7. številka.
V Trstu, v soboto 24. januvarja 1891
/
Tečaj XVI.
„EDINOST"
uhaja dvakrat na teden, vsako irtio in ■eboto ob 1. uri popohidne.
„Edinost" stane:
r.m »se leto gl. 6.— ; iaven Avst. 9.— gl. m polu leta , 3.—: „ , 4.50 , za žetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tratit po S nor.,
v Gorici in v Ajdovićini i>° * nor. !?a naročbs braz priložene naročnine >e npravnišivo ne o*ir&.
EDINOST
^ f Iti'
Ugiaai in oznanila ne račune po 8 no»"' v-▼r».ica v petitu; za naalovt ^ debelimi t "*' črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, oemrtnloe itd. te račune po pogodbi.
dopisi ne poAiljajo uredništvu ▼ u lini Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklttnutcijH in inserate ore-jema apravnietvo v ulici Carintia JH. Odprte reklamacije m» proste pofctnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V tdiao.t j* ■ t
Vabilo na naročbo.
Ob nastopu novega leta obračamo se po »tari časnikarski navadi do naših častitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vr&iti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši isto tako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v s veti borbi naši.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniitvo.
Tožbe in želje naših okoličanov.
v.
(Dalje.)
Kar smo doslej rekli o poslovanju pri naših mestnih oblastih je bolj moralna stran stvari. Ali to označeno postopanje «e slovenskimi .strankami je tudi v gmot nem oziru škodljivo za stranke slovenske narodnosti. Kdo ne ve, kolike važnosti je pri vsakemu uradu okolnost, ali pozna tam poslujoči uradnik jezik stranke P Ako ga ne pozna, nastanejo kaj lahko pomote in kaj lahko provzroči uradnik — da-si morda nehotč in nevedoma — dotični stranki izdatno škodo. In to se pri nas faktično godi. Kakor znano, prepuščeno je mestnem magistratu, da predpisuje in pobira razne davke — tudi državne. Posamični slučaji, koje so naši možje iz Skednja in od sv. Ivana naveli, pričajo nam, da se uprav pri pobiranju in prepisovanju davkov čestokrat dogajajo
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Jaz g. Cor&, poštnega komisarja za Kranjsko in g. dr. Thomanna, okrajnega glavarja za Kočevje, ne poznam osobno, pa me tudi nič ne zanimata, nego jaz bi le rad vedel, kedaj bomo Kranjski Slovenci pri poštni in politični upravi glede načelnikov toliko vredni, da se bodo nastavili taki ki ne bodo slovenščine no le ne črtili, nego jo tudi v toliki meri znali, kolikor je slovenska dežela zahtevati sme. Od poštnega komisarja g. Coiii jaz ničelne pričakujem, da se priuči iz lastnega nagiba slovenščini, ker mu zaradi njegove trde kože nihče ne more za njo zlesti; pač pa bi pričakoval od njega, da nam da nemško-slovenske poštne pečate, kakoršai so primerni uradnim napisom na uradnih tablah, že zaradi soglasja. Ko bi pa tega vendar sam ukreniti ne hotel, bi bilo to za nekatere naJe občinske urade kakor nalašč povod, pobrigati bo njim za to — seveda bres ozira na okolnost, bi-li ta korak enemu ali drugemu poštarju ali po-štarici ugajal ali ne ! — Glede okr. gla-
pomote in potemtakem tudi krivice davkoplačevalcem.
Možje iz Škednja so nam naveli raznih slučajev, ko so izterjevali davke, k i s o že bili plačeni. Mestna oblast je dotičnikom pošiljala poziv za pozivotu, stranko so pa seveda dosledno trdile, da so že plačale. Ali dotičnemu uradniku se niti ni zdelo vredno, da bi se v knjigah prepričal o istinitosti trditve stranke. Še le potem, ko so stranki provzročili obilo potov, zamude časa in stroškov, našli so, da je stranka govorila resnico — da je davek res že plačan.
Tudi se čeBtokrat dogaja, da jeden gospodar plačuje davke za druzega. Temu vzrok je ta, da pravočasno ne prepišejo lastnika, ko dotična posest preide iz jedne roke v drugo. Hioer pride res vsako leto geometer na deželo, ali njega posel izvrši ae ponajveč prepovršno. Geometer se navadno zanaša na podatke slavnega capo vile — osoba ta je v vsakem selu sakro sanktna — ta pa, hoteč ae dobrikati od poslancu mestne občine, mu podaja le pomanjkljive in nezanesljive podatke, da mu ne provzroČi preveč dela in truda. Vrhu tega je pa tudi mogoče, da je ca-povila sam slabo poučen, kajti ti selski veljaki se navadno ne izbirajo iztnej naj« razumnejših mož.
Tudi glede preskrbljevanja vode gode se okolici velike krivice. Škedenjci so se nebrojnokrati pritoževali, ali vse njih tožbe bile so glas vpijočega v puščavi, da-si bi bila odpomoč kaj lahka. V sv. Križu je pa postopanje v tem oziru uprav gorostasno. V to selo dovaža se voda iz Nabrežino in stane to dovaževanje vsako leto par tisuč goldinarjev. Delenje vode vrši se po botrih: kdor je bolji boter, je pa tudi z vodo na boljem, mesto da bi se oziralo na velikost posestva, Šte vilo družine in druge obstoječe razmere. In ravno v preteklem poletju bo ljudje kaj trpeli radi pomanjkanja vode. Kaj pa bi bilo, ako Bog pošlje nesrečo — ogenj ?!
varjev in njim podredjenih polit, uradnikov na Kranjskem pa bi smol pričakovati, da se bodo vsi taki, ki jim je doslej slovenski jezik — „španjska vas*, pred ko prej tega jezika ne le toliko naučili, da ga bodo pri občevanji „za silo lomili" nego tudi toliko, da bodo v njein u radovali, kar dosedaj šo niso; to izvestno tudi pa v prihodnje ne store, čo nismo mi Slovenci sami tolikanj zreli in zavedrio-„politični", da jih do te „ponižnosti" prisilimo ! Ne verujem pa tega ne, nego jaz verujem le to, da srno Slovenci v nekem oziru še vedno neke vrste „marionete", ki plešemo kakor drugi, a ne kakor sami hočemo ! Nad vse pa v zadnjom času baš kar se tiče postne in politične uprave! Ponižni smo kakor — golobje, vlada ima prav, da na* tako ljubeznivo — „gladi* !
Zdaj živimo sicer v predpustu, v dneh, ko človek rad pozabi na marsikaj, in si posnemajoč šege in navade druzih ljudi, privošči kakor mu „barometer v portemo-nais-u" dopušča, „veselja rajnkih ur;" v dneh, ko ni glasu o jeremijadah," ampak le se in ter tje zajavka kakšna politična kavka, ker jo zebe, ko so spomni, da smo Slovenci na svetu, i. t. d.; sicer pa ni opaziti posebnih nezgod v tem preklicanem
Izgubljeni bi biti. Čudo m se ua boste čudili, ako povemo, da bi se z isto svoto, kojo se v jednein sameiu letu izda za dovajanje vode, lahko zgradil primeren in pravilen vodnjak ! Na vprašanje naše, zakaj se to ne zgodi, odgovorili so nam možje : „Potem bi nekateri toliko ne zaslužili z dovažanjem vode !• Ni nam namen, da bi temu ali onemu podtikali sebičnost; verjeti celo hočemo, da take opazke ljudstva izvirajo iz hudomušnosti in zavisti, ki je povaodi doma; ali to pa reči mo mirno vestjo, da je fakt — da se v sv. Križ od daleč dovaža voda, ko bi lehko primerno malimi stroški zgradili primeren vodnjak — vendor-le gorostasen. Iz tega postopanja izvirajo za mestno občino veliki stroški, za vas Križ pa velika — nevarnost.
