslavo, na kateri smo deklamirali partizanske- pesmi. Predstavnik zveze borcev Ivo Orešnik pa nam je pripovedoval o vojni v Prekmurju. Valika Koltai, 4. raz. V ODRANCIH Kurirčkovo torbo smo sprejeli od pionirjev iz Črefišovec. Na sprejemu so nastopali učenci od 1. do 8. razreda. Zapel je tudi pevski zbor. Obiskala nas je tovarišica Sreševa iz Murske Sobote in nam pripovedovala o dogodkih med vojno. Kurirčkova pošta je prenočila pri nas. Stražili so jo taborniki. Naslednji dan smo jo predali pionirjem iz Turnišča,. Stanko Ferenčak, 3. raz. POMLAD PRI NAS Zima je odšla . Ponoči je padal pomladanski dež. Sončni žarki nas grejejo. Vse že zeleni. Pomladne rože so zvončki, podlesne vetrnice žafran in mačice. Slišati je ptičje petje. Žabe regljajo. Ptice selivke se vračajo. Kmetje vozijo na njivo gnoj. Drevesa so še gola. Začutila sem dišečo pomlad. Ksenija Zver, 1. a Ko je začelo sijati toplo sonce, sta prišla Ivo in Tone. Sonce se jima je smejalo. Šla sta nabirat spomladanske cvetlice. To so marjetice, trobentice in vijolice. Zelo so lepe. Mojca Prša, 1. a Danes, ko smo šli na sprehod, je bil svež zrak. Siničke so prepevale. Sončni žarki so nas greli. Gozdne živali so se prebudile. Na travi smo videli regrat. Ljudje so vozili gnoj. Žabe so prišle iz lukenj. Bilo je zelo lepo pomladno jutro. Mateja Čolig, 1. a Učenci L a OŠ Velika Polana - ■ Proti koncu julija 1944 ju je Stane Simonič po naši zvezi vodil med Kogom in Presiko, kjer so prestopili nemško-madžarsko mejo do postojanke pri Milanu Altu, ta ju je vodil do postojanke na Gibini pri Janku Trstenjaku, ki jih je prepeljal čez Muro v Prekmurje do Jožka Kusteca v Srednji Bistrici. Brata Jožka in Martina Kusteca ter sestro Maričo je Juš poznal kot sošolce iz gimnazije. Juš je po svojem prihodu takoj iskal povezavo z menoj, kar se mu je hitro posrečilo, saj sem imel pri Kustečevih postojanko OR Mariča Kustečeva je poslala po Jožefu Ifku sporočilo v Mursko Soboto k Brumnovim. O tem piše Jože Brumen v svoji izjavi: »Po Ivanu Ifku iz Srednje Bistrice smo dobili ponovno zvezo z Bojanovimi tovariši oziroma z novo skupino, ki se je pojavila na tukajšnjem terenu. To skupino je vodil Jože Kramar — Juš in je iskala Bojana. Ifko je slutil, da vemo, kje je Bojan, in je povedal moji hčerki Danici, da ga ta skupina nujno išče. Tako je Bojan dobil stike s skupino. Naredili smo na oknu dogovorjeno znamenje, vendar jih ni bilo ob dogovorjenem času. Zato je Bojan kljub nevarnosti odšel sam. Po dveh dneh smo po hčerki trgovcq Dome iz Bistrice dobili sporočilo, da je prispel na cilj, sicer težko, vendar z zdravo kožo.« Tako sem se že tretji dan po Jušovem prihodu v Prekmurje sestal oziroma srečal z njim na postojanki pri Kustečevih na Bistrici. _ Ivan Orel — Rastko se prihoda Jožeta Kramarja — Juša in Alojza Kosija — Franceta spominja takole: »Približno 14 dni po Miranovem odhodu v Budimpešto sta na teren Prekmurja prišla Juš Kramar in France Kosi, Juš je bil poslan po mladinski liniji, saj je bil že takrat določen za člana pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko, obenem pa za člana okrožnega komiteja SKOJ za takratno tukajšnje okrožje. Takoj po prihodu čez mejo do postojanke Milana Alta in naprej do Srednje Bistrice se je pri Kustečevih povezal z Bojanom in z njim skupaj nadaljeval politično delo.« Juš je bil zadovoljen, ker smo se tako hitro našli. Zanimal se je za celotno organiziranost oz. za politično delo, zapostojanke,OF, za odbore OF, zaupnike in poverjenike ter o ljudeh, _ki so sodelovali z NOG v Prekmurju. Od tega dne dalje smo bili vsi trije Juš, France in jaz nerazdružljivi tovariši, nismo se ločili niti za en dan vse do usodnih oktobrskih dni. Skupaj smo nadaljevali politično delo. Najprej pa je Juš želel obiskati svojo mater v Trnju, zato smo se najprej oglasili pri njej in tudi tam organizirali našo postojanko. Srečanje z materjo je bilo nepričakovano in nepopisno, saj mati o njem ni vedela ničesar ves čas, odkar j e zapustil Prekmurje. Juš je bil namater zelo navezan, prav tako tudi mati nanj, saj ji je bi '^dini sin. Pogovarjala sta se pozno v noč, celo do jutranjih ur. Skratka, take ljubezni matere in sina in medsebojne navezanosti dp takrat nismo doživeli. Potem smo obšli vse postojanke OF od Globoke do Puconec. Juš je pri odborih OF še posebej navezoval stike z mladino. Bili smo oblečeni v partizanske uniforme, iz varnostnih razlogov smo se gibali samo ponoči. Ko se je Juš srečeval s svojimi sošolci iz Spomini na partizansko leto ........ 1944 v Prekmurju gimnazije, je bil nemalo začuden, saj so mnogi že bili vključeni v NOG. V tem času smo po Prekmurju organizirali tudi mnogo sestankov s člani odborov OF. Spominjam se sestankov v Srednji Bistrici pri Martinu Krapcu, v Črenšovcih, pri Martinu Le-genu v Trnju pri Antonu Vuku, v Gomilicah pri Martinu Srešu, v Polani pri Jožetu Kotnjeku, v Odrancih pri Mariji Hajdinjak, v Bratoncih pri Sreševih, v M. Soboti pri Jožetu Velnarju, Hajdi-njakovih in Šijančevih, v Puconcih pri Marici Gašperšič. VBratoncih pri Sreševih smo v juliju ustanovili tudi odbor OF, v katerem so aktivno delovali Tašek Sreš kot sekretar ter člani Andrej Mlinarič, Janči Sreš, Mihael Mujdrica, Štefan Sreš in sestra Lojzka. Ta odbor je bil zelo akti ven pri Ludvik Rogan — Jurij zbiranju orožja, saj so predali skupini Bor-Crt pet vojaških pušk in en puškomitraljez. Štefan Sreš pa se je pozneje vključil v prekmursko partizansko četo. VBratoncih pri Sreševih je bil tudi bunker, katerega so uporabljali tudi borci prekmurske partizanske čete. Jože Kotnjek iz Velike Polane pripoveduje o našem srečanju takole: »Meseca septembra so se pri nas ponovno oglasili Bojan, Juš in France. _ Povabili smo še Jožefa Žalika, Jožefa Mat-jašeca in Jožefa Hozjana. Ti so sestavljali odbor OF s sekretarjem Jožefom Žalikom. Ta odbor OF je deloval do decembra 1944, potem pa smo ga 26. decembra 1944 v Prševem mlinu razširili _ o zb roma reorganizirali. Iz prej Alojz Kosi — France Jože Kramar — Juš šnjega odbora sva ostala v odboru jaz in Matjašec.