Kontoveljci in Škedenjci so nam naveli par prav drastičnih slučajev glede popravljenja potov in ccBt. Ta za« deva je za mestno oblast pravi circulus vitiosus. Ako zahtevajo posamična sela, da se jim popravijo poti, izgovarja se mestna občina, da ni denarja ; ako pa se dotična sela oglase, da hočejo sama in na svoje stroške popraviti slabe poti, zabrani se jim to, rekši, da s tem bi vasi posezale v delokrog mestne občine. Da je tako postopanje absurdno, kdo ne ve ? Stvar je torej taka: jaz ti ne popravim poti, ker nimam za to potrebnega denarja, ti je pa tudi ne smeš popraviti, ker bi segal v moj delokrog; jaz ti nikakor ne popravim poti, ali ti je tudi no smeš, ker spada popravljanje poti v moj delokrog. Ni-li to circulus vitiosus?! Zaključek pa: okoličan vozi po slabih poteh.
Veliko škodo provzročila jo mestna oblast Barkovljanskim ribičem, odvzemši jim prostor za sušenje mrež. S tem so revežem zamašili glavni vir dohodkov. Gospoda so na teiu mestu, kojega so ubogi naši, že po tekmovanju sosednih italijanskih ribičev doslej tlačeni ribiči krvavo potrebovali, nasadili neko drevje, o katerem pa vsak človek ve, da ne bode vspevalo, ker so
tla tik morja: priredili so v Barkovljah
—	ali hoteli bi prirediti — nekako i e-tališče. SetališČe v Barkovljah! Ne-čemo trditi, da bi to temu selu ravno škodovalo, ali toli krvavo potrebno pa gotovo ni bilo, da bi se v ta namen morala v nevarnost spraviti eksistenca mnogih ljudi. To je gotovo, da ribiči bolj potrebujejo prostora za šušenje mrež, nego Barkovljani šetališča. Ona mestna gospoda pa, koja češče pohaja Barkovlje, ne prihaja tu sem iskat šetališča, kajti pot ii mesta v Barkovlje je že sama na sebi zadosti šetališče. Čemu torej te premembe, ki so toli ogorčile čutstva naših Barkov-Ijanov ?! Kako naj ubogi ljudje zadoste
—	kar sicer rado store — svojim dolžnostim P! Barkovljani vedo dobro — in mi vsi vemo — zakaj da jih nekateri gospodje v mestnem zboru preko rame gledajo j ali Barkovljani so značaji in jih ne oplati vsak vihar. Prebili so tega, prebiti čejo še druge, ako jih jim je osoda za bodočnost naklonila.
(Dalje prih.)
predpustu. Pa vsaj rodi baš vtem Času med ljudmi ljubezen najlepši sad, ki si ga človek Im misliti more. V predpustu vrše se združenja ljudi (moških s ženskami seveda), in tu se vidi kaka „harmonija* vlada med tem in onim parom — na dan poroke in pa „ohceti;" tu se izgovarja „da11 tako glasno, krepko, ali, kakor bi dejal „forte", m tam zopet tako melodično — „mezzo forte* ali tudi nekoliko „piano," da Človeka res kar „gfttie," in zatem so seveda vname pitje, petje in ples, da se človek, gredoč mimo kake krčme nehotč jame v V* taktu premikati, a kako milo so mu sttiri pri — mesečni svitlobi, ko se nekako /avč, da gre sam, tako sam, s svojo
*enco proti domu! A danes ali jutri obide ga vendar veselje, čuvšega, kaka disharmonija je nastala tam in tam, ravno med tistima, ki »ta še pred tremi tedni v cerkvi tako glasno in „vneto* izgovorila besedico — „da!" Je ljudij na svetu, ki so pred pusta z neko strastjo vesele, in ga s pravo nervoznostjo v životu pričakujejo — kar deset mesecev naprej! Jaz so takim niti ne čudim, vsaj človek jo marsikaterim — norostim podvržen; bodisi da rad pojo, pije in pleše, bodisi da le rad to — gleda Čud ni, se mi pa zde oni, ki predpusta
Slovenskim delavcem.
IX. *)
Dokazali smo zadnjič, da pravo Življenje ni v tem, da bi se človek vedno mučil in delal jednako živini, ampak v tem, da ga prešinjajo blaga čustva, katera vspodbujajo k plemenitemu delovanju, in da posebna podpora blagemu čustvovanju so lepe misli, lepe misli pa da dobivamo vsled posebne vzgoje in posebnega lastnega šolanja tudi v poznejšem šolanju. Vsled tega smo trdili, da delo ni namen, ampak samo sredstvo za pravo življenje, in da torej ni človek v obče, torej delavec, ne samo za muko ali težavno delo na svetu; zato da se delavec po vsem pravu ustavlja takemu gospodarstvu, katero ga hoče iz-
*) Glej it. i. od 3. jati. 1891.
videti ne morejo. To so namreč tisti, ki si dobrot (posvetnih), ali privoščiti nečejo ali pa — ne znajo (mogoče včasi, da tudi ne smejo! —) Takim jaz sicer ne morem pomagati, ali smešni se mi zdč vendar, že zaradi tega, ker ne norč le med pred-pustom, nego kar med celim letom, in niti v spanji ne vem če so pametni! Oni sicer ne morejo za to, ali vrag jih kuriraj, — kajti: zaradi njih budalosti morajo drugi trpeti! Bolj slabo nego na nas druge, bode pa uplival letošnji predpust na neko učiteljsko moč nekje na Kranjskem. Kakor mi javi prijatelj od tam, privoščila si je Že pred pustom odveč zabave in užitka, čegar posledica je zdaj ta, da bodo imela posla hkratu s kazenskim zakonom in z deželnim šolskim svetom, kar je vsekako odveč za bitje, ki jo zdaj itak v slabi koži. (Toga gospoda nismo hoteli pobližje označiti, vsaj pravite sami, da je preveč hkratu prišlo nadenj. Op. urodn.)
Ni tedaj dobro, pravim jaz, naenkrat preveč použiti dobrega in — „rajskega veselja* ! In — pri tem ostanem!
Gadobfer.
rahljati samo za delo, ne da bi mu odmerilo primernega počitka in še bolj primernih sredstev za lastno nadaljnjo vzgoje*anje, kakor za vzgojo in skrb svojih otrok in t obče svoje rodbine. Sedaj nam je pokazati, na kaj se opira pravo delavcev, ko zahtevajo primeren zaslužek s primerno skrajšanim časom vsakdanjega dela.
Danes je dokazano, da najplodovitiši in jako veliki deli zemlje so še popolnoma neobdelani. Ravno do teh rodovitnih krajev ni mogla človeška roka, ker so bolj ali manj nepristopni zaradi velikih voda in močvirjev ali gozdov. Niti z današnjimi stroji ali mašinami teh plodovitih tal ne morejo pridobiti še za obdelovanje. Polagoma, kakor bo sila, človek zmaga tudi te težave. Na plodoviti, pa doslej še ne obdelani zemlji bo moglo dobiti Človeštvo toliko živeža, da se preredi ž njim dvakrat, trikrat in mnogokrat več ljudij, nego jih živi dandanes na vsej zemlji.