« Na terenu Dobrovnika in v smeri proti Lendavi pa nam ni uspelo vzpostaviti mreže poverjenikov. Tako smo v Lendavi imeli postojanko le pri Gabrieli Klepec, kompromitirana in se nismo počutili varne. Na nacionalno mešanem območju nismo imeli sreče, imeli smo občutek nenaklonjenosti NOG. V ternčasu smo izvedli tudi nekaj manjših akcij po nekaterih krajih Prekmurja. Premazali smo več madžarskih cestnih napisov in napisali nanje slovenska krajevna imena. Mnoge smo obrnili v drugo smer, jih podrli ali odstranili. V tem času so se dogodki na svetovnih bojiščih naglo spreminjali. Junija so se An gleži in Amerikanciizkrcali v Normandiji. Izvršen je bil ponesrečeh atentat na Hitlerja. Ruske divizije so že pridrle do Visle. Pod pritiskom Rdeče armade je avgusta kapitulirala Romunija. Ta mesec je bil osvobojen Pariz. Rdeča armada se je naglo približevala madžarskim mejam. V okupirani Jugoslaviji je narodnoosvobodilna vojska tolkla okupatorja. Zaradi vseh teh razlogov je vedno več Prekmurcev dezertiralo iz madžarske vojske ali pa se pozivu sploh niso odzvali. Večkrat smo se pogovarjali, kako aktivirati te dezerterje v NOG. Zveze med Prekmurjem in Ljutomerom so bile tudi večkrat prekinjene, pa tudi zveza z ljutomerskega terena proti Pohorju ni najbolje delovala. ZJušemsvase odločila, da odpotujeva na ljutomersko območje ter se posvetujeva z vodstvom okrožja o političnih razmerah vključno o razmerah v Prekmurju. Obvestila sva vse odbore OF v Prekmurju, naj zberejo čimveč skrivačev in dezerterjev iz madžarske vojske, da jih vzameva s seboj in pripraviva za odhod v partizane. Akcija ni najbolje uspela, z nami so odšli le trije, med njimi Ladislav Rusa-nov-Kolja in Dušan Cimperman, oba iz M. Sobote. Sku-oaj smo odšli čez Muro do sedeža pokrajinskega komiteja v Ptuju, kjer smo jih predali. Dušan Cimperman je še isto. leto padel nekje v okolici Ljutomera. Številni dezerterji in skrivači pred madžarsko vojsko so sicer bili v dokaj težkem položaju, saj so jih orožniške patrulje nenehno iskale in z njimi obračunavale, vendar se za odhod v partizane niso radi odločali. (dalje) STRAN 14 VESTNIK, 26. APRIL 1984 šport STRELSTVO Ljubo Špindler - vice prvak Jugoslavije IV Zenici je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško m za člane, članice, mladince in mladinke. Tekmovanja se je ude- | ležilo tudi deset strelcev in strelk iz Pomurja, ki so dosegli izreden ” uspeh. To še posebej velja za Ljutomerčana Ljuba Špindlerja, kije Iv članski konkurenci s 374 krogi zasedel drugo mesto in le za en H krog zaostal za zmagovalcem. Osvojitev naslova vice prvaka Ju- g goslavije je za Špindlerja vsekakor izreden uspeh. Tako je k svojim 0 dosedanjim uspehom dodal še enega, ki pa je prav gotovo najpo- E membnejši. Lep uspeh je dosegel tudi Sobočan Jani Horvat, ki je E ■ v članski konkurenci s 371 krogi zasedel osmo mesto. slovenski ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote. Sobočanke so • • pristale na tretjem' mestu z istim številom točk kot drugouvrščena I ekipa in so edine premagale nove prvakinje Savo v Kranju. Najboljše strelke pri Pomurju: Žitkova 387, Korenova 223, Kardoševa | 169, BOrcova 146, Šiškova 136 in KOLESARSTVO B Cigiit drugi Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je v nedeljo pripravil 10. jubilejno cestno kolesarsko dirko »Priložnost za mlade« na 7 kilometrov dolgi krožni progi Beltinci—Lipovci — Gančani—Beltinci. Na dirki je sodelovalo 128 kolesarjev iz 10 klubov. Med njimi so imeli močno zastopstvo domačini, ki so dosegli nekaj solidnih uvrstitev. V konkurenci mlajših mladincev, kjer je bila konkurenca zelo močna, je Jože Cigiit osvojil drugo mesto s časom zmagovalca, kar je lep uspeh, hkrati pa je s tem dokazal, da se razvija v dobrega kolesatja. Med starejšimi mladinci je bil najbolje uvrščen pomurski kolesar Andrej Berden, kije zasedel šesto mesto. V konkurenci starejših pionirjev seje izkazal Robert Kapun, kije osvojil prvo mesto; pri pionirjih je Robert Šooš zasedel drugo, Dominik Štajner četrto in Dušan Hajdinjak peto mesto; pri mlajših pionirjih, kjer so tekmovali samo domačini pa je zmagal Simon Šooš pred Borutom Sinicem, Stankom Ozvatičem. Stankom Horvatom in Benom Bruncem. Na tej otvoritveni dirki, ki sojo dobro pripravili domači kolesarski delavci, so bili doseženi solidni rezultati. LETNA SKUPŠČINA ODBOJKARSKE ZVEZE POMURJA Plodno enoletno delo Pomurska odbojkarska zveza Murska Sobota, ki vključuje tri odbojkarske klube in 22 sekcij v okviru društev Partizan in šolskih športnih društev, je v dobrem letu delovanja dosegla pomembne uspehe pri razvoju odbojke v Pomurju. V okviru zveze uspešno delujeta trenerska in sodniška organizacija. Od 13 izprašanih sodnikov jih ima šest republiški naziv. Trenutno pa poteka seminar za nove sodnike, ki ga obiskuje 15 kandidatov. V pravkar končani tekmovalni sezoni so prvič nastopale tri pomurske ekipe v drugi slovenski ligi: Radenci in Ljutomer v moški ter Pomurje v ženski konkurenci, vse tri pa so se obdržale v ligi. Zlasti pa je pomembno, da so si uspešno zastavili delo pionirji po nekaterih osnovnih šolah, kjer se že kažejo rezultati. Tudi priprave državne reprezentance v Murski Soboti in pa nekateri kakovostni nastopi so prispevali svoj delež k popularizaciji odbojke v naši regiji. N a letni skupščini so sprejeli program dela, v katerem je dan poseben poudarek nadaljnjemu razvoju množičnosti, skrbeli pa bodo tudi za kakovostni napredek. V programu imajo organizacijo pomurskih tekmovanj za vse kategorije, tradicionalna turnirja članic, članov, pionirjev in pionirk Radenci 84. Odbojkarska zveza Jugoslavije pa jim je tudi zaupala organizacijo turnirja Bratstvo in enotnost ob dnevu republike. Pomursko odbojkarsko zvezo uspešno vodita Budimir Milisavljevič kot predsednik in Jože Gašpar kot tajnik. F. Maučec STRELSTVO Mura in UNZ Končano je bilo sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško soboške občine. Sodelovaloje 36 moških in 16 ženskih ekip, karje večkot prejšnje leto. V moški konkurenci je ekipno zmagala Mura L s 538 krogi pred Pomurskim tiskom 1. 516, Muro II. 515, Panonijo II. 513, DRSI L 512. Panonijo 1.511, SCT 510, Potrošnikom 494 in Pomurskim tiskom II 490 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Janez Horvat (Mura) s 18 krogi pred Karejem (Pan) 182, Mirkom Horvatom (Mura) 180. Steia-necem (SCT) 180, Dundekom (Mura) 179 krogov itd. V zenski konkurenci je prvo mesto pripadlo ekipi UNZ s 489 krogt pred^Muro_ 481 Panonko I. 452, SO 438, Panonijo 410, Panonko II. 368 ZEU363, Ml 349 OŠ Bakovci 318. Prav, ustanovami 315 krogov Naibohša posameznica je bila Vogrinčeva (UNZ) S 182 krogi pred Sinkovo (Panonka) 174, Renglovo(Mura) 172, Turnerjevo (Blisk) 167inTotovo (Mura) 160 krogov. Obrtnik in Vesna občinTlJut^ Pri moških so zmagali obrtniki, pri ženskah Pa Obrtnik 667. Tehnostroj- P. 660. Vesna 633, Komgrad632! in Teh nostroi-S. 616 krogov. Posamezno: Rubin (Teh-P) 182. Belec (Teh-S) 181, Kapun (Komg) 180. Rudolf (Vesna) 177, Kosi (Kong) in Žuman (Obrtnik) po 168 krogov. Zenske: Vesna 437 Tehn^troj-P. 324. Obrtnik 314, Prosveta 309 krogo^ Posamezno. Hvalec (VE) , Žuman (Ve) 148, Šafarič (Teh-P.) 141 m Markoč (Prosv) 137 krofov. SRL-ŽENSKE Zmaga Polane, poraz Beranke V šethajstem kolu tekmovanja slovenske ^nske rokom^tnehge -vzhodna Aupina je Polana gostovala v Sevnici in p nqčvičeva5 rezultatom 22:18. Golc za Polano so dosegle; Horvatova 7 Bačvičeva^ Gamzeto .a. Viragova in Kociprova po 3 ter Kavaš . P J poražena ■ Brežicah s ■ 3:25.' Strelke za Beltmko. » kiševa po X Zakojčeva 2 in Bašova enega- > °di. Polana z 29 točkM r V naslednjem kolu igra