Zaradi zemlje torej ni strahu, da bi ne preživela človeštva, in naj bi se ono te toliko množilo. Dandanes so le posebni kraji, kjer se ljudje izseljujejo zaradi nedostatne hrane, ki jim jo daja zemlja; največ so pa celo v takih krajih krive izseljivanja bolj družbene in politične razmere nego pa neplodnost zemlje.
Ko bi politika ne postavljala jednih za gospodavalce, drugih pa za tlačane in sužnje, in ko bi nekateri stanovi ne pritiskali z znižano plačo delavskega stana, bi celo iz razmerno malo plodnih krajev ne bilo treba prebivalcem izseljivati se.
Da delavci skupno več pridelajo in izdelajo nego použijejo in dobijo odškodnine, razvidno je iz tega, da je okolo 200 milijonov ljudij na zemlji, ki se žive samo od svojih dohodkov, za katere se ne mučijo, temveč jim ti prihajajo iz dela vsakovrstnih delavcev. In ta sedmina prebivalstva vse zemlje ne živi, kakor je živeti delavcem, ampak v izobilju pozem-skega blaga, v razkošju in večih ali manjših potratah. Da bi bilo teh 200 milijonov ljudij preživiti samo tako, kakor žive raznovrstni delavci, in da bi se s tem, kar se potrati sedaj, porabilo na korist ostalega človeštva, torej tudi v smislu povišanja delavske odškodnine, bi se znatno zboljšalo gmotno stanje tega človeštva, in bi vsled tega nastopilo blagostanje v pogledu na omiko, pravo kulturo in vsled tega pravo življenje pojedinega in človeštva ekupej.
Kako blagostanje bi de le nastalo, ko bi se delavcem pridružilo tudi 200 milijonov ljudij, ki sedaj žive brez dela aamo od dohodkov! Delo bi smeli pri tako predrugačenih razmerah skrčiti vsak
On...
Povest grofa E. A. 8 a I i a s a.
IV.
(Dalje.)
Zmečkani vratnik njegove srajce, odtrgana ovratnica, a zraven tega posebni občutek nasilja na vratu in v grlu — so mu mogli služiti v odgonetko.
Na sebi čutit je jasno slede nečesa ali nekoga. Gotovo so ga Hkušale zadušiti v omedlevici šibke in slabotne roke. No stvar se ni posrečila s silo. V tem se ni moglo dvomiti.
Lorenc šel je hitro iz sobe in sredi poluteme napravil se v veliko dvorano, kjer je stal mrtvaški oder. Tu je vzdignil platno, ki je pokrivalo pokojnikov obraz, in tesno mu je bilo pri srci, ko je pogledal na-nj. Obraz grofa Zareck*>ga spremenil se je še bolj, kazal vse slede razpada in bil silno otekel. A nočni prišlec bil je na vid še bolj suh, kakor grof pred smrtjo.
„Navadna domišlija radi truda,u mislil si je Lorenc, ko se je tiho vračal nazaj v sobo. — „Govore o nekej prevari čutov. Kak drugi . . . Pokojnik'vender ni mogel priti dušit me. To je neumno !u
In Lorenc, kateri se je vsekdar od-
dan, in plača bi se povečala vsem ; to se pravi, delo človeško bi dobilo primer-niso ceno, s katero bi prestrojili pred vsem sedanje družbeno življenje in vso civilizacijo. Čaa bi ostajal vsem za vigojo otrok, za povzdignenje omike v šoli, doma in v vsem občem življenju. Ljudje bi imeli časa dovolj za delo in za poblaže-vanje, oplemenjevanje in v tem za osre-čevanje samih sebe.
Delo, katero se porabi dandanas za potrato, torej za reči in izdelke, ki niso neizogibno potrebni, porabilo bi se na take strani, kjer bi se pospeševala omika in prava kultura ne samo med nekaterimi stanovi, ampak prek in prek v Človeštvu.
In še ko bi bile samo take gospodarske razmere, katere bi ne dopuščale naglega obogačevanja, ampak počasno, bi mogli delavski stanovi dobivati boljšo odškodnino. Dandanes je pa tako, da jeden in isti človek postaja iz berača milijonar, v tem ko njegovi delavci ne privarčijo niti toliko, da bi vzgajali ali samo preživljali svojo rodbino.
Vse to naže, da današnje gospodarstvo ni pravo, ni zdravo in da se da to-rej popraviti. Učeni in za vsolej slavni Carey je Še poBebe dokazal, kako ravno dandanes vsak delavec pridela, izdela in v obče stori mnogo več, nego znaša njegova še toliko ugodna odškodnina. Pokazal je, da že jeden osamljen človek stori ali utegne storiti v jeden dan več. nego je vredno to, ker potrebuje za svoje ohra-njenje. Ako sta združena dva človeka pri-istem delu, storita skupno pa še več, nego dva osamljena delavca; kajti utegneta si delo razdeliti ali Be ga lotiti z združeno močjo tako, da je posledica ugodniša, nego da bi delala vsak sebi, ločena za isto delo. Ako je pa to resnično samo pri dveh delavcih, misliti si je lehko, koliko več da store delavci, ako jih je po več, na sto-tiue združenih pri istem in istovrstnem delu, in ako pri tem delu rabijo še razne tehniške pomočke ali raznotero stroje. Ravno delo, kakor se je popolnilo in dopolnilo v sedanji Čas, omogočujo doslej neslišana bogastva, v tem ko ostajajo delavci bistveno brez sada tega zboljšanja. Ravno moderna tehnika in moderni po-moČki v obče dokazujejo, da delavci atore na jeden dan, v določenih urah, mnogo več, nego znaša njih plačilo. To, kar dobo oni manj, ostaja podjetnikom, kapitalistom raznih vrst. To kar dobe delavci, je samo odlomek cene storjeuega dela, in ta odlomek je majhen in p r e m a j h e n. Da je ta odlomek delavske, še toliko ugodne plače prenizek, dokazuje to, da delavci ne
likoval v srčnosti in posebnoj drznosti, se je smejal . . ,
—	Objasnenja te neumnosti ni . . . No radi tega to vender ni manj — neumnost ! dejal je tiho, ko je iznova legel.
Črez poldrugo uro izšlo je solnce, v gradu je vse oživelo in začelo gibati se. Služabniki so se že prebudili in vsi so bili na nogah, gosti so se tudi vzdigovali in zbirali . . . Koj so bili napolnjeni s prebivalci in gosti dvorana, dvorne stopnice in ves veliki dvor grada. Vzdignilo se je pokojnikovo telo. Priletni aluge, ljubeči pokojnega grofa, izvzemsi Zahera, ponesli bo rakev na plečih ... Na strani začel je duhovnik molitvo in pogrebni sprevod dvignil se je črez dvor na viseči most. Služabniki in vsi posli sli so peš, dvorja-nje dvignili so se na konje, a za njimi se je raztegovala cela vrsta kočij, v katerih so se peljali starci in gospe.
Grad postal jo prazen, in sprevod, spustivši se v dolino, vil ho je kakor kača po dolini med zelenimi logi. Kmalu je izginil sprevod na horizontu iz oči j jedinega bitja — ne da bi znali vratarji, katere so ostavili v gradu in se neBo udeležili pogreba. Ta bil je Zaher.
—	Golobradec! izgovoril je zlobno, ko se je skril sprevod. — Celo pazil uesi, kdo in kdaj je zabil pokrov rakvi. In zdaj
morejo privarčiti toliko, da bi mogli fizično in duševno ugodno prerediti svojo rodbino, in da zaostajajo v izomiki, ter da jim ne ostaje dovolj časa nc za primeren počitek, Še menj pa za oslajšanje življenja v smislu omike in poblaževanja po naukih in umetniških užitkih.
Ta nedostatek, ki zadeva pred vsem delavski stan, in pa to, da je tega nedostatka krivo dosedanje obče gospodarstvo, vzbuja delavce in njih prijatelje, in obče delavsko gibanje sedanjega časa ne po-roenja v korenini nič drugega, kakor da bi se gospodarstvo sedanjega časa spremenilo delavcem na korist. Carey je dokazal, da bi ta delavska korist bila zajedno na dobiček kapitalistom in vsemu človeštvu.
Razvidno pa je iz vsega tega, da delavci imajo utemeljeno pravo, hrepeneti po povečanju svoje plače, po skrajšanju vsakdanjega dela s poboljšano plačo, ker to bi povzdignilo delavce v omiki in podelilo delavskemu življenju večo vrednost.
Videli smo, da se je delavcem družiti v ta namen, in da samo v združevanju je pomoček, ki jih privede bliže takemu namenu. —
S tem smo pri kraju z občimi opom-njami glede na slovenske delavce, da bi se vedeli ravnati nasproti tujcem in raznim listom, ki bi se jim ponujali v tujih ali domačem jeziku. Glede na to pa, kako jo najprimerniše družiti se slovenskim delavcem zato, ker so Slovenoi, hočemo pa podati v bodočo še nekoliko posebnih pojasnil.
Delavski prijatelj.
Politični pregled.
Notranje dežela.
V deželnem zboru češkem vrši se sedaj obravnava o deželnem proračunu. Poslanec T o n n e r je ostro grajal onih 13 staročeskih poslancev, ki so podpisali zadnjo izjavo Staročehov, a Be vender vzdržali glasovanja o predlogi glede deželnega kulturnepa sveta. Posl. Mattuš je zagovarjal te poslance ter izjavil, da Staročehi pripoznajo nemški uradni jezik glede skupne države, na Češkem pa more biti govor le o dve deželnih jezicih. — Generalni govornik »proti* dr. Herold je rekel, da bode Mladočehom moči z vsemi strankami praktirati izvzemši klerikalce. Generalni govornik „za", grofClam Martinic meni, da sprava se ni razbila; sprava ta da je državna potreba. Tudi Rieger meni, da je sprava neizogibno potrebna.
sam ne veš, kaj pokopuješ, kaj spravljaš na pokopališče. Bedak!
Med tem je jezdil baron Ohotskij, no ne za rakvijo, ampak pred njo, prvi v sprevodu. Mnogi gosti so majali z glavo in grajali ta prestopek običaja. Starci so govorili, da je to slabo znamenje. Kdor ide prvi pred pokojnikom, razun duhovstva in onih, kateri morajo biti spredaj, po vero-jetnem dokazu očetov in dedov, sam ne živi dolgo.
Lorenc, katerega je opomnil o znamenji pri izhodu iz grada mladi sluga, njegov ljubimec, odgovoril je samo smehljale se.
—	Ni dobro, baron, dejal je sluga. — Utegneto sami umreti med letom.
—	Živenje je drago, odgovoril je Lorenc, — ako je dobro. A kako bode moje — tega še ne znam.
Pogrebni sprevod dvigal se je počasi. Samostan, v katerem je imel biti pogreb, bil je kakih sto pet vrst od grada.
Ves čas, kar je jezdil Lorenc pred Bprevodom, gledal je naprej, kakor bi koga pričakoval. Ker je znal, da bo mu je grozil včeraj Krasinskij, da pošlje posle i/ grada, se je res bal srečati ljudij z oblastnije, ki bi ustavili pogreb in rakev z mrličem vrnili v grad.
(Dalje prih.)
Deželni zbor tirolski volil je nove deželne odbornike mesto odstopivših italijanskih. Poslanec Sordi je predlagal, da se predlogi odbora, tikajoči se avtonomija Tridenta, smatrajo nujnimi. Ker je večina vsprejela ta predlog, izjavil je namestnik v imenu cesarja, daje deželni zbor zaključen ter naprosil deželnega glavarja, da to takoj izvrši. Deželni glavar se je na to kratkimi besedami poslovil ter zaključil deželni zbor. — Najnovejša poročila pravijo, da so vsi italijanski poslanci položili svoje mandate. Obravnanja ob šolskem zakonu za tirolsko bo se razbila.
Organizacija uradov državnih želje z n i c se preosnuje in dobimo v bodoče — samo 4 poddirekcije. Za nafte južne dežele pride poddirekcija — v Gradec, da-si leži Gradec na periferiji teh dežela in ima Štajersko le neznatno državno-železniških prog, in sicer: Sv, Miha-Ljubuo, Gradec-Febring, Fehring-Fiirstenfeld in GIeisdoif-Weitz. Vse te proge skupaj ne znašajo nad 100 kilom. Ljubljana bi bila kakor vstvarjena za ta urad, a naša državnozborska delegacija je ob vsem tem lepo — molčala.
Vnanje države.
Povodom predatoječega pohoda n a-š e g a bodočega prestolonasled« nika v Petrogradu piše „Novoje Vremja" : „Nadvojvoda ni le zaželjen gost na ruskem dvoru, ampak v vsej ruski družbi; nikdo pri nas ne goji premišljenega nasprotstva do Avstrije*. — »Pet. Vjedomosti" imenujejo nadvojvodo zelo simpatično, za vse dobro zavzeto osebo in se nadejajo, da bode ta pohod pospe-ševal dobre odnošaje mej Avstro-Ogrsko in Rusijo. — V ruskih dvornih krogih ■e govori, da prestopi grška kraljičinja Sofija — sestra nemškega cesarja Viljema — k pravoslavni veri. S tem bi se omogočilo, neki drugi n e m i k i prince-sinji že pred poroko prestopiti k pravoslavni veri. Ker se ruski carjevič zaroči takoj, ko izvrši svoje potovanje, sluti ae po vsem tem, da se carjevič zaroči z jedno nemških princesinj.
Rum unski ministerski predsednik doiel je na Dunaj kjer si izprosi avdijencijo pri cesarju in obišče grofa Kalnukyja.
Spanja ka kraljica podelila je biviemu liberalnemu predsedniku Sagaatu red zlatega runa. Odlikovanje to priča, da kraljica jako previdno postopa in želi, z vsemi strankami dobro izhajati,
Brazilijska zbornica vsprejela je ustavni načrt v prvem branju, Ker pa je zaključila, da se provizorični vladi radi nekaterih činov izreče graja, odstopilo je vse ministerstvo.
Različne vesti.
Pogreb pokojnega Jakoba Goru p a bil je po želji soroduikov povsem priprost. Vender je lepo število rodoljubov spremilo pokojnika do hladnega groba.
Belgijski prestolonaslednik, princ B a 1 d u i n je nenadoma v prošli noči na plučnici umrl. Pred malo dnevi udeležil se je še vojaških vaj. Ob poluuoči prevideli so ga bv. zakramenti in ob 2. popolunoči izdihnil je svojo dušo. — Pre-stolonasledstvo preide sedaj na mlajšega brata pokojnika, princa Alberta, ki je 16 let star.
Umrl je ogrski primas, kardinal S i m o r.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vist v Rojanu, daroval je g. Iv. Bole dne 20. t. m. 1 gl. — Gospa M. J. iz Kontovelja je plačala 2 gld. za kazen, ker ni bila navzoča o priliki nabiranja darov pri veselioi.