Polana doma s Fuzinarjem, P darjem. Benkova 110 košev. Sava Jesenice Pomurje Mengeš Kladivar Metka Cimos Salonit Maribor Comet 18 17 18 13 18 13 18 12 18 10 18 9 18 6 18 5 18 3 18 2 1 1435:1108 34 5 1386:1181 26 5 1299:1108 26 6 1497:1396 24 8 1425:1386 20 9 1417:1273 18 12 1152:1263 12 13 1160:1536 10 15 1127:1438 6 4 16 1005:1315 PNL Rezultati — 14. kolo Bakovci: Lipa 4:1 Beltinka : Črenšovci 2:3 Veržej : Turnišče 0:2 Dobrovnik : Mostje 2:0 Petišovci Ljutomer 0:0 Čarda : Hotiza 3:1 Beltinka 14 8 4 2 41:23 20 Čarda 14 8 2 4 29:22 18 Turnišče 14 7 3 4 32:18 17 Hotiza 14 6 5 3 18:18 17 Črenšovci 14 5 6 3 27:25 16 Bakovci 14 5 4 5 27:21 14 Veržej 14 4 6 4 20:21 14 Dobrovnik 14 4 4 6 26:29 12 Ljutomer 14 4 3 7 21:26 11 Mostje 14 4 2 8 19:26 10 Petišovci 14 3 4 7 16:30 10 Lipa 14 3 3 8 15:32 9 I. MNL MS Rezultati - 12. kolo šalovci: Apače 1:1 Pušča : Radgona 0:3 Bogojina Puconci 3:4 Tišina : Dokležovje 1:0 Rakičan : Tešanovci 2:1 Apače 11 7 3 1 31:17 17 Puconci 12 7 2 3 37:26 16 Rakičan 12 5 4 3 29:23 14 Tišina 12 6 2 4 22:16 14 Tešanovci 12 5 2 5 28:27 12 Bogojina 12 4 3 5 23:23 11 Šalovci 12 4 3 5 19:24 11 Dokležovje 12 5 0 7 29:31 10 Radgona 11 3 3 5 14:20 9 Pušča 12 2 0 1016:41 4 H. MNL - -ZAHOD Rezultati - — 10. kolo Rogašovci : Grad 2:0 Romah : Cankova 0:3 Križevci : Slaveči 6:0 Tromejnik : Serdica 2:1 Grad 10 8 1 f 37:12 17 Tromejnik 10 7 0 3 34:25 14 Serdica 10 6 0 4 27:16 12 Cankova 10 4 3 3 23:15 11 Romah, 10 4 2 4 20:22 10 Rogašovci 10 4 1 5 17:18 9 Križevci 10 2 2 6 19:23 6 Slaveči 10 0 1 9 6:52 1 I. ONL LENDAVA Rezultati — 11. kolo Bistrica : Renkovci 3:0 Panonija Nafta 1:0 Nedelica : Olimpija 2:1 Mladost: Graničar 3:4 Odranci: Kobilje 7:0 Odranci 11 8 2 1 37:17 18 Olimpija 11 7 1 3 27:19 15 Nedelica 11 5 4 2 24:19 14 Mladost 11 6 1 4 27:21 13 Panonija 11 2 7 2 13:17 11 Renkovci 11 4 2 5 19:19 10 Nafta 11 4 2 5 19:19 10 Bistrica 11 2 4 5 13:17 8 Kobilje 11 3 0 8 17:31 6 Graničar 11 2 1 8 15:32 5 Prva IN A-Nafta Na občinskem sindikalnem tekmovanju lendavske občine v šahu je zmagala ekipa INA-Nafte z 10,5 točkami pred Gorenjem Varstroj 7,5, OŠ Drago Lugarič 4,5 in Postajo milice 1,5 točke. F. B. ATLETIKA Balek v Bolgariji V bolgarskem mestu Ruse je bilo tradicionalno tekmovanje v hitri hoji Prista, na katerem so sodelovali tekmovalci iz 13 držav. Našo državo je zastopal član AK Pomurje iz Murske Sobote, sicer pa državni reprezentant in rekorder Milan Balek. V zelo močni konkurenci je v hitri hoji na 20 km zasedel 29. mesto s časom l;37;OO,O. To je manj kot je sam pričakoval, vendar pa je zaradi dolge vožnje nastopil precej utrujen. Novi pomurski rekordi V Mariboru je bil otvoritveni atletski miting na katerem so sodelovali tudi pomurski atleti in atletinje in dosegli nekaj solidnih rezultatov. To še posebej velja za Igorja Potočnika, ki je v teku na 1.000 metrov s časom 2:34,0 postavil nov pomurski mladinski rekord, Jožico Kovačič, ki je v teku na 300 m postavila pomurski rekord 44,7 in Edito Banfi, ki je 1000 metrov pretekla v času novega pomurskega rekorda na 1000 m (3:15,1). ROKOBORBA Podlesek na Švedskem V Jenčepinku na Švedskem bo do 26. do 29. tega meseca evropsko člansko prvenstvo v rokoborbi v prostem stilu. V reprezentanci Jugoslavije je nastopil tudi član RK Pomurje iz Murske Sobote Franc Podlesek v kat. do 68 kg. To bo za Podleska zadnja preizkušnja pred olimpijado, kjer mora potrditi olimpijsko normo. KAJAKAŠTVO Varga drugi, Karas Na reki Kolpi v Osilnici je bilo mednarodno kajakaško tekmovanje na divjih vodah, na katerem je sodelovalo 150 tekmovalcev iz šestih držav. Med njimi so v spustu nastopili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli solidne uvrstitve. Štefan Varga je v članski kon> kurenci dvakrat zasedel drugo mestu, Milan Karas pa je bil dvakrat tretji. SNL Samo remija Mure in Nafte V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige so nogometaši Mure igrali v Murski Soboti s Koprom 0:0. Sobočani so tako v spomladanskem delu zabeležili že četrti neodločen izid in to tretji na domačem igrišču. Lendavska Nafta pa je v gosteh igrala z Elkrojem 1:1. V naslednjem kolu igra Mura v Izoli, Nafta pa doma s Fužinar-jem. SRL — MOŠKI Visok poraz Poleta V prvenstveni tekmi slovenske moške rokometne lige je Sevnica z visokim rezultatom 40:24 premagala Polet iz Murske Sobote. Gole za Polet so dosegli: Katona 10, Horvat 7, Benko 3 ter Žalodec, Bransberger, Varga in Titan po enega. V naslednjem kolu igra Polet doma z Jeklotehno. ČETRTI MARATON TREH SRC V RADENCIH Uspela prireditev ob rekordni udeležbi V prijetnem okolju, v idealnih vrerhenskih razmerah, ob rekordni udeležbi in množici gledalcev, je bil preteklo soboto v Radencih prvi letošnji tekaški maraton Treh src, že četrti v Radencih. Štartalo je nad 2.100 tekačev in tekačic iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Slovenije, Italije in Avstrije. Na sporedu so bili trije teki — trimski tek na 10 km, mali maraton na21 km, ki je veljal za prvenstvo Slovenije in maraton na 42km, Že pred samim štartom je za prijetno razpoloženje poskrbela radgonska godba na pihala, štartno znamenje pa je množici tekačev in tekačic tudi tokrat dal generalni direktor Feri Horvat s strelom iz lovske puške. Napove-. dovalec za občinstvo pa je bil tudi prof. Evgen Titan. Na letošnjem tekaškem maratonu Treh src v Radencih je bilo tudi precej udeležencev iz Pomurja. Najbolje med njimi se je odrezala dijakinja soboškega srednješolskega centra, sicer atletinja Pomurja, Jožica Kovačič, ki je zmagala v /rimskem teku na 10 km. Zmagovalec teka na. 10 km pa je bil Franc Teraž iz Mojstrane. Naslov prvaka Slovehije v malem maratonu na 21 km sta osvojila Celjan Peter Svet in pa Mariborčanka Andreja Šverc. Junaka maratona na 42 km pa sta bila Kranjčan Marko Dovjak in Ljubljančanka Maja Kristl. Najstarejši udeleženec tekaškega maratona je bil tudi tokrat-65-letni Stane Konstantin iz Škofje Loke. Prireditev je lepo uspela, tako da so bili zadovoljni vsi — tekmovalci in organizatorji. Tokrat pa ie bila dana tudi pobuda da bi tekaški maraton Treh src uvrstili v koledar mednarodnih množičnih prireditev. Feri Maučec ROGAŠOVCI ‘ Obal četrti V prvi letošnji dirki z radijsko vodenimi avtomobilčki mini formule 1, ki je bila v Rogašovcih je nastopilo 13 tekmovalcev iz štirih društev. Zmagal je Zagrebčan Jen-drašič z 96 krogi pred Šonajo (Maribor) 66, Matušičem (Zg) 62 in lanskoletnim državnim prvakom Jožetom Obalom iz Rogašovec'60 kro-tov. Štelcl je bil osmi, COr deseti in trukeljc enajsti. PIONIRSKI FESTIVAL Tišina pomurski prvak Končano je bilo tekmovanje v okviru Pionirskega festivala košarke za mlajše pionirje Pomurja. Rezultati: Radenci : OŠ I. MS 28:51, Tišina : Radenci 62:26 in OŠ I. MS : Tišina 45:68. Najboljši strelec je bil Miholič (OŠ I) s 35 koši pred Ribašem (Ti) 27 in Pertocijem (Ti) 27 košev. Tišina 2 