Veliki ples „Tri. Sokola" je jutri zvečer v redutni dvorani gledališča Politeama Rosaetti. Vstopnice se dobivajo v čitalnici,
kavarni Commercio, in pri trgovcih M. Ker-žetu in Ivanu Valenčiču. Po občnem zanimanju soditi bode ta veselica jedna naj-krasnejših letošnjega predpusta. — Zajedno opozarjamo slavno občinstvo, da je zadnji dan pusta „maškarada* v isti dvorani. Uverjeni smo, da se letošnja maškarada ne vzdrži le na lanski visočini, ampak da bodemo tudi v tem pogledu mogli konsta-tovati zdaten napredek. — Pri obeh plesih avira vojaška godba.
Veselica pevskega društva „Danica* na Kontovelju.V nedeljo popoludne je burja svirala tako grozne melodije in združena z mrazom osmih stopinj tako neprijetno božkala potnika, da se isti ni mogel poprijeti druge misli, nego, kako bi prišel najprej v gorko zavetišče. A kljubu temu zbrala je veselica pevskega društva »Danica*1 na Kontovelju v dvorani gostilne „Štoka" toliko občinstva, ki se ni strašilo zapustiti v tem groznem vremenu svoje gorko bivališče, da je bila prostorna ta in ukusno opravljena dvorana do zadnjega prostorčeka napolnjena. Pevski društvi „A d rij a" iz Bsrkovelj in „Hajdrih" in Prošeka udeležili ste se polnoštevilno ; nadalje smo videli mnogo druzih Prose-čanov; a največ je bilo Kotoveijcev, tako da smelo trdimo, da ni bilo Kontoveljske družine, ki ne bi bila zastopana pri tej veselici. Vidi se, da Kontoveljci svoje pevsko društvo jako čislajo. A niso se ke-sali mnogobrojni udeleženci svojega pohoda, kajti zabavali so se izvrstno — veselica bila je sijajna. — Ob določeni uri stopi na oder društv. predsednik g. J. Prašel, pozdravi v kratkem govoru do&lece, razloži pomen in blagodejni upliv pevskih društev ter konča s trikratnim „živijo*-vsklicem na presvitlega cesarja. Navdušeni „živijo" razlegajo se po dvorani, godba zasvira „Cesarsko pesem*! katero poslušajo navzoči stoje in razoglavi. Zdaj nastopi krepki zbor in zapoje veličastno Hribarjevo „kantato*. Prelepi akordi te pesmi, ki jo je pevski zbor tako dobro pel, napravili so na občinstvo globok utis, ki se je izražal v burni pohvali. A krona vseh pevskih točk bila je lepa, čutapolna Zajčeva pesem „Nočni stražari*, katero je zbor tako ubrano, pravilno in s tako pri mernim čutom pel, da si bolje izvršitve misliti ne moremo. To petje napravilo je na poslušalce utis, da imajo pred seboj pevske veterane, a ne novince, ki danes v prvič stojč na odru. Navdušena pohvala sledila je tej točki, ki je potihuilo komaj ko se je vzdignila zavesa, da se zbor ponovi, ki je imel v drugič isti impozanten vspoh. Tudi deklamovalka nas je kaj prijetno iznenadila. Nismo si mogli domišljati, da bi priprosto deklć, tako lepo, tako moj-stersko moglo deklamovari. Deklamovala je namreč domačinka I. Danev M. Vil-he rjevo „Ljudmilo" s tako primernim naglasom, tako milo in ganljivo, da je bilo občinstvo kar zamaknjeno in do srca gi-njeno. Glasuo, več minut trajajoče odobravanje odlikovalo je na zaslužen način vrlo deklamovalko. Na to je sledila mila v jugoslovanskem narodnem duhu zložena F. Vilhorja pesmica „Oj djevojko milena*, katero je pel zbor z finim občutkom ter žel nove pohvale. — Igra „Vtutec* je občinstvo vrlo zabavala. Jezična a dobrosrčna Ana (g. Bizjak), Ijubezujiva Emica (I. Danev), trdovratni Trdož (M. Štoka), bahasti, a ravno tako nevedni doktor Skaza (g. J. Štoka) in palubi jeni France (g. I*. Prašel), ki brzda ukljub vsem zapeljivim skušnjavam svoj še preveč gibčni jezik svoji ljubljenki na ljubo, — vsi so bili na svojem mestu in vrlo dobro izpolnili svojo nalogo. Posebno pa moramo pohvaliti prekanjenega in zgovornega slugo (g. Jak. Štoka), ki je vedel občinstvo tako kratkočasiti, da Btnehu ni bilo ne koncu no kraja. Ob sebi se razumi, da ni mogla izostati laskava pohvala od strani občinstva. — Šaljivi zbor „Miha" je vredno zaključil prelepo to „besedo". Ta zbor, ki bi delal preglavico tudi dobro izurjenemu in skušcnemu zboru, pel se jo jako pra-
vilno, z dobrim ukusom in primernim humorjem. Kar čudili smo se spretni izvršitvi in izražali svojo zadovoljnost z nepretrganim rokoploskom in pohvalnimi vzklici. Tako se je končala „beseda", ki je zadovoljila vse navzoče ; in res nisi >idel kakor vesele obraze — razun jednega, katerega je najbrž beseda „cikorija", katero je izustil nagajivi sluga v igri, tako neprijetno dirnola, da je nejevoljen in zabavljajoč zapustil dvorano.
Po besedi razvila se jo v sosednih prostorih omenjene gostilne presrčna do mača zabava. Za lepim ubranim petjem treh pevskih društev vrstile so se vesele napitnice, ki so navduševale navzoče, in prijateljski zabavni pomemki; v dvorani pa je mladi svet v potu svojega obraza — častil boginjo plesa do ranega jutra, ne zmeneč se za zunanji mraz in tulenje kraške burje. Vsi smo se zabavali izvrstno. Sodba je bila soglasna: „Tako lepega večera že dolgo nisem preživel".
Mi pa čestitamo mlademu društvu na njega prvem a častnem uspehu ter mu želimo srečno prihodnost. Vi pa Kontoveljci, ki ste se kazali tako zadovoljni s prvim nastopom vašega društva, ter s tako po-hvalniniuii besedami omenjali nedeljsko veselico, pomislite, da se samo pohvalo je društvu malo pomagano, ampak da morate mu priskočiti z dejansko pomočjo, če hočete, da vas bode delj časa razveseljevalo.
Pevsko druitvo „Adrlja* v Barkovljah
ima nocoj svojo veselico. Začetek točno ob 8. uri. Ustopnina 30 nvč. — Mestno občinstvo opozarjamo na to veselico, katere vspored je jako zanimiv.
Vabilo na veselioo, katero priredi „Pevsko in bralno društvo" na Opčinah v prostorih g. Malalana dne 1. februvarja t. I. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. IIaydn: „Cesarska himna* godba 3. H. Volarič: „Za dom" zbor. 4. Stritar: „Preširnova oporoka", deklamacija. 5. M.Brajfta: Predobri Bože*, zbor. 6. A. Leban: „Sladka kislica", zbor. 7. Šamberg-Starč : „Blaznica v I. nadstropju*, šaloigra. 8. Gastrono-mična tombola. 9. Ples. Med posameznimi točkami svira domača godba. Začetek ob 6. zvečer. Ustopnina za neude k besedi 20 kr. za osebo, k plesu 60 kr. za moške Udje plačajo polovico. Sedeži po 10 kr. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Občni zbor pevskega druitva „Zarja*
v Roj h ti u vršil se je minolo nedeljo v pro štorih otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda, katere je odbor podružnice v to blagovoljno prepustil. Navzlio uprav sibirskemu mrazu in divji burji zbralo se je dobro število udov ; osobito delujoči udje so bili zastopani polnoštevilno. Zbor je odprl g. Anton Škabar, tačasni predsednik, v kratkih besedah omenil namen društva in njega velik pomen tu v predmestjih Trsta ter povabil navzoče, da zakličejo presvitlemu vladarju Nj. Vel. cesarju trikratni ,živio", čemur so se pričujoči odzvali. Na to je prečital tajnik, g. Josip Kataian poročilo o društvenem delovanju od dobe zadnjega občuega zbora, dne 20. aprila 1890. do danes. Iz poročila posnemamo, da je društvo imelo v minolem letu mnogo neprijetnosti, ker boriti se je moralo za svoj osbtoj. V društvu samem so se namreč porodili nekateri neprijetni nemiri, ki so zakrivili, da ni moglo tako plodonosno delovati v narodno probujo, nego je bilo pričakovati. Radi nepričakovanih ovir, odpovedal so je tudi prejšnji predsednik, na čigar mesto je potem odbor volil zaporedoma dva druga. Odborovemu energičnemu delovanju gre vsa čast, da se je društvo zopet vtrdiio ter da sedaj lepo napreduje. Vaje, ki so so moralo po loti radi vročine pretrgati, so se zopet začele pod vodstvom g. Fliegeljn«. Skrb se je pred vsem obrnila do cerkvenega petja in zbor se je naučil krasno mašo, a sedaj se uri dalje v narodnem petju, čigar gojitev morala bi nam vnem biti sveta. — Iz poročila blagajnika gosp. Ivana Marija Bole posnemamo, da je društvo v minolem letu imelo skupnih dohodkov gl. 128.65. Sroškov
pa — za učitelja, sobo, knjižnico i. dr. — vkupe 107 gold. ; prebitka je tedaj bilo 20 gl. 55 kr. Ako se temu prišteje lanski preostanek 79 gl. 80 kr. ima sedaj društvo, v gotovini 100 gl. 35 kr. Kakor je iz teh podatkov razvidno društvo v gmotnem obziru dobro vspeva. Hvala vsem rodoljubom, ki so pripomogli k povoljnemu vspehu Pri točki „posamezni predlogi* oglasilo se je več udov ter izrekalo svoje želje. Mej družim se je odločilo, da se po možnosti oproste vplačevanja tednine delujoči udje, ki se s petjem zadosti trudijo ; svoto, ki odpade, pa naj bi društvo pridobilo s prirejanjem veselic in zabavnih večerov. — V novi odbor so se izvolili: predsednikom g. Just Piščanec ; tajnikom g. Ant. Škabar ; blagajnikom g. Iv. M. Bole ; odborniki gg. Josip Kataian, Josip Ferluga (Bela), Josip Požar, Anton Bremic ; progledoval-cem računov gg. Golob Franjo, Šinigoj F. Ferluga Jakob. — Po končanem dnevnem redu predlagal je nek ud, naj bi so o tej priliki spomnili tudi velezaslužnega soro-jaka, ki se že petindvajsetlet let trudi za blagor nas okoličanov v mestnem in de-ŽHvnetu zboru ter mu poslali v izraz svoje zahvale in udanosti brzojavno čeBtitko na njega visokem odlikovanju po presv. cesarju. Ta predlog je bil vsprejet navdušenjem in odposlala se je takoj brzojavna častitka g. Ivanu Nabergoju. — Slednjič se je še novi g. predsednik na kratko zahvalil na ska/ancm mu zaupanju ter povabil vse ude, da Bkupno in složno delujejo v edini smoter proslavljenja in razvoja ljube slovenske narodnosti tu ob predmestjih tržaškega mesta.
Plesni van6ek. Na zahtevo mnogih udeleŽnikov plesa „Tržaškega podpornega in bralnega društva*, kateri je bil dne 10. t. m. v dvorani „Tersioore* (via Chiozza št. 5), da se priredi še jeden ples v isti dvorani, naznanjamo, da bode veselični odsek istega društva priredil na pustno soboto dne 7. februvarja t. 1. v isti dvorani plesni venček, h kateremu bodo imeli pristop razun društvenikov tudi povabljeni in po istih vpeljani gosti, kakor oBtalo slavno občinstvo. Ta plesni venček obeta biti nekaj posebnega. Naznanila in povabila se bode v kratkem razpošiljala. PleBaloem, katerim ni mogoče udeležiti se Sokolovega velikega plesa in njegove ma-skerade, bode ta plesni venček gotovo dobro prišel, ker plesi tega društva se odlikujejo zaradi svoje neprisiljenosti in ugodne zabave.
Vabilo k besedi, ki se priredi v dan 1. februvarja t. 1. ob >/>8. uri zvečer v prostorih „Goriške čitalnice" v proslavljcnje petindvajsetletnega delovanja g. Ernesta K 1 a v ž a r-ja na dramatskom polji. Slav-nost bode obsegala besedo, banket in ples. Vspored benedi delil se bode pri vstopu. — Kdor Be hoče udeležiti bauketa (po 1 for. za osebo brez pijače) naj se oglasi vsaj do poludne 1. februvarja pri odboru ali čitalničnem čuvaju. Gospodje plesalci naj izvole priti v salonski obleki. Vstopnina za osebo 50 kr., za družino for. 120. Vodstvo druitva „Unlone operaiaTrie-
stlna* nas prosi, da objavimo, da društvo to priredi svoj ples dne 1. februvarja t. I. v gledališču „Armonia." Gledališče se odpre ob 7. uri, plen pa prične ob 8.
„Hrvatska čitaonica* v Kastvu priredi dne 1. februvarja zabavo v svojih lastnih prostorih. Vstopnina za osobo 1 gld. — za družino 1 gW. 50 kr. Začetek ob 7. uri zvečer.
Vojaški nabor. Mladeničem, rojenim leta 1870., ki imajo v Trstu domovinsko pravico se javlja, da jo v četrtek dne 5. februvarja žrebanje v vojašnici c. kr. mornarici. K temu Činu morajo ali sami priti ali pa se po kaki drugi osebi dati zastopati. Ako se to no zgodi, povleče zanje številko kaka uradna oseba.
Slovenci v Ameriki Od srca smo se radovali izvedši iz privatnega pisma, da se rojaki naši, živeči onkraj oceana, tudi zavedajo svojega rodu in da po z d r u ž e-vanju sitbo za dušni in telesni blagor.
Iz omenjenega privatnega pisma poizv«imo, da so si rojaki naši, živeči u T o \v e r u (Minesota) v mesecu avgustu osnovali družbo sv. Cirila in Metoda, ki jo nekako podporno društvo. Družba šteje 180 članov. V blagajnici imajo že 1275 dolarjev. Pogoji za vsprejem so naslednji ; a.) član mora biti katoličan ; b.) rojen Slovenec. Ako ni Slovenec, čeprav slovenski zna, se ga ne vsprejme ; izjema je le glede Čehov, Poljakov in Hrvatov: ti-le se vspre-jemajo za člane pod istim, pogoji, kakor Slovenci; c.) član mora biti Avstrijec. Društvo ima tri odseke: bolniškega, gospodarskega in k n j i ž n i s k e g a. Društvo je tudi uniformovano. V kratkem si naroče avstrijske oficirsko kape, katere bode pa na roži imele črki C. M. mesto F. J. 1. V kratkem vrši se slovesnost bla-goslovjenja zastave in je pisec rečenega pisma obljubil, doposljati fotografijo te slovesnosti. — Posebno nas je pa presenetilo, videvše na vabilih k mesečni seji podpisano: „Tiskar niča društva sv. Cirila in Metod a*. (Gospod urednik, stojte: pa ne da bi bili to sami pohajači, ker so zbirajo v društvih?! Vsaj po teoriji, ki je veljavna v nekem selu tam na Vipavskem, bi se dalu tako soditi. — Opomba stavčeva.)