2 0 130:71 4 OŠ I. MS 2 1 1 96:96 .2 Radenci 2 0 2 54:1'3 0 HOKEJ NA TRAVI Pomurje: ESV Miinchen 3:0 Pomurje je gostilo v Murski Soboti ekipo Železničarskega športnega društva iz Mtlnchna in jo premagalo s 3:0 (Casar 2 in Zelko). Nepopolno kolo V Murski Soboti bi moralo biti odigrano IV. kolo prvenstva SRS v hokeju na travi. Iz neznanih vzrokov se tekmovanja niso udeležili hokejisti Partizana Gaberje izCelia. Tako ie bila le tekma med Pomurjem in PIK Maribor, ki se je končala z 2:0 (Fujs. Črnko). O odsotnosti Čeljanov bo odločala tekmovalna komisija Zveze za hokej na travi Slovenije. ROKOMET Beltinci in Petrovci Končano je bilo finalno tekmovanje pionirjev in pionirk soboške občine v rokometu. Pri pionirjih so zmagali Beltinci, pri pionirkah pa Petrovci. Rezultati — pionirji: Bel-tinci:OŠ L MS 11:11, Petrovci:Bel-tinci 7:10 in OŠ I. MS:Petrovci 10:9. Vrstni red: 1. OŠ Beltinci, 2. OŠ I. M. Sobota in 3. OŠ Petrovci. Rezultati — pionirke: OŠ III. MS:Petrovci 5:9, Petrovci:OŠ II. MS 6:6 in OŠ III. MS:OŠ II. MS 7:2. Vrstni red: 1. Petrovci, 2. OŠ III. M. Sobota in 3. OŠ II. M. Sobota. Najboljša strelca: Sraka (B^ pri pionirjih in Vrdoljakova (OS III) pri pionirkah. ODBOJKA Najboljši Beltinci Končano je bilo finalno tekmovanje pionirjev in pionirk soboške občine v odbojki. Oba ' naslova sta pripadla ŠŠD Enotnost na OŠ Beltinci. Rezultati —-pionirke: Polet : Petrovci 0:2, Beltinci : Petrovci 2:0, Polet : Beltinci 0:2. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Petrovci, 3. Polet M. Sobota. Rezultati — pionirji: Beltinci : Puconci 2:0, Puconci : Cankova 2:0 in Cankova : Beltinci 0:2. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Puconci, 3. Cankova. ŠAH Žilavec prvak Lendave Šahovski klub Lendava je organiziral prvenstvo Lendave, katerega se je udeležilo 12 šahistov. Zmagal je Žilavec z 9 točkami pred Gerenečerjem 8, Božičem 7,5, Str-baddm 7, Todorovičem 6,5, Domo in Vido po 5,5 točke itd. Doma in Vida sta si pridobila II. kategorijo. F. Bobovec Turnišče prvak V finalni pokalni nogometni tekmi na območju občinske nogometne zveze Lendava je Turnišče premagalo Nafto z rezultatom 2:0, tako postalo prvak in se uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Tudi mladinsko moštvo Turnišča je v finalni tekmi premagalo Nafto s 3:0 in tako postalo občinski mladinski pokalni prvak Lendave. Lendavčani tretji V Ljubljani je bilo tekmovanje v judu za Runkov memorial, katerega so se udeležili tudi štirje Len-davčani — pionirji: Bencik, Kulčar in Hajdinjak ter mladinec Krajačič. Med 90 tekmovalci so vsak v svoji skupini osvojili tretje mesto. OB PRAZNIKU DELA! $ ♦ = zavarovalna skupnost triglav Xuno“?b”.OCna MURSKA SOBOTA, Titova cesta 13 * • >##*###**#***#******^****^**#<*^************************** VESTW; , 26. APRIL 1984 STRAN 15 GRAŠKI SPOmLADANSKI VELESEJEm •—stiki, ki se obrestujejo! Od 28. aprila do 6. maja 1984 ^9^ Graška veleblagovnica: MASER — reklamni dnevi od 27. aprila do 12. maja Oddelek z ženskim perilom — 1. nadstropje, oddelek z moškim perilom — 2. nadstropje. Bl-dokolenke — svetovalni dnevi od 30. aprila do 5. maja Oddelek z ženskimi nogavicami — 1. nadstropje. TRIUMPH — stezniki — svetovalni dnevi od 30. aprila do 5. maja Oddelek z ženskim perilom — 1. nadstropje. BALZER — reklamni dnevi od 2. do 5. maja v ribiškem oddelku športne hiše — 1. nadstropje. NOVO: Oddelek za sladokusce v pritličju z mesnimi specialitetami, okusnimi solatami, namazi in sirom iz vsega svetal Sejemski prostori na graškem velesejmu: Hala 1, južni priključek: oprema za hribolazce In pešačenje. Hala 12, 1. nadstropje: kuhinjsko pohištvo, sedežne in vrtne garniture. 280: začetek sezone v znamenju prostega časa In kamplra-njal KASTNER “&OHLER H VELIKA ZALOGA IN IZBIRA REZERVNIH DELOV OB GLAVNI CESTI MARIBOR - GRADEC ULU v PRI BENCINSKI ČRPALKI MOBIL. Mobil STIHL, HOMELITE IN SOLO ŽAGE, STIHL IN SOLO NAHRBTNE ŠKROPILNICE, KOMBAJNI ZA KROMPIR, KMETIJSKI STROJI. OBIŠČITE NAS NA GRAŠKEM SPOMLADANSKEM VELESEJMU OB HAL! 16 NA ODPRTEM PROSTORU, KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNE INFORMACIJE. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! CENTRALA ZA NADOMESTNE DELE a ---—------------------—--------- Radi vam strokovno svetujemo | — govorimo slovensko I OBIŠČITE IVAS ^tfutistous It. Alois Stkuiid I ZA NAŠE ODJEMALCE IZ JUGOSLAVIJE PRIZNAVAMO OB VEČJEM NAKUPU n 18% ZNIŽANJE. VOGAU 14-16 A-8472 STRASS- DIREKTNI TELEFON 9943-3453-2511 | » MM MM MS MM MM MM MM MM MM MM MM .MM MM MM MM MB MM MM MM MM mJ STRAN 16 VESTNIK, 26. APRIL 1984 AVTOBANKA XRJIfFEISfNX RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH Za vse denarno poslovanje — ZAMENJUJEMO VSE VALUTE PO NAJUGODNEJŠEM TEČAJU NOVO! Na voljo dnevno od 6. do 22. ure Sodobno opremljena banka za vse mednarodne bančne ^posie je že odprta; ob pyhrnski avtocesti, 10 kilometrov severno od mejnega prehoda v Šentilju. Na drugi strani te avtoceste .je prav tako že odprta banka in servisna postaja. Vse storitve, vsak dan neprekinjeno od 6. do 22. ure. i hitro postrežemo in svetujemo ( BANKA PRIJAZNIH LJUDI GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM - STIKI, KI SE OBRESTUJEJO I [philips] PHILIPS RADIO FINK LEIBNITZ-LIPNICA, Hauptptatz 35, telefon3452-2751 GRUHDIG IZREDNA PRILOŽNOST OB NAKUPU Prenosni radijski sprejemniki v stereo tehniki, kasetofoni, avto radijski sprejemniki s kasetofoni, gramofoni svetovno znanih proizvajalcev, prenosni barvni televizorji, velika izbira vrhunskih kaset TDK in Philips, BRAUN mrežice za brivske aparate. Nudimo usluge v lastni strokovni delavnici. Dajemo garancijo tudi na posamezne dele vseh prodanih proizvodov. Na zalogi imamo vse elektronke za barvne televizorje. Posebej pa PL 519 in PY 500-A. &TDK GRAŠKI SPOMLADANSKI SEJEM-STIKI, KI SE OBRESTUJEJO! \f OD 28. APRILA 00 6. MAJA Posebni dnevi na graškem spomladanskem velesejmu: Ponedeljek. 30. aprila Četrtek. 3. maja • - dan gastronomije - dan Južne T,folske Sreda. 2. maja Petek. 4. maja — tradicionalni jugoslovanski dan _ me(jnarodni dan mizarjev — dan kmetijstva ■ — dan županov Sobota. 5. maja — nemški dan — dan lova Posebne razstave: Razstava avstrijske težke industrije — železno jedro Razstava lesnega gospodarstva — lesno jedro Posebna razstava o lovu Razstava o varčevanju z energijo Razstava kmetijskih strojev in orodij na prostem Mednarodna pokušnja vin v sejemskem gradu (kjer je tudi restavracija z jugoslovanskimi specialitetami) Ponudba ploščic, keramike in sanitarij Razstava gradbenih materialov in stavbnega pohištva Ponudba za prosti čas i Z vsemi naštetimi aktivnostmi je graški velesejem postal boj priv acen kot doslej, kar se odraža tudi v tem. daje do zadnjega cm tazpro an. Tako je geslu »pridi in poglej — stiki, ki se obrestujejo«, gotovo .v ce o i zadoščeno. ... . $ Na graškem spomladanskem' velesejmu razstavlja 1.025 omaci in* 1.079 tujih razstavljalcev iz vseh kontinentov. Pregled razstavljenih dobrin v halah in na prostem: Hala 1: Tekstil in krzno Hala 3: in 4: Pohištvo Hala 5: Stavbno pohištvo — lesno jedro Hala 6: Živila?pijače, sladkarije Hala 7: Zabavna elektronika. Orientalske preproge Hala 8: Posebna razstava o lovu in lovskih potrebščinah Hala 9: Vse za otroka Hala 10: Železno jedro — železarski sejem Hala 11: Posebne razstave: Varčevanje/energijo — toda kako? Stroji za obdelavo kovin in lesa, oprema za delavnice — moderno mizarstvo Hala 12: Gastronomija, modne revije, mednarodni bazar, gospodinjske potrebščine, svetilna telesa Hala 14: Jugoslovanski paviljon Hala 15: Mlečni in mesni izdelki Hala 16: Lepa Štajerska —gradnjajia deželi, štajerska vina potrebščine za hišo m kmetijo Hala 17: Fdto-kino-optika Hala 18: Tobak Hala 19: Pivo Hala 20: Kozmetika, parfumi Hala 21: Keramika, sanitarna oprema Hala 22: »Naša vas mora živeti« Hala 23: (sejemski grad) Mednarodna pokušina vin, madžarska in jugoslovanska restavracija Na prostem: Gradbeni materiali, montažne hiše, zabaviščni park, kmetijski stroji in oprema, vrtno pohištvo, solarne naprave, camping, bazeni, šotori ... KOMPAS Maribor in KOMPAS na mejnem prehodu v Šentilju prodajata vstopnice za graški spomladanski sejem za dinaije. Vstopnica stane 260 dinarjev. . Skupine lahko preko Kompasa rezervirajo in plačajo tudi kosilo z dinarji, ki ga bodo lahko na sejmišču zaužili. GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM 00 28. APRILA DO 6. MAJA 1984 VESTNIK, 26. APRIL 1984 STRAN 17 kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Neprevidni traktoristi Štefan Petkovič Iz Radmožanec se je s traktorjem peljal proti Gen-terovcem. Pri hiši številka 9 je do-hotek Elizabeto Furjan iz Gentero-vec, ki je šla ob kolesu. Zaradi prekratke razdalje je traktorski priklopnik (poravnalna deska) zadel Furjanovo v nogo, padla je in se hudo poškodovala. Do hude prometne nesreče je prišlo pri križišču cest Ljutomer-—Križevci—Lokavci. Traktorist Jože Domanjko iz Bodjsiavec je 12-letnega kolesarja R. Š. iz Luka-vec zadel s prednjim delom. Otrok se je hudo poškodoval in so ga opeljali v bolnico. Albert Klekl iz Murske Sobote se je hudo poškodoval zaradi padca z motorjem. Nesreča se je zgodila ker stojalo na motorju ni bilo povsem dvignjeno. Silvester Gomboc iz Fikšinec je vozil traktor po domači vasi. Na hidravličnih ročicah je imel pod, na njem pa tovor, ki gaje držala Marija Zrim. Med vožnjo skozi ostri ovinek je traktorist zaviral, zato je sopot-niča padla s traktorja in se hudo poškodovala 21. aprila se je okrog 17.10 uri Bojan Ficko iz Novega mesta pripeljal po cesti v Černelavcih. Ko je pripeljal do križišča pri zdravstvenem domu, je dohotek kolesarja Jožeta Žekša iz Veščice, ki pa je nenadoma zavil na levo. Osebni avto ga je s prednjim delom zadel, nakar ga je vrglo v vetrobransko steklo, nato pa na bankino, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Prav tako 21. aprila še je zgodila nesrečavGančanih. Franc Kovač iz Dokležovja se je z motornim kolesom pripeljal v oster ovinek, nato zdrknil v jarek, pozneje pa v kovinsko vrtno ograjo. Voznik in spotnik O D. iz Dokležovja sta se poškodovala in so ju ospeljali v bolnico. Avstrijski državljan Avgust Gan-gel je na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni izsiljeval prednost, zato je z osebnim avtom trčil v avtobus. Telesnih poškodb ni, materialna škoda pa znaša 68.000 dinarjev. 19. aprila ob 17.30 uri je skednju Janeza Varge v Brezovcih izbruhnil požar. Nastal naj bi zaradi igre otroka z vžigalicami. Pogorelo je celotno ostrešje gospodarskega in stanovanjskega poslopja, 10 ton sena, 2 toni slame, 2 toni listja, 10 Požarišče v Brezovcih kubičnih metrov lesa, kmečki voz, dva elektromotorja, motorna žaga, drobilec za koruzo, stiskalnica, zamrzovalna skrinja in drugo. Skupna škoda znaša 4 milijone dinarjev. Ogenj so omejili domači gasilci in gasilci iz sosednjih krajev. V preteklem tednu pa je bilo v Pomurju spet veliko tatvin in vlomov. Naj jih naštejemo nekaj. Vlomljeno je bilo v nedograjeno stanovanjsko hišo na Plitvičkem vrhu. Ukradeno blago so ocenili na 5 tisočakov. Nekdo je splezal na streho osnovne šole v Apačah, odprl strešno okno in vstopil v stavbo. Kaže, daje iskal denar, saj ni poročil, da bi odnesel kakšen predmet. Več »sreče« pa je storilec imel v osnovni šoli v Radgoni, kjer pogrešajo gramofon. Iz odklenjenega stanovanjav Murski Soboti na Partizanski cesti je ukradena slika, električna luč in ogledalo. Trgovina v Bakovcih je oškodovana za 11 tisoč dinarjev. Toliko so vredne cevi, ki jih je v teh dneh nekdo ukradel. Vlomilec v priročno skladišče KG Rakičan, ekonomska enota Vrtnarija Beltinci, je povzročil Foto: A. Abraham le škodo na objektu. Podobno razdejanje je pustil v tozdu Vitrina v Ljutomeru, ko je vlamljal v proizvodne prostore. Tik pred sklenitvijo redakcije pa smo prejeli še sporočilo UNZ, da na območju Pomurja spet krožijo pisma, ki obljubljajo srečo, le pravočasno je treba pismck poslati 20 naslovnikom. No, prpričani smo, da v to pisarijo ne verjamete in ne boste nasedali. Pomurci dobro vemo, dasi lahkoustvarimo dobrine le z delom. Š.S. BOREJCI — Jože Zadravec (2), Ana Benčec (15), Karolina Sapač (2), Franc Gujst (6), Štefan Krančič (8), Anica Voreš (2), Terezija Sever (4), Terezija Bertala-nič (3). MURSKI ČRNCI - Koloman Perkič (22), Darinka Flisar (11), Viktorija Kosednar (5), Alojz Ri-baš_(l 1), Drago Smodiš (8), Slavko Šavel (10), Branko Lukač (2), Marija Malačič (5), Štefan Malačič (5). Anton Bertalanič (6), Franc Kreft (8), Koloman Gran-fol (12), Ana Gobar (9), Branko železninarske izdelke m ©rodj®, hišne in gospodinjske aparate, steklo in porcelan, plavalni bazeni in vrtni roštilji, okovja za gradnje in pohištvo, pripomočki za vrtna opravila — kosilnic^ za travo, orodja in stroji za hišna opravila, stroji za profesionalce. - STROKOVNA TRGOVINA ZA 8011 graz, schmiedg. 2 telefon 71683 hescfilage-center: Razstavljamo na graškem spomladanskem sejmu. Hala 11, razstavni prostor 421 in 422. Hala 12, razstavni prostor 410. Na prostem blok C, takoj ob jugoslovanskem paviljonu. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Cvetko (1), Jože Novak (6), Franc Ferenčič (4). RANKOVCI — Stane Jurkovič (38), Franc Pečič (10Y Ida Horvat (6). Ema Ficko (4), Franc Banii (IT;, Stefan Ribaš (9), Kristina Kovač (10), Viktor Kovač (9). Marija Andrejč (10), Angela Majcen (8), Štefan Majcen (12). Irena Majcen (9). BOLNIŠNICA M. SOBOTA —- Stanko Denša (3), Anton Po-zderec (2), Vili Turner (18), Anton Režonja (61), Maks Vajda (55), dr. Zorka Hilli (16), Marija Ma- sulin (1). BOGOJINA — Jože Kovač (22), Pavel Benkovič (5), Vlado Ivanič (10), Janez Štefko (10), Tibor Rituper (27), Avgust Gregorec (12), Ivan Gutman (3), Avgust Lopert (5), Milan Šumak (9), Stanko Černela (4), Marija Čer-nela (4), Cvetka Horvat (8), Martin Vogrin (10), Franc Horvat (15). FILOVCI — Alojz Berden (8), Antonija Berden (7), Emilija Poredoš (1), Janez Berden (5), Alojz Ošlaj (14). V POMURJU Nafta in Sobota v vzhodni skupini Nogometaši Sobote, ki so leta 1952 v slovenski nogometni ligi zasedli predzadnje mesto s 13 točkami (Nafta je bila z 19 točkami peta), bi izpadli iz lige, če ne bi prišlo do reorganizacije tekmovanja. V sezoni 1952/53 je slovensko prvenstvo namreč potekalo v dveh skupinah — vz- hodni in zahodni. 1 ako sta oba pomurska predstavnika Nafta iz Lendave in Sobota iz Murske Sobote nadaljevala tekmovanja v vzhodni skupini slovenske lige in z enakim številom točk (17) zasedla tretje (Najta) m četrto mesto (Sobota). Za Nafto so nastopali: Štefanec I, Gerenčer, Ši-monka. Mereč, Zidak II. Zidak I, Hegeduš. Božič, Terek in Kul-čar. Za Soboto pa so igrali: Skalar I (Cak). Klanjšček. Skalar II. Veren. Babič, Klepec, A. Norčič, B. Norčič. Fujs. Maučec. Zelko. Pavličevič. Kološa. Horvat. Seč-ko L Vrtarič. Humar. Leta 1952 je bila v Murski Soboti odigrana prijateljska tekma med članom prve zvezne lige Lokomotivo iz. Zagreba in reprezentanco Pomurja. ki se je končala s tesno zmago Zagrebčanov 4:3. Za reprezentanco Pomurja, ki so jo sestavljali igralci Sobote in Nafte pa so igrali: Štefanec. Gerenčer. Klanjšček. Klepec. Babič. Zidak II. Zidak I, Maučec. Božič. Humar. Zelko. Terek in Kulčar. Srečanje je vodil Kukanja iz Murske Sobote. Tega leta so nogometaši Sobote odigrali tudi mednarodni tekmj z ekipama KAC iz Celovca (1:1) in Radke-rsburgom (14:0). Tudi v sezonah 1953/54 in 1954/55 so slovenski nogometaši igrali v vzhodni in zahodni skupini. Sobota in Nafta sta zasedli uvrstitvi v zgornjem delu lestvice. V sezoni 1954/55 je Sobota celo zasedla drugo mesto s 26 točkami in za tri točke zaostala za prvakom Rudarjem iz Trbovelj, medtem, ko je bila Nafta z 20 točkami četrta. V tej sezoni so za Soboto nastopali: Cak. Klanjšček. Zeren. Belinger, Koudila. Subat. Babič. Merica. Vrtarič. Maučec. Zelko. J. Norčič. Kološa. Šakal. Sečko II. Sečko L. Horvat in Zarga. Srečanji med Soboto in Nafto sta se končali v Murski Soboti 1:1. v Lendavi pa je zmagala Sobota z CIRIL KLANJŠČEK — dolgoletni nogometaš Mure (Sobote) in steber obrambe moštva. 2:1. Na/višjo zmago pa je Sobota dosegla na srečanju z Rudarjem iz Zelenja (11:4). (nadaljevanje) Nogometna reprezentanca Pomurja in nogometno moštvo Lokomotive iz Zagreba, član prve zvezne lige. Tekma je bila 28. aprila 1952 v Murski Soboti. Zmagala je Lokomotiva s 43 (13) Nogometaši Lendave leta 1953, Stojijo z leve: Simonič, Vidak, Tftrok, Maroši. Štefanec, Šimonka, Hegeduš, Vajda, Jošt iti Merc. Sedi vratar Štefanec. Odredba o prodaji Na ustni javni dražbi, ki bo 11. junija 1984 ob 8. uri v sobi št. 10 Temeljnega sodišča Murska Sobota-enota v Lendavi, se bodo prodajale dolžniku Emilu Sabu nepremičnine pripisane v vi. št. 311 k. o. Črenšovci, pare. št. 1760 v naravi sadovnjak 24 arov 78 m2, stavba 1 a 40 m2 in dvor 5 a. Cena, za katero se sme nepremičnina prodati na prvi dražbi, je 617.957,00 din. Varščina znaša 61.795,00 din. Kupec mora položiti kupnino v enem mesecu od dneva prodaje. Javne dražbe se smejo udeležiti tisti, ki poprej položijo varščino. Temeljno sodišče Murska Sobota — enota v Lendavi, dne 18. 4. 1984 __■ ............... ................................- Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb ZGEP »POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1 Razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. VODJA ODDELKA ZA ZT POSLOVANJE 2. REFERENT ZA ZT POSLOVANJE Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. — diplomirani ekonomist aii diplomirani pravnik ali ekonomist — turistična smer ali ekonomist — zunanje trgovinska smer in 2 leti prakse pri ekonomskih poslih s tujino ter znanje nemškega ali angleškega jezika, — višja šolska izobrazba in najmanj 3 leta prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika, — srednja šolska izobrazba in najmanj 5 let prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika, 2. — Višja šolska izobrazba in najmanj 3 leta prakse pri ekonomskih poslih, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika, — srednja šolska izobrazba in 5 let prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ZGEP ,,POMURSKI TISK" MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1, Kadrovska služba v 10 dneh po objavi razpisa. Prijave, ki ne bodo ustrezno opremljene z dokumentacijo o strokovnosti, ne bodo za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Vučja gomila. 5. aprila 1984 Žalujoči: žena Ibolka, sin Emil z ženo Gizelo, vnukinja Mojca in ostalo sorodstvo ZAHVALA 7. aprila nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Alojz Horvat Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, Posebna zahvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govornikom KS. kolektiva Špedtrans in društva upokojencev za lepe poslovilne besede, gasilcem, kolektivu Mura TOZD Zenski plašči KUD Tišina pevskemu zboru Mure ter osebju infekcijsko-intemega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nego m zdravljenje ter vsem, ki ste pokojniku darovali vence m cvetje. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA I1MELI RADI Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga žena, mama več tam notri hi. . . ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živela, je 7. aprila odšla od nas naša ljuba žena, mama, stara mama in.sestra Gizela Horvat roj. Kardoš Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago pokojnico spremljali na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala osebju internega oddelka, g. duhovniku za tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke in tov. Gergarju za govor ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem sosedom za pomoč v najtežjih, bolečih trenutkih. Andrejci, Moravci, Veščica, 7. aprila 1984 Žalujoči: mož Jože, hčerka Šarika z možem, sin Jože z ženo, vnuka Štefan in Anita, sestra Terezija in ostalo sorodstvo Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN Vse je minljivo, razen spomina ha žalostno leto, odkar nas je 29. aprila za vedno zapustil naš dragi brat, nečak in stric Rudek Rituper iz Bokrač Brez tebe je v našem domu praznina in tišina. Ne moremo verjeti, da te ni več, a še bolj boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. V našem spominu in srcih pa živiš in boš živel do konca naših dni. VSI TVOJI NAJDRAŽJI ZAHVALA V 80 letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica Roza Benko roj. Huber iz Nuskove . . , sosedom, prijateljem in znancem, ki ste Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseu , i ji j rVpf;P nam n„ drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, Ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. „ . . . , . , nhred pevcem za odpete žalostinke, pred- Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni ooreu, p v r . stavniku KS Rogašovci ter družinama Voun in Recek. * , . , . „ . .. _nta Kare] in Silva z družinam^, vnuka Franc Žalujoči: hčerke Ana, Ema in Man a, muka Kar sorods}v0 m Anica, pravnuka Silvester in sooj« * Kje si ljubi oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA 3. aprila nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče. brat in stari oče Jože Zver iz Gomilic 148 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govorniku, duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Alojz z družinama, sestre z družinami in ostalo sorodstvo VESTNIK. 26. APRIL 1984 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju nove pobude Po uspešnih razgovorih predstavnikov oddelka za prosveto, kulturo in šport pri mestnem svetu v Monoštru in organizacijske enote zavoda za šolstvo v Murski Sobotije delegacija soboškega zavoda pred dnevi obiskala tudi županijski prosvetni oddelek. Tamkaj so dosegli soglasje o vseh vprašanjih in predvidenih oblikah sodelovanja, o katerih so se dogovorili v Monoštru in Murski Soboti. Torej, da bodo okrepili sodelovanje šol Lendava-—Monošter, Prošenj akovci- —Gornji Senik—Bajansenye ter da bodo vključili v sodelovanje tudi šole v Dobrovniku in Genterovcih pri nas in v Čretniku (Csorotnek) ter Stevanovcih v Porabju, kakor tudi stike otroških vrtcev iz Monoštra in Murske Sobote pa gimnazije iz Monoštra in srednješolskih centrov iz Murske Sobote in Lendave. Na županijskem oddelku pa so poleg tegatudi nakazali možnosti za strokovno izpopolnjevanje učiteljev z dvojezičnih šol, ki bi ga organiziral županijski pedagoški inštitut, ter sprejeli pobudo, da bi bilo koristno povezati ekonomsko-gostinsko srednjo šolo iz Szombathelya z ekonomsko šolo iz Murske Sobote. Omenjeno šolo v Szombathelyu obiskuje namreč tudi okrog 80 pcrabskih Slovencev, za katere so organizirali krožek slovenskega jezika. Prav gotovo bi bilo sodelovanje v obojestransko korist. J. G. JUBILEJNA X. KOLESARSKA DIRKA »PRILOŽNOST ZA MLADE« V BELTINCIH — Na tej tradicionalni prireditvi je sodelovalo 128 kolesarjev iz Slovenije in Hrvatske. Na dirki so imeli lepe uspehe tudi domači kolesarji, ki so osvojili nekaj prvih mest. Foto: F. Maučec Panorama Rogaške Slatine pred približno 100 leti VESTNIKOV VLAK 84 V Pomurju sko^ ni točke, s katere ob jasnih spomladanski ali jesenskih dneh ne bi videli nekoliko podolgovate Donačke gore (883 M) in kopastega Boča (980 m). Malenkost desno, za Donačko leži Rogaška Slatina, letošnji cilj našega izleta. Boču pravijo tudi »panonski Triglav« — in to ne brez razloga. Tam nekje pod Bočom se pričenja panonski svet in Boč je — če hočete — skoraj do Karpatov najvišja točka. NAJPREJ ROGAŠKA — POTEM LEGENDA V tistih davnih starih časih, ko naj bi še bogovi po Zemlji hodili, je bajeslovni konj Pegaz letel na sloviti starogrški Olimp. Pri Rogaški Slatini gaje ustavil bog Apolon in mu predlagal, naj se napije in umije v slatini. Pegaz je storil tako, kot mu je velel Apolon. Tako pravi legenda, ki potrjuje, da je bila najprej Rogaška, šele potem bogovi starega veka. Čisto zagotovo so mineralno vodokoristili že Rimljani in pred njimi Kelti. Že v 16. stoletju so naredili prvo analizo te vode. Leta 1665 se je v okolici vrelcev mudil na lovu hrvaški ban grof Peter Zrinjski. Domačinom je potožil svoje tegobe in ti so mu priporočali, naj ostane pri njih. Resje pil vodo iz vrelcev in ozdravel. To ni bila več legenda. V 300 letih se je Rogašaka Slatina močno razvila, posebej še v zadnjih desetletjih. Prek 40 tisoč gostov letno obišče Rogaško Slatino. Leta 1721 so ustekleničili rogaško v 6 tisoč steklenic. danes dosegajo letno proizvodnjo 30 milijonov steklenic. ČETRTI TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH - Bila je to doslej najuspešnejša množična telesnokulturna prireditev v tem znanem zdraviliškem kraju. Idealno vreme, odlična organizacija in rekordno število udeležencev, so značilnosti sobotne prireditve v Radencih. Na maratonu je sodelovalo okrog 2.100 tekačev in tekačic, med njimi 743 udeležencev malega maratona (21 km) in 132 maratona (42 km). Tokrat so bili močno zastopani tudi pomurski tekači in tekačice. Prvič so rezultate obdelovali elektronsko. V prihodnje naj bi tekaški maraton TREH SRC uvrstili v koledar mednarodnih množičnih prireditev. TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO VERŽEJ TUDI LETOS MESEC NARCIS V Veržeju so vztrajni; medtem ko je v marsikaterem kraju turistično društvo prenehalo delovati, ker pač ni več pomurske turistične zveze, ki bi spodbujala in usmerjala delo, v Veržeju delajo neokrnjeno naprej. Tako bodo tudi letos pripravili osrednjo turistično manifestacijo Mesec narcis. »Prireditve se bodo pravzaprav Začele v ponedeljek, 30. aprila, ko bo ob 20.30 uri prvomajska parada, baklada in kresovanje. V torek, 1. maja, ob 9. uri bo nogometni turnir za pokal Emila Gaberca, ob 19. uri pa prvomajski ples. V nedeljo, 6. maja, bo ob 9. uri kolesarska dirka, ob 20. uri pa gledališka predstava Smrt predsednika hišnega sveta. Naslednjo nedeljo, 13. maja, bo osrednja prireditev meseca narcis: ob 10. uri bo prvi razstavno-pro-dajni sejem domače in umetne obrti, ob 14. uri pa prikaz običajev in šeg. kulturno zabavni program, gledališka predstava za mladino Plešoči osliček, zvečer pa bodo izbrali še mis narcis. V ponedeljek. 14. maja, ob 17. uri bo v Veržeju svečanost ob prihodu štafete, v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri bo proslava ob krajevnem prazniku, pozneje pa bo odprta likovna razstava. V soboto, 26. maja, bo ob 20. uri še Osterčev večer,« nam je predstavil program prireditev predsednik turističnega društva Veržej Erih Mohorko. Zelo bogat program prireditev. K temu naj še dodamo, da si v Veržeju zelo prizadevajo zlasti za čimboljši uspeh razstavnoprodaj- ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA je v prvih treh mesecih letošnjega leta doseglo ugodne rezultate. V prvih treh mesecih se je povečalo število nočitev s47222 na 54808, in to na račun tujih gostov, saj je indeks rasti 123. To kažejo tudi podatki o številu gostov, saj je letos obiskalo zdravilišče 6411 gostov, obisk pri tujih gostih se je povečal za skoraj 50 odstotkov z indeksom rasti 142. nega sejma domače in umetne obrti. Želijo predvsem predstaviti izdelke lesne obrti, kmečko orodje, lončarstvg, pletarstvo, izdelke domače in umetne obrti ter turistične spominke iz Prlekije. Že zdaj turistični delavci iz Veržeja zagotavljajo, da-bo v času meseca narcis, posebej pa še na osrednji' prireditvi, moč kupiti maskoto — leščečka, kije na nedavni razstavi spominkov v Ljutomeru dobil prvo nagrado. Š. SOBOČAN Smučarji in novinarji za kirurgijo V času gostovanja moške in ženske smučarske A reprezentance v Radencih in podelitve »Zlatih smuči« revije SN bo poleg ostalih prireditev in srečanj danes, v četrtek 26. aprila 1984 ob 16.00 uri na igrišču Partizana v Murski Soboti turnir v malem nogometu. Nastopile bodo tri ekipe: hrvaški novinarji s Zam-batom slovenski novinarji z Belinom in smučarska reprezentanca s Katancem. Izkupiček s tekme bo namenjen za gradnjo kirurgije soboške bolnišnice. f. M. Ponovno DOMAČE NOVICE OK SZDL Lenart se je odločila, da po večletnem premoru ponovno izda občinski list Domače novice. Prva poskusna številka — brezplačno sojo prejeli v vseh 4200 gospodinjstvih, razdelili pa osnovnošolci — bo s priloženo anketo tudi odgovorila, kakšna bo nadaljna usoda lista. Za ponovno izdajo so se pri Lenartu odločili zaradi pomanjkljive obveščenosti občanov o dogajanju v občini. Če bo zanimanje dovolj, Bodo Domače novice izvajale predvidoma enkrat mesečno. vp Iskanje dodatnih sredstev za kirurgijo Izgradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu še naprej poteka racionalno, po dogovorjenih rokih in brez večjih podražitev. K temu so veliko pripomogli investicijska služba pri PZC in izvajalci sami. Zato je predsedstvo PMS SZDL na zadnji seji v Ljutomeru izreklo priznanje .vsem, ki so kakor koli prispevali k temu, da tako uspešno gradimo ta najzahtevnejši zdravstveni objekt v Pomurju, hkrati pa so se zavzeli zato, da moramo storiti vse, da bo gradnja tudi v prihodnje potekala tako uspešno. Predsedstvo je določilo občinske konference SZDL in izvršne svete skupščine občin Pomurja, da izpeljejo akcijo iskanja dodatnih sredstev za čimprejšnjo dograditev kirurgije. Tako bi naj vsa razpoložljiva sredstvasamoupravnih interesnih in drugih skupnosti, organizacij in društev kot nepovratna sredstva ali brezobrestna posojila uporabili pri gradnji. Pri tem so se že izkazale nekatere samoupravne interesne skupnosti v soboški občini, kot na primer skupnost za otroško varstvo, ki je nekaj sredstev brez povračila odstopila za izgradnjo kirurgije. Pospešili naj bi tudi nadaljnje zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov in Kdaj nova lekarna v Turnišču Pričujoča slika je morda najboljši dokaz za verodostojnost in objektivno poročanje novinarja Vestnika dne 12.4.1984 ter celovit prikaz stanja v novi — poldrugo leto stari lekarni v -Turnišču, za katero so poleg občanov, delavcev tovarne Planika in drugih tudi delavci Pomurskih lekarn prispevali 500.000,00 din sredstev. Prav gotovo so lahko v Turnišču ogorčeni, saj smo to tudi delavci Pomurskih lekarn. Z več kot petimi dopisi (na nobenega nismo dobili odgovora!) smo opozaijali, reklamirali, urgirali pri izvajalcu gradbenih in drugih del- Konstruktor — TOZD Gradbenik Lendava, da odpravi pomanjkljivosti, večkrat smo se sestali s predstavniki K S Turnišče na OZS Lendava kakor tudi na izvršnem svetu SO Lendava, da o telefon Foto: Štefan Prša skih urgencah in razgovorih sploh ne govorimo. Kljub temu pa, kot vidite na sliki — žal na sliki celotne notranjosti objekta, in vseh pomanjkljivosti ni mogoče prikazati — boste, občani Turnišča, od zdaj naprej verjetno manj »obsojali« Pomurske lekarne in morda le uvideli, da je »nevzdržen« odnos do Turnišča pri nekom drugem: stene se lupijo, izbija soliter, da o drugih »malenkostih«, vključno s telefonom, ki. ga mora imeti vsaka lekarna po pravilniku (Ur. list št: 7/83), vrati, ki se ne dajo odpreti, drugimi vhodnimi vrati, ki pri odpiranju drgnejo ob stropno svetilko, itd., sploh ne govorimo. Ali gre torej za neprimeren odnos »lekarnarjev« ali »zidarjev« ali morda tudi neobjektivnih ali enostransko informiranih »časopisopiscev«? Kdo torej in komu kljubuje? Tovariš novinar se bo moral v tem primeru malo bolj potruditi in »grešnega kozla« poiskati nekje drugje, ne pa v Pomurskih lekarnah! Zaenkrat toliko! Morda pa bodd članek novinarja, nad katerim So bili sicer ogorčeni tudi delegati delavskega sveta in drugi delavci Pomurskih lekarn, da- organizacij, ker delavcev na začasnem delu v tujini. Že doslej so bili Pomurci zelo solidarni, saj so poleg sredstev referendumskega programa prispevali okrog devet milijonov dinarjev prostovoljnih prispevkov, od tega kar 96,5 odstotka iz soboške občine. Prav pa bi bilo, če bi se v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov bolje vključili tudi občani in organizacije iz ostalih treh občin, saj gre za nujno potrebno pomursko naložbo. V ta namen je PZC kot investitor izgradnje kirurgije natisnil večje število sožalnic, ki bi jih naj občani in organizacije pošiljali svojcem namesto vencev na grobove umrlih sorodnikov, znancev, prijateljev in sodelavcev. Zelo si tudi prizadevajo, da bi čimprej letos dobili predvidena sredstva republiška solidarnosti — 29 milijonov dinarjev. Prav tako se dogovarjajo za prodajo zgradbe očesnega oddelka soboške bolnišnice, ki je ocenjena na 35 mi-lijo'nov dinarjev. S tako zbranimi sredstvi bi lahko nadaljevali z gradnjo kirurškega bloka soboške bolnišnice, kajti sicer bi lahko prišlo do težav zaradi nenehnih podražitev. Feri Maučec našnji prispevek in ponovna prizadevanja koordinacijskega odbora za razvojne in druge naloge pri Občinski zdravstveni skupnosti Lendava ter obljuba predsednika izvršnega sveta SO Lendava, da se bo osebno zavzel za sanacijo stanja v teh prostorih, le pripomogli k temu, da bo lekarna v Turnišču v doglednem času lahko poslovala v novih prostorih (občani Turnišča in okolice so namreč tudi doslej imeli organizirano preskrbo z zdravili). To si tudi delavci Pomurskih lekarn močno želimo, saj stanje v starih prostorih tudi ni primerno 'za lekarniško dejavnost! Postopek prek sodišča pa bi tekel prav gotovo dosti dalj časa, kot je potrebno, da se razmere uredijo. Stališče pristojnega republiškega inšpekcijskega organa pa je tako, da v starih prostorih določene pomanjkljivosti še nekaj časa dopuščajo, v primeru novo zgrajenih objektov pa ti morajo ustrezati predpisom. Ne želimo več polemizirati o tej problematiki, saj iiriamo prek glave drugih, pomembnejših del in problemov (pomaiijkanje kadrov, zdravil, sredstev za zaloge zdravil, prostorska neurejenost lekarn v občinskih centrih G. Radgona. Lendava, Murska Sobota. zmanjševanje skupne porabe in porabe zdravil ob vse večjih zahtevah uporabnikov itd.), če pa kogarkoli zanima, smo mu pripravljeni predložiti vso pisnd dokumentacijo, iz katere je razviden vsaj del naših prizadevanj, da bi nova lekarna v Turnišču lahko poslovala. Na koncu ne bo odveč, če omenimo tudi to, da je v času združenega zdravstva v Pomurju to že sedma investicija na področju vlaganj v lekarniške objekte v Pomurju, od katerih jih je bila lepa vrsta veliko večjih, pa tudi bolj zahtevnih in problematičnih, pa smo jih vse dokaj dobro in z neprimerno manj težavami izpeljali, kot lekarna v Turnišču. POMURSKE LEKARNE