Iz spodnje okolice se nam piše : Kakor doznajomo iz gotovega vira, naštel je Ca-povilla v Barkovljah „v svojih* popiso-valnih polah 600 Italijanov! Kako radi bi pregledali dotične pole cele Barkovljanake župnijo, ter nekoliko zasledovali načinu tega popisovanja; g. Capovilla ne bi bil gotovo tega vesel, kajti za gotovo Temo, da v celi Barkovljanski župniji ne živi nad 200 Italijanov — in še med temi je polovica podanikov iz bližnjega kraljestva! „Lingua usuale" so pač napisali raznim domačim renegatom in napravili lepo število umetnih Italijanov — ali da nam pohrustajo tako lepo število slovenskih duš — ne bi bili mislili. Lepo bode izgledala ta okoličanska statistika.
Iz Doline se nam piše : Za pokojnim učiteljem Valentinom Preložnik-om bodo molitve in sv. maša v BorŠtu 29. januvarja t. 1, ob 9 uri zjutraj; pri peti maši pojejo učitelji in prijatelji. Toliko v naznanilo brezštevilnim prijateljem pokojnega, nam nepozabnega in v vsakem obziru vzglednega tovariša.	B.
Neprijetna najdba. Dne 22. t. m. na večer našli so v hiši št. 10 v ulici Via degli Artisti mrtvo truplo novorojenega deteta. Sodnijška komisija došla je takoj na lice meBta. Mrliča so prenesli v mrtvašnico.
Pevskemu druitvu „Zarja* v Rojanu pošiljalo je uredništvo „Slovanskega Svetu* brezplačno svoj list, istotako uredništvo „Kmetovalca*, na čemur se odbor društva po nas iskreno zahvaljuje. Isti odbor izraža srčno zahvalo tudi slavnim društvom „Matici Slovenski*, „Glasbeni Matici* in „Dramatičnemu društvu* v Ljubljani za podarjene knjige in muzikalije, kakor tudi vsem gospodom, ki so kaj v to pripomogli.
0 priliki plesa „Trž. pod p. in bralnega društva* držanega dno 10. t, m. prispela so podpisanemu vodstvu naslednja darila, in sicer so darovali: Vi^okorodni g. namestnik vit. Rinaldiui gl. 10, mlin Eco-nomo gl. 10, Trgovinska zbornica gl. 10, Ilaggiconsta gl. 10, Gentiluomo Oskar gl. 5, ravnateljstvo „Lloyda" gold. 5, baron Reinelt gl. 5, Kovačevič Ivan gl 5, Mor-purgo & Parente gl. 5, ekcel. Defacis J. gl. 5, Dušan Ristič gl. 5, Pichler Karlo gl. 5, Kalister Franjo gl. 5, Polley Oskar gl. 5, Konzulat ruski g. 4, Albori I. gl. 3, Dreher Andrej gl. 3, Leitenburg pl. Josip gl. 3, Seuglievich Cristof gld. 3, Družina Mnnkoč gld. 2, družina Truden gl. 2, dr. Turk Andrej gl. 2, Mahorčič Ivan gld. 2, Zborni Anton gl. 2, društvo „Trui\vay" gl. 2, poštno ravnateljstvo gl. 2, Flego Peter, kanonik gl. 2, Godnig Fran gl. 2, Počkaj Anton, Pertot dr. Simon, Kržč Martin, Olifčič Ivan, Klemene Jakob, Perhauc Iv. Živic Val. M., Abram Fran, Jeršek Fran,
Sever Bernard, Klodič-Sabladoski, Yičič Anton, tiskarna Dolenc, Jerina Vekoslav, in Črmelj Ivan vsaki po 1 gld.; Vrabec Ant., Kravo« Fr. in Bregant Matija vsaki po 50 nČ. ; preplačali ustopnino gg. Mate Ifandić 50 nč., Kalister V. 50 nč., Josip Paternost 50 nč., Lampe Ant. 50 nč., Iv. Oulin 50 nč., N. N. 50 nvč. Skupaj 143 gl. 50 nvč. — Svim darovateljem izreka vodstvo društva tem potom svojo nujsrč-nišo zahvalo. Bog jim plati !
Znamenito za cerkvene predstojnike.
Denašnji številki priložen jo i l u s t r o-
▼	an prospekt znane firme I. B. Burger
▼	Griidnu (Tirolsko), katera se priporoča častiti duhovšini in cerkvenim predstojnic štvotn za napravo cerkvenih in hišnih altarjev, kakor tudi tabernakeljnov vj vsakem »logu. Firma ta ima na ogled ! mnogo narisov in fotografij za vse one, koji bi hoteli kaj naročiti. Prodaja tudi reliefe križevih potev z okvirji (v vsakem »logu), kakor tudi kolekcije jaslic vsake mere in po vsakem vzorcu,; katere je moči postaviti na altarje ; sled-i' njič božje grobe itd. Mnogo spričeval cerkvenih predstojništvi in risih cerkvenih oblasti govore jako pohvalno o skulpturah Purgerjeve firme, in vredno je, da vsakdo prečita denašnji številki priložen cenik in ga hrani za slučaje, aku bi potreboval lesenih kipov in oprsij.
Zah vala.
Vsem gg. znancem in prijateljem, ki so ruej dolgim in mučnim trpljenjem pokojnega
JAKOBA GORUPA
ukazovali svoje sočutje, ki so pokojnika spremili na žalostni poti do groba in nam ob tej priliki iskrenimi besedami izražali svoje sožalje, izrekamo prisrčno zahvalo se zatrdilom, da nam je bilo izraženo sočutje v teh britkih treuotkih v veliko tolažbo. Trst, 22. januvarja 1891.
V imenu svojcev:
FILIP GORUP
brat.
Kfitranove sladčice
kat ere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	13-30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izd«lke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladJHce podobno onim. ki doh.tjnjo iz inozemstva
Te slndčioe imajo isto inoč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsulo), lažj- se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. I)a se ogne ponarejanju lia enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drug«j besedo Catranie. V T r s t u se prodajejo t lekarnici Prendini v skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Bratje „Sokoli!"
Naprošeni ste, da se jutranjega plesa udeležite v društveni obleki.
12
Na adar !
Odbor.
„Slovansko pevsko druitvo* v Trstu.
P. n. gospoda pevci so naprošeni, da se točno udeleže vsakega vtorka in petka skušnje v „Delalskem podpornem društvu" in to ob zvečer. — Gospodičine pevkinje imajo odslej vsaki ponedeljek ob 8 uri zvečer vajo, ter so naprošene, da se je vdeleže
Odbor.
Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor se prodaje na debelo blago 2« gotov denar).
Caaa od far.	do for
Kava Mocca.......100 K.	196 —	128.—
ltio biser jako lina . „	109.—	lli,—
» n • • „	1-20.-	122.-
SantoB lina..... „	104,—	106.—
„ srednja ... „	98 -	100. -
Guatemala..... „	114.—	116.—
Fortoriooo ..... „	126.—	128,—
San Jago de Cuba . „	136.—	187,-
Ceylon piant. lina . . „	128,—	12.—
Java Malang. zelena . „	117,—	118.—
Campinaa..... „	—.—	—
Kio oprana .... „	116— —.—
„ lina...... „	105.—	106.-
" srednja .... „	97.—	99.—
Oasiia-ligae- v zabojih . . „	•„»«.-	uU.bO
ICaclBov cvet..... „	890____400.—
lager Bengal...... „	23 —	24 -
Papar Hingapore..... „	51,—	52 —
Peiiaag...... „	43.—	45.—
Batavia...... „	43,—	47.—
Piment •lamnika..... „	33.—	—.—
Pitrolej ruski v sodih . . lOU K.	7.25__
p v zabojih . „	8.—
Ulj« bombažno amerik. . . „	30.— 32._
Lecce jedilno j. f. gar. „	41.—	42 —
dalmat. s certifikat. . „	43.—	44 —
namizno M.S.A.j.f. gar. „	66.—	36,—
Aix Vierge ..........55,—	55.-
» ............87 —	65. -
Boftici puljeski ..... „	8 50	—.—
daluiat. s cert. . . „	_,_ _
Smokve puljesko v sodih . „	13,— 14._
„ v vencih . „	17,50
Limoni Mesina......zaboj	4.__4 50
Pomeraače Pulje«ke .... „'	4 _	4 5q
Kandlji Bari I.a.....100 K.	1KJ,-	n<J._
dalm I.a, h cert. „	— ___
Wpom......... „
Bit italij. najtineji ... „	20.—	2>>,50
„ srednji ... „	19. _	19.50
Itangoon extra| ... „	16.50	—.—
„ I.a J carinom „	14.75	15.— H.aJ ... „
Snltaai&a dobre vrsti . . „	54.—	58.—
Suho grozdje (opaia) ... „	—._	_...
Oibabe....................25.-	27.-
Slanlkl Yarmouth .... sod	13.-	14.—
Polmevk« s rudne velikosti 10U K.	35,—	—.-
velike..... „	33.— _.—
Sladkor centrifug. v vrečah „
eertifisk..........30.50	—
Faiol Coks....... „	13. _
Mandoloni..... „	10.25	—
svetlorudeči .... „	9 25	—._
temnorudeči .... „	—.___
bohinjski...... „	10.—	—
kanarček...... „	10.50	— .—
beli, veliki .... „	10.50	-.-
zeleni, dolgi .... „	9,_	—.—
okrogli ... „	_.—
mešani, Štajerski . . „	8.—
Haalo . ■........ „	b3.—	85.-
Lastnik pol. družt^o „Edinost".
Županstvo v Šturiji javlja, da bode letni 1 somenj v soboto,	<{[
31. januvaija t. L
pred Svecnieo.
Županstvo občine Sturija
17. januv. 1891.
v
Zupan: Defranceschi.
Varujte konje!
Nakupil sem za polovico nnvadne cene vso zalogo neke velike slovite tovarne za konjske plahte. - Oddajcm torej, dokler hode dopuščala zaloga, velike debele, široke, neobrabljive konjs'-e plahto po skrujno nizkih cmsh: Konjske plahte eden in pol nntra dolge in Si-.	roko komad gld. 1.50
Konjsko plahte eden in tričetrti metra dolge
.	in Široke komad gld. 1.80
Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rumenodlukusto, doable	„ „ 3.50
Mosposke plahte posebno line	„ „ 8,—
Tigraste plahto posebno fine	„ „ l<»._
Bouret svilene plahto	„ r 3.50
Proti gotovem plačilu ali poštnem povzetja razpošilja tovarniška zaloga
8. Altmann,
Wien, I., Dominikanerbastei Nr. 23.
—7	Exporteur.
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jomftra za dober vspeh tudi pri najBlab&ih dimnikih, za najnižjo cono petnajst flold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem novo ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Kntero-koli drugo delo po pogodbi.
Z a sto p tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanjo toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnico in drugo različne potrebe industrije.	iq__io
Ključavničarska delavnica
Josipa Zoli gl
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Prašek za prsi,
(Ne kaš^jig).
navodilom 10 - 10
Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim afekcijam. — Ena skatljica stane 30 kr.
ZnhnVinl mine prece.i« ak°ae
4JUUUUU1 pomaže z .Algofonom'.
Stekleničica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „Al dueMori", „Piazza grande" v Trstu. Zvunanja naroČila izvrfiujejo se z obratom poste.
PRILIKA!
Vslod amoričanskih čolnih odnoSajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno ini je torej vsuki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezasiiSano nizko ceno
a. v. gld. 1.B5.
Tn krasno ogrinjala d. be se v vseh barvah, svitla in temna, s krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in pol metra široka. Da spravim blago hitro v denar prisiljen sem razprodati te rute za cono po nič Razpošilja na vse atrani po poštnem povzetji	7—15
S. Altmann,
Wion, I., Dominilcanorbastei 23,
2 Forinta 5 do 10
stalna zaslužba bez kapitala i pogibelji pružamo svakomu koji se hoće baviti ruzprodajom srećaka i vriednostnih papira, zakonom dozvoljenih Po. nudbe pod naslovom srećko (Lose) na ekspediciju oglasa. J. Daaneberg, Wien I., Kmnpf^usse 8.
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitvo posojila, ali pa kot volilo svojej družini (polica je nanireu iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, kor ob priliki nenadejane smrti zaostali po izplačanju zavarovano glavnice zadobe posesestvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročenee, ker jo moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v nit'jsehojno osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenj« je za vse slučaje najgotovejša, najvarč-nejša in najboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	15—23
Kako in s katerim načinom je najložje dobili to polico, pove ustmeno ali pismeno, povsem diskretno in brezplačno.
Asnecuranz
Ober Inspektor „Klein"
Wien, II. Ob. Donaustrasse 59 ; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zudevah osobnega kredita.
KMETIJSKO BERILO
y.a nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr, trdo vezan 60 kr.
„Posebnosti"
puriSko svetovne razstave in dunajske poljedelske razstave.
„Čudež novega veka
je elektromehonični uiigateo iz srobronikelna, krasno emailliran, ki ae užge po mehaničnem pritisku pri najhujSem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpovš. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad ald. a. v. 1.50.
.Neizogibno potrebno za vsacega*
je ameriČansko univerzalno orodje; to obstoji : iz jednih kleSč, 1 kladiva. I noža, 1 potezalea vijakov, 1 potezalca zamaškov, 1 stiskaloa zamaškor in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodjo more se kaj prikladno r žepu nositi in ntuno saino: komad 1 gld.
„Vse novosti proseza"
novo iznajdetii aparat na pnr za kuhnnjo, s katerim se more v najkrojSem Času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho, krompir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora a, r. gld. 8.50 Za 8 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5.—
„Ni je še bilo-
Huhonia-nnsle<* za brušenje nožev in k6s, s katero se moro v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. a kratka za vsacega in stane samo: komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebniši za vsako gospodinjo11
je univerzalni kuhinjski apurat. s katerim je mfiči v 2 minutah prirediti maslo, ame-^tano. sneg, chateau itd. — in v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadje itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogreSati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
„Tako zabaven in podučljiv"
je novoiznujdeni žepni mikroskop, 4000krnt povokSano vidi se vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu jo tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki iznajdbi kos je"
novost maSiiie za kuhanje so Špiritom, katera pripravi v troh minutah pečenko, krompir. prikuho, čuj, kavo, s kratka : vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo z:i Špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznujdba stane samo: komad a. v. gld. 5. — „Koliko je ura"
pove regulirana ura-budnica v krasnem oklepu iz nikelna, s kazalcem sekund in z budilni-kom na zvonce, k čudovito zveni. Ta uru teče in budi točno in stane samo: komad a. v. gld. 3.50. Vse tu koristne stvari dobč se suino proti gotovem plačilu ali postnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
WIEN	7-15
I., SclionlatMiigasse Nr. 13,
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu