I


)  / /

Latinska slovnica.

Po gimnazijskem učnem načrtu z dne 20. marca 1909, št. 116.662

spisal

dr. Jos. Pipenbacher.

Odobrena z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 17. julija 1910. št. 30.117.

Cena v platno vezani knjigi K 3’20.

K. k. Studienhihliothik Laibach

V Ljubljani, 1910.
Založil L. S c h w e n t n e r.


Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

Prvi del.

Glasoslovje.

Latinske pismenke.

Latinščina ima teh-le 24 pismenk ali črk: A a, B b, C c,  1
D d, E e, F f, G g, H h, I i, K k, L l, M m, N n, O o, P p,

Q q, R r, S s, T t, U u, V v, X x, Y y, Z z.  Izgovarjajo se
vobče kakor dotične črke v slovenščini.

Pismenke se dele:

1. v samoglasnike ali vokale a, o, u, e, i, y,  ki so 2
dolgi ali kratki.  Dolgi vokali imajo v tej knjigi nad seboj —
kot znak dolžine, n. pr. a —  dolgi a.  Kratki tukaj navadno
nimajo znaka kratkosti 'L Znamenje — nad vokalom pomeni, da
je zlog lahko dolg in kratek (= syllaba anceps,  dvojnotrajen
zlog), n. pr. hoino  (človek), leo  (lev). — Dva vokala v govoru v
eden glas združena imenujemo dvoglasnik ali diftong,  ki
je vedno dolg. Navadni diftongi so: ae, au, oe;  le v malo be¬
sedah se nahajajo eu, ei, ui.

2. v soglasnike alikonsonante,kiso  vse ostale črke,
izvzemši h.

Rimljani so pisali le z velikimi črkami. Sedaj se piše ve- 3
lika črka le kot začetnica: 1. početkom govora in vsakega
stavka za piko; 2. pri lastnih imenih in za priimke rabljenih
pridevnikih: Roma, Alexander Magnus;  3. pri pridevnikih, ki
so izpeljani od lastnih imen, in njih adverbih: populus Ro-
manus  rimski narod, Latine loqm  latinski govoriti.

Glede izgovarjanja je še pomniti: 4

1. Polglasnega e latinščina ne pozna.

2. I i  se rabi v latinščini tudi kot soglasnik/,  namreč:
a)  v začetku besed pred samoglasniki: ius  (pravo), iam  (že), iz-

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

1

2

govarjaj jus, jam;  seveda se tudi v sestavljenkah izgovarja i  kakor v njih
sestavinah: iniuria (in-iuria), quoniam (quon-iam), adiungS (ad-iungo)  =
injuria, quonjam, adjungo; b)  sredi besed med samoglasnikoma:
maior  (večji), ieiunus  (trezen, tešč), izgovarjaj major, jejunus;  toda tenuia,
tenuior — tenuia  (4 zložno), tenuior.  V  grških besedah je i  vedno
v o k a 1:  Iapetus  (Japet), lones  (Jonci), izgovarjaj I-apetus, I-ones.

3. U  in V  so Rimljani izražali z V: VELVM  = velum  (jadro).

4. Diftongi, ki jih slovenščina nima, se glase: ae  kakor nemški a,
oe  kakor nemški d, au  kakor slovenski av  (nemški au), eu  kakor slovenski
ev, ei  in ui  kakor slovenski ej  in uj:  n. pr. aetas  = atas, pauper  = pauper
(prim. zdrav = zdrau), poena  = pona, heus  = heus  (prim. šumevci = šumeuci),
ei  = ej, huic  = hujk.

Pripomnja. Znak razstave (diereze, ločitve)  " znači nad drugim
izmed dveh vokalov, da se izgovarjata ločeno: poeta  (pesnik), reci po-eta.
Rabi se pa tudi lahko samo znak dolžine ali kračine: poeta, neuter = neuter
(nobeden od obeh), reci: ne-uter.

5. Y (gpsilon)  se nahaja le v nelatinskih besedah; izgovarja se kakor
nemški ii: pijramis  (piramida), dgnastes  (mogotec).

6. S se glasi med vokali iste besede in v zvezi ns  -j- vokal
kakor slovenski z, sicer kakor s; ss = slovenski  s;  rosa  (roža)
= roza; mensa  (miza) = menza; sum  (sem) = sum; iussu  (na povelje) = jusu.

7. K  se je pisal in se piše redno v besedah Kalendae  (Kalende, prvi
dan vsakega meseca) in Kaeso  (Kezo) ter njih kraticah Kal., K.  Sicer so pa
Rimljani izgovarjali c kot k : celer  (hiter), caecus  (slep), = heter, kakus.  Sedaj
izgovarjamo c  kakor slovenski c pred e, i, y, oe, eu,,  sicer kot k; n. pr.
Cicero  (Ciceron) = Cicero,  toda cacumen  (vrh) = kakumen.

8. Q  se nahaja le v zvezi z u  in se glasi kakor slovenski kv : quas
(katere) = kvas.

9. V zvezi ngu  se izgovarja u  pred vokali kakor  v: sanguis
(kri) = sangvis;  takisto pri su  pred  dolgimi debelnimi vokali:  suavis
(sladek) = svavis;  toda: suus  itd. (svoj), suo  itd. (sijem), suis  itd. (svinje).

10. H  ni soglasnik, nego le znači, da je naslednji vokal nadahnjen
(aspiriran); izgovarja se rahlo kakor nemški b v začetku besed: habeo  (prim.
Ijaben, ijolen); nekatere besede se pišejo poleg h  tudi brez h : have  = ave
(zdrav bodi), humor = umor  (tekočina), herus = erus  (hišni) gospodar.

11. Kakor slovenski h,  nemški 6)  se glasi eh;  izprva rabljen le v tujkah,
n. pr. chorus  (kor), archon  (arhon), se nahaja pozneje tudi v latinskih besedah,
n. pr . puleher; sch  je slovenski sh: schola,  reci: shola.

12. Th — t  z nadahnjenim sledečim vokalom, ph = f;  oba se rabita
le v tujkah, n. pr. pharetra  (tul), theatrum  (gledišče), reci: faretra, theatrum.

13. X  in z  sta zložena konsonanta; x = cs  = slovenski  ks:
lux = lucs,  reci: luks  (luč); z (zeta) = ds  = s I o v e n s k i dz;  rabi se le v
tujkah : gaza,  reci: gadza  (zaklad).

3

14. Ti  so Rimljani izgovarjali vedno kot ti.  Sedaj se
glasi ti  pred vokali  kot  ci,  izvzemši za s (x), t,  n. pr. natio,  reci:
nacio  narod, toda totTus  vse(ga), ostium  ustje, mixtiO  mešanje, Attianus
Atijanov, atijanski. Tudi  v tujkah se izgovarja ft'vedno  kot  ti: Boe-
Otia  (Beotija), Miltiades  (Miltiad).

Glavni glasovni zakoni.

A.  Vokali in diftongi.

1. Vokali a, e, i, o, u  se cesto izpreminjajo tako, da krep- 5
kejši nastopajo namesto slabših, pa tudi narobe (jačenje, slab¬
ljenje samoglasnikov). Tako menjava:

a) a  z o,e,i: pars — portio; patior — perpetior, cado  — occido;

b) o  z u, i: adolesco  — adultus; bomo  — hominis; e z o,

u: tego  — toga, gener(is)  — gemis;

c) u z e 'm i: opus  — operiš, optumus  — optimus;

d) e z i: rego  — corrigo, facili  — facile.

2. Dolgi  vokali postajajo v koncu besed pred r, l, m, t,
kratki,  pred tid, nt  tudi sicer: dolor, animal, ripam, lau-
da(n)t, laudandus, laudantis;  dolgi so v: fur  (tat), sal  (sol),
sol  (solnce) — v sestavah : nondum, undecim, quindecim, vendo,
guTntus, nuntius.  Vokali so kratki tudi pred vokali in pred h
— vocalis ante vocalem brevis  —: deleo, finio, prohibeo,
traho.  Izjeme so:

a) vokali pred izpahnjenim konsonantnim i: Gal, PompeT,

reicio  iz : Gaii, Pompeii, reiicio.

b) ei  v gen. in dat. 5. deklinacije po predstojecem i: facieT,

diet,  toda fidei.

c)  rodilniki na Tus: illius, uriius.

Pripomnja. Pri pesnikih tudi unius  itd.; vselej atius  (gen.).

d) fio;  le pred er  je i  kratek: fierT, flerem.

3. Vsak vokal pred gtn, gn, nf, ns, nx, tict  postane
dolg:  agmen, magnus, infra, mens, (mentis), iunxi, iunctum.

4. I (j)  med dvema vokaloma izpade v: eum, eam , eo, eunt
za: ejum, ejam , e/o, ejunt;  takisto pri Gal, PompeT,  in iacio
v zloženkah: ab-icid, de-icio,  za: Gap, Pompeji, abjicio.

5. Diftongi se izpreminjajo sledeče:

Iz ae  postaja T,  iz au  postaja d ali u: laedo  — allldo,
plaudo  — explodo, claudo  — concludo.

6

4

B.  Konsonanti.

I. Razdelitev konsonantov.
Konsonanti so:

Nemim in zvenečim konsonantom pripadata sestavljenca
x in z.

II. Izpreminjava konsonantov.

7 Konsonanti se tudi v latinščini često izpreminjajo.

1. (7  + ? = ct: ago  — agtum  — actum.

2. b-\- s = ps: nubo  — nlibsT  — nupsi;  vendar: urbs, plebs, trabs.
b-\-t — pt: nubtum  — nuptum; b  v ab, ob, sub  ostane pred s, t: absolvo ,
obsideo, obtineO.

3. c, g~\-'s  = x: lucs = lux; figo — figsi  — ftcsi — fxxi:  ali (po
predstoječem l, r)  = s: mergo — mergsi — mersT; spargo — spargsi —
sparsi; mulceo  — mulcsi  — mulsT.

4. d, t-\-t  = ss: concut-tum = concussum, ced-tum = cessum;  ali
= st,  pred r  in na koncu besed: rod-trum  = rostrum, ed-t = est.

5. d, t  + s  = ss: ced-sl — cessi;  ali = s: divid-si  — divisT, art-s  —
ars, laud-s  — laus.

6. c -f -l, m, n, r — gl-, g m, gn, gr: nec-lego  = neglego, sec-mentum
— segmentum.

7. m,  izvzemši pri circum,  pred d, t, c, g, q, s, n, i  (= j)  se izpre-
minja v n: eum-dem = eundem, com-tineo  = contineo, hum-ce  = hunc,
com-gero  = congero, com-gmro — conguTro, com-sterno  = consterno, com-

5

necto  = connecto, quom-iam  = quoniam  (dvozl.), com-iungo  = coniungo
pred quam  lahko /^ostaja: tamquam,quamquam,  toda: (n)unquam.  Nasprotno
se izpreminja n v m  pred b, p: rumpo, cumbo,  iz: ru n po, cunbo,

8. s med dvema vokaloma prehaja  vf  (rotacija): onesis  —
oneris, geso  — g ero, uso  — Uro, hausio  — haurio; esam  — eram, dišimo

— dirimo;  če pa stoji mesto ss,  ostaja: haesi, rlST, suasr,  takisto v sestavah
po vokalu predloga: de-sido, pro-sequor  in pri vasis.

9. Cesto se skupaj stoječi konsonanti izenačijo (= popolno izena¬
čenje, popolna asimilacija;  vsaka druga je nepopolna, glej zgoraj):
facil-simus  — facillimus, fer-se  — ferre, vel-se  — velle, ced-sz  — cessT,
ed-se  — esse, pot~se  — posse, tol-no  — tollo, sup-mus  — summus, prem-sl

— pressT, celer-simus  — cellerimus.  — Predlog ad  se enači vselej  pred c
in t: adcurro  — accurro, adtingO  — attingo,  navadno  pred p  in s: ap-
probO, assuesco,  nikdar  pred b, m, v, i (= j); ex  se le pred /asimiluje, ta¬
kisto dis: ex-fugio  — effugio, dis-fluo  — diffluo; ob, sub  se asimilujeta
pred c, f, p: ob-casus  — occasus, ob-fendo  — offendo, ob-pono  — opponO,
sub-cingo  — succingo, sub-ficio  — sufficio, sub-pleo  — suppleO; sub  tudi
pred g  in m: sub-gero  — suggero, sub-mergo  — summergo.

10. Med m  in s, /  se vriva p: sumo, sum-p-si, sum-p-tum,  toda: hiems.

11. Zaradi ložjega izgovora odpadejo včasi začetni konsonanti (odpad
soglasnikov):  (g)natus, (g)navus, (t)latus, (s)nix, (g)nosco.  Sredi besed
izpadajo (izpad soglasnikov),  zapustivši navadno dolg predstoječi vokal
(nadomestna zateza): dis-ducO  — diduco, didcsco  — disco, adgnOscO  — agnOsco,
lucsna  — luna, spargsT  — sparsl, fulgsl  — fulsi, fulctum  — fultum, bovs

— bos, nigvs  — nics  — nix.

12. Koncem besede ne stojita dva enaka konsonanta, zatorej: fel, mel,
os, as, far,  mesto podvojenega končnika. Tudi skupni rd  in ct  ni na koncu,
zato le: cor, lac  za cord, lact.  Sploh more biti na koncu le: -nt  in konso-
nant(a) -f- s: amant, urbs;  osamljene so oblike: est, vult, fert.

Kvantiteta (quantitds)  ali količina zlogov.

Zlog je dolg ali kratek. Dolg je: 8

1. prirodno, natura  — prirodna dolžina,  ce je v
njem dolg vokal ali diftong: mater, pmus, persona, penuria,
caecus, poena, gaudium;

2. stavno, positione  — stavna (pozicijska) dol¬
žina, ce za prirodno kratkim vokalom stojita vsaj dva soglas¬
nika ali sestavljenca x, z:  ferre, templum, dux, gaza.  V pozi¬
cijsko dolgih zlogih se vokali izgovarjajo kratko:  v ars  n. pr.
se izgovarja a  hitro kakor n. pr. v aro.  Zaraditega tudi taki
vokali nimajo nobenega znamenja. — Qu  je enostaven soglasnik,
torej ne tvori pozicijske ali stavne dolžine. Tvori jo pa konsonant
i  (tudi ce  je izpahnjen) s predstoječim konsonantom: abicio

(- u u -).

6

Vendar je zlog kratek, če sledi za njegovim vokalom nemi
soglasnik s tekočim / ali r: multiplex, quadruplus, arbitror, me-
dtocris, Impigra.  Vedno kratek  je zlog s prirodno kratkim
vokalom, za katerim je le eden (ali nobeden) konsonant.

Naglas.

9 Vsaka beseda ima le na enem vokalu glavni naglas
(akcent). Ta je:

1. pri dvozložnicah  na prvem (predzadnjem) zlogu:
mater, pater, avus.

2. pri mnogozložnicah  na predzadnjem zlogu, če je dolg,
drugače na predpredzadnjem: inctdd, inermis, tncido, homines,
mensaque, mensaque, paterque;  s privešenkami -que, -ve, -ne
zložene besede imajo tudi na kratkem predzadnjem zlogu na¬
glas, če je mnogozložnica (= prvi del sestave) sama naglašena na
predpredzadnjem zlogu: omnia  — omniave, corpora  — corpo-
raque.

O consilT  itd. gl. § 26; assuefacis, -fis  itd. gl. § 133, 7.

Dostavek.  Tudi tujke se ravnajo glede naglasa v la¬
tinščini po latinskih pravilih: aer, lampas, pTjramis, theatrum,
philosophia, dijnastes, Nemea, Oedipus.

V grščini imajo vse te besede naglas drugod.

Razzlogovanje.

10 1. Vsaka beseda ima le toliko zlogov kakor vokalov
in diftongov.

2. Od dveh skupaj stoječih vokalov, ki nista spojena v diftong, spada
torej vsak k drugemu zlogu: e-o, de-us, e-am.

3. Konsonant med dvema vokaloma pripada k naslednjemu zlogu:
lau-do, pa-ter.

4. Od dveh ali več konsonantov med dvema vokaloma se jih jemlje
toliko k naslednjemu zlogu, kolikor jih more začenjati kako latinsko  besedo :
ma-tris (tribuo), ca-stra (stramen), fel-lis, fac-tus, sump-sT(psallo  ni latinska
beseda); ch, ph, th  se seveda ne ločijo: Bac-chus.

5. Sestavljenke se ločijo po svojih sestavinah: co-eo, sub-est, ob-itus,
trans-igo.

Ločila

11  rabimo v latinščini sedaj ista kakor v slovenščini.

Drugi del.

Oblikoslovje.

O govornih razpolih.

Latinščini rabi kakor slovenščini devetero govornih raz- 12
polov ali besednih plemen, namreč:

1. samostalnik, nomen substantivum,  substantiv;

2. pridevnik, nomen adiectivum,  adjektiv;

3. števnik, nomen numerale,  (numerale);

4. zaimek, pronomen,  pronomen;

5. glagol, verbum;

6. prislov, adverbium,  adverb;

7. predlog, praepositio,  prepozicija;

8. veznik, coniunctio,  konjunkcija;

9. medmet, interiectio,  interjekcija.

1.—4. so imena,  nomina,  6.— 9. členic e, particulae.  Imena
in glagoli se v govoru pregibljejo, so pregibni, členice so ne-
pregibne. Pregibanje imen se imenuje sklanjatev,  declinatid,
deklinacija, pregibanje glagolov spregatev,  coniugatio,  konju-
gacija; pridevniki (in nekateri prislovi) se tudi stopnjujejo; to
pregibanje se imenuje stopnjevanje, comparatio.

Pripomnja 1. Substantiv je ali nomen concretum,  ki imenuje stvar
ali reč; ali nomen abstractum,  ki zaznamuje dejanje, stanje, lastnost:
laudatio  hvaljenje, valetudo  zdravstveno stanje, magnitudo  velikost.

Pripomnja 2. Pri substantivih je treba gledati: 1. na spol, 2. na šte¬
vilo, 3. na sklon, 4. na deklinacijo.

Spol.

Tudi v latinščini razlikujemo troji spol, genus:  moški, genus  13
masculmum  (m.), ženski, genus femimnum  (f.), srednji, genus
neutrum  (n.).

8

Spol  je  naraven ali slovničen. Prvi se razodeva  po
pomenu, drugi  po  končniku  samostalniških debel.

Glede spola pomni:

14  1. Osebna imena  se ravnajo po prirodnem  spolu.
Zato so masculTna  n. pr.: nauta  brodnik, agricola  poljedelec,
Persa  Peržan; femimna  n. pr.: mulier  žena, Venus  Venera.

Pripomnja. Slovnični spol imajo: copiae  (vojaške) čete, excubiae  in
vigiliae  straže; auxilia  pomočne čete, manucipium  suženj (sužnji), servitium
sužnji.

2. Stvarna imena  se ravnajo po slovničnem  spolu,
o katerem se bo govorilo pri deklinacijah.

Vendar so:

a)  imena rek razen Matrona  in Alia  moškega spola,  n. pr.:

Sequana, Tiberis.

b)  imena dreves na -us  ženskega spola, n. pr.: populus  topol,

quercus  hrast.

15  3. Tujke imajo svoj domači spol. Zato so feminlna  (kakor
v grščini) imena mest, otokov in dežel na -s n. pr.: Corinthus,
Cyprus, Salamis, EpTrus;  nadalje: Babglon, Carthago, Lacedaemo,
reki Lethe  in Styx.  —

MasculTna  so: navadno mesti Orchomenus  in Oreus;
vselej dežele Bosporus, Isthmus, Pontus  in Hellespontus; tripus
trinožnik, scTpio  (palica), elephas  (slon).

Neutra  so: substantivi na -ma:poema  pesem; pelagus  (morje).

16  4. In d e clinabilia  (§53, 1. prip.) so neutra , n. pr.: fas
pravo, scTre (tim m)  (tvoje) znanje, Delta, Argos.

17  Commune  ( communis generis  skupnega spola) se zove
samostalnik, ki je moškega spola, kadar znači moško bitje,
ženskega, kadar znači žensko bitje.

N. pr. cTvis  m. državljan, f. državljanka; comes  m. sprem¬
ljevalec, f. spremljevalka, dux  m. voditelj, f. voditeljica, canis
m. pes, f. psica; bos  m. vol, f. krava.

18  Mobil  e  (premičen) imenujemo samostalnik, ki ima za
moški in ženski spol posebno obliko: magister  učitelj — magistra
učiteljica, dominus  gospod — domina  gospa, rex  kralj — regina
kraljica, servus  suženj — serva  sužnja, gallus  petelin — gallina
kokoš, leo  lev — leaena  levinja, cervus  jelen — ceiva  košuta.

O spolu živalskih  imen še pomni:

Nekatera imena imajo za vsak spol posebno besedo: aries

19  oven — ovis  ovca, taurus  bik — vacca  krava.

9

Druga so vkup  n a ( epicoena ), ki imajo za moško in za
žensko bitje samo eno obliko; ta ima slovnični spol. Tako je
corvus  krokar, anser  gos, passer  vrabec, pavo  pav, turtur  grlica,
vultur  jastreb samo moškega spola, rana  žaba, feles  mačka,
vulpes  lisica vselej ženskega spola. Ako se hoče zaznamovati
prirodni spol, se pristavi mas  (moški) za moški spol, femina
(ženska) za ženski, n. pr.: anser femina  gos, feles mas  maček.

— Nobeno živalsko ime ni srednjega spola.

Število (numerus)

je v latinščini le dvojno: ednina,  numerus singularis,  20
singular, in množina, numerus pluralis,  plural,  ki služi
tudi za slovensko dvojino.

Sklon (casus).

Sklonov je v vsakem številu šestero, namreč: 21

1. imenovalnik, nominatTvus,  nominativ (= nom.);

2. rodilnik, genitTvus,  genitiv (= gen.);

3. dajalnik, dativus,  dativ (= dat.);

4. tožilnik, accusattvus,  akuzativ [= ak(uz).];

5. zvalnik, vocativus,  vokativ (== vok.);

6. ločilnik, ablativus,  ablativ (= abl.).

Nominativ in vokativ sta nezavisna sklona ( casus rectt),
ostali štirje so zavisni skloni ( casus oblTqui).

Pripomnja. Ablativ je prevzel tudi službo dveh drugih sklonov, ki sta
se bila v latinščini kmalu izgubila, lokativa (mestnika) in instrumentala
(orodnika). Od prvega se je ohranilo nekaj ostankov, n. pr. doml  doma. run
na kmetih, od drugega le modo  le.

Deklinacija.

Deklinacij je v latinščini pet. Značilna za poedine je 22
končnica gen. sing.; ta je pri:

I. ae,  II. i,  III. is,  IV. us,  V. ŠT.

Debelni končnik, ki se kaže pri vseh deklinacijah v gen.
plur. pred sklonilom (r)um,  je pri

I. a,  II. o,  III. i (u)  ali konsonant, IV. u,  V. e.

Tudi v latinščini nimajo vsi skloni različnih oblik. Enaki so: 23

1. nominativ in vokativ, izvzemši besede II. deklinacije na -us;

10

2. v pluralu dativ in ablativ;

3. pri neutrih nominativ, akuzativ in vokativ. V pluralu imajo ime¬
novani skloni vedno končnik -a kakor v slovenščini.

Prva ali a-deklinacija.

24  Po prvi deklinaciji se pregibljejo besede, ki se končujejo
v nora. sing. na -a,  v gen. sing. na -ae.  Substantivi a-deklinacije
so ženskega spola, izvzemši imena mož in rek (gl. § 14.).

Primer: rosa;  deblo: rosa.

poljedelec.

Tako se sklanja tudi ženski spol adjektivov in participov
na -us (-er  le adj.), -a, -um: bonus  dober, bona  dobra, bonum
dobro, amatus  (3) ljubljen (3).

Pregiblji: magna gloria  velika slava, puella laudata  po¬
hvaljena deklica.

Pripomnja 1. F a mili a  družina kot atribut substantivov pater  oče,
mater  mati, fdius  sin, filia  hči ima v gen. sing. poleg ae  tudi staro konč¬
nico -as;  torej pater familias  hišni oče, gospodar, mater familias  gospo¬
dinja, filia familias  domača hči.

Pripomnja 2. Dea  (boginja) in filia  imata v zvezi z deus  (bog) in
fdius  radi razlike v dat. (abl.) pl. -abus,  torej; filiis filiabusque.

Pripomnja 3. V zloženkah s -cola  in -gena  rabijo pesniki v gen.
pl. -um  mesto -arum: caelicolum, terrigenum.  — Amphora  (vrč) in drachma
(drahma) pa imata tudi sicer pri števnikih češče -um  kakor -arum: duo
milia drachmum  (2000 drahem).

Pripomnja 4. Pred imeni živih bitij in poosebljenih stvari se latini
od z a (ah),  s (z) s cum:  od gospe a domina,  z gospo cum domina.

11

Druga ali o-deklinacija.

Besede druge deklinacije se končujejo v nominativu sing. 25
na -us, (-r), -um,  v genitivu sing. na -i.

I. Primera: hortus  vrt, donum  dar.

Debli: horto, dono.

Singular

II. Primeri: puer  deček, ager  polje, vir  mož.

'Debla: puero, agro, vTro.

12

Debelni vokal je o,  ki je pred sklonilom -s  in -m  oslabel
v u;  debli: horto, dono;  nominativ: hortos, dono m  — hortus,
donum.

Besede na -r  so prvotno končnico -us  izgubile; deblo: puero,  nom.
puer  mesto puerus  (prim. numerus);  iz agros,  deblo agro,  je nastalo
agr;  v to obliko se je v nominativu in vokativu  radi ložjega iz¬
govora vrinil e: ager.  — V vseh sklonih  je  e  pred r,  če pripada
deblu. Debelni e  imajo:

puer, 'socer,  2  vesper, 3 gener,
4  liber,  5  miser,  6  alter, 7  terier,
8 asper, 9 prosper,  cesto ]0 dexter,
zloženke na -fer  in -ger,  n. pr.
u sTgnifer  in 12  armiger,
Vi frugifer  in 14  corniger.

'tast (sveker), 2 večer, 3 zet,

4  prost, 5  beden, 6  drugi, 7  nežen,
8  hrapav, 9 povoljen, 10 desen,
"zastavnik, ' 2  orožnik,
13 plodonosen, 14  rogat.

Pripomnja. Oblike dextrx  (gen. sing.), dextra, dextrum  so mlajše nego
one, ki e  obdrže.

Vsi adjektivi in participi na -us, (-er  le adj .), -a, -um
se pregibljejo v moškem in srednjem spolu po drugi deklinaciji,
n. pr. bonus  (dober), laudatus  (pohvaljen) kakor hortus, tener
kakor puer, niger  (gen. nigri,  črn) kakor ager, bonum  (dobro),
laudatum  (hvaljeno) kakor donum.

V latinščini imamo le eno pridevnikovo obliko tudi za moški spol.

Sklanjaj: oculus niger  črno oko, ventus prosper  ugoden
(-dni) veter, magnus equus  velik(i) konj, bellum parvum  mala
vojna, puer laudatus  pohvaljen (i) deček.

Pomni: satur  (iz saturos,  gen. saturi), -a, -um  sit.

Opomnje.

26  1 . Substantivi  na -ius  in -ium  skrčijo često v genitivu

sing. il  v I;  naglas ostane prvotni: filius  — filii  — filT, con-
stlium  — consttiT  — consilT (!), negotium  — negoti;  toda vedno:
egregiT, pil  od egregius  (izvrsten), p ius  (pobožen).

2. Lastna imena n;# ius, aius, eius  imajo vokativ sing.
na -T: Horatius  — HoratT, Vergilius  — Vergili (!), Gaius  — Gal,
Pompeius  — Pompei;  tako tudi: filius  (sin) — fili; meus  ima
mi; mea, meum  pravilno, torej mi fili, mea filia.

3. Deus  (bog) ima v vok. sing. de us,  v pluralu nom.,
vok. navadno dii  in dl,  redko dei;  dat. (abl.) diis  in dTs,  redko
dels.

13

4. V gen. plur. imajo um  mesto d rum:

a)  navadno besede za denar ali mero  v zvezi z glavnimi
števniki: nummum (-us,  novec), denarium (-rius,  denar),
sestertium (-ius,  sesterc), talentom (-um,  talent), iugerum
(-rum,  oral);

h)  včasi iTberT  (otroci): liberum;  vselej duumviri  (dva moža),
decemvin  (desetorica): duumvirum, decemvirum; fabrum
(fabri,  rokodelci) v zvezi s praefectos  (načelnik pionirjev),
deum (deus)  v zvezi: pr o deum hominumque fidem;

c)  imena narodov, redko v prozi: Celtiberum,  cesto pri pes¬
nikih: Danaum, Argivum;

d)  nekateri števniki, n. pr. duum  (navadno duorum),  zlasti
distributivni. (Prim. § 77.)

Slovnični spol.

Substantivi na -us  in -r  so moškega, na -um  srednjega 27
spola. Izjeme:

Poleg imen dreves, mest, otokov in dežel  (gl. §§ 14,

15) na -us  so feminina: alvus  trebuh,  colus  (gen. tudi
colus)  preslica, Aumas zemlja;  neutrum je vselej virus
strup,  navadno vulgus  nižje ljudstvo.

Pripomnja. Grške besede: dialectus  narečj e, diphthongus  dvoglas¬
nik  in druge so ženskega spola kakor v grščini (§ 15), pelagus  morje je
neutrum.

Tretja deklinacija.

Po tej deklinaciji se pregibljejo besede, ki imajo v gen. 28
sing. -is.  Debla se končujejo na konsonant ali na vokal  i,
dve  debli sta na u: gru  in su.  Nom. sing. se končuje različno.

Po debelnem končniku delimo tretjo deklinacijo v konsonantno
in vokalno.

A.  Konsonantna deklinacija.

Deblo besed konsonantne deklinacije dobimo, če odpah- 29
nemo v gen. sing. sklonilo is.  Ker imajo besede te deklinacije
po prirastku sklonil v drugih sklonih več zlogov kakor v nomi¬
nativu (vok.), se imenujejo neenakozložnice (imparisyl-

14

lab a): m ds  — moriš, homo  — hominis.  Nominativ je brez
sklonila ali pa ima sklonilo s.  — Po tvorbi nominativa delimo
konsonantno deklinacijo v dve vrsti.

Prva vrsta.

30  Tej pripadajo besede brez sklonila v nom. Debla se kon¬
čujejo na: l, r, n, s.

Primere: consul  m. konzul, natio  f. narod, corpus  m. telo.

Debla: consul, nation, corpos.

Singular

Tako se sklanjajo n. pr. sol (solis)  m. solnce, sal (salis)  m.
sol, sermo (sermonis)  m. govor, homo (hominis)  m. človek,
ius (iuris)  n. pravo, honor  in honos (honoris)  m. čast , fulgur
(fulguris)  n. blisk, mulier (mulieris)  f. žena, genus (generis)  n.
rod.

31  Pripomnja 1. Debla z dvema enakima konsonantoma: fell, mell, oss,

ass, farr  odpahujejo v nom. sing. enega (gl. § 7, 12): nom. fel  n. žolc, mel
n. med (-u), os  n. kost, as  m. as (penez), far  n. žito.

Pripomnja 2. Kratki debelni e  pred n  v nom. sing. prehaja v zavisnih
sklonih v i  (gl. § 5, 1) carmen  — carminis  n. pesem, nomen  — nominis  n.
ime, flamen  — flaminis  m. flamen (svečenik).

Pripomnja 3. Pri deblih na n s predstoječim o  odpada n  v nom. sing.:
leč  — leonis  m. lev, sermo -Onis  m. govor. Kratki debelni o  se preobraža
v zavisnih sklonih v i: homo  — homonis  — hominis, imago  — imaginis  f.
podoba, toda: Macedo -onis  (tujka!) Makedonec. — Mestna in gorska imena
z O  pred n  pa imajo v nom. -on  kakor v grščini: Babglon, Marathon,  toda
le: Carthago  (izposojenka!), navadno Lacedaemo.

15

Pripominja 4. Debla: ma.tr, patr, fratr  dobivajo v nom. (vok.) sing.
pred r e: mater  — matris  mati, pater  — patris  oče, frater — fratris  brat;
(prim. agr  — ager).

Pripomnja 5. Debla na s,  izvzemši vas,  izpreminjajo debelni končnik
s  med dvema vokaloma v r  (gl. § 7, 8): mo s  običaj, gen. mos-is — moriš;
honOs  čast, gen. honos-is — honoris; iz  genitiva je prodrl medvokalni r  tudi
v nom. pri: robur  n. moč, arbor  f. drevo, color  m. boja, tudi honor  poleg honOs.

Pripomnja 6. S-debla in debla ebor, robor, iecor, femor  slabe d in
d v nom. (vok., ak.) v u: corpos  nom. corpus  n. telo, genes  nom. genus  n.
rod, lepos  nom. lepus  m. zajec, Veneš  nom. Venus  Venera, ebur  n. slono-
kost, iecur  n. jetra, femur  n. stegno. — / se izpreminja v e  pred r  pri:
cinis,  gen. cineris  (mesto cinis-is)  pepel, pulvis,  gen. pulveris,  prah.

Dostavek, ium  mesto um v  gen. plur. imajo enozložnice:
as  m. as, mas  m. moški, mus  m. miš, os  n. kost, torej:

assium, marium,
ossium, murium.

Spol.

Substantivi prve vrste konsonantne deklinacije so vobče 32
masculina.

Feminina  so:

1. po prirodnem spolu (gl. § 14), n. pr. mulier  žena, Venus
Venera, Ceres (-eris ) Cerera; tujke (gl. § 15) n. pr. Salamis (-Tnis)
Salamina, Lacedaemo  (- onis ) Lacedemon.

2. na -do, -go  in abstracta  na -io: consuetudo (-inis)
navada, imago (-inis)  slika, orado (-onis)  govor. — Tudi nado
(narod), reg id  (kraj) in leg id  (legija) so (kot v pravem po¬
menu abstraktna) fem.

Pripomnja. Vendar so moška na -do  in -go: ordo (-inis)  red, cardo
(-inis)  stožer, margo (-inis)  rob (kraj), ligo (-onis)  motika.

3. arbor (-oris)  drevo in teli us (-uriš)  zemlja.

Neutra so :

1. substantivi, ki se končujejo v nom. sing. na -ar, -ur,

-us  (seveda razen imen živali, gl. § 19), -men  in z debli na -ll:
far (farris)  žito, ebur (-oris)  slonokost, vulnus (-eris)  rana,
flamen (-inis)  veter, fel (fellis)  žolč;

2. na -er: iter, ver, cadaver, iter (iti ne ris)  pot, ver (ve-

verber-is, papaver ris)  pomlad, cadaver (-eris)
truplo,

verber*  (v sing. 1 e gen. in
a bi.) udarec, papaver  mak.

16

3. na -s: os, os, vas  in aes os (oris)  usta, os  ( ossis )

kost, vas  ( vasis)  posoda,
aes  ( aeris ) med (-i).

4. marmor, aequor  sta na -or marmor (-oris)  mramor,

aequor (-oris)  morska gla¬
dina.

Druga vrsta.

33 Po drugi vrsti kosonantne deklinacije se pregibljejo be¬
sede, ki imajo v nom. sklonilo  s. Debla se končujejo na
neme soglasnike: c, g, d, t, b, p, v.

-c: duc,  nom. duc  + s = dux; -g: reg,  nom. regs  =
rec  + s = rex  (gl. § 7, 3.); -d: ped,  nom. ped  -j- s = pes-, -t:
milit,  nom. milit  + s — nules  (gl. §§ 5, 1; 7, 5.); -b: trab,  nom.
trabs; -p: stirp,  nom. stirps;  -o: le ni v,  nom. nix  (iz strig  [«j s)
in bos  (iz bovs);  po tej vrsti se sklanja tudi hiems, hiem-is.

Pripomnja. Le v nom. sing. spada k tej vrsti senex (= senec  -{- s),
sicer pa k prvi: sen-is,  itd.

34 V zavisnih  sklonih se pritikajo na debla ista  sklonila
kakor pri prvi vrsti: -is, -T, -etn, -e; -es, -um, -ibus, -es, -ibus.
Sklanjaj torej po primeru c o risu l (natio): dux, ducis  vodja,
rex, regis  kralj, grex, gregis  čreda, calix, calicis  kelih, laus,
laudis  hvala, civitas, civitatis  država, mlles, mTlitis  vojak ,princeps,
prmcipis  prvak.

V gen. plur.  obdrže (kot bivša z-debla)  pred sklonilom
-um  prvotni debelni -i  in imajo torej - ium:

1. (latinski) substantivi, katerih deblo se končuje na dva
konsonanta, n. pr. ars, art-is  umetnost: artium, mons, montis
gora: montium, urbs, urbis  mesto: urbium;  — parentes  (pl.)
starši ima češče um: parentum.

2. lis, litis  prepir, fauces  (nom. pl.) golt, nix, nivis  sneg,
fraus, fraudis  prevara, torej:

fraudium, lltium, faucium,
nivium,  včasi civitatium.

Pripomnja 1. Dos, dotis  (dota) ima dotum  ali dotium.

Pripomnja 2. V a k. plur. se nahaja včasi starejša končnica z-debel:
is: artTs, partis,  poleg artSs, partes  (gl. § 37, 4).

34

Spol

substantivov te vrste je vobče ženski.

Masculina so:

1. po prirodnem spolu, n. pr. dux, ducis  vodja;

2. substantivi na -ex -icis, -es -itis, -ns (-ntis ) razen gens,
mens  in frons,  n. pr.: pollex -icis  palec, vertex -icis  vrh, gurges -itis
žrelo, limes -itis  meja, fons—fontis  studenec, pons—pontis  most;

3 . calix, grex  ter paries, calix -icis  kelih, grex  — gregis

zraven lapis  ino pes  čreda, paries -ietis  stena, lapis

-idis  kamen, pes  — pedis  noga.

Dodatek.  Po tvorbi nominativa (brez sklonila) k prvi, po
deblu k drugi vrsti konsonantne deklinacije pripadajo neutra:
cor  — cordis  srce, tac  — lactis  mleko, caput  — itis  glava, grške
besede  na  -ma (matis),  n. pr.: poema -atis  pesem. Sklanjajo
se po corpus,  le pri grških je -um  ali -orum, -Ts  mesto -ibus:
poematum (-orum), poematis  (dat., abl.).

B. Vokalna deklinacija.

Po tej deklinaciji se sklanjajo: 1 . besede, katerih deblo 35
se končuje na -/. Imenujejo se enakozložnice  (parisgllaba),
ker imajo v nom. in gen. sing. enako število zlogov; nominativ
tvorijo ali s sklonilom s ali so pa brez njega; 2. besedi grus
in sus.

1. /-debla.

a)  nominativ s sklonilom „s“  (sigmatski nom.).

Besede /-deklinacije, ki tvorijo nominativ s sklonilom s,  30
se končujejo na -is  in -es.

Pripomnja. Sem spadajo tudi štirje substantivi na -er,  kojih deblo se
končuje na konsonant ri,  namreč: liter  meh, imber  ploha, venter  trebuh in
linter  čoln; ti so, izgubivši prvotno končnico nom. sing. is,  vrinili v tem
sklonu e  pred končnikom r;  torej: utris  — utr  — uter  itd.

Primera: civis  državljan, uter  meh.

Debli: cTvi, utri.

Enako se sklanjajo n. pr. navis  ladja, feles  mačka, venter.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

18

Op o mn j e.

37  1. V a k. sing. imajo vedno  -im,  v abl. -i:

a)  rečna in mestna  imena na -is:

Tiberis  ak.: Tiberim  abl.: Tiberi

Neapolis  „ Neapolim  „ NeapolT

Pripomnja. Enako: Arar  (galska reka), Ararim, Ararz.

b)  s it is  žeja, tussis  kašelj: sitim, tussim, siti, tussT.

Pripomnja. Tudi grške enakozložnice na -is  imajo -im, -T: poesis, -im,

-T  pesništvo; basis, -im, -z  podlaga.

2. V ak. -im  ali -em,  v abl. -T  ali -e  imajo:

febris  mrzlica, turris  stolp (turen), puppis  (zadnji) krn.

Pripomnja. V abl. -rimajo tudi: vselej securis  (sekira) in zgnis
(ogenj) v zvezah aqua et zgrtz interdzcere  izobčiti, ferrz et zgnz  z mečem in
ognjem; često fustis  (batina), navis,  včasi czvis, a m ni s  (veletok), imber.

3. V gen.  pl. imajo nekatera imena izjemno  -ra/ra; rabi:

canum, vatum, vatium, canis  pes, vates  vedež,

sedum, mensum, mensium. sedes  sedež, mensis  mesec.

4. V a k. pl. je poleg končnice -es  tudi -is  (gl. § 34, prip. 2)
v rabi: cwTs, navis.

Slovnični spol

38  je pri substantivih na -er  moški:  imber continuus  neprestana
ploha; linter  je m. ali f.; pri onih n a -es  razen vepres  (navadno
plur., trnje) vselej, na -is  navadno ženski.

Masculina so

na -cis, -guis  in -ra/s:

n. pr. 'piscis, ‘ 2 unguis, 3  panis ;  ‘riba, 2 nohet (krempelj), 3 kruh,

in še: 4 axis,  5 Orbis, 6 (ensis),  4 os, 5 krog, 6 (pesn.) meč,
1 collis, 8 fustis, 9 postis, '°mensis.  7 hrib, 8 batina, 9 podboj, ‘°mesec.

Pripomnja. Natalis  rojstni dan, annalis  letopis sta moškega spola,
ker je pri prvem misliti dies  m. (dan), pri drugem liber  m. (knjiga). Mesečna
imena so takisto adjektivi k izpuščenemu mensis;  zato imajo moški spol,
n. pr. Januarius, Martius, October (bris)  itd.

b)  nominativ brez sklonila (asigmatski nom.).

39  Sem spadajo besede srednjega  spola na -e, -at  (- alis ),
-ar  (-aris ), n. pr. mare  (maris ) morje, vectigal (-alis)  davek, ex-
emplar (-aris)  primer (zgled).

19

Deblo se končuje na -i,  ki je oslabel v n o m. v e  ter pri
mnogozložnicah po predstoječem al  in ar  odpadel: deblo cal-
cari,  prvotni nom. calcare,  poznejši calcar  (ostroga).

Deklinacija se razločuje od one srednjih imen konsonantne
deklinacije v a bi. s ing., nom. (ak. vok.) in gen. pl. Besede
na -e, -al, -ar  imajo namreč:

v abl. sing T

v nom. (ak. vok.) \  / i-a

v gen. / P ur ‘ 1 i-um.

Primera: mare  morje, vectigal  davek.
Debli: mari, vectigali.

Singular

Nom. (ak. vok.) mare vectigal
Gen. rnaris vectigalis

Dat. abl. man vectigali

Plural

mari-a vectigali-a
mari-um vectigali-um
mari-bus vectigali-bus

2. 17-debli gru , su.

K vokalni deklinaciji spadata tudi besedi grus  (žerjav) in 40
sus  (svinja), ki pa dobivata sklonila konsonantne deklinacije,
torej: gen. gru-is, su-is  itd. Poleg suibus  se rabi (pesn.) subus.
Spola sta obe besedi navadno ženskega.

Posebnosti v deklinaciji.

Nepravilna je deklinacija sledečih besed: 41

1. Anio,  Tiberin pritok, gen. Anien-is, Anien-T  itd.

2. caro  f. meso, gen. carnis,  itd.; gen. pl. carnium.

3. iter  n. pot, gen. itiner-is  itd.

4. supellex  f. pohištvo, gen. supellectilis  itd., abl. -le  in -lT;
brez plur.

5. vTs  f. sila, v sing. le še: vim, vi;  plur. vires  moč(i),
virium  itd.

6. bos  c. govedo, gen. bovis  itd.; gen. plur. boum,  dat.
(abl.) bubus  ( bobus ).

7. Iuppiter, loviš, lovi, Iovem, love.

2 »

20

Pregled III.  deklinacije.

42

Tretja deklinacija

A. konsonantna

B. vokalna

prva vrsta (nom. brez
sklonila s)

debla na : l r n s;  vobče
masculina;

feminina: 1. na -do,
-go,  abstracta na -io

razen moških: ordo,
cardo, margo, ligo-,
2. arbor, tellus;

nentra: nom. na -ar-ur
-us -men,  debla na-//;

na -s: -os, -os, -vas  in
aes;

na -er: iter, ver, ca-
daver,

verber -is, papaver;

na or: marmor, aeguor.

druga vrsta (nom. s
sklonilom s)

debla na: c g dt b p v;
vobče feminina;

masculina: 1. na-e*
(- icis ), -es (-itis), -ns
(-ntis)  razen: mens,
gens, frons;

2. calix, grex  ter pa-
ries,  zraven lapis  ino
pes;

neutra (brez sklo¬
nila s v nom.) ca-
put, cor, lac  in pa
grške besede na -ma
(- matis ).

I. /-debla II. u-debli

Adjektivi tretje deklinacije.

43  Razen adjektivov na -us,  (-r), -a, -um  se sklanjajo vsi po
tretji deklinaciji, namreč:

44  I. Po prvi  vrsti konsonantne deklinacije se pregibljejo
adjektivi enega končaja na -l, -r, vetus  (star) ter vsi kom-
p ar  a ti  vi,  n. pr. vigil-is  buden, degener -is  izprijen, memor-is
pomljiv, immemor -is  nepomljiv, pauper -is  ubog, vetus veteris
star; altior  (iz altios ) -oris  m. in f. višji, altius -oris  n. višje,
plus pluris  več. Sklanjajo se po consul  za moški in ženski
spol, po cor p us  za srednji.

21

Opomnje.

1. V abl. sing. imajo vigil, memor (immemor)  in par -is
(enak; impar, dispar  neenak) -I;  toda a vigile  (substantivno!)
od čuvaja.

2. Oblika srednjega spola na -a  (nom., ak., vok. pl.) se
rabi le pri vetus  in komparativih; torej: veter-a, plur-a, altior-a;
par  ima -ia.

3. V gen. pl. imajo -ium: plurium, complurium  (več jih),
parium.

II. Po drugi  vrsti konsonantne deklinacije se sklanjajo 45
vsi drugi (v § 44. ne navedeni) adjektivi s konsonantnim de-
belnim končnikom ter participi na -ns,  n. pr. audax -acis  drzen,
concors -dis  zložen, dives -itis  bogat, princeps -ipis  prvi, prae-
ceps -cipitis  [zloženka s cipit (caput  gl. § 5)] strm.

Pregibljejo se vobče po consul, (corpus ); tako vselej:
compos  -potiš  deležen, deses  -idis  nemaren, dives, par-
ticeps  -cipis  deležen, princeps, superstes  -itis  preživevši,
s o sp e s  (pesn.) -itis  nepoškodovan.

Oblik na -a  (nom. ak., vok., pl. n.) tudi  pri  teh  ni.  46
Glede drugih je pa pomniti:

1. V abl. sing. imajo vobče l,  v nom. (ak., vok.) pl. n. -ia,
v gen. ium,  torej: felTx  (srečen): felicT  — felicia  — felicium,
ardens  (goreč): ardentl  (studio ) — ardentia  — ardentium;
enako: Arplnas  (-atis)  iz mesta Arpina, arpinski; SamnTs (-Itis)
iz Samnija, samnitski; optimas (-atis)  najodličniši itd.

2. -e, -ium  imajo:

a) vselej,  če se rabijo samostalno ali v pomenu
pravih  (ne adjektivnih!) participov, često  kot atri¬
buti pri imenih oseb;  n. pr.: a fellce  od srečnika, a
dlcente  od govornika, a nostrate  od našinca, ab Samnlte
od Samničana; me supplice (— supplicante)  na mojo
prošnjo, medico praesente  v prisotnosti zdravnika, me
imprudente  brez moje vednosti; ab homine locuplete  od
bogatega človeka, ab homine Arpinate(i)  od Arpinca,
pro homine innocente(i)  za nedolžnega človeka, a truce(i)
tribuno  od surovega tribuna. — Pri: in Arpinati  na Ar-
pinskem, in continentT  misli zraven terra !

22

Pripomnja. Včasi se bere tudi: adulescentum  ( adulSscens  mladenič),
prudentum, sapientum.

3. -i, -um  imajo: inops -opis  ubog, artifex -icis  umeten,
supplex -icis  (ponižno) proseč, quadrupes -pedis  (v abl. tudi e)
čveteronog, nom. pl. -ia.

47 ni. Po vokalni  deklinaciji se sklanjajo adjektivi treh in
dveh končaj ev z t-deblom.

acer  oster, acris  ostra, acre  ostro;
alacer  čil, alacris  čila, alacre  čilo;
dulcis  sladek sladka, dulce  sladko;
brevis  kratek kratka, breve  kratko.

Pripomnja. Adjektivi treh koneajev so imeli izprva le dva končaja,
-ris  za moški in ženski spol, -re  za srednji. Pozneje so, odpahnivši v nom.
sing. m. -is,  radi ložjega izgovora pred zakonsonantnim r  dobili e,  ki je le v
nom. (vok.) sing. m. (prim. agr: ager): alacris, alacr, alacer; acris, acr, acer;
le pri celer  (hiter) je e  debeln in ostaja v vseh spolih in sklonih (prim. puer).
— Nekaj jih je še dveh ali treh končajev, n. pr. salub ris, salubre  zdrav,
poleg: saluber  (neklas.) -bris -bre; celebris  (za mase. neklas.), celebre  slaven,
poleg: celeber -bris -bre.

V abl. sing. imajo adjektivi vokalne deklinacije za vse
spole -i,  sicer se pa sklanjajo po uter, hostis, mare.  Končuje
se torej:

abl. sing. za vse spole na -f,

nom. (ak. vok.) pl. n. na -ia,

gen. pl. za vse spole na -ium.

Sklanjaj n. pr.: impetus acer, vox dulcis, vTnum salubre.

Pripomnja 1. Drtia  (drs  iz ditis, dite  bogat) se rabi redno mesto (ne¬
rabnega) drvita.

Pripomnja 2. V ak. pl. m. in f. se najde veasi is  mesto es,  n. pr. omms
(gl- § 37, 4).

48  Dostavek.  Adjektivi te deklinacije imajo tudi s a mo¬
st al n o rabljeni le -f:

aequalis  vrstnik, c urn aequalT;  tako: affTnis  svak, annalis
letopis, consularis  konzular (bivši konzul), familiaris  prijatelj,
sodalis  sodrug; AprTlis  april, October -bris  oktober itd. z mensis
ali brez njega; vendar se smatrajo mesečna imena vselej  za
adjektiva (gl. § 38 prip.).

Pripomnja. Adjektivi z i-debli kot lastna  imena rabljeni imajo -e:
d Celere;  tako tudi iuvene ; um  imata: iuvenum  in ( tribunus) celerum  (po¬
veljnik) konjenikov.

23

Četrta ali M-deklinaeija.

Substantivi četrte deklinacije se končujejo na -us  ali na -u.  49
Primera: fmctus  sad, cornu  rog.

Debli: fructu, cornu.

Singular Plural

Nom. (Vok.) fmctus cornu

Gen. fructus cornus

Dat. fructUl cornu

Ak. fructum cornu

Abl. fructu cornu

Nom. I

(Vok.)Ak. | f ructas COnnia
Gen. fructuum cornuum

Dat. Abl. fructibus cornibus

Samostalniki na -us  so moškega,  na u  srednjega spola.
Zenskega spola so na us:

Iclus, tribus, porticus,
acus, manus, domus.

Idus  (- uum ) Martiae  15. dan meseca marca (gl. § 352)
tribus urbana  mestni okraj manus parna  mala roka
porticus opaca  senčnat ste- domus mea  moja hiša

brenik quercus alta  visok hrast po § 15.

acus acuta  ostra igla

Op o mn j e.

1. Domus  se sklanja v abl. si n g. vselej,  v a k. pl.  na- 50
vadno po drugi deklinaciji: domo, domos;  lokativ dom!  = doma.

2. V dat.  (abl.) pl. so ohranile debelni vokal -u  pred
bus : d v o z 1 o ž n i c e na -cus  in artus  (ud), tribus;  torej: acubus,
artubus, tribubus.

Pripomnja 1. Tonitrus  grom ima v pl. navadno tonitrua.

Pripomnja 2. O-deklinacije besedi: flciis  smokva, pinus  bor dobivata
tudi končnici -us  (gen. sing., nom. ak. vok pl.) in u  (abl. sing.), pinus  le pinti.

Pripomnja 3. Redek je v gen. sing. končaj -i: senatr, tumultr;  ta¬
kisto je starinska oblika vdat.  sing. moškega spola  na -u  mesto ur:
senatu, magistratu.

24

Peta ali e-deklinacija.

51 Besede pete deklinacije imajo v nom. končnico -es,  v gen.
sing. -el  in so ženskega spola. Le dies  dan in meridies  poldan
sta moškega spola. Vendar je dies  v sing. v pomenu: čas,
dan = rok ženskega spola.

Primera: dies  dan, res  reč.

Debli: die, re.

O pom n j e.

1. Le dies  in res  imata popoln plural. Od acies  bojna
vrsta, species  podoba, sp  e s  nada se nahaja v pluralu le
oblika na -es.  Ostali substantivi se rabijo samo v sing.

2. V gen. in dat. sing. je povokalni e  pred T  dolg, pokon-
sonantni kratek: diet, glaciei,  pa: spel, rei  (gl. § 5, 2, b).

3. El  se skrči včasi v e  ali T.  Pogosto se bere: tribunus
plebT (plebes -el = plebs -bis  ljudstvo) ljudski tribun, pleblscitum
narodni ukrep.

4. Nekaj abstraktnih imen prve deklinacije na -ia  ima v
nom., ak. in (jako redko) v abl. oblike po peti deklinaciji: lu-
xuria  razsipnost — luxuries, luxuriam  — luxuriem,  (luxuria  —
luxurie).

Substantiva defectiva.

52 Defectiva (nepopolni) so substantivi, ki se rabijo ali samo
v poedinih sklonih ( defectiva casibus)  ali samo v enem številu
(i defectiva numerd).

I. Defectiva casibus.

53 1. Besede z enim sklonom ( monoptota ): iussu  na povelje,
iniussu  brez povelja, hortatu  ali monitu  na opomin, natii  po
rojstvu, sponte  z voljo, voljno ( sua sponte  iz lastnega nagiba,
prostovoljno), venuni dare  na (v) prodajo staviti, na (v) prodaj
dati.

25

Pripomnja. Sem spadajo indeclTnabilia,  ki imajo le eno obliko
(za vse sklone in števila): fas  pravo, nefas  greh, Tnstar  slika ( instar montis
liki, kakor gora), mane  jutro, mane est  zgodaj je, totum mane  celo jutro.
pnmo mane  s prvim svitom. — Fruc/T  (dat. k frux)  vrl, nBquam  zanikaren.

2. Besede z dvema  sklonoma ( diptota ): fors  slučaj, forte
slučajno; foras  ven, foris  (od)zunaj.

3. Besede s tremi  skloni ( triptota ): vis  sila, vini, vi,
plural (gl. § 41, 4) je popoln; nemo, nemim, neminem  nihče;
opis  (gen.), opem, ope  pomoč, pl. je popoln: opes, opum  itd.
moč; vicis  (gen.), vicem, vice  premena, pl. brez gen. in dat.
uloga, mesto, posel; preči, precem, preče  prošnja, pl. je popoln.

4. Besede s štirimi  skloni (tetraptota): frug-is  (gen.), -T,
-em, -e,  plur. je popoln, plod; dicion-is  (gen.), -T, -em, -e  oblast.

II. Defectiva numero.

1. Singularia  ta  n tu  m,  le v ednini rabni substantivi so: 54

a)  abstraktna  imena: scientia  znanje, iustitia  pravičnost;

b ) lastna  imena (nomina propria): Roma, Caesar;

c)  snovna  imena (nomina materialia): aurum  zlato, aes ali-
enum  (tuja med) dolg (dolgovi);

d)  skupna  imena ( nomina collectiva): plebs  ljudstvo, vulgus
množica, supellex  hišno orodje (pohištvo).

2. Pluralia tantum.  Le v množini se rabijo:

a)  mnoga mestna imena: Athenae  Atene, Delphi  Delfi, Suša
-orum  Suza, Sardes -ium  Sarde; tako tudi Alpes -ium  Alpe,
Aborigines -um  Aborigini (Pradobniki);

b)  imena glavnih mesečnih dni: Kalendae  prvi, Nonae  peti
ali sedmi, Idus  trinajsti ali petnajsti dan meseca;

c) več dni trajajoči prazniki: Bacchanalia -ium (-iorum)  Bak-
hanalije, Saturnalia -ium (-iorum)  Saturnalije.

d)  mnoge druge besede, kakor:

angustiae  soteska
deliciae  naslada, radost
divitiae  bogastvo
indutiae  premirje
feriae  prazniki

insidiae  zaseda
minae  grožnje
nuptiae  svatba
reliquiae  ostanki
tenebrae  tema

liberi  otroci
posteri  potomci
inferi  spodnji svet

superi  gornji svet
fasti  koledar
arma  orožje
spolia  plen

26

fauces -ium  žrelo penates -ium  hišni bogovi

manes -ium  duše rajnkih (duša moenia -ium  ozidje

pokojnikova) munia -ium  (navadno le v nom.

maiores -um  predniki in ak.) službeni opravki.

optimates -ium  boljari

Pripomnja : pauci  malo jih, plerique  večina (jih), zelo mnogo jih.
Nekatere besede imajo v pluralu poleg navadnega pomena
še drug, ali soroden pomen:

aqua  voda, pl. vode, toplice rostrum  kljun, pl. govornica
copia  množica, pl. vojne čete aedis  in aedes  hram božji, pl.
fortuna  sreča, pl. imetek, hiša

tlttera  črka, pl. pismo, znanosti fides -is  struna, pl. citre
auxilium  pomoč, pl. pomočna fuiis -is  konec, meja, pl. ozemlje
vojska 0 pt s  (gen.) pomoč, pl. moč, bo-

castrum  gradič, pl. tabor gastvo

comitium  zborišče, pl. (narodni) pars  del, pl. stranka, uloga
z hor sai  so i ;  p]. dovtip.

impedimentum  zapreka, pl.
pratež, prtljaga

Substantiva abundantia

55 (obilujoči) se imenujejo tisti substantivi, ki imajo oblike, bodisi
raznih deklinacij (heteroclita), bodisi različnega spola (hetero-
genea).

1. Heteroclita.

Requies -etis  mir, ak. requiem (requietem ), abl. requie ;
conatus-us  in conatum-T  poskus;

vesper  in vespera  večer, ak. vesperum,  redko vesperam
(klas. le v zvezi ad vesperam ), abl. vespere  (neklas. vespera)-,
vesperT  in vespere  zvečer.

fames -is  glad, abl. le farne  (po e-dekl.);

iuxuria — luxuries  (gl. § 51, 4);

domus  (gl. § 50, 1), fTcus, pmus  (gl. § 50, prip. 2);

senatus, tumultus  (gl. § 50, prip. 3);

vas  — vasis  posoda, pl. vasa-orum  itd.;

Bacchanalia, Saturnalia  (gl. § 54, 2, c).

Pripomnja: exanimus (-a, -um)  in (češče) exanimis,  -e mrtev; hilarus
(-a, -um)  in hilaris, -e  vesel, i. dr.

Heterogenea.

Epulum  javna (verska ali politična) pojedina, pl. epulae
jedi, obed, gosti;

27

caelum  nebo, pl. caeli  (pesn.) nebesa;
frenum  uzda, pl. freni  (pesn. tudi frena );
tonitrus  grom (gl. § 50, prip. 1);
iocus  šala, pl. iocT  in ioca ;

locus  kraj, pl. IocT  mesta v knjigah, loca  kraji, mesta (na
zemlji).

Deklinacija grških imen.

Grški substantivi se sklanjajo navadno kakor latinski. Ven- 56
dar obdrže nekateri v poedinih sklonih grške oblike ali imajo
grške poleg latinskih.

Prva deklinacija.

Grški samostalniki prve deklinacije se končujejo na -e,  ki 57
so ženski, in na -as, -es,  ki so moški.

Singular.

Nom. epitome  izvleček
Gen. epitomes
Dat. epitomae
Ak. epitomen
Vok. epitome
Abl. epitome

Aeneas  Enej
Aeneae
Aeneae
Aeneam (-ari)
Aenea
ab Aenea

cometes  komet

cometae

cometae

cometen

comete

comete (-a)

Enako se sklanjajo n. pr.: Lethe  Leta, aloe  aloa, boreas
sever, dynastes  oblastnik.

V pluralu se sklanjajo čisto po rosa,  torej: epitomae, co¬
metae, epitomarum  itd.

Pripomnja 1. Večina grških imen na -e  preobraža že v nom. sing.
e v a: rhetorica, mušica, Penelopa, Nioba.  Sklanjajo se po prvi dekl.

Pripomnja 2. Masculina na -es  imajo cesto latinsko končnico -a  : so-
phistes  — sophista.

Druga deklinacija.

1. Grški končnici -os  (= us)  in on  (= um)  najdemo le 58
redko: Delos  — Delon, Ilion.  Drugi skloni so po latinski o-dekli-
naciji: Delt, Delo.

2. Grška imena na -eus  se sklanjajo pravilno, le vok. se
končuje na -eu: Orpheus, Orphei, -eb, -eum, Orpheu, Orpheo.  —

Če se sklanjajo po grški deklinaciji, je tudi v nom. sing. eu  diftong.

3. Panthus  ( Panthous ) -T  itd., vok. Panthu; Athos,  dat., ak.,
abl. Atho  (ak. tudi Athon ); oblika Athd(n) -onis  pravilno.

4. Gen. pl. z grško končnico -on  (nam. -onim)  se rabi v:
Bucolicon (liber), (libri) Georgicon, Philaenon (arae).

28

5. Grški o/ (reci: oj) se piše v latinščini oe: hemerodromoe
dnevoteki (brzoteki).

Tretja deklinacija.

gg 1. Gen. sing. na -os  se rabi pri pesnikih, sicer ima le Pan
(Pan) navadno: Pan-os.

2. Ak. sing. na -a, -in, -yn  se najde takisto navadno pri
pesnikih: aera, aethera, poesin, Cotyn,  nom. aer  (zrak), aether
(eter), poesis  (pesništvo), Cotys  (Kotij). V dobri prozi imajo le
nekatera geografska imena -a: Lacedaemona, Marathona, Sala¬
mina.

3. Gen. plur. na -eon  se nahaja v knjižnih naslovih: Me-
tamorphoseon (-is  preobrazba).

4. V ak. plur. je -as  (mesto - es ) pri imparisilabih, zlasti pri
imenih narodov: Thracas (Thrax  Tračan); celo v negrških: Allo-
brogas (Allobrox  Alobrog).

5. V nom. (ak. vok.) plur. n. ima e: Tempe  (dolina Tempe).

6. Zenska imena na -o  imajo v gen. -us  (poleg - onis ), sicer
o: Dldus (Dido  Dido); tako tudi: Gorgo-us (-onis).

7. V gen. F poleg -is,  v ak. -en  poleg -em,  v vok. e  ali
es  imajo enakozložna moška imena na -es: Achilli, Achillen,
Achille.

Stopnjevanje adjektivov.

60 Tudi latinski adjektivi imajo tri stopnje (grad us) ; te so:
prva stopnja, positivus  (gradus),  pozitiv; druga stopnja, com-
paratlvus,  komparativ; tretja stopnja, superlatlvus,  su¬
perlativ.

Komparativ  se obrazi, če se genitivni (končni) -T  ali -is
pretvori za moški in ženski  spol v -ior,  za srednji  spol
v -ius.

Pozitiv
clarus  slaven
liber  svoboden
pulcher  lep
acer  oster
celer  hiter
fortis  hraber
audax  smel
prudens  pameten

Genitiv Komparativ

clar-T clar-ior, -ius  slavnejši, -a, -e
lTber-1 liber-ior, -ius  svobodnejši, -a, -e
pulchr-T pulchr-ior, -ius  lepši, -a, -e
acr-is acr-ior, -ius  ostrejši, -a, -e
celer-is celer-ior, -ius  hitrejši, -a, -e
fort-is fort-ior, -ius  hrabrejši, -a, -e
audac-is audac-ior, -ius  smelejši, -a, -e
prudent-is prudent-ior, -ius  pametnejši, -a, -e.

29

Pripomnja. Dexter  (gl. § 25.) desni ima le: dexterior, sinister
(gen. sinistri ) levi: sinisterior, vetus  star: vetustior.

O deklinaciji komparativa gl. § 44.

Superlativ se tvori:

1. če se pridene mesto genitivnega -i (-is)  obrazilo 61
-issimus, -a, -um.

clarus clar-T clar-issimus, -a, -um,  najslavniši, -a, -e

fortis fori-is fort-issimus, -a, -um,  najhrabrejši, -a, -e

audax audac-is audac-issimus, -a, -um,  najsmelejši, -a, -e

prudens prudent-is prudent-issimus,-a,-um  najpametnejši,-a,-e.

2. če se pridene pri adjektivih na -er  nominativu sing. 62
moškega  spola -rimus, -a, -um  (gl. § 7., 9.).

liber liber-rimus, -a, -um  najsvobodnejši, -a, -e

pulcher pulcher-rimus, -a, -um  najlepši, -a, -e

acer acer-rimus, -a, -um  najostrejši, -a, -e

celer celer-rimus, -a, -um  najhitrejši, -a, -e.

Pripomnja. Vetus  — veterrim  us  najstarši, matttrus  (zrel) — maturis-
simus  ali matur rimus.

3. Pri adjektivih: gg

1  humilis,  2 facilis , 3 difficilis,  'nizek, 2 lahak, 3 težak,

4  g raci lis, 5 similis, 6 dissimilis  4  vitek, 5  sličen, 6  različen,
če se pridene mesto končnice -is  obrazilo -limus, -a, -um
(gl. § 7, 9.)

humillimus, facillimus, difficillimus  itd.

Dostavek 1. Komparativ na -entior, -ius,  super- 64
lati  v na -entissimus, -a, -um  tvorijo sestavljeni adjektivi na
-dicus, -ficus, -volus  in providus:

maledicus  obrekljiv, maledic-entior, maledic-entissimus
beneficus  dobrotljiv, beneflc-entior, benefic-entissimus
benevolus  dobrohoten, benevol-entior, benevol-entissimus
providus  previden, provid-entior, provid-entissimus.

Slično: egenus  potreben, egentior, egentissimus.

Dostavek 2. Adjektivi na povokalni  -us (=  na 65
-eus, -ius, -uus ) označujejo komparativ  s komparativnim
adverbom magis  (bolj), superlativ  s superlativnim ad-
verbom maxime  (najbolj)  pred svojim pozitivom:
idoneus  sposoben, magis idoneus, maxime idoneus,
necessarius  potreben, magis necessarius, maxime necessarius,
arduus  strm, magis arduus, maxime arduus;
toda pravilno: antigiius  star, antiguior, antlguissimus.

30

Pripomnja. Stopnjujejo se seveda tudi participi (preš. in perf.), če so
postali adjektivi: prudens  gl. §§ 60, 61, sapiens  moder, sapient-ior (-ius ),
sapient-issimus; doctus  učen doct-ior (-ius), doct-issimus.

Nepravilno stopnjevanje.

66 Pozitiv

1. bonus  dober
malus  zel, hud
magnus  velik
parvus  majhen
dexter  desni

frugi  vrl

nequam  zanikaren
multus  mnog

Komparativ
melior, melius
peior, peius
maior, maius
minor, minus
dexterior, dexterius

frugalior, frugalius
nequior, nequius
— plus

Superlativ

optimus

pessimus

maximus

minimus

dextumus,  (mlajše)
dextimus
frugalissimus
nequissimus
plurimus.

Pripomnja. Plus  se rabi: a)  samostalno  v nom. in ak. sing.: plus
auri  več zlata, plus navium habeo  imam več ladij; b)  a d v e r b i a 1 n o, poleg
oblike plus  tudi gen. pluris: plus te diligo  bolj te ljubim, pluris te aestimo
više te cenim. — Plural: plures, p tura, plurium, plnribus  je vselej kompara¬
tivnega pomena: Plures hodie fuimus  več nas je bilo danes (kakor drug dan).
Kakor plures  se sklanja complures  več = nekoliko jih: Complures te laudant
več (precej, jako mnogo, dosti) te jih hvali.

67  2. Adjektivnega pozitiva nimajo naslednji komparativi in

superlativi :

citerior  tostranski
ulterior  onostranski
interior  notranji
proprior  bližji
deterior  slabejši
ocior  hitrejši

potior  boljši

prior, prius  (= p ris  v sestavah)
prvi (od dveh), prejšnji
exterior  vnanji
Tnferior  dolenji
superior  gorenji

posterior  poznejši

citimus  najbližji
ultimus  najdalji
intimus  najnotranji, iskren
proximus  naj bližji
deterrimus  naj slabši
ocissimus  najhitrejši (klas. le
adverb: ocius, ocissime)
potissimus  najboljši
prTmus  prvi (izmed treh ali vec)
(prd, prae)

extremus  najskrajni, poslednji
Tnflmus  in imus  najnižji
supremus  in summus  najvišji,
poslednji

postremus  najpoznejši, zadnji
postumus  posmrten.

Pripomnja 1 . Pozitivi za prve štiri so predlogi: citra  tostran, ultra
onstran, infra  znotraj, v, prope  blizu; za potior  je pozitiv potiš.  Za zadnje

31

štiri so poleg predlogov: extra  zunaj, infra  pod, supra  nad, post po (za) adjek-
tivi: exterus  vnanji, inferus  dolenji, superus  gorenji, poster(us)  naslednji. V
singularu se rabijo omenjeni pridevniki le v nekaterih zvezah: mar e inferum
(Tuščansko morje), mar e superum  (Jadransko morje), in diem poštenim,
postero die.  V pluralu so: (dr) super!  (nebeški bogovi) nebeščani, (dl) Tnferi
(podzemeljski bogovi) podzemeljčani, mrtvi, posten  potomci. Exterus  (in exter)
se rabi v klasični prozi le v pl. (pridevno): exterae naliones  vnanji narodi.

Komparativa nimajo: falsus  kriv, inclitus  slaven, meritus  68
zaslužen; novus  nov — recentior, sacer  svet — sanctior.

Pripomnja. Seveda se komparativ lahko opiše z magis.

Superlativa nimajo n. pr.: 69

alacer  vesel, longinquus  oddaljen, adolescens  mlad, iuvenis
mlad, senex  star, večina adjektivov na -ilis  ( credibilis  verjeten,
admirabilis  čudovit).

Pripomnja. Vendar imajo tudi superlativ:

1 amabilis, 2 fertilis, 3 mobilis,  'ljubek, 2 ploden, 3 premičen,

4 utilis, 5 nobilis, ‘hgnobilis.  4 koristen, "imeniten, "neimeniten.

Niti komparativa niti superlativa nimajo: 70

1. Adjektivi sestavljeni s -fer  in -ger: frugifer  ploden,
armiger  orožen.

2. S p er  in prae  sestavljeni adjektivi: permagnus  prav
velik, praedurus  pretrd; izjeme: pertinax  trdovraten, praeclarus
odličen, praestans  izboren.

3. Mnogi drugi adjektivi, n. pr.: candrus  miloglasen, ferus
divji, gnarus  vešč, mTrus  čuden, memor  pomljiv, rudis  surov,
vagus  nestalen, sedulus  marljiv, hostTlis  sovražen. — Kom¬
parativ in superlativ se lahko opišeta.

Posebno  visoka stopnja ( elatTvus ) svojstva se zaznamuje 71
z vel, longe  in superlativom:  vel maximus  kar največji,
longe altissimus  kar najvišji; visoka stopnja pa z admodum,
valde, maxime  in pozitivom;  isto znači tudi s p er  ali prae
sestavljen pozitiv; slično v slovenščini: valde doctus:  zelo-,
kaj-, močno-, jako-, silno-, prav učen (veleučen), pertenuis  zelo.
majhen, praepotens  premogočen.

Števnik. Numerale.

Stevniki so:

1. glavni,  numeralia cardinalia: decem  deset;

2. vrstil  ni,  numeralia ordinalia : decimus  deseti;

3. delilni,  numeralia distributtva : dem  po deset;

4. prišlo  v ni,  adverbia numeralia : decies  desetkrat.

32

33

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

3


34

Opomnj  e.

1. Cardinalia

73  unus, duo, tres,  stotice od ducenti  do nongenti  in milia  se
sklanjajo, drugi glavni  števniki so nepregibni.

Nom. tres  (m. f.), tria  (n.)

Gen. trium

Dat. trib us

Ak. tres tria

Abl. tribus

Pripomnja 1. Plural uni, unae, una  (sklanja se pravilno) se rabi:

a)  pri pluralia  tantum: una castra  eden tabor;

b)  v pomenu edini:  Suebi unt  edini (samo) Svebi;

c)  v pomenu isti:  unis  (= itsdem ) moribus  po istih šegah;

d)  v zvezi z alteri: unt  - alteri  eni - drugi.

Pripomnja 2. O gen. duum  gl. § 26., 4. d.).

Pripomnja 3. Kakor duo  se pregiblje ambo, ae, o  oba. Duo, ambo,
vtginit  so edini ostanki bivšega duala.

V latinščini  se rabijo vsi glavni števniki, pregibni in
nepregibni, izvzemši milia,  adjektivno, v slovenščini  pa, za¬
čenši od pet, v imenovalniku in tožilniku substan-
tivno:  quattuorpueri  štirje dečki, qumque puerT  pet dečkov itd.

74  Mil le  je nepregiben adjektiv: mille homines  1000 ljudi.
mille hominum  itd.

Milia  je substantiv srednjega spola (po: maria)-,  druži se
le z gen.  štetega predmeta: duo milia hominum , gen. duorum
milium hominum , dat. dudbus mTlibus hominum  itd. Če pa
šteti predmet ne stoji poleg tisočic (milia),  ampak poleg manj¬
šega z milia  združenega števila (stotič, desetic, ednic), se ujema
s številom v sklonu, torej:

mllitum tria milia sescenti
tria milia mTlitum et sescenti
tria milia sescenti mTlites.

35

Pri osmerkah in deveterkah se navadno odšteva: un-  75
devigintT  itd. Vendar tudi: decem et novem  itd.

Od 20 do 100 stoji manjše število pred večjim z et,  ali brez
et  za njim: septem et vTgintt  = vigintT septem.  Od 100 naprej
pa stoji vsako  višje število pred nižjim z ali brez et,  če je
samo eno nižje število: centum (et) trTginta ; sicer pa brez et\
centum sexaginta novem, mille nongentT septuaginta milites.

Pomni:  V latinščini stoji šteta stvar pred ali za številom
vselej  v množini, če je število 2 ali večje: homines centum
Gnus  sto eden človek. — Ne stavi unus  k pluralu! torej le:
nongentT unus et vTgintT milites  ali milites nongentT vTgintT unus.

2. Ordinalia

se sklanjajo pravilno kakor adjektivi na -us, -a, -um.  76

Rabijo se za slovenske vrstilce: tretja hiša domus tertia ;
toda tudi letnice in dnevne  ure  se izražajo vselej z vrstil-
nimi števniki, n. pr.: leto 60 = 60. leto annus sexagesimus,  ob
petih quTnta hora,  ob sedmih je septima hora (esf).

Pripomnja. 21. = unus et vlcBsimus  = vlcBsimus unus;  52. = alter
et qulnquagBsimus  = quTnqu3gBsimus alter.  Od 100. naprej sledi redno
nižje število višjemu brez et: mrllBsimus septingentBsimus quadragBsimus
Unus.

3. Distributiva

so števni adjektivi v pluralu in se sklanjajo pravilno po prvi in 77
drugi deklinaciji; le v gen. pl. imajo cesto -um: bmum, senum  itd.

Rabijo se za slovenske delilce: po deset vojakov dem
mTlites.

Vendar stoje tudi:

a)  pri pluralia tantum  z edninskim  pomenom: bT n a castra
dva tabora, q uTn a e tTtterae  pet pisem ( qumque tTtterae
pet črk). V tem slučaju se rabi unT  mesto singull, trTni
mesto term : unae tTtterae  eno pismo, trma castra  trije
tabori.

Pripomnja. Pri pluralia tantum  z množinskim  pomenom stoje
cardinalia: tres Izberi  trije otroci (terni l.  po trije o.).

b)  pri množitvi je multiplikand distributTvum : ter terna
(trikrat tri) sunt novem.

3 *

36

4. Adverbia numeralia.

78  Pri prislovnih števnikih od 20 naprej se et  ne izpušča,
torej: 21 krat semel et vTcies  = vTcies et semel.

V zneskih 1,000.000 in črez se cesto multiplikator sam
stavi: sestertium vTcies — sestertium vTcies centena milia  =
2,000.000 sestercev.

79  Ulomki. Dimidium  ali dimidia pars — l h;  če je števec 1,

se ne izraža: 'h — tertia pars, l U  = quarta pars  itd.; če je
imenovalec za 1 večji od števca, se ne izraža: 2  k  = duae
partes, s h  = octo partes;  sicer se pa izraža števec in imeno¬
valec: 2  k = duae qulntae (partes);  7 /i 2  = septem duo-

decimae  itd.

80  Dostavek. Poleg že imenovanih števnikov so še:

1. Množilni števniki  (multiplicativa): simplex  enojen, duplex
dvojen, triplex  trojen, multiplex  mnogoteren;

2. Še ena vrsta prislovnih  števnikov: primum  prvič, iterum  drugič,
tertium  tretjič itd. Kadar se našteva, se rabi: primum  (prvič), iterum
(drugič.).. . postremum,  ali: prTmum  — deinde  — tum  — denique  —
postremo;  časovno: prlmo  (najprej)— postea  (potem) — postremo  (nazadnje,
končno).

81  Na -anus  podaljšani vrstilci: prTmanus,  ki pripada prvemu oddelku
(razredu, legiji), primanec; secundanus, tertianus  itd. — Na -arius  podaljšani
delilci: denarius,  ki vsebuje deset, desetak; senex sexagenarius  šestdeset¬
letni starček. — Zloženke z annus: biennis, triennis,  dve-, trileten, itd.;
z dies: biduum, triduum  dvodnevje, tridnevje itd.; z mensis: semestris  šest¬
mesečen.

Zaimek. Pronomen.

1. Osebni zaimki, pronomina personalia.

37

Plural

Nom.

Gen.

Dat.

Ak.

Abl.

nos

nostrl

nostrum

nobls

nos

a nobTs
nbbTscum

mi

nas

izmed nas

nam

nas

od nas
z nami

vos

vestrl

vestrum

vobis

vos

a vobis
voblscum

vi

vas

izmed vas

vas

vas

od vas
z vami

Nominativ osebnih zaimkov se stavi pred glagolom tudi
v latinščini le tedaj, kadar ga s poudarkom izrekamo: ego
lego, tu audls  jaz berem, ti poslušaš; nos labdramus, vos can-
tatis  mi delamo, vi pojete. Ego llbertatem peperT, vos partam
servare non vultis.

Obliki nostrum, vestrum  (= gen. pl. svojilnih zaimkov)
se rabita:

a)  kot partitivna gen. (za plural; gl. § 214, a  prip.): multl
nostrum  mnogi izmed (od) nas, nemo vestrum  nikdo izmed
vas; b)  v zvezi z omnium:  vita nostrum omnium  življenje
nas vseh; — nostrT, vestrl  (= gen. sing. svojilnih zaimkov)
sta obj. gen. (gl. § 212. prip.) amor vestrl  ljubezen do vas; ali
partitivna gen. za singular (gl. § 214, a  prip.): melior pars vestrl
(vašega bitja).

Pripomnja 1. Kadar sta zaimka posebno poudarjena, se .jima dodaja
-met  (razen genitivov): egomet, mihimet, vosmet  itd.; le tu  se krepi s -te: tute.

Pripomnja 2. Predlog cum  se pritika  osebnima zaimkoma: mecum
z menoj itd.

Pripomnja 3. Za on, ona, ono itd. se rabi is, ea, id  itd. (gl. § 88).

2. Povratni zaimek, pronomen reflexivum

sebe, sebi itd., ki služi slovenščini za vse osebe, spole
in vsa števila,  ima v latinščini le za tretjo osebo posebne
oblike, ki so za obe števili enake. Za povratni zaimek prve
in druge osebe služijo zavisni skloni osebnih zaimkov.

Singular

83

38

Plural

Pripomnja. Tudi šibi  in se  se krepita z -met:  sibimet, semet; se  tudi
s -se:  sese.

3. Svojilni zaimki, pronomina possessiva

84 se sklanjajo kakor pridevniki prve in druge deklinacije na -us
(-er), -a, -um.  O vok. mi  gl. § 26., 2.

meus, mea, meum  moj, -a, -e; tuus, tua, tuum  tvoj, -a, -e;
noster, nostra, nostrum  naš (najin); vester, vestra, vestrum  vaš itd.

Za tretjo osebo = njegov, -a, -o, njen, -a, -o, njihov, -a, -o,
ni posebnega svojilnega zaimka, ampak ga zastopajo genitivi od
is, ea, id  v sing. in pl., n. pr.: njegov (njen) oče eius pater,  njihov
oče (za moški spol) eorum pater,  (za ženski spol) earum pater.

85 Pose sivno povratni  zaimek je suus, sua, suum  svoj,
svoja, svoje, toda le za tretjo osebo: filius amicum suum  videt
sin vidi svojega  prijatelja, filiT amicum suum  vident  sinovi
vidijo svojega  prijatelja.

Posesivno povratni zaimek za prvo osebo sing. je
meus, -a, -um,  pl. noster  (3); za drugo  osebo sing. tuus,
-a, -um,  pl. vester  (3);

amo amicum meum  (amTcos meos)  ljubim svojega prijatelja
(svoje pr.),

amas amicum tuum  (amTcos tuos ) ljubiš svojega prijateija
(svoje pr.),

amamus amicum nostrum  (amTcos nostros)  ljubimo svojega
prijatelja (svoje pr.)

39

amatis amicum vestrum  (amicos vestros ) ljubite svojega pri¬
jatelja (svoje pr.).

Pripomnja. Abl. suo, sua  se krepita s priveskom -pte: suopte ingenio
s svojim (lastnim) razumom, suapte manu  s svojo lastno roko.

4. Kazalni zaimki, pronomina demonstrativa.

1. hic, h a ec, ho c  ta (moj), ta, to (za prvo osebo); 86

2. iste, ista, is tud  ta (tvoj), ta, to (za drugo osebo);

3. Ule, it la, illud  oni (tisti), ona (tista), ono (tisto) (za
tretjo osebo);

Pripomnja. Oblikam na -s  zaimka hxc  se pritika v poudarek ce  (= le):
huiusce  tega-le, hrsce, hosce.  Od tega -ce  je v nom. sing. m. in n. ohranjen -c.

Ce je demonstrativ posebno naglasen, se rabijo tudi v nom. sing. polne
oblike: hrce, haece, hoče  = ta-le tukaj itd. Na te polne oblike, oslabivše e
v i,  se pritika vprašalna členica ne: hrcine, haecine, hodne  = ta-li? itd. —

Tudi iste  in ille  dobivata -C  v nom., ak. in abl.: illic, istic  itd.; istnc = istud,
iliuc  = illud.

Kakor iste, ista, istud  se sklanjata: ille, illa, illud  in ipse,  87
ipsa, ipsum;  seveda je tudi a k. sing. n.: ipsum.

is, ea, id  in idem, eadem, idem  sklanjamo tako-le: 88

Singular

40

Plural

Pripomnja: is, ea, id  se prevaja:

a)  z: oni, ona, ono, tak(šen), fak(šn)a, tak(šn)o, tisti, tista, tisto, ta, ta,
to, če je v zvezi z oziralnim qui, quae, quod;

b)  z: on, ona, ono, ta itd., če zaznamuje že omenjeno stvar;

c)  z: zaimkom tretje osebe v zavisnih sklonih, če se rabi samostalno:
amamus eos  ljubimo jih (mesto: je).

d)  z: njegov, njen, pl. njihov gl. § 84.

5. Oziralni zaimki, pronomina relativa.

89 1. qui, quae, quod  ki; kateri (-a -o); koji (-a, -e); kdor, kar.

Pripomnja 1. Tudi abl. tega zaimka se navadno cum  priveša: quo-
cum, quacum, quibuscum.

Pripomnja 2. Stari abl. ( instrum .) se glasi quz,  navadno = quo  (n.);
toda, tudi = quo, qua;  starinska je oblika qius = quibus  (Ciceron in Cezar
je ne rabita).

90 2. uter, utra, utrum  kateri  (-a, -o) od obeh  ima
v gen. utrTiis,  dat. utri  (za vse spole), sicer se sklanja pra¬
vilno po prvi in drugi deklinaciji.

3. Splošni oziralniki so:

91  a) quisquis  kdorkoli; vsak (vsi), ki; quidquid  ( quicquid )

karkoli; vse, kar; samostalno,  izvzemši (nepravilni) gen.
cuicui  {modi es  kakršen koli si) in abl. quoquo,  ki je
le prideven:  quoquo modo  na katerikoli način.

Pripomnja. V dobri prozi je samo nom. in abl. moškega in srednjega

spola.

41

b) quicumque, quaecumque, quodcumque  (samo¬
st al n o in pridevno) kateri (-a, -o) koli; vsak (vsi), ki.

c) utercumque, utracumque, utrumcumque  kateri
(-a, -o) koli od obeh.

Pripomnja : -cumque  je nepregiben privesek, ki se pritika sklanjanemu
prvemu delu sestavljenke v vseh sklonih: cuiuscumque  itd.; iitrmscumque
itd. — cuingue  se včasi tudi loči: cuius modi cumque = cuiuscumque modi.

6. Vprašalni zaimki, pronomina interrogativa.

1. q u is, qu id  (samo s talno) kdo, kaj? 92

2. quT, quae, quod  (pridevno, redko samostalno)
kateri (-a, -o), kakšen (-sna, -šno)? — Sklanja se kakor oziralnik
quT, quae, quod.

3. uter, utra, utrum  (samostalno in pridevno) kateri (-a, -o)
od obeh? — O sklanjatvi gl. § 90.

Quis  se sklanja v zavisnih sklonih kakor quT, quid  kakor
quod  razen ak., ki je seveda enak nom.

Pripomnja 1. Stari abl. qui?  = kako?: quT fit?  kako je to? Le redko
se rabi kot abl. od quis: quicum fuistl?  S kom si bil?

Pripomnja 2. Quis, qutd  vpraša po subjektu : Quid est amicitia ? Idem
velle atque idem nolle est amicitia.

Pripomnja 3. Quis  se rabi pridevno (mesto qur),  če se vpraša po
imenu  osebe ali stvari, in ne po njih lastnosti:  Quis auctor hoc srTpsit?
Odgovor: Cicero.  — Qur auctor hoc srrpsit?  Odgovor: clarus.

Pripomnja 4. Vsem oblikam zaimka quis (quT  itd.)? se zaobeša često
nam : quisnam ?  kdo pa (li)?

7. Nedoločni zaimki, pronomina indefinita.

1. a) aliquis  ( aliqul ), aliquid  nekdo, nekaj; samo- 93

stalno  v trdilnih stavkih;

b) aliquT  ( aliquis), aliqua, aliquod,  pl. n. aliqua  neka¬
teri  (-a, -o); pridevno v trdilnih stavkih;

2. a) quis, quid  kdo, kaj; samostalno  v relativnih in

v glavnih stavkih: quo quis maior, dixerit quis;
za si, nisi, ne, nuni  tudi pridevno: kateri (-a, -o): si
quis dies praeterit; numquis  = ecquis  da li kdo?
b) quT, qua  ( quae ), quod,  pl. n. qna  ( quae ) za relativi
pridevno: kateri (-a, -o), kak (-a, -o): quanto quT

miles praestat;  za si, nisi, ne, num  tudi samostalno
k d o, k a j: si quT Romae esset demortuus, si quT dies
praeterit.

Pripomnja. Quis, qui  itd. ni nikdar prva beseda v stavku.

3. quisquam, quidquam (quicquam)  je kakor aliquis  in
aliquid  brez pl., kdo, kaj;  (navadno) samostalno  v nikalnih
stavkih (tudi v stavkih z nikalnim pomenom): non quisquam
nikdo,  nunquam noceo cuiquam  nikdar nikomur.  Num
quisquam Croeso ditior fuit?  (pomen: nihče);

4. a) ullus, ulla, ullum  kateri (3), kak (3); pridevno v

nikalnih  stavkih: sine ulla spe pugnat  brez vsake
nade; toda: non sine aliqua  spe;
b)  nadomestuje samostalno  quisquam  v abl. sing.
(ullo)  in v vsem pluralu: ullT, ullae, ulla  itd.;

5. a) quispiam, quidpiam  nekdo, nekaj; samostalno:

dixerit quispiam.  (Rabi se redko);
b) quispiam, quaepiam, quodpiam  nekateri (-a, -o);
pridevno;

6. a) quTdam, quaedam, quiddam  nekdo, nekaj; samo¬

stalno ;

b) quTdam, quaedam, quoddam  neki (3); pridevno;

7. alius, alia, aliud  drug (izmed več kakor dveh; alius  —
alius  eden — drugi; alil  — alii  eni — drugi; alius aliud probat
eden odobrava to, drug drugo; alius alio more vivit.

8. alter  (gl. § 25), -a, -um  drugi (izmed dveh); alter  — alter
eden — drugi; alteri  — alteri  eni — drugi (dve stranki);

9. a) quisque, quidque  vsakdo, vse;  samostalno;

b) quisque, quaeque, quodque  vsak  (3); pridevno;

10. a) unusquisque, unumquidque  sleherni (3), vsak (3);
samostalno;

b) unusquisque, unaquaeque, unumquodque  sleherni (3);
pridevno;

11. quwis, quaevis, quidvTs  (samostalno),

quodvis  (pridevno)

12. quTlibet, quaelibet, quidlibet  (samost.),

quodlibet  (pridevno)

13. uterque, utraque, utrumque  vsak njiju, oba; utrTque
Romani et Graecl; utraque castra  oba tabora; in utraque manu

kdor si bodi,
kateri si bodi,
vsak;

43

V digitos habemus  (na obeh rokah = na vsaki roki), toda in
ambabus manibus X  (= na obeh skupaj);

14. neuter, neutra, neutrum  nobeden njiju;

15. nullus, -a, -um  nobeden (3); nemo  nihče; nihtl  nič;
nemo  le pri adjektivih in osebnih imenih: nemo doctus, The-
banus  nobeden učenjak, Tebanec; (redko) nemo civis — nullus
clvis.

16. nonnullus  (3) marsikateri (3), nekateri (3); nonnemo
marsikdo, pl. nonnulli, nonnihil  marsikaj; nullus non  vsak itd.
gl. § 346, 3, prip. 2.

Opomnje.

1. Pritikline -dam, -piam, -quam, -que, -vis, -libet  in pred-
ponka ali-  ostanejo nepregibne, torej: alicuius, alicui; cuius-
dam, quendam, quandam, quorutidam, quarundam  (gl. § 7, 7);
cuiusque, unumquemque; cuiusvTs, quosvTs  itd.

2. Kakor unus  (gl. § 73) se pregibljejo naslednje besede
prve in druge deklinacije v gen. in dat. s ing. po pronomi-
nalni deklinaciji:

alius, 'solus, 2 totus, ullus  ! 'sam, 2 ves, cel.
alter, uter, neuter, nullus.

gen. utrlus, solTus, totTus  itd.;
dat. utrl, soli, tott  itd.

Pripomnja: alius,  gen. navadno alf eri us,  dat. a lil; neuter,  gen. neu-
Irlus,  dat. neutrl,  toda vedno (gen.): neutrl g e ne ris  (= srednjega spola).

3. Nemo  ( ne-homo  = nobeden človek), nullius, nemim,
neminem, nullo  (gl. § 53, 3).

4. Nihil (ml)  [iz ne-hilum  niti betvice (mrvice) ne], nullTus
ret, nulli rei, nihil, nulla re.

Pripomnja. Nihilum = nihil  se rabi le v nekaterih zvezah v gen.,
ak. in abl., gl. § 217 in p 1.

8. Soodnosni zaimki, pronomina correlativa

so taki zaimki, ki se eden na drugega odnašajo, kazalni in 94
oziralni:

tališ, -e  tak(šen) — qualis, -e  kak(oršen)
tantus  (3) tolik(šen) — quantus  (3) kolik(oršen)
iot  (indecl.) toliko jih — quot  (indecl.) kolikor jih
idem  tak(šen) — quT  kakoršen (kakov).

95

Glagol. Verbum.

Pri konjugaciji glagola je treba paziti kakor v slo¬
venščini :

1. na osebe in števila,

2. na čase,

3. na naklone,

4. na položaja.

V  latinščini razlikujemo:

96  I. Tri osebe, personae  in dvojno  število, numerus:

1. ednino, numerus singularis,  singular;

2. množino, numerus pluralis,  plural, ki velja tudi za slo¬
vensko dvojino.

97  II. Šest  časov, tempora verbi,  in sicer:

1. sedanjik, tempus praesens (=  praes. ali prež.), prezent:
laudo  hvalim;

2. pretekli nedovršnik, tempus imperfectum (=  ipf.), im-
perfekt: laudabam  hvalil sem;

3. prihodnjik, tempus futurum  (= fut.), futur: laudabo
hvalil bodem;

4. pretekli čas, tempus perfectum  (= pf.), perfekt: laudavl
pohvalil sem;

5. predpretekli čas, tempus plusquamperfectum  (= plpf.),
pluskvamperfekt: laudaveram  pohvalil sem bil;

6. prihodnji dovršnik, tempus futurum exactum  ali secun-
dum (=  fut. II), futur II.: laudavero  pohvalil bodem.

Pripomnja 1., 3., 4. se imenujejo glavni,  ostali (2., 5., 6.) stran¬
ski  časi.

98  m. Tri naklone ali načine, modi'.

1. znanilnik, modus indicativus,  indikativ: laudo  hvalim;

2. vezni način (vezalnik), modus cdniunctTvus,  konjunktiv:
laudet  da hvali;

3. velelnik, modus imperativus,  imperativ: lauda  hvali!

99  v širjem pomenu pripada naklonom tudi pet glagolnih
imen, deležja, participialia  ali nomina verbalia :

1. nedoločnik, infimtivus,  infinitiv: laudare  hvaliti;

45

2. deležnik, participium,  particip: laudans  hvaleč;

3. glagolnik, gerundium,  gerundij: laudandT  hvaljenja;

4. glagolniški pridevnik, gerundivum , gerundiv: laudan-
dus  (3) hvaliti se imajoč, ki se ima (mora) hvaliti;

5. namenilnik, supTnum,  supin: laudatum  hvalit.

IV. Dva položaja, genera verbT:  100

1. tvorni, genus actTvum , aktiv: laudo  hvalim;

2. trpni, genus passivum,  pasiv: laudor  hvalim se, hvaljen
sem.

Pripomnja. Srednji položaj, g. medium,  se ujema v obliki skoz in skoz
s pasivom: delector  veselim se, augeor  množim se, fallor  motim se.

Dostavek:  1. Deponentniki (odložniki, verba deponentia)  101
imajo pasivne oblike (razen štirih), pa aktiven (nekateri medi-
alen) pomen (izvzemši gerundiv): hortor  opominjam, proficiscor
potujem, laetor  radujem se, potior  polastim se.

Dostavek: 2. Po osebi določena  glagolna oblika
se imenuje verbum finitum,  določeni glagol ali do-
ločnik;  sicer jo pa zovemo verbum Tnflmtum,  nedoločnik (v
širjem pomenu); participialia  so verba inf mita.

Osebila.

Pripomnja. Imperativ s končnicami -to, -tote, -tor, -ntor  se imenuje II. ali
futurov imperativ, ostale oblike pa tvorijo I. ali prezentov imperativ. —
Prva oseba sing. praes. indic. Set.  se končuje, odpahnivši -m,  na O  (izvzemši
sum, inguam).

46

103  Med deblom in osebili je cesto kratek samoglasnik, ki tvori
z deblom osnovo;  imenuje se osnovni  samoglasnik (tematski
vokal). Ta vokal je različen po naklonih in osebah; čist se je
ohranil v nekaterih oblikah, n. pr.: leg-i-s  (prim. ber-e-š), leg-U-nt,
amab-i-t,  v drugih se staplja z debelnim vokalom, n. pr. ama-i-m
= amem, lega-i-s — leges.

104  Z ozirom na končnik prež. debla so v latinščini

štiri konjugacije:

I. ali a-konjugacija, debla na -a: lauda-re  hvaliti;

II. ali e-konjugacija, debla na -e: mone-re  opominjati;

III. ali mešana konjugacija, debla na: a) konsonant: leg-e-re
brati; b) -u: lu-e-re  prati;

IV. ali /-konjugacija, debla na -/: audT-re  slišati.

105  Latinski glagol tvori kakor slovenski nezložene in zlo¬
žene  oblike.

Nezložene oblike  (nezloženi časi) se tvorijo iz prezen-
tovega in perfektovega debla; iz prvega: aktiv in pasiv
prezenta, imperfekta, futura (izvzemši particip in infinitiva)
ter gerundij in gerundiv;  iz perfektovega debla le aktiv
perfekta, pluskvamperfekta, futura eksakta.

Druge (zložene) oblike (pasiv pf., plpf. in fut. II.) se tvo¬
rijo z glagolom sum  in participom pf. pas., ki se izvaja iz su-
pinovega debla; iz tega debla se tvori tudi particip (inf.) fut.
akt. Inf. fut. pas. je sestavljen iz supina na -um  in pasivnega
inf. Tri.

Konjugacija pomožnega glagola esse  biti.

106  Prezentovo deblo: es (s).

Perfektovo deblo: fu  (od fuo, fore).

Futur II.  Pluskvamperfekt Perfekt Futur I. Imperfekt

47

c«

Sh

o

a

2 s. I 6S  ±-  ' bodi

| es-to  |

3. s.: es-to  naj bode

( es-te  | ...

2 ni 1  x _. bodite

P ' | es-tote  |

3. pl. s-u-nto  naj bodo

48

prež.: es-se  bi(va)ti;

f f s.: fu-turum, -am, -um esse  (ali:  | da bode
j pl.: fu-turos, -as, -a esse  j fore  j (kdo);

pf.: fu-isse  bivši biti, da je (kdo) bil.

Particip fut.: fu-turus  (3). bodoč (3).

Pripomnja 1 : eram  stoji mesto esam ( ero  mesto eso),  gl. § 7., 8.
Pripomnja 2. Mesto essem, esses, esset, essent  se lahko rabi, zlasti v
namernih in pogojnih stavkih in s participi: forem, fores, foret, forent.
Inf. fore  (iz fu-re)  se mora  rabiti v zvezi s participi (gerundiv.): laudatum
fore, laudandum fore;  stoji navadno po spero  za opis inf. fut.: speni fore,
ut venias  itd.

107  Kakor sum  se pregibljejo tudi sestave:

absum, abesse, afuT, afuturus  odsoten sem

adsum, adesse, affuT  ( adfui ), affuturus  (adfuturus ) prisoten
sem, prisostvujem

desum, deesse, defuT, defuturus  manjkam; pecunia mihi
deest  nedostaja mi (nimam) denarja, vi res mihi desunt
(pešajo)

intersum, interesse, interfui, interfuturus  vmes, zraven
sem, udeležujem se

obsum, obesse, offui, offuturus  škodujem

praesum, praeesse, praefuT, praefuturus  na čelu sem, na-
čelujem, vodim
possum,  gl. § 108, morem

prosum, prodesse, profuT, profuturus  koristim, v prid sem
supersum, superesse, superfuT, superfuturus  preostajam
brez pf. in ptc. f.: Tnsum, inesse  sem v čem; subsum, sub-
esse  sem pod čim.

Op o mn j i.

1. Particip  prež. imata le absum, praesum: absens  ( ab-
sentis ) odsoten, praesens  ( praesentis)  prisoten, pričujoč.

2. prosum  ima prvotno obliko predloga prod  le pred e:
prod-es, prod-est, prod-essem, prod-ero.

49

Possum  je zložen iz pot(e) [potiš, pote  mo(go)5en] in sum;  108
t  se pred s asimiluje v s, sicer ostaja; pf. potuj  in particip
potens  (sedaj adjektiv = mogočen) pripadata nerabnemu potere.

Prezent

Ind.: pos-sum  Konj.: pos-sim

pot-es  itd.

pot-est
pos-sumus
pot-estis
pos-sunt

Imperfekt
Ind.: pot-eram  itd.

Konj.: p o s-sem, pos-ses  itd.

Futur I.

Ind.: pot-ero  itd. 3. pl. pot-erunt
Konjunktiva ni.

Perfekt

Ind.: potu-T, potu-isti  itd.

Konj.: potu-erim, potu-eris  itd.

Pluskvamperfekt

Ind.: potu-eram  itd.

Konj.: potu-issem  itd.

Futur II.

Ind.: potu-ero, potu-eris,  itd.; 3. pl. potu-erint
Konjunktiva ni.

Infinitiv

Prež.: pos-se  (iz pot  + s  + se) ; pf.: potu-isse.

Konjugacija pravilnih glagolov.

Prezentova debla: lauda, dele, leg, audi.  109

Perfektova debla: laudav, delev, leg, audTv.

Particip pf. passlvT  (= ppp.) :  laudatus  (3), deletus  (3), lec-
lus  (3), auditus  (3); debla: laudato (-ta),  itd.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

110 ,

A.  Iz prezentovega

1. Indikativ.

I. II. III. iv.

51

t i v.

debla tvorjene oblike.
I.

2.  Konjunktiv.

II. III.

110 .

iv.

2  Naš jezik konjunktiva ne pozna; slovenimo ga po okolnostih s pogojnikom,
z želelnikom, velelnikom ali znanilnikom (indikativom).

4. Nomina verbalia.

b)S

c)

leg-ere  brati audi-re  slišati
leg-Sns  beroč (3 ) audi-ens  posluša-
(gen. legentis ) (gen.audientis  [j o c

branja audi-endi  poslu
[šanja

itd. I itd.

debla tvorjeni časi.

2. Konjunktiv.

111.

4*

52

1. Indikativ.

3. Nomen

II.

o-j laudav-isse  pohvalivši biti (v slov. prestavljen delev-isse  porušivši biti
‘g | navadno z d a in verbum finitum pf.

II.

III.

C. Iz supinovega debla

IV.

Supina

112 .

1. Indikativ.

Pa

A.  Iz prezentovega

1  laudor  se še sloveni: 1. hvalijo me; 2. hvalim se; 3. dam se hvaliti (le redko).

53

]  Inf. fut. slov. ne pozna. Lat. inf. se sloveni z inf. prež. ali pa z verbum finitum
prezenta ali futura: sperO me venturum esse  upam priti (da pridem).

siv'

debla tvorjene oblike.

2. Konjunktiv.

1  Osebni pasiv = pasiv v vseh osebah tvorijo le prehodni glagoli (gl. § 196). —
Neprehodniki imajo le brezosebni pasiv = pasiv v 3. os. sing., pri sestavljenih časih le
genus neutrum: invidetur, invisum est.

54

3. Imperativ. 1

3. N o m i n a

laudatus  (3) (-um, -am, -um) esse delBtus  (3) (-um, -am, -um) esse
pohvaljen (3) biti porušen (3) biti

b)  ptcp. lauda-tus  (3) (po)hvaljen (3) I dele-tus  (3) porušen (3)

pf.

a)  inf.
pf.

I.

IV.

4. N o m i n a v e r b a 1 i a.

II. III.

Konjunktiva ni.

v e r b a 1 i a.

56

Deponentniki (gl. § 101)

113 imajo:

1. te-le aktivne  oblike:

a) particip na -ns: hortans;

b ) gerundij: hortandT,  itd.;

c) particip na -urus  (in z njim zložene oblike): hortaturus;

d)  supin: hortatum, hortatu.

2. pasiven  pomen v gerundivu: hortandus.

Sicer se pa spregajo kakor laudo, deleo, lego  in audio
v pasivu. Le II. imperativ se ne rabi.

Prež. hortor  izpodbujam
Impf. hortabar  izpodbujal
sem

Fut. I. hortabor  izpodbujal
bodem

Pf. hortatus sum  izpod-
budil sem

Plpf. hortatus eram  iz-
podbudil sem bil
Fut. II. hortatus ero  izpod-
budil bodem

Prež. horter  da izpod-
budim

Impf. hortarer  izpodbujal
bi

Pf. hortatus sim  da sem
izpodbudil

Plpf. hortatus essem  bil
bi izpodbudil

hortare  izpodbujaj
hortamim  izpod¬
bujaj te

Prež. hortari  izpodbujati
Pf. hortatus  (3) (-um,

-am, -um) esse  iz-
podbudivši biti
Fut. hortaturus  (3)

(-um, -am, -um)
esse,  gl. § 111, C, 1 .

Prež. hortans  (hortan-
tis)  izpodbujajoč
Pf. hortatus  (3) izpod-
budivši

Fut. h o r ta tu rus  (3) iz¬
podbujati hoteč (3)

Indikativ.

vereor  bojim se queror  tožim (se) partior  delim
verBbar  bal sem se querebar  tožil sem partiebar  sem de-

(se) lil

verBbor  bal se querar  tožil (se) partiar  bodem de-
bodem bodem lil

veritus sum  (z)bal questus sum  (po)- partrtussum(v az)-
sem se tožil sem (se) delil sem

veritus eram  zbal questus eram  po- partitus eram  raz-
sem se bil tožil sem (se) bil delil sem bil

veritus ero  zbal se questus ero  potožil partitus ero  raz-
bodem (se) bodem delil bodem

Konjunktiv.

verear  da se bojim guerar  da (se) tožim partiar  da delim

vererer  bal bi se quererer  tožil bi (se) partirer  delil bi

veritus sim  da sem questus sim  da sem partitus sim  da
se (z)bal (se) (po)tožil sem (raz)delil

veritus essem  bil bi questus essem  bil partitus essem  bil
se zbal bi (se) potožil bi razdelil

Imperativ.

verere  boj se querere  toži (se) partire  deli

veremim  bojte se querimim  tožite (se) partimim  delite

Infinitiv.

veren  bati se queri  tožiti (se) partiri  deliti

veritus  itd. zbavši se questus  itd. poto- partitus  itd. raz¬
biti živši (se) biti delivši biti

veritUrus  itd. q u est ur u s  (3) itd. partiturus  itd.

Particip.

v ere n s  boječ se qu er en s  tožeč (se) p a rtiens  deleč

veritus  (3) zbavši se questus  (3) po- partitus  (3) raz-
toživši (se) delivši

veriturus  (3) bati questurus  (3) to- partiturus  (3)
se hoteč (3) žiti se hoteč (3) deliti hoteč (3)

57

Gen.:

hortandT  izpodbu-
janja
itd.

Gerundij.

verendT  spošto¬
vanja
itd.

q ue r e n dr  toženja
itd.

p artiendT  de¬
ljenja
itd.

Gerundiv.

ho rtandus( 3)  izpod- v erendus  (3) spo- q ue r e n d u s  (3) to-
bujati se imajoč (3) štovati se imajoč (3) žiti se imajoč (3)

p artiendus(  3)
deliti se imajoc(3)

Supin.

hortatum  izpod- v er it um  spoštovat q u es tu m  tožit (se) partTtum  delit

bu j at

ho rt a tu  izpodbu- v er it U  spoštovati q ues tu  tožiti se p a r trt u  deliti

jati

Opomnj e.

1. Štirje glagoli so v participu pf. in od njega tvorjenih 114
oblikah deponentni; imenujejo se poldeponentniki, semidepo-
nentia.  Ti glagoli so:

audeo, -ere, ausus sum  upati si; ausus sum  upal sem si;
gauded, -ere, gavTsus sum  veseliti se;

soleo, -ere, solitus sum  vajen biti; običavati ( solitus  3 običajen);
ftdo, -ere, flsus sum  zaupati; confTdo  zaupati; diffido  ne zaupati.

Priponmja. Poldeponentnik (narobešnji) je tudi revertor,  inf. prež.
revertT,  pf. revertl  vračati se; perfekt, plpf. in fut. II. imajo v dobri prozi le
aktivne oblike; reversus  (pravilno): vrnivši se.

2. Particip pf. nekaterih deponentnikov ima poleg aktiv- H®
nega  pomena tudi pasiven pomen:

dimensus  izmerivši, izmerjen partitus  razdelivši, razdeljen
ementitus  izmislivši, izmišljen depopulatus  opustošivši, opu-
(zlagan) stošen

meditatus  premislivši, premis- testatus  izpričavši, izpričan

ljen

Pripomnja. Expertus  v prozi le: izkušen, comitatus  (klas.) spremljen.

3. Nekateri neprehodni glagoli imajo ppp., ki se pa rabi
le atributivno: adultus  dorastel; assuetus  navajen, znan; con-
suetus  navajen; obsoletus  oguljen ( vestis),  navaden, zastarel;
praeteritus  prošel, pretekel; nupta  (omožena) se nahaja tudi
predikativno.

4. V participu pf. pas. imajo aktiven pomen : ceno, prandeo,  H'
poto, iuro; cenatus  odobedovavši, pransus  odkosivši, potus  na-
pivši se, pijan [tudi: (iz)pitj, iuratus  prisegši, coniuratus  zaro-

tivši se (zarotnik).

58

118 5. Veneč, venlre, venil  na prodaj biti (pasiv k vendč),

pereč, perTre  itd. propasti (pasiv k perdč), flč  tvoriti se (pasiv
k facio)  so glagoli z aktivno obliko (flč  le deloma), a pasivnim
pomenom; imenujejo se neutralia passlva.

Glagoli III. konjugacije na -io.

119 Petnajst glagolov III. konjugacije ima prezentovo deblo na
vokal l,  za katerim izpadata tematska vokala i  in e  (kratki!).
Pred /• in na koncu se debelni i  izpreminja v e.  Ti glagoli so:

'capio,  2  cupio,

3  facio,
4 fodič, ‘'fug id, 6 iacič,

7 (lacič), s parič,  9
10  rapič,  11  ( specič ), “sapio,

13  gradior, u morior, ' b patior.

quatio,

12  ,

'lovim, 2 želim, 3 tvorim,

4 kopljem, 5 bežim, 6  mečem,

7  vabim, 8  rodim, 9  tresem,

10  grabim, 11  gledam, 12  dišim,
13 gredem, 14 mrjem, 15  trpim.

Pripomnja. Sem spada tudi orior  (izvzemši infinitiv) nastanem.

Spregamo jih tako-le:

59

Opisna sprega, coniugatio periphrastica.

1. Aktivna opisna sprega, coniugatio periphrastica activa 120

se imenuje sprega participa na -urus  v zvezi z oblikami gla¬
gola esse.  Particip (fut. akt.) na -urus  znači dejanje, katero hoče,
utegne, misli, namerava  kdo vršiti, oblike glagola esse
pa kažejo čase in načine nameravanega dejanja; laudaturus
sum  hvaliti hočem, — utegnem, — mislim, — nameravam.

Indikativ

cS

>

-C

hvaliti

Infinitiv

Prež. laudaturus  (3) {-um, -am, -um) esse  hvaliti hoteti
Pf. „ ( „ „ „ ) fuisse  (gl. § 111 lau-

davisse)  da je (kdo) hotel (po)hvaliti.

Pripomnja. S konjimktivom prezenta in imperfekta se nadoraestuje
tudi konjunktiv aktivnega futura.

60

121 2. Pasivna opisna sprega, coniugatio periphrastica passiva

nastane, če se združi gerundiv z oblikami glagola esse;  gerundiv
zaznamuje dejanje, katero se mora,  ima  (nikalno: ne sme)
vršiti,  oblike glagola esse  pa kažejo časovno in načinovno
razmerje dejanja; laudandus { 3) sum  hvaliti se moram (imam),
treba je, da se hvalim, laudandus  (3) non sum  ne smem se
hvaliti.

Indikativ

cd

>

£1

03

>

je (kdo)

moral hvaliti.

Pripomnja. Mihi scribendum est  pisati moram (jaz); epistula scribenda
est  pismo se ima pisati; mihi epistula scribenda est,  pismo mi je pisati,
pismo moram (jaz) pisati.

Debla.

I. Prezentovo deblo.

Tisti glagolov del, ki se prikazuje v vseh časih in načinih
isti, se imenuje glagolno ali verbalno deblo; temu je vobče
enako prezentovo deblo v vokalnih konjugacijah, često tudi pri
konsonantnih deblih: ama, mone, tribu, audi , leg.  Prezentovo
deblo dobimo pri glagolih I., II., IV. konjugacije, če odbijemo
v III. os. sing. prež. ind. osebilo t;  pri glagolih III. konj., če od-
pahnemo v III. os. sing. prež. ind. -i-t,  pri glagolih na -io  le -t.

61

Vendar se končujejo nekateri glagoli I., II., IV. konj. v gla-
golnem deblu na konsonant, n. pr.:

iuv at  — iuva  — iuv  (iuvare  pomoči)
auget  — auge  — aug  ( augere  množiti)
saepit  — saepi  — saep  ( saepTre  ograditi).

Pri konsonantni konjugaciji je prezentovo deblo često iz
glagolnega debla mnogovrstno razširjeno, in sicer:

1. z i;  glagolno deblo: rap;  prež. deblo: rap  + i; mor  —
mor  + i  itd.;

2. s t;  glagolno deblo: pleč ; prež. deblo: pleč  -f t; nec  —
nec  + t ;

3. z n;  glagolno deblo: cer ; prež. deblo: cer -\- n; ster  —
ster  + n;  v časih se n  vriva v glagolno deblo: vic  — prež. deblo:
vitic; frag  — frattg; rup  — ramp  (gl. § 7, 7); cub  — cumb;

4. s sc;  glagolno deblo: ere;  prež. deblo: ere  + sc; guie  —
guie  + sc;

5. z reduplikacijo, t. j. predpostavljanjem začetnega kon-
sonanta z i;  glagolno deblo: g(e)n;  prež. deblo: gT-gn;  tako:
bi-b, si-st, se-r  (iz si-s).

II. Perfektovo deblo.

Perfektovo deblo se tvori iz glagolnega:

1. brez nastavka  (sufiksa), in sicer

a)  z reduplikacijo;  pred glagolno deblo se stavi začetni
debelni konsonant z naslednjim e;  glagolno deblo: tend;
perfektovo deblo: te-tend;  1. os. sing. pf. ind. akt.: te-tend-T;
cad  — ce-cid-T;  ako je vokal glagolnega debla o, u, i,  se
izenačuje z njim reduplikacijski e: mord  — memord  — mo-
mordi-T; curr  — cecurr  — cucurr-i; disc  — dedič  — didic-T.

Pripomnja 1. Zlog reduplikacije je vselej kratek. Zato ne sledita za
njim dva konsonanta, ampak le drugi glagolno deblo začenjajočih konso-
nantov, dočim sta ob a dva v reduplikaciji: spond  — spo-pond-T; st  — ste-t-r,
sti-t-T.

Pripomnja 2. Zloženi glagoli vobče nimajo reduplikacije: re-spondeo  —
respond-T,  ali pa izpahujejo reduplikacijski e: re-pello  — repepuli  — reppulr,
enako: repperT, reccidi, rettulT.Ve\u:\;w  obdrže reduplikacijo sestave z do,
sto, sisto, drsco, posco,  nekatere s currO.

b)  s podaljšanjem debelnega vokala: ag — eg-T; em  —
em-T; vid — vid-T ; leg  — leg-i; fac  — fec-T; fod  — fod-T;
iuv  — iiiv-I; lav  — lav-T; sed  — sed-l.

123

62

Pripomnja. Pri teh in enako tvorjenih perfektih je reduplikacija z
deblom stopljena; pango  ima poleg pegi  še vidno reduplikacijo p epi gl.
Vendar je vokal kratek pri: scidr, fidi, tuli, perculT.

c)  z neizpremenjenim glagolnim deblom; argu  —
argu-T; minu  — minu-T; strid  — strTd-T; vert  — vert-T ; pre-
hend  — prehend-T.

2. z nastavkom (sufiksom), namreč:

a) z v  pri vokalnih deblih I., II., IV. konjugacije: lauda-v-l ,
dele-v-T, audT-v-T;  konsonantna debla izpreminjajo v  v u: cub

— cubv-i  — cubu-T; dol  — dolv-T  — dolu-T; aper  — aperv-i

— aperu-i ; al  — alv-T — alu-T ; gem  — gemv-T  — gemu-T ;
toda: pet  — pet-T-v-T ; quaes  — quaes-T-v-T.

b) s s  (končnik bivšega aoristovega debla) pri (prirodno
ali pozicijsko) dolgih konsonantnih deblih: rep  — reps-T,
scrlb  — scrips-T, duc  — dux-i, ced  — cess-T, lud  — lus-T
(gl. § 7, 5), dlc  — dlx-T, iung  — iunx-l , carp  — carps-Z.

Pripomnja. Izvzeta so debla na -nd,  ki ne dobe nastavka; pand  —
pand-r,prehend  — prehend-T.  — Vkljub kratkemu deblu dobivajo nastavek 5.'
ges  ( gero ) — gess-T, man  — mans-T, reg  — rex-l, teg  — tex-i, trah  — trax-T,  i. dr.

III. Deblo participa pf. pas.

124  se tvori iz glagolnega debla:

1 . z nastavkom  -to, -ta  (nom. -tus, -tuni, -ta): laudato
— lauda-tus (-tum), lauda-ta-, deletus  3; lectus  3; audTtus  3.
— Nekatera konsonantna debla vrivajo med deblo in nastavek i:
mon-i-tus  3, dom-i-tus  3, son-i-tum.

2 . z nastavkom  -so, -sa  (nom. -sus, -sum, sa)  le pri
konsonantnih, večinoma zobniških deblih: fod  — fossus  3 (gl.
§ 7, 5), laed  — laesus  3, mit  — missus ; fig  — f'Txus  3; lab  —
lapsus  3; prem  — pressus  3 (gl. § 7, 9).

IV. Supin

125  se  tvori z nastavkoma: tum (tu), sum  ( su): amatum, deletum,
audltum; fossum, laesum, missum, pressum.  Iz supina na -u
se tvori particip fut. akt., če se pridene — rus: amatu  + rus,
fossu  + rus.

Nepravilni so naslednji participi fut. akt.: ori-, mori-, sona-
turus, rui-, frui-, pari-turus.

63

Opomnje h konjugacijam.

1. Perfekti na -a-vi, -e-vi  in iz njih izvedene oblike lahko 126
izpahujejo vi  ali ve  pred osebili, ki se začenjajo s s ali z r;

laudavisti — laudasti, laudavistis  — laudastis, laudavisse(m)

— laudasse(m),

delevisti  — delesti, delevistis  — delestis, delevisse(m ) — de-
lesse(m),

laudaverunt  — laudarunt, laudaverim (-ram)  — laudarim
(-ram), laudavero  — laudaro,

deleverunt  — delerunt, deleverim (-ram)  — delerim (-ram),
delevero  — delero;

tako tudi novi:

nostt, nostis, nosse, norunt, norim, noram, noro.

Pripomnja : Isv-T  ima pravilno le: lavistl, laverunt  itd., ker v  ni na¬
stavek, ampak končnik glagolnega debla.

2. Perfekti na -Tv-T  izpahujejo cesto a) vi  pred s: audTvistT(-is)

— audTstT(-is), audwisse(m)  — audTsse(m); b) v  pred e: audT-
verunt  — audierunt, audmerim (-ram, -ro)  — audierim (-ram, -ro).

Pripomnja 1. Peto  izpahuje vi  le pred ss: appetzsse(m).

Pripomnja 2. Peto, dBsino, eo  izpahujejo navadno  v  tudi pred i
(r, -it), eo  v sestavah vselej: petni, desni, Ivi  — pet d, desil, il  — petiit, desiit,
iit;  vselej n. pr. adil, adistl, adiit, adiimus, adlstis, adierunt.

3. Mesto -erunt  (3. os. pl. pf.) se rabi v polnih  oblikah
včasi -ere : laudaverunt  — laudavere ; delevere, legere, audivere ;
le poleg pettvere  tudi petiere.

4. Glagoli dico, duco, facio, fero  odpahujejo v 2. os. sing.
imp. akt. e: dic  reci, duc  vodi, fac  tvori, fer  nesi. Tako tudi
sestave z duco, fero;  zloženke z dico, facio  imajo e: indice,
edice  (redko edTc), effice, confice, caleface.

Scio  ima samo II. imper.: scito(te)  znaj(te), tako tudi me-
mento(te)  pomni(te).

5. Namesto -ris 2. os.  sing. prež. pas. se rabi cesto -re: abuteris,
abutaris, abutebaris, abutereris, abuteris  — abutere, abutare, abu-
tebare, abuterere, abutere.  Pri 2. os. prež. ind. pas. je jako redko
-re;  torej: laudaris,  deponentniki pa dobivajo lahko tudi tukaj
-ris: sequere.

6. Gerundij III. in IV. konjugacije ima pri nekaterih gla¬
golih tudi prvotno obliko na -undus: oriundus, potiundus (poti-

64

127

endus ) ; vselej: repetundarum  ( pecuniarum ), de repetundis [pe-
cuniTs  (o povračevanju)], in iure dTcundo  pri deljenju pravice.

7. Starejše in pesniške so oblike: faxo  (= fecerd), iusso
(— iussero ); dTxe, traxe  (inf.) = traxisse; faxim  (opt.) -Ts, -it,
-Tmus, -Ttis , -int  da sem storil = fecerim  itd., ausim, -Ts  itd.;
to so ostanki konjunktiva nekdanjega aorista.

8. Redek je inf. prež. pas. na -ier: amarier, legier  = amarT,
legi-,  takisto konj. prež. akt. I. in III. konjugacije na -im
(optativ): duim  (= dem), perduim  (— perdam ), edim  (= edani),
prim. sim, sis  itd.

Debelne oblike najvažnejših pravilnih glagolov.

Prva (a-)konjugacija.

Vsi tukaj ne navedeni glagoli prve konjugacije imajo:
-avT, -atum.

Perfekti brez nastavka.
a)  z reduplikacijo:

1 . do, dare, dedi, datum*  dati;

circumdo, circ&mdare, circumdedi, circumdatum  obdati; pessumdo  upropastiti,
ugonobiti; satisdo  zadostiti, jamčiti; vBnumdo  prodati.

Pripomnja. Oblike glagola dare  imajo kratek a,  izvzemši: da, das,

dans.

Dvozložne sestave so po III. konjugaciji ter imajo -didr, -ditum;
abdo, abdere, abdidT, abditum  skriti; enako:

addo  dodati Edo  izdati (na svetlo dati)

condo  ustanoviti prodo  izdati

čredo  verovati reddo  vrniti

dede  pre-(od-)dati trado  predati

perdo  pogubiti; pas. pereo, perire, periT, periturus, p er ditum, perdendus  (3)
vendo  prodati; pas. veneo, venTre, venit, vendit um, ve n d endus  (3);

2. sto, stare, šteti, staturus  stati.

Tudi sestave, od katerih imajo dvozložne
zložne — šteti,  nimajo participa pf. pas.;

stiti , tri-

* Particip pf. pas. je naveden povsod v srednjem spolu; tej obliki je
enak supin.

65

antisto, antistare, antisteti,  prekositi; circumsto  okoli stati; praesto (alicui),
praestare, praestiti, praestaturus  prekositi; enako:

consto  sestajati, veljati obsto  stati (nasproti)

Tnsto  pritiskati persto  obstati

brez ptcpa. fut.: resto  preostati; tudi brez pf.: (listo  oddaljen biti, e.vsto  ven
moleti.

b)  s podaljšanim debelnim vokalom:

1. inv o, -are, iu vi, iutum, iuvdturus  ( aliquem ) po¬
magati  (komu); tako:

adiuvo  podpirati, toda: adiuturus.

2. lavo, -are, lavi, lavatum, lautum  ( lotum ) umiti, prati.

Perfekti z nastavkom v.

a)  na -v-T:

pbto, -are, -avT, pot um  ( potatum ) piti; potus  (gl. § 117) 128

popivši, napivši se, (iz)pit.

b)  na -u-T:

1. c rep  o,  -are, crepuT, crepitum  škripati; tako:
increpo  psovati, karati; brez ptcpa..- discrepo  razlikovati se.

2. cubo,  -are, cubuT, cubitum  ležati;

accubo (in convlvio)  ležati (pri mizi, za mizo), incubo  ležati na čem;

3. do mo, -are, domuT, domitum  krotiti;

4. s o no, -are, sonuT, sonitum  ( sonaturus ) zveneti; tako:

consonO  soglasiti, dissonO  ne soglasiti, oba brez supina; resono  (tudi
resonavt)  odmevati;

5. tono,  -are, tonuT,  grmeti;

attonO, -are, -uT, attonitum  osupniti (zagrmeti na koga);

6. veto,  -are, vetrn, vetitum  prepovedati;

7. implico  pravilno, vendar tudi implicuT, implicitum
zamotati;

explico,  pravilno, vendar tudi explicuT, -citum  razvozlati,
razjasniti;

8. s ec o, -are, secuT, sectum, secdturus  sekati, rezati;
deseco  odsekati, inseco  vsekati, disseco  razsekati;

9. mico,  -are, micuT  migljati, lesketati se; tako:

emico  odlikovati se; pravilno: dzmico, -are, -auT, -atum  bojevati se.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

5

66

Druga (e-)  konjugacija.

129

Perfekti brez nastavka.

a) z reduplikacijo:

1.  mordeo, -ere, momordi, morsum  gristi:

2. sp on ded,  -ere, spopondT, sponsum  obetati;
respondeo, -Sre, respondT, responsum  odgovoriti;

3. tondeo,  -ere, totondT, tonsum  striči;

4. pendeo,  -ere, pependT  viseti; brez pf. in sup.:
impendeO  viseti nad čim, pretiti.

b) z dolgim debelnim vokalom:

1. s e de d, -ere, sedi, sessum  sedeti; tako:

circumsedeo  obsedati; zloženke z enozložnim prvim delom imajo
-sideo: obsideo, -ere, obsedi, obsessum  obsedati; enako: possideo  posedati;

2. video,  -ere, vTdl, vlsum  videti;
invideo  zavidati (komu), invTsurus; invlsus  zoprn ;

3. caveo,  -ere, cavi, cautum  varovati se;

4. faveo,  -ere, favT, fautum  naklonjen biti;

5. foveo,  -ere, fovi, fotum  greti, negovati;

6. mo ved,  -ere, movT, motum  gibati, premikati;
commoveo, permoveo  ganiti, admoveo  primikati;

7. voveo,  -ere, vovT, vdtum  obljubiti;

dSvoveO  žrtvovati, prokleti;

8 . paveo,  -ere, pavi,  plašiti se.

c) z neizpremenjenim glagol n im deblom:

1. prandeo,  -ere, prandT, pransum  kositi; pransus  gl. § 117.

2. stnded,  -ere,  (redko strldd, -ere), stridi  škripati, žvižgati;

3. f er ved,  -ere, ferbul,  — žareti;

4. cdniveo,  -ere,  (conivT  ali cdmxi),  — zamižati.

1. deleo,  -ere, delevT, detet um  rušiti;

2. fleo,  -ere, flevT, fletum  plakati; defleo  oplakovati;

3. (neo,  nere, nevi, netum  presti);

4. com-pleo,  -ere, complevl, completum  napolniti;

expleo  izpolniti, suppleo  popolniti;

5. (abot  e o,  -ere, abolevi, abolitum  iztrebiti, zatreti);

130

Perfekti z nastavkom,
a) na -v-T  in -u-T:

67

6. debeo, -ere, debui, debitum  dolgovati, morati;

7. habeo,  -ere, habui, habitum  imeti;
adhibeo  upotrebiti, cohibeo  zadržati, prohibeo  preprečiti;

8. praebeo,  -ere, praebuT, praebitum  podati, prožiti;

9. me red,  -ere, menil, meritum  zaslužiti;

10. noceo,  -ere, nocui, nocitum  škodovati;

11. moneo,  -ere, morim, monitum  opominjati;
admoneO  spominjati;

12. plače  o,  -ere, placui , placitum  dopadati, ugajati;
displiceo  ne dopadati;

13. terreo,  -ere, termi, territum  strašiti;
deterreo  oplašiti.

Brez participa pf., toda s participom na -urus:

14. caleo,  -ere, calui, caliturus  topel biti; tako:

15. c ar e o  biti brez česa;

16. d o le o  žalostiti se, boleti;

17. p ar e d  ubogati; appareo  pojaviti se; apparet  jasno je;

18. val e d  zdrav biti; vale {te)  zdravstvuj (te);

19. doceo,  -ere, docui, doctum  učiti; edoceo  poučiti;

20. misceo,  -ere, miscui, mixtum  ( mistum ) mešati;

21. tor red,  -ere, torrui, to st um  sušiti, pražiti;

22. censeo,  -ere, censui, censum  ceniti, meniti;
recBnseO  presoditi; brez participa pf. pas.: suscBnseo  zameriti, jeziti se,

percBnseO  prešteti;

23. teneo,  -ere, termi,  — držati; v participu pf. pas. imajo
te rit um  sestave z: de-, dis-, ob-, re-;

detineo  zadržati, distineO  razstaviti, obtineO  obdržati, retineO  pri¬
držati ; brez participa pf. pas. so:

abstineO  vzdržati se, contineO  spajati ( contentus  3 zadovoljen),
pertineO  raztezati se, sustineO  podpirati, vzdrževati (suslentatum) ;

24. arceo,  -ere, arcui,  — odvračati, odbijati;
coerceO, -ere, coercur, coercitum  brzdati, omejiti;

ex erceo, -ere, exercuT, exercitstum  izvežbati, exercitu s  3 mučen;

25. ti med,  -ere, timui,  — bati se; enako so brez participa
pf. pas. sledeči:

26. calleo,  -ere, callui  izkušen biti (callidus  3 pre¬
kanjen);

27. ege d, -ere, egui  potrebovati {aliqua re), indigeo  po¬
grešati ;

5 »

68

131

28.  e mi ned, -ere, eminul  ven moleti, odlikovati se;

29.  f lo red,  -ere, florui  cvesti;

30.  horred,  -ere, horruT  zgražati se;

31.  iaceo,  -ere, iacuT  ležati;

32.  lateo,  -ere, latuT  skrit biti;

33.  liqueo,  -ere, licuT,  (liqui ) tekoč biti, liquet  jasno je

34.  niteo,  -ere, nituT  blišča ti se;

35.  pateo,  -ere, patul  otvorjen biti;

36.  sil e d, -ere, siluT  molčati;

37.  studed,  -ere, studui  truditi se ( aliciu );

38.  vigeo,  -ere, vigui  živeti, čil biti.

Pripomnja. Brezosebnike gl. v § 157.

b)  na -s-T:

1.  augeo,  -ere, auxT, auctum  množiti, večati;

2.  iubeo,  -ere, iussl , iussum  ukazati, zapovedati;

3.  mulceo,  -ere, mulsT, mulsum  božati, gladiti;

4.  mulgeo,  -ere, mulsT, mulctum  molsti;

5.  rideo,  -ere, risi, rlsum  smejati se; enako:
arndeo  nasmehljati se; derideo, irrideo  rogati se;

6. suadeo,  -ere, suasT, suasum  svetovati; tako:
persuadeo  pregovoriti, uveriti; dissuadeS  odsvetovati;

7.  terged,  (tergo, -ere) -ere, tersi, tersum  brisati;

abstergeo  obrisati;

8.  torqued,  -ere, torsT, tortum  zvijati, mučiti.

Brez participa pf. pas.:

9.  ar de d, -ere, arsT, arsurus  goreti;

10.  haereo  (iz haeseo), -ere, haesT, haesurus  viseti;
cohaereo  združen biti;

11.  maneo,  -ere, mansl, mansurus  ostati;
permaneo  vztrajati, remaneO  zaostati.

12.  luceo,  -ere, luxT  svetiti (se);

13.  lug e o, -ere, luxi  žalovati;

14.  indulgeo,  -ere, indulsi  ugajati, ustrezati;

15.  algeo,  -ere, alsT  zebsti;

16.  frigeo,  -ere  ( frixi)  mrzniti;

17.  fulgeo,  -ere, fulsT  blesketati se;

18.  urgeo,  -ere, ursi  tiščati.

69

Le v oblikah prezentovega debla se rabijo:

19. aveo  želeti;

20. immineo  pretiti;

21. maereo  žalovati;

22. polled  močen biti;

23. splendeo  svetiti se;

24. sgualeo  umazan biti.

Tretja konjugacija.

Perfekti brez nastavka.

a)  z reduplikacijo:

132

1. cado,  -ere, cecidT, casurus  pasti;

accido, -ere, accidi,  — pripasti; accidit  pripeti se; enako : incido  (noter)
pasti, recido  (reccidl  gl. § 123, prip. 2) nazaj pasti; occido, -ere, occidl, occa-
sHrus  zapasti, poginiti;

2. caedo,  -ere, cecldi, caesum  sekati, pobijati;
occido, -ere, occidl, occisum  ubiti; enako: abscldo  odsekati; concldo

posekati, pobiti; incido  vsekati;

3. curro,  -ere, cucurri, cursum  teči;

concurro, -ere, concurrl  ali concucurri, concursum  stekati se; tako:
accurro  priteči, praecurrO  naprej teci, preteči; brez  reduplikacije: occurro
srečati, recurro  nazaj teči, succurro  na pomoč priteči;

4 . fallo, -ere,  fefellT, deceptum  varati; fallit  me  ne-
znano mi je;

refello, -ere, refelll, refutatum  ovreči, pobiti;

Pripomnja: falsus  3 izmišljen, zlagan, neresničen.

5. pello, 4 -ere, pepulT, pulsum  gnati, tirati;

appello, -ere, a p puli, appulsum  pritirati, tako: expellO  izgnati, com-
pello  prisiliti, repello (reppull  gl. g 123, prip. 2) odgnati;

6. parco, -ere,  pepercT, temperatum, parsurus
( alicui)  štediti, prizanesti;

7. pendo, -ere,  pependi, pensum  obesiti, tehtati,
plačati;

impendo, -ere, impendl, impensum  potrositi; tako: suspendo  obesiti;

8. tundo, -ere,  tutudi , tunsum  in tusum  tolči, butati;

contundo, -ere, contudi, contusum  razbiti, stolči; retundo, -ere, rettudl

(gl. § 123, prip. 2), retusum  stopiti, odbiti;

9. ca no, -ere,  cecini, c ant at um  peti;

concinO, -ere, concinui,  — zlagati se, soglašati.

10. pario, -ere,  peperi, parfum  (pariturus  gl. § 1251;

11. pango, -ere,  pepigi (pegi, panxi), pactum  pri¬
trditi, zasaditi, skleniti;

compingo, -ere, compegT, compactum  spojiti, sklopiti;

12. tendo, -ere,  tetendT, tentum  napeti;

attendo, -ere, attendi, attentum  paziti; enako: extendO  raztegniti, con-
tendo  truditi se, teči, boriti se, trditi, ostendo  kazati.

13. tango, -ere,  tetigi, tactum  dotakniti se;

attingo, -ere, attigT, attactum,  dotakniti se, doseči; contingo, -ere,
contigT, contactum,  dotakniti se, prijeti; cordingit, contigit  doleti, posreči se;

14. pungo, -ere,  pupugi, punctum  pikati, bosti;
interpungo, -ere, interp unxt,  interpunctum  (s pikami) razdeliti, raz¬
ločiti ; tako: compungo  spikati;

15. abdo, -ere,  abdidi, abditum  skriti; to in druge
dvozložne sestave glagola do  gl. v § 127, a,  1.

16. sisto, -ere,  stiti  in stetT, statum  staviti; posta¬
viti se, (ob)stati; status  3 določen;

absisto, -ere, abstiti  — oddaljiti se, (od)nehati; enako:
consisto  stopiti, postaviti se obsisto, resisto  protiviti se
desisto  odstopiti circumsisto, -šteti  obkoliti;

exsisto  postati

17. bibo, -ere,  bibT, potum  piti; tako:

ebibo  izpiti, combibo  popiti.

b)  s podaljšanim debelnim vokalom:

1. a g o, -ere,  egi, actum  gnati, delati; tako:
circumago  okoli goniti, obračati; peragO  dovršiti;
druge zloženke izpreminjajo a  v i:

abigo, -ere, abegi, abactum  odgnati;

adigo  prignati; exigO  izgnati, dovršiti; redigo  nazaj gnati;
subigo  podvreči, pokoriti; cOgo  (iz coago), -ere, cpegi, coactum
zganjati, siliti; dego, -ere, transegi (peregi)  preživeti;

2. emo, -ere,  emi, emptum  kupovati; tako:

coemo  pokupiti; drugi izpreminjajo e  v i:

adimo  odvzeti, dirimo  razstaviti, perimo  uničiti, redimo  odkupiti;
nastavek S dobe zloženke s: con-, de-, pro-, sub-:
como  (iz co-emo ), -ere, compsi, comptum  urejati, lišpati;
tako: demo  (iz de-emo)  odvzeti; promo  (iz pro-emo)  ven vzeti;
sumo  (iz sub-emo)  vzeti, consumo  porabiti;

3. edo, -ere,  edi, e sum  jesti; comedo  pojesti;

4. lego, -ere,  legi, lectum  brati, voliti; tako:

perlegO  prebrati; druge sestave imajo i  mesto e\ colligo, -ere, collegi,
collectum  zbrati; deligo  odbrati; eligO  izbrati. — Nastavek s dobivajo: diligo,
-ere, dilexx,  drlectum  ljubiti, spoštovati; tako: intellego  izprevideti,
spoznati; neglego  zanemariti;

71

■5 . capio, -ere,  cepi, captum  loviti, jemati;

accipio, -ere, accepT, acceptum  prejeti; tako:

decipio  prevariti, incipio  začeti, praecipio  ukazati, suscipio  podvzeti,
početi;

6. coepT  (gl. § 151, 1), coeptnm  začeti;

7. facio, -ere,  feci, factum  tvoriti, storiti; razen faci-
endus■  zastopa vse pasivne oblike prezentovega debla fio  (gl.
§ 150).

Sestavljenke imajo:

a)  z re-  in s predlogi zložene: -ficio, -ere, feci,
-fectum,  v pasivu:  -ficior, -i, -fectus sum,  n. pr.:
cOnficiO, -ere, confecz, cOnfectum  izvršiti; tako:

deficio  odpasti praeficio  postaviti na čelo

efficio  doseči, povzročiti proflcio  uspevati, napredovati
interficio  ubiti reficio  popraviti

perflcio  izvršiti sufficio  dati, izvoliti (namesto koga);

b)  vse druge se spregajo kakor facio,  izvzemši
2. os. s i n g. i m p e r., ki se končuje  pri vseh sestavah
na -e.

akt.: assuefacio, assuefacis  (naglas!), -ere, assuefčcT, assuefactum
navaditi; pas.: assuefro, assuefzs  (naglas!), -pen, assuefactus sum  na¬

vadim se;

calefacio  greti patefacio  odpreti

labefacio  majati satisfacio  zadostiti.

Pripomnja. Osamljene so oblike: conflerr  zgoditi se; deflt  nedostaja,
infit  začne.

8. fugio, -ere,  fugi, fugiturus  bežati; tako:

aufugio  pobegniti perfugio  pribežati

cOnfugiO  zateči se profugio  ubežati

effugio  izbezati, uiti (a l i q u e m)\

9. iacio, -ere,  iecT, iactum  metati; sestave:
icio,  (mesto iicio), -ieci, -iectum:

abicio  zavreči deicio  dol vreči, reicio  nazaj vreči, odbiti
adicio  dodati subicio  pokoriti, podvreči

cOniciO  zmetati traicio  prepeljati;

10. fodio, -ere,  fodi, fossum  kopati; tako:

confodio  prebosti, effodio  izkopati;

11. fratigo, -ere,  fregi, fractum  lomiti;

effringo, -ere, effre.gl, effractum  razlomiti; tako: infringO  vlomiti, per-
fringo  prelomiti, refringo  razlomiti;

12. relinquo, -ere,  relTquT, relictum  zapustiti, de-
linquo  grešiti;

72

13.  v inčo, -ere,  vici, vidu m  zmagati; enako:
convinco  dokazati, devinco  popolnoma premagati;

14.  fundo, -ere,  fudi, fusum  liti; sipati; tako:

confundo  zmešati, zliti; effundo  izliti; perfundo  politi;

15.  rumpo, -ere,  rupT, ruptum  lomiti, razdreti; tako:

corrumpo  pokvariti perrumpo  predreti

erumpo  ( intranz. irrumpO  vdreti (intranz.);

prorumpo  * prodreti

16.  /Teo  ( icio ), ere], Tel, ictum  udariti (foedus  skleniti);

Kratek debelni vokal imajo, izgubivši reduplikacijo:

17.  findo, -ere,  fidi, fissum  cepiti, klati; tako:
diffindo  razcepiti;

18.  s c in do, -ere,  scidT, scissum  parati, trgati; tako:

abscindo  odtrgati, exscindo  izdreti, rescindo  uničiti;

19.  percelld, -ere,  perculT, perculsum  pretresti, podreti;
brez pf. in p. p. p.: antecello, excello, praecello  odlikovati se; za pf.

služi; florul, praestiti, eluxi;

20.  to lld, -ere,  sustulT, sublatum  vzdigniti, odstraniti;
extollo  ( extull)  vzdigniti; elatus  adj. vzvišen, ošaben;

Pripomnja. Simplex: tuli  (iz tetuli), latum  (iz tlatum)  se rabi za pf.
in part. pf. pas. glagola fero  (gl. § 146).

134  c)  z neizpremenjenim glagolnim deblom:

1.  sido, -ere, (.sTdl, sedi, sessum ) usesti  se; sestave: sedi,
sessum:

assido  prisesti; consido  usesti (se), insTdo  sesti (na kaj), possTdo  po¬
sesti, osvojiti;

2.  visd, -ere,  {visi),  — obiskati;

3.  accendo, -ere,  accendi, accensum  prižgati; tako:

incendo  zažgati, succendo  podžgati;

4.  defendo, -ere,  defendl, defensum  braniti; offendo
žaliti;

5. p rehendo {prendo),-ere, prehendT  ( prendi ), pr{eh)en-
sum  prijeti;

comprehendo  prijeti, zgrabiti; deprehendo  zasačiti; reprehendo  grajati;

6.  scando, -ere,  ( scandT ), — stopati;

cdnscendo, -ere, conscendT, conscensum  stopiti (na kaj); tako: descendo
stopiti (dol, s . . .);

7.  pando, -ere,  pandi, p as sum  razpeti, razplesti;

73

8. vello, -ere,  velli, v ul sum  vleči, skubsti; tako:
avello  odkrhniti, convello  zmleti, Bvello  izdreti:

9. verto, -ere,  vertT, versum  vrteti, obračati; tako:
averto  odvrniti Sverto  porušiti

converto  obrniti revertor  vračati se (gl. § 114 prip.);

10. [verro, -ere,  verrT, versum  grebsti, vleči, pomesti];

11. [strido, -ere], stridi  (gl. 129, c,  2) žvižgati, škripati;

12. čudo, -ere,  c udi, c us um  (redko) kovati; tako:
procudo  kovati;

13. so Iv d, -ere,  solvT, solu tu m  rešiti, plačati; tako:
absolvO  osvoboditi, dissolvO  razvezati, persolvo  plačati;

14. volvo, -ere,  volvi, volu tu m  valiti, viti, tako:
advolvo  privaliti, evolvo  razviti, involvO  zaviti;

15. ex-uo, -ere,  exui, exutum  izuti, sleči;
ind-uo, -ere, induT, indutum  obuti, obleči;

16. imbuo, -ere,  imbui, imbutum  pomočiti, napojiti;

17. minud, -ere,  minul, minutum  manjšati;

18. st at ud, -ere,  statuT, s tat ut um  staviti, ustanoviti;
cOnstituO, -ere, cOnstituz, cOnstitutum  postaviti, skleniti; tako:
destituo  zapustiti, Tnstituo  napraviti, restituo  popraviti;

19. suo, -ere,  suT, sutum  šivati; tako: cdnsuo  sešiti;

20. tribuo, -ere,  tribuT, tributum  dati, podeliti; tako:

contribuO  prideliti, združiti; distribuo  razdeliti;

21. acuo, -ere,  acui ,— ostriti; acutus ( 3) oster;

22. ar g ud, -ere,  arguT, accusatum  dolžiti, obtožiti;
argutus  (3) bistroumen;

coarguB, -ere, coargin, convictum  dokazati;
redarguo, -ere, redargui, refutatum  ovreči;

23. luo, -ere,  lui,  —, l uit ur us  oprati, plačati;

abluo, -ere, ablur, ablutum  očistiti; tako: polluo  oskruniti;

24. ruo, -ere,  ruT,  —, r uit ur us  dreti, rušiti se;
dzruo, -ere, dimi, dzrutum  razrušiti; tako: obruO  zasuti;
brez  ppp.: corruB  zgruditi se, irruo  prodreti (intranz.):

25. con g ruo, -ere, congruT  — skladati se;

26 . abnuo, -ere,  abnuT,  —, abnuiturus  odmigniti,
odreči;

annuO, -ere, annuz —  prikimati, obljubiti;

27. met ud, -ere,  metuT,  — bati se;

28. res p ud, -ere,  respuT,  — zavreči.

74

135

Perfekti z nastavkom.

a)  na -v-i  in -u-T:

1. [lino, -ere, levi, lit um  mazati]; tako:
illino  namazati, oblino  pomazati;

2. sino, -ere, sivi, situm  (od)pustiti; situs  3 ležeč;
desino, -ere, desiT  (gl. § 126, 2. prip.), desitum  nehati;

Pripomnja. V zvezi s pasivnim  inf. se rabi v pf. in plpf. navadno

namesto desiT  itd. desitus  sum itd.

3. sero, -ere, sevT, satum  sejati, saditi;
consero, -ere, consevi, consitum  posejati; tako: Tnsero  vsaditi;

4. tero, -ere, trivT, t rit um  treti, tratiti; tako:
contero  streti, stratiti; obtero  zgaziti, pohoditi; protero  poteptati;

5. c e r n o,-ere, [crevT, cretum]  ločiti, zreti; sestave: -crevl,
-cretum;

decerno  določiti, ukreniti; discerno  razločiti, secerno  odločiti;

6. sperno, -ere, sprevl, spretum  prezirati, zavreči;

7. sterno, -ere, stravl, stratum  razprostreti; tako:
consterno  pokriti, prOsterno  poraziti;

8. peto, -ere, petTvT (petiT,  gl. § 126, 2. prip.), pe¬
ti tuni  prositi, težiti (na kaj), zahtevati, napasti;

appeto, -ere, appettvT (appetii), appetTtum  želeti; tako tudi: expeto
terjati, repeto  nazaj zahtevati, ponoviti;

9. cupio, -ere, cupivl, cupitum  želeti, hrepeneti;

10. quaero, -ere, quaestvT, quaesitum  iskati, vprašati;
acquxro, -ere, acquisTvi, acquisTtum  pridobiti; tako: conquTro  poiskati,

inquirO  izprašati, reqiuro  pozvedovati;

11. sapio, -ere, sapTvT (sapii),  — dišati, moder biti;

12. arcesso, -ere, arcessTvT, a rcessTtum  prizvati;

13. facesso, -ere, facessivT, facessitum  delovati, vršiti;

14. capesso, -ere, capessTvT, capessTtum  lotiti se;

15. lacesso, -ere, LacessTvT, lacessTtum  dražiti.

16. alo, -ere, aluT, altum  hraniti, rediti; altus  3 visok;

17. colo, -ere, c oluT, c uit um  obdelovati, gojiti, spošto¬
vati ; tako:

excolo  izobraziti; incolo  ( urbetn ) prebivati (v mestu), incultus  neob¬
delan, sirov;

18. consulo, -ere, consului, consultum  za svet
vprašati, skrbeti;

19. occulo, -ere, occuluT, occultatum  skrivati; oc-
cultus  adj.; navadno je occulto  (1);

20.  molo, -ere, moluT, molitum  mleti;

21.  g Ig n 6  (iz gi-geno), -ere, g emu, g e nit um  roditi;

22.  pono  (= por-sino — po-sino), -ere, posut  [iz pos(i)v-i\,
positum  posaditi, postaviti, položiti; enako:

exponO  izpostaviti, antepOnO  predpostaviti, componO  sestaviti, depono
odložiti;

23.  ser o, -ere, (serui), se rt um  vezati, vrstiti; tako:

consero  stikati, sestaviti dissero  pretresati, govoriti; pf. pas.:
desero  zapustiti disputatum est  ( disertus  adj. zgovoren);

24.  texo,  -ere, texui, textum  tkati; tako: contexo
splesti, nadaljevati;

25.  rapio,  -ere, rapul, raptum  grabiti, ropati;
abripio, -ere, abripuT, abreptum  strgati; tako:

arripio  pograbiti dTripiO  opleniti
corripio  zgrabiti eripio  iztrgati;

26.  e lic  id,  -ere, elicuT, e lic it um  izvabiti; toda:

illicio, -ere, illexl, illectum ) ^
pellicio, -ere, pellSxl, pellectum  i '
allicio, -ere, allSxl,  — mamiti;

27.  fremo,  -ere, fremuT  — mrmrati, bučati;

28.  gemo, -ere, gemui,  — ječati, zdihovati ;

29.  strepo,  -ere, strepuT  — strepiturus  šumeti, hrumeti;

30.  tremo,  -ere, tremuT,  — drgetati, tresti se;

31 . vomo,  -ere, vomuT,  — bljuvati;

32.  accumbo,  -ere, accubuT,  —, accubiturus  leči; tako:
iucumbo  nasloniti se, occumbo  zgruditi se (-mortem umreti), succumbo

podleči (prim. § 128, b)  2);

33.  v o to, nolo, malo  gl. § 147;

34.  meto,  -ere, messem fecT, messum  žeti;
demeto, -ere  ( demessuz), demessum  požeti;

b)  na -s-T:

1.  car po, -ere, car psi, c ar p t um  puliti, trgati;
decerpo, -ere, decerpsT, decerptum  utrgati; tako: discerpo  raztrgati,

excerpO  izbrati, izvleči;

2.  nubo,  -ere, ntipsi, nuptum  možiti se (viro);

3.  scribo,  -ere, scrTpsT, scrTptum  pisati; tako:

ascnbo  pripisati praescrtbo  predpisati

descrTbO  popisati proscribo  prognati

Tnscrrbo  vpisati;

4. sculpo,  -ere, sculpsT, sculptum  dolbsti; Tnsculpo
vdolbsti;

136

76

5. repo, -ere,  repsi,  — lesti, plaziti se; tako:

arrepo  priplaziti se, irrepo  vlesti, vkrasti se;

6.  šerpo, -ere,  serpsT,  — lesti, gomzeti;

7. contemno, -ere,  contempsi, contemptum  zani¬
čevati ;

8.  premo, -ere,  pressi, pressum  tiščati;
comprimo, -ere, compresst, compressum  stiskati; tako: deprimo  po¬
tlačiti, pobiti; imprimo  vtisniti, opprimo  zatreti;

9.  c o mo, demo, promo, sumo  gl. § 133, 2;

10.  uro  (iz uso), -ere,  ussT, ustum  paliti, žgati; comburo
sežgati;

11.  g ero, -ere,  gessT, gestum  nesti, peljati; tako:

congero  znositi, dlgero  razrediti;

12.  claudo, -ere,  clausT, clausum  zakleniti, zapreti;

concludo, -ere, conclusi,  conclttsum  skleniti; tako: excludo  izključiti,

includo  zapreti, intercludo  odvzeti;

13.  laedo, -ere,  laesT, laesum  kvariti, vrediti;

collido, -ere, collTST, collTsum  vkup trčiti; tako: elido  izbiti;

14.  ludo, -ere,  lusT, lusum  igrati (se), rogati se, varati;

tako: deludo, eludo, illudo  posmehovati se, rogati se;

15.  plaudo, -ere,  plausT, plausum  ploskati; tako:

applaudo  (s ploskanjem) odobravati; toda: explodo, -ere, e.vplosi, ex-

plosum  izžvižgati;

16.  rado, -ere,  rasi, rasum  strugati;

17.  rodo, -ere,  rosi, rosum  glodati;

18.  trudo, -ere,  trusT, trusum  riniti, suniti; tako:

abstrudo  skriti;

19.  v a do, -ere,  —, — hoditi; sestave: -vasi, -vasum:

evado  iziti, postati; invado  navaliti, napasti;

20.  divido, -ere,  divTsi, divisum  deliti;

21.  cedo, -ere,  cessi, cessum  ustopiti (se), iti; tako:

accedo  pristopiti excedo  iziti

antecedo  prehiteti, prekositi incedo  stopati (šetati)

concedo  dopustiti intercedo  vmes stopiti, posredovati

recedo  umakniti se succedo  nastopiti, slediti;

22.  mitto, -ere,  misT, missum  poslati; tako:

admitto  pripustiti omitto  opustiti

amittb  izgubiti permitto do-,  prepustiti

committo  poveriti, doprinesti promitto  obljubiti
dimitto  razpustiti remitto  nazaj poslati;

23.  quatio, -ere,  —, quassum  tresti;

cone u t i 6, -ere, cone us sl, cone ussu  m  stresti; tako: percutio  prebosti;

77

24. dico, -ere,  dixT, clictum  (imperativ gl. § 126, 4)
govoriti, reči; tako:

edico  objaviti, zapovedati interdlco  zabraniti

indico  napovedati praedzco  prorokovati;

Pripomnja : indico  1 naznaniti, praedico  1 slaviti;

25. duco, -ere,  duxi, duet um  (imperativ gl. § 126, 4)
voditi, peljati; tako:

abduco  odvesti
adduco  privesti
conduco  zbrati, najeti
deduco  odvesti

prOducO  proizvesti
traduco  prepeljati
S duco  izvesti
! B duco  1 vzgojiti!

26. confligo, -ere,  conflixi, conflictum  biti se; tako:

affllgo  pobiti, pritiskati; toda: profllgO  1 potolči;

27. fTgo, -ere, flxT, fixum  pribiti, zabiti; tako: transfigo
prebosti;

28. rego, -ere,  rexi, rectum  ravnati, vladati (rectus  3
raven);

corrigO, -ere, correxl, correctum  popraviti; tako: arrigo  vravnati,
porrigO  prožiti; pergo  (iz perrego), -ere, p e rrc x I, perrBctum  nadaljevati;
enako: surgo  (iz subrego ) vstati, vzdigniti se;

29. tego, -ere,  texi, t ec tu m  kriti; tako:

contego  pokriti, detego  odkriti, prOtegO  ščititi, varovati;

30. aspicio, -ere,  aspexi, aspectum  pogledati; tako:

conspicio  zagledati prospicio  naprej gledati

despicio  prezirati respicio  ozirati se;

31. illicio, pellicid, allicid  gl. § 135, 26;

32. traho, -ere,  traxi, traetum  vleči; tako:

abstraho  odvleči distraho  razvleči, ločiti

contraho  zvleči, stisniti subtraho  odbiti;

33. veho, -ere,  vexi, vectum  voziti; tako:

adveho  privažati, Sveho  odvažati, inveho  uvažati, napadati;

Pripomnja: vehor, vehi, vectus sum equO  jahati; — currU  voziti se;
— navl  pluti;

34. vivo, -ere,  vixT,  —, victurus  živeti;

35. coguo, -ere,  coxT, coctum  kuhati;

36. struo  (iz strugvo), -ere,  struxT, structum  snovati,
graditi; tako:

cOnstruo  zgraditi TnstruO  urediti, učiti

destruo  porušiti exstruO  zgraditi;

37. fluo  (iz ftugvo), -ere,  fluxT, —  teči;

38. flecto, -ere,  flexT, flexum  upogniti, kreniti;

78

39. necto, -ere,  nexui, (nexi), nexum  vezati, vozlati;

adnecto, -ere, adnexuT, adnexum  privezati; tako: conextd  zvezati;

40. dTligo, intellego, neglego  gl. § 133, 4;

41. cingo, -ere,  cinxT, cinctum  opasati, obstopiti;

42. iungo, -ere,  iunxi, iunctum  vezati; tako:

adiungo  dodati disiungO  ločiti

coniungo  spojiti subiungo  zvezati, pokoriti;

43. exstinguo, -ere,  exstinxi, exstinctum  ugasiti,
uničiti; tako:

distinguO  razložiti;

44. p tango, -ere,  planxi, planetu m  biti (na prsi),
žalovati;

45. tingo, -ere,  tTnxT, tinctum  omočiti, barvati;

46. ung(u)o, -ere,  unxT, unctum  mazati;

47. fingo, -ere,  fTnxi, fictum  upodobiti, izmisliti;

48. pingo, -ere,  pinxT, pictum  slikati;

49. stringo, -ere,  strTnxT, strictum  smukati, poteg¬
niti; tako:

destringo  (gladium ) potegniti, obstringo  obvezati, perstringo  ukoriti;

50. mergo, -ere,  mersT, mer sum  potopiti; tako:

emergo  (tr. in intr.) (ven) pomoliti (-leti), summergo  potopiti, podurniti;

51. spargo, -ere,  sparsT, sparsum  sipati;

aspergO, -ere, aspersT, aspersum  oškropiti.

Verba incohativa (začetni)

137  so glagoli III. konjugacije na -sco  in značijo začetek ( incohare
začeti), postajanje dejanja ali stanja. Dele se v:

1. Incohativa prlmitlva,  ki so izpeljani od nerabnih
osnovnih glagolov.

2. Incohativa verbalia,  ki so izvedeni od debel rabnih
glagolov.

3. Incohativa nominalia,  ki so tvorjeni od imenskih
debel.

Incohativa primitiva.

1. disco  ( di-dc-sco), -ere,  didici,  — učiti se; tako
(gl. § 123, 1. a  prip. 2):

dedrsco  pozabiti, edrsco  učiti se na izust (pamet);

2. p o sco, -ere,  poposcT,  — zahtevati, terjati; tako (gl.
kakor pri 1):

deposco  (takoj) zahtevati; brez pf.: repOsco  (nazaj) terjati;

79

3. cresco, -ere,  crevi,  — rasti, (cretus  3 rojen); tako:
decresco  (u)padati, concrBscO  zrasti se;

4. no sc 6, -ere, novi,  — poznati; novi  znam, vem; notus  3

znan;

agnoscd, -ere, agnovi, agnitum  pri(po)znati; tako:

cognosco  spoznati, recognosco  pregledati, pozvedavati;

toda: TgnOscO, -ere, TgnovT, Tgnotum  odpuščati; ignotus  3 neznan;

5. quiesco,  -ere, quievi,  — quieturus  počivati; quietus  3
pokojen;

6. adolesco,  -ere, adolevT,  — vzrasti, dorasti; adultus  3
dorastel;

obsolesco, -ere, obsolevi,  — ostareti; obsoletus  3 zastarel, vsakdanji,
navaden;

7. p ase o, -ere, pavi, past um  pasti, hraniti; tako:
depasco  popasti, požreti;

8. suesco,  -ere, suevi, suetum  navaditi se (redko); tako:
assuBscO, cOnsuescO  navaditi se; assuevl, cOnsuBvT  navajen sem;
assuetus, cOnsuetus  navajen, navaden, običajen.

Incohativa verbalia.

1. inveterasco,  -ere (inveterare), in vet e ra v T,  — Stareti,
starati se; inveteratus  (od invetero)  3 zastarel, ukore(ni)njen;

2. convalesco,  -ere (valere), convaluT,  — ozdraveti;

3. exardescd,-ere(ardere), exarsT,  — užgatise,bukniti;

4. conticesco,  -ere  ( tacere), conticuT,  — umolkniti;

5. erubesco,  -ere  ( rubere), erubui,  — zardeti;

6. consenesco,  -ere  ( senere), consenui,  — starati se;

7. extimesco,  -ere  ( timere), extimuT, \  ,

o .. - _ _ s _ zbati se;

8. pertimesco,  -ere (timere), pertimui,  I

9. obstupesco,  -ere  ( stupere), obstupuT,  — ostrmeti;

10. perhorresco,  -ere  ( horrere), perhorruT,  — zgro¬
ziti se;

11. tabesco, -ere  ( tabere), tabui,  hirati;

12. coalescd, -ere  ( alere),  coaluT,  — zrasti se; coatitus
zrastel, neklas.;

13. concupTsco, -ere  ( cupere),  concupTvT, concu-
pTtum  zaželeti;

14. revivisco, -ere (vlvere),  revixi,  — oživeti.

15. contremisco, -ere  ( tremere ), contremui,  — stre-
petati, stresnih se;

16. ingemisco -ere  ( gemere),  ingemuT,  — vzdihniti;

80

138

17.  scisco, -ere  ( scire ), scivi, scitum  odobriti; tako:
asczsco  sprejeti, conscrsco  skleniti, zadati si (mortem), descisco  odpasti;

18.  obdo rniTsco, -ere  ( dormire), obdormlvT,  — zaspati.

Incohativa nominalia.

1.  percreb(r)esco, -ere {creber), percreb(r) uT,  — širiti
se; rabi se le v 3. osebi;

2.  obduresco, -ere  ( durus ), obduruT,  — otrpniti;

3.  evanesco, -ere  ( vanus ), evanuT,  — izginiti;

4. maturesco, -ere ( maturus ), maturuT,  — zoreti;

5. ob mu te sco, -ere ( mutus ), obmutuT,  — onemeti,
omolkniti;

6.  ingravescb, -ere  ( gravis ), —, — nadležen postati.

Četrta (Z-)konjugacija.

Perfekti brez nastavka.
a)  z (odpadlo) reduplikacijo:

1.  comperio, -Tre, comperi, compertum  zvedeti, zaznati;

2. reperio, -Tre, repperl  (gl. § 123,1. a,  prip. 2.), repertum

najti.

Pripomnja. Oba tvorita pf. in ptcp. pf. pas. po pario  gl. § 132., 10.

b)  s podaljšanim debelnim vokalom:

1. venib, -Tre, venT, ventum  priti; tako:
advenio  priti, antevenio  prej priti; svenit  pripeti se;
convenio  sestati se, združiti se; pervenio  priti, doiti;
invenio  najti, odkriti; subvenio  na pomoč priti.

Perfekti z nastavkom.

a)  na -v-T  in -u-T:

1.  audio, -Tre, audTvT, audTtum  slišati. Vsi tukaj ne
navedeni glagoli četrte konjugacije se ravnajo po audio;

2. eo, Tre, iT  ( TvT), itum  iti (gl. §148);

3. sepelio, -Tre, sepelTvT, sepultum  pokopati;

4. aperio, -Tre, aperuT, apertum  odpreti; apertus  adj.;

5. operio, -Tre, operuT, opertum  pokriti;

6. salio, -Tre, saluT,  — skočiti;
desilio, -Tre, desiluT,  — skočiti s česa.

81

b)  na -s-i:

1. farcio,  -Tre,  farsi, fartum  mašiti, trpati;
refercio, -Tre, refersT, refertum  napolniti; refertus  (3) poln;

2. sarcio, -Tre,  sarsT, sartum  krpati, popraviti;

3. fulcio, -Tre,  fulsT, fuit um  podpreti;

4. haurio, -Tre,  hausT, haustum  črpati, zajemati,
srkati;

tako: exhauriO  izčrpati, izpiti;

5. saepio, -Tre,  saepsT, saeptum  ograditi;

6. sancio, -Tre,  sanxT, sanctum  utrditi, odrediti;

7. vincio, -Tre,  vTnxT, vinctum  vezati; devincid  zvezati;

8. amicio, -Tre,  —, amictum  ogrniti;

9. sentio, -Tre,  sensT, sensum  čutiti, misliti; tako:
cOnsentio  zlagati se, dissentio  ne zlagati se;

assentio,  navadneje assentior  pritegnem, toda pf.: assensT;

10. f eri d, -Tre, percussT, percussum  udariti, pobiti {kostem) ;

11. ferid, -Tre, TcT, pepigT, fecT, ictum, factum  skleniti
(foedus).

Verba deponentia.

Prva konjugacija.

Deponentniki prve konjugacije se pregibljejo vsi po hortor,  139
n. pr.: adulor, adularT, adulatus sum  prilizovati se;
conor, conarT, conatus sum  poskusiti;
miror, mirarr, mTratus sum  čuditi se.

Druga konjugacija.

»

1. [lic  e or, -eri, lic it us sum  ponujati (pri prodaji)]; 140
polliceor  (iz por-liceor), -erT, pollicitus sum  obetati;

2. mereor,  -en, me rit us sum (merui)  zaslužiti, zasluge
si pridobiti = mereč  služiti; stTpendia merere (-rt)  (vojaško
plačo služiti) pri vojakih služiti; emereor,  češče emereo  doslu-
žiti; emeritus  dosluživši;

3. misereor,  -en, miseritus sum  usmiliti se;

4. tueor,  -erT, tutatus sum  varovati, ščititi;

contueor, -erT, contuitus sum  ogledati;

intueor, -en, aspexr, aspectum  pogledati;

5. vereor,  -erT, veritus sum  bati se, spoštovati;

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

82

6. f at e or, -eri, fassus sum  priznati, povedati;
conflteor, -en, confessus sum  izpovedati, priznati; tako :
proflteor  očitno priznati;

7. reor  (pesn.), (reri),  ratus  sum  (le indik. prež., impf.
in pf. se rabi) meniti, misliti; ratus:  1. v veri, mislec; 2. istinit,
veljaven;

8. medeor  (vulneri), -eri, sanavi (vulnus)  zdraviti;

9. v ide or, -eri, visus sum  videti se, zdeti se.

Tretja konjugacija.

141  1 - / ruor  (iz frugvor), -i, usus sum, (fruiturus)  na¬

slajati se s čim, uživati (aliqua re) ;

2. fungor, -i, functus  sum  opravljati (munere);

3. vehor g  1. § 136, 33, prip.;

4. loquor, -i, to c ut us sum  govoriti; tako:

al!oquor  nagovoriti, colloquor  pogovoriti se;

5. morior,  -z, mortuus sum (moriturus)  umreti;

6. queror, -i, questus sum  tožiti (o čem); tako:

conqueror  pritožiti se;

7. sequor, -T, secutus sum  slediti, iti za kom (na¬
turam);  tako:

assequor  doseči obsequor  ugajati, slušati ( alicui )

cOnsequor  doiti persequor  zasledovati;

8. tabor, -T, lapsus sum  omahniti, pasti; tako:

collabor  zgruditi se, elabor  izmuzniti se, uiti;

9. amplector,  -z, amplexus sum  objeti = complector;

10. gradior, -T, gressus sum  iti, korakati (pesniški);

aggredior, -i, aggressus sum  napasti; tako:
congredior  sestati se, skupaj zadeti ingredior  vstopiti
egredior  iziti regredior  vrniti se;

11. ni tor, -T, nixus  (v pravem pomenu, n. pr. genu)  in
(pozneje) nisus  (v prenesenem, n. pr. sententia) sum  (le nisurus)
napeti se, opirati se; tako: annitor  napenjati se, truditi se;

12. patior, -i, passus sum  trpeti;
perpetior,  -r, perpessus sum  pretrpeti;

13. utor, -T, usus sum  rabiti, koristiti si s čim (aliquare);
tako: abutor  v zlo rabiti;

14. adipiscor, -T, adeptus sum  doseči, dobiti;

15. expergiscor, -T, experrectus  sum zdramiti se,
zbuditi se;

83

16.  irascor, -i, suscensui (iratus fui)  jeziti se; iratus  3
jezen;

17.  comminlscor, -T, commentus sum  izmisliti (si);

reminzscor, -z, recordalus sum  spomniti se;

18.  nancTsco r, -T, nactus  in nanctus sum  dobiti (slu¬
čajno) ;

19.  nascor, -T, natus sum  roditi se;

20.  oblTvTscor, -T, oblitus sum  pozabiti;

21.  pacTscor, -T, pactus sum  (pepigT ) pogoditi se;

22.  proficTscor,  -z, profectus sum  odriniti, (odpoto¬
vati;

23.  ulciscor, -T, uit us sum  osvetiti se, kazniti;

24.  v e sco r, -T, edi  jesti, hraniti se.

Četrta konjugacija.

1. assentior  gl. § 138, b,  9. 142

2.  metior, -Tri, mensus sum  meriti;

3.  experior, -Tri, expertus sum  izkusiti;

opperior, -TrT, oppertus sum  pričakovati;

4.  ordior, -Tri, drsus sum  začeti;

5. orior, -TrT, ortus sum  ( oriturus )  izhajati, nastati,
izvirati;

tako: adorior  napasti, coorior, exorior  nastati, vzdigniti se.

Pripomnja. Orior  ima samo inf. orTrl  (in včasi konj. impf.) po 4.
konjug.; vse druge oblike so po 3. konjug., gl. § 119., prip.; tako tudi se¬
stave, torej: coorior, cooreris, cooritur, coorimur  itd.; coorerer, coorerEris  itd.;
coorere, cooriminz.  Le adorior  se sprega ves po partior,  torej: adorzris,
adorztur  itd.; adorzrer, adorzrBris; adorzre, adorzminz.

Dostavek.  Vsi tukaj ne navedeni deponentniki 4. konju-
gacije se spregajo skoz in skoz po partior, -TrT, partTtus sum,
n. pr. :

mentTor, -TrT, mentTtus sum  lagati,

potior, -Tri, potTtus sum  polastiti se ( urbe ).

Poldeponentnike

143

gl. v § 114.

6 *

84

144

Nepravilni glagoli, verba anomala

so:

1. sum  sem, gl. § 106.
possum  morem, gl. § 108.

2. edo  jem

3. fero  nesem

4. volo  hočem, nolo  nočem,
malo  raji hočem

5. eo  grem

qiieo  morem, nequeo  ne
morem

6. fio  zgodim se, postanem.

145

Edo, edere, edi, esum  jesti

ima poleg pravilnih oblik po tretji konjugaciji krajše oblike,
ki so brez tematičnega vokala; ta namreč lahko izpade pred
osebili, ki se začenjajo s s in /; pred s in t  se debelni d  izpre-

minja v s:

edo  jem (iz jedrn)
edis  ali e s  (iz eds-ess )
edit  ali est  (iz edt)
edimus

editis  ali e st is
edunt

ederem  ali essem  (iz ed-se-m)
ederes  „ esses
ederet  „ esset
ederemus  ali essemus
ederetis  ali essetis
ederent  „ essent

Imperativ

ede, edite, edito, edito, editote, edunto.
es, este, esto, esto, estote,

Inf  ( edere

I esse  jesti (iz jedti).

V pasivu se rabita samo obliki: estur — editur  je se, es¬
set ur  = ederetur  jedlo bi se.

Tudi od zloženk comedo  pojesti in exedo  izjesti se
najdejo krajše oblike: comest, comesset, comesse, exest  itd.

Pripomnja 1. Razen glagolov s konsonantnimi debli: sum, edo, fero r
volo  tvori večino oblik brez osnovnega vokala tudi do.  V slovenščini takisto
ni tematičnega vokala pri: ste, dam, jem itd.

Pripomnja 2. Pri konsonantnih deblih se pritika po izpadlem osnovnem
vokalu v infinitivu prvotna končnica se: es - se, ed-se  (= esse), fer-se
(= ferre ), vel-se  (= velle).

146  Fero, ferre, tuli  (iz tetuli), latum  (nam. tlatum)  nesti (gl. § 133,

b,  20.).

Fero  izpahuje v oblikah, ki se tvorijo od prezentovega
debla, osnovni e  (ne e)  in i  razen pred m,  sicer se sprega
pravilno po lego.

85

Aktiv Pasiv

Vse druge oblike so pravilne, torej: /eram, ferar, fere-
bam  (-/•), ferens, ferendus, ferendT.

Tako se spregajo tudi sestave:
affero, afferre, attuli, allatum  donesti,
antefero, anteferre, antetulT, antelatum  prednost dati, bolj
čislati,

aufero, auferre, abs tuli, ablatum  odnesti,
confero, conferre, contulT, collatum  znositi primerjati,
differo, differre, distulT, dilatum  odložiti,
differo, differre,  — — razlikovati se,

effero, eferre, extull , elatum  iznesti, povzdigniti; elatus
tudi adj. vzvišen (ošaben),

Tnfero , Tnferre, intulT, illatum  nesti v kaj,

offero , offerre, obtulT, oblatu m  ponuditi,

perfero, perferre, pertull , perlatum  prenesti, javiti,

praefero , praeferre, praetulT, praelatum  bolj ceniti,

ref ero, referre, rettulT, relatum  nazaj prinesti, javiti, poročati,

suffero, sufferre, sustinuT, sustentatum  prenesti.

Volo, velle, voluT  hoteti;

noto  [iz ne (= non) volo], nolle, noluT  ne hoteti;
malo  (iz magis volo), malle, maluT  raji hoteti.

147

86

148

Prezent

Inf. prež.: velle, nolle malle.

Drugih oblik od prezentovega debla ni. Oblike od per-
fektovega debla so pravilne, torej : voluT, voluerim, volueram,
voluissem, voluero  itd.

Pripomnja. Srs = sr vrs če  izvoliš, ako ti je po volji. — Vin  (pesn.)
= vršne  hočeš-li?

Eo, Tre, iT  (far), it um  iti

se pregiblje v obče po 4. konjugaciji. Deblo i  oslabeva pred
a, o, « v e , (zo — eo, iunt  — eunt, iam  — eam),  impf. ind. je
Tbam,  fut. I. Tbo,  ppp. it um.

Part. prež.: iens, euntis, eunti  itd. Part. fut.: iturus, a, um.
Ger. eundT, eundo, (ad)  eundum.

87

V pasivu se rabijo: a)  3. os. sing.: itur  gre se, eatur, Tbatur,
Treter, itum est  itd., eundum est ; b)  infinitiva: Tri, itum esse.

Prehodne sestave imajo seveda popoln pasiv, n. pr. adeo
prositi:

adeor, adiris, aditur, adimur, adlmim, adeuntur ;
adibar, adTrer, adibor, aditus sum  itd.

V pf. se v (vi)  navadno izpahuje (gl. § 126, 2.): iT, TstT, iit. .
ierunt, ierim, ieram, ierd, Tsse(m).

Poleg adeo  so navadne še te sestave:
abeo, -Tre, abiT, abitum  oditi, tako:

exeo  iziti
intereo  propasti
reded  vrniti se
pereo  poginiti

veneo  (brez sup.) | gl. § 118.
prodati se

circumeo  obiti, obkoliti
ineo  začeti
obed  obiti, posetiti
praetereo  mimo iti
transeo  preiti, prekoračiti.

Pripomnja. ambio  (okoli hoditi, prositi) se sprega čisto po audio,  torej:
ambiunt, ambiSbam, ambiam (-as, -Ss ) itd.

Queo, quwi  morem, nequeo  (pri Ciceronu nori queo), nequii, ne-  149
quitum  ne morem

se spregata kakor eo.  Najnavadnejše oblike so:

non queo, nequit, nequTtis, nequeunt

non queam, queas,  ( non)queat,  ( ne)queamus,  ( ne)queant

nequlbat ; nequTrem, (ne)qmret, nequTrent ; nequTssent.

Fio, fieri, factus sum  postati, zgoditi se

150

nadomestuje tudi pasiv glagola facio,  od katerega ima obliki
factus  in faciendus,  in pomeni: tvoriti se. Glede /-j e ve kvanti¬
tete prim § 5, 2 d.

Prež. ind.: fio, fis, fit,  —, —, fiunt.

Prež. konj.: fiam, fTas, fiat, flamus, fiatis, fiant.
fmpf. ind.: flebam, flebas  itd.

Impf. konj.: fierem, fieres  itd.

Fut.: (fiam), fies, fTet, (flemus, fTetis), fTent.

Imper.: fT, (fite).

Infin.: a)  prež.: fieri ; b)  pf.: factum  (- am, -um) esse; c)  fut.:
futurum (-am, -um) esse  ali fore;  inf. fut. pas. je le: factum TrT.

88

Particip: a)  fut.: futurus  3; b)  pf.: factus  3.

Gerundiv: faciendus  3 (le: storiti se imajoč).

Oblike s factus  se spregajo pravilno: factus sum, -sim,
-eram, -essem, -ero.

Pripomnja. Fieri  je edina pas. oblika glagola fio.

Nepopolni glagoli, verba defectiva

151  se rabijo le v nekaterih oblikah. Sem spadajo:

1. Perfekti coepi, me mini, odi.

MeminT  in bdi  imata prezentov  pomen, plpf. torej pomen

Pripomnja. Oblike prezentovega debla nadomestuje pri coepi  (iz co-epl
od coipiO) incipio.  Rabi coepi v  zvezi z infinitivom: coepi scrlbere,  sicer incepl,
n. pr. proelium incepl.  V zvezi s pasivnim  infinitivom se nahaja vselej
coeptus sum  itd.: urbs oppugnari coepta est.  (Prim. § 135., 2. prip.) Le pri
fieri  stoji navadno, pri medialnih pasivih vselej aktiv: fiducia augeri coepit
(je jelo naraščati).

Za pasiv glagola odi  služi in odio  ( odio  dat.) sum.

152 2 .aib  trdim, pravim.

Prež. ind.: aio, ais, ait,  —, —, aiunt.

Prež. konj.: —, —, aiat,  —, —, —.

Impf. ind.: aiebam, aiebas, aiebat,  —, —, aiebant.

Perf. ind.: —, —, ait,  —, —, —.

89

Pripomnja. A in = aisne  je-li? misliš? — AiO  stoji navadno v indi¬
rektnem govoru: Neminem Socrates ait ante mortem esse beatum praedi-
candum.

3. inquam  rečem, dejem. 153

Prež. ind.: inquam, inquis, inquit,  —, —, inquiunt.

Impf. ind.: —, —, inguiebat,  —, —, —.

Fut. I.: —, inquies, inguiet,  —, —, —.

Perf. ind.: —, ( inquisti), inquit,  —, —, —.

Pripomnja. Inquam  se stavi za prvo besedo (ali za prve besede) direkt¬
nega govora: Sequiminx me, inquit, nnlites!

4. fari, fatus sum  govoriti 154

ima v dobri prozi le fando  ( fando audlre  pripovedovati čujem);
pri pesnikih se rabijo še druge oblike, ki so tvorjene pravilno
po hortor,  n. pr.: fatur, famur ; fabor, fabitur; fare ; fatu ; fans
govoreč, ( Tn)fandus  neizrečen.

V več oblikah se rabita sestavi: affan  ogovoriti, praefari
naprej govoriti, prorokovati.

5. Imperativi: 155

a)  I. ave  ( have), salve  zdrav bodi! vale  zdrav ostani,

z Bogom, srečno!

avete (ha ve te), salvete  dobro dosti! valete

II. aveto  ( haveto ), salveto valeto

Pripomnja. Poleg navedenih imperativnih oblik se še rabijo: salvebis
in valebis  v pismih: Salvebis a CicerOne  Ciceron te pozdravlja; salvere
(avBre), valere  stoji le v zvezi z iubeO : iubeo te salvere  pozdravljam te, va¬
le re te iubeo  zdravstvuj, srečno! — Ave (have), salve  se rabi navadno le ob
prihodu, redko pri slovesu.

h) age,  pl. agite  dej! nuj! dejte! hajdi!

c) apage (te)  poberi se!

d) cedo (cette)  daj! sem! sem daj! povej! Cedo aquam  vode

sem! Cedo, quid faciam  povej, kaj naj storim!

6. quaeso  prosim, quaesumus  prosimo 156

stoji navadno pri zapovedih. Tu, quaeso, scrTbe  piši ti, prosim
te! Dicas (dlc), guaeso  povej (torej)! — Ubinam es, quaeso

90

za Boga, kje si?! — Vendar tudi sicer. Quaeso a vobis, ut
mihi detis veniam accommodatam huic reo.

7. forem  itd. gl. § 106, prip. 2.

Brezosebni glagoli, verba impersonalia

157  se imenujejo glagoli, ki izražajo dejanje ali stanje neznanega
subjekta. Rabijo se le v infinitivu in 3. os. sing. (v sestavljenih
časih z neutrom  nominalne oblike) brez subjekta, le pri
nekaterih je lahko neutrum adjektiva ali pronomina subjekt.
Delijo se v prave in neprave.

1. Pravi brezosebniki  so glagoli:

a)  ki značijo kak prirodni pojav:

plutt, -ere, pluit  dež gre, dežuje
ninguit (ningit ), -ere, nmxit
sneg gre, sneži
grandinat, -are  itd. toča gre
tonat, -are, tonuit  grmi

fulminat, -are,  itd., bliska se,
treska

illucescit, -ere, illuxit  svita se,
dani se

advesperascit, -ere, advesperavit
večeri se.

Pripomnja. V prenesenem pomenu so nekateri navedenih glagolov
osebni, n. pr. fulgere, tonare.  — K fulget, fulgurat, fulminat, tonat, pluit  se
stavi včasi, zlasti pri pesnikih, kot osebek Juppiter.

b)  ki imajo logični subjekt v zavisnem sklonu:

piget, -ere, piguit (me)  mrzi mi
pudet, -ere, puduit (me)  sram me je
paenitet, -ere, paenituit (me)  kesam se
taedet, -ere, pertaesum est (me)  gnusi se mi
miseret  (redko miseretur), -ere, (miseritum est) (me)
smili se mi

decet, -ere, decuit me  spodobi se mi
dedecet, -ere, dedecuit (me)  ne spodobi se mi
libet, -ere, libuit (libitum est)  ljubi se, rači se mi
licet, -ere, licuit (licitum est)  svobodno je.

Dostavek,  oportet, -ere, oportuit  (treba je) ima za sub¬
jekt le inf. ali stavek.

91

Pripomnja 1. Izvzemši taedet, miseret  se vsi pod b)  navedeni brez-
osebniki lahko zvežejo z infinitivom ali z nom. sing. neutr. pronomina ali
adjektiva: Pudet me hoc fateri, illud me paenitet.  — Libet, licet,  ( de)decet
pa stoje tudi v 3. osebi pl. v zvezi z nom. pl. neutr. pronomina ali adjektiva:
non omnia licent; parvum parva decent.

Pripomnja 2. Rabijo se še naslednje oblike: paenitens  kesajoč se,
pudens  sramežljiv; paenitendus  3 kesanja vreden, pudendus  3 sramovanja
vreden; paemtendl  itd., pudendz  itd. — Imperativ se nadomešča s konjunktivom:
Pudeat te  sram te bodi!

2. Nepravi brezosebniki imajo 3. os. sing. svojega glagola
v drugačnem pomenu; taki so:

accedit, -ere, accessit  poleg tega,
razen tega

accidit, -ere, accidit  pripeti se
apparet, -ere, apparuit  očitno je,
jasno je

constat, -are, constitit  znano je
contingit, -ere, contigit  po¬
sreči se

convenit, -Tre, convenit  pristoji se
evenit, -Tre, evenit  primeri se
expedit, -Tre, expedwit  ko¬
ristno je

interest, interesse, interfuit  do
tega je

iuvat me  veseli me
liguet, -ere, licuit  jasno je
patet, -ere, patuit  očividno je
placet, -ere, placuit  ali placi-
tum est  odločeno je, mihi
( senatuT ) sklenil sem
praestat, -are, praestitit  bolje je
fallit, -ere, fefellit me
fugit, -ere, fugit me
praeterit, -Tre, praeteriit
me

o

S ®

Cu »1—5

C

N  e

S

d

Dostavek.  Brezosebni so tudi vsi neprehodniki v pasivu:
Itur  gre se, vTuitur  živi se, partitur  prizanaše se.

Členice. Particulae.

I. Prislov. Adverbium.

Po obliki so prislovi:

1. imenski,  adverbia nominalia,  tvorjeni od imen¬
skih debel: alte  visoko, sapienter  modro, fortuTto  slučajno, d Ul
dolgo;

2. glagolni,  adverbia verbalia,  od glagolnih debel
izpeljani: improvTso  nenadoma, nominatim  po imenu, statim
takoj (stoje);

158

92

3. zaimenski, adverbia prondminalia,  tvorjeni od
zaimenskih debel: ubi  kje, ibi  tam, quo  kam, eo  tje;

4. prvotni,  adverbia prZmitZva: haud, non  ne, paene
skoro, saepe  cesto i. dr.

159  Prislovi se tvorijo:

1. Od adjektivov in participov druge  deklinacije, če se
izpremeni genitivni Z  v e  (ostanek starega instrumentala):

altus  gen. alti  adv. alte  visoko
pulcher  „ pulchri  „ pulchre  lepo

liber  „ Izberi  „ Izbere  svobodno

doctus  „ doctz  „ docte  učeno.

Pomni:  bene  (od bonus)  dobro, male  (od malus ) slabo.

2. Od adjektivov tretje  deklinacije, če se izpremeni ge-
nitivna končnica -is  v - iter:

acer  — acris  — acriter  ostro
fortis  — fortis  — fortiter  hrabro
celer  — cele ris  — celeriter  hitro.

Adjektivni participi na -ns  izpreminjajo genitivno konč¬
nico -is v -er:

constans  — constantis  — constanter  stanovitno
prZZdens  — prZZdentis — prudenter  previdno
sapiens  — sapientis  — sapienter  modro.

Pripomnja 1. Audax  ima audacter  smelo, difficilis  le redko  diffi-
culter  težko, navadno non facile, vix, aegre.

Pripomnja 2. Nekateri adjektivi na -us  tvorijo adverb na -e  ali - iter :
flrmus: firme, flrmiter  čvrsto; largus: large, largiter  izdatno; na -er:
violentus: violenter  silovito, opulenlus: opulenter  premožno; fidus  ima: fide-
liter  (od fidelis)  zvesto, alius : aliter  drugače.

160  Adverbi se še tvorijo:

1. na -tus:

antZquitus  iz davna paenitus  od znotraj

dZvZnitus  po božji volji radzcitus  s korenino vred

funditus  iz dna, iz temelja

2. na -im:

certatim  tekmovalno
furtim  skrivaj
gradatim  korakoma

nominatim  imenoma
statim  takoj
virZtim  posamez i. dr.

93

Za adverb služi tudi:

1. akuz. sing. ali pl., n. pr.:

ceterum  sicer
facile  lahko
impune  brez kazni
nimium  preveč
nondum  še ne
paulum  malo

2. ablativ (instrumental), in

a) substantivov:
forte  po naključju, slučajno
diu  podnevi, dolgo
noctu  ponoči
foris  od zunaj

161

primum  najprej
rursum  zopet
solum  1

tantrnn \  sam0 ’ le
alias  drugoč
foras  ven, i. dr.

sicer:

magnopere  (često magno
opere)  zelo
spotite  voljno
hodie  danes
gratTs  zastonj

b) adjektivov (part.) srednjega spola druge dekl.:

cito  brzo falso  po krivem ram  redko

crebro  ponovno fortuito  slučajno sem  pozno

consulto  namenoma improvTso  nenadoma subito  nagloma
continud  takoj inopinato  nepričako- tuto  varno.

vano

Pripomnja. Vere  resnično, vero  pak (pa celo); certe  res, gotovo, certo
za gotovo;

c) adjektivov prve deklinacije:

dextra  desno
sinistra  levo
recta  naravnost
una  skupaj.

Ablativi
cifra  tostran
extra  zunaj
itd ra  znotraj

fem. so tudi:
infra  zdolaj
supra  zgoraj
ultra  dalje.

3. lokativ: domi  doma, run  na kmetih, humi  na zemlji,
herl  včeraj, vesperi  zvečer, foris  zunaj, ubi  kje, hic  tukaj, sic
tako i. dr.

4. instrumental: modo  samo, le.

Pripomnja. Nekateri prislovi so zloženi iz dveh ali več besed (celega
stavka), n. pr.: anten  prej, imprlrnls  osobito, hodie  danes, forsitan  morda,
mogoče; dumtsxat  le, samo; fortssse (fortsssis)  morebiti; iz dveh stavkov:
Tlicet  takoj; scllicet, videlicet  namreč.

94

Dodatek. Adverbia pronominalia correlativa so, in sicer:

95

Stopnjevanje prislovov.

Komparativ prislovov je vselej enak neutru (v akuz.) 162
adjektivnega komparativa; superlativ se končuje na -e, izvzemši
plurimum, potissimum, prTmum, postremum.

alte

pulchre

Ubere

acriter

constanter

audacter

bene

male

altius

pulchrius

iTberius

acrius

constantius

audacius

melius

peius

altissime

pulcherrime

Uberrime

acerrime

constantissime

audacissime

optime

pessime.  Pomni tudi:

magnopere

multum

non multum  malo

diu

saepe

prope

magis

plus

minus  manj
diutius
saepius
propius

maxime

plurimum

minime  najmanj

diutissime

saepissime

proxime

Brez pozitiva so:

potius  rajši potissimum  najrajši, posebno, zlasti

prius  prej prTmum  prvikrat, prvič

posterius  pozneje postremum  nazadnje

postremo  „

Vripomnja. Mature  rano, matHrius, maturissime  in maturrime.  —
TatO  varno, tutius, tutissimo.

II. Predlog. Praepositio.

Predlogi z imeni izražajo razmerje stavkovih členov na¬
tančneje kakor goli skloni. Nastavši iz adverbov kraja (razen
trans  in tenus),  so zaznamovali v zvezi z imeni krajevne raz¬
mere, a sčasoma so se rabili tudi za določila časa, načina in
vzroka prepozicionalni izrazi. Prvotni adverbialni pomen so še
ohranili nekateri predlogi, n. pr. circa, extra, supra.  Vežejo se
z akuz., abl., akuz. in abl.

Predlogi z akuzativom: 163

ante, apud, ad, adversus, penes, pone, post, per,
circum, circa, cit ra, cis, praeter,

erga, contra, inter, extra, prope, propter  in secun-

Tnfra, infra, iuxta, ob, dum,

supra, (versus), ultra, trans.

96

1.  ante  pred; kraj: ante portam;  čas: ante mortem.

2. apud  pri; kraj: apud  (češče ad) oppidum;  navadno
pri osebah: apud  (na domu pri) Caesarem, apud Platonem le-
gimus, apud exercitum (valere);  pred:  apud iudices, se¬
natu  m (verba facere).

3. ad;  kraj: k: ad te venid;  pri (ob), blizu, proti:  urbs
ad Rhenum flumen sita, ad urbem, ad mendiem  proti jugu;
čas:  do,  za,  na:  ad summam senectutem; a d temp  us  (ve-
mre)  za časa; ad constitutam diem; ad mendiem  proti pol¬
dnevu, okoli poldneva;

pri števnikih:  do:  ad unum omnes  vsi do enega
(in tudi ta) = vsi vkup,  ad ducentos  do (okoli) 200;

namen: za: ad usum, ad laborandum natus ; vzrok:
na: ad clamorem (convenire), ad nutum;

način:  po, na:  ad voluntatem (loquT), ad verbum  do-
sl  o v n o.

Pripomnja. Scribo a d aliquem  (komu);  defero imperium ad aligiiem
(predam komu); ad senatum ref ero  sporočim senatu; naves ad ancoras
deligo  (zasidram ladje) usidram se.

4. adversus  (ptcp. pf. pas.) (adversum)  proti; kraj
(redko): adversus montem;  prenes.: proti,  do:  adversus
kostem pugno  (neprijateljski), pietas adversus deos  (prijateljski).

5. circum, circa  okoli; kraj:  circum axem, circa Romam;
circa oppida  (okoli po = v) legatos mittere ; le circa:  čas (ne
pri Cie. in Cez.) in pri števnikih:  circa lucis ortum, circa
V milia;  pri Cie. in Cez.:

circiter: c. Idus Septembres, c. mendiem; c. X milia ml-
litum;

6. citrd, cis  tostran; kraj: c. Padum;

7. erga  do, proti (prijateljski): meus erga te amor ;
fides erga amicum;

8. contra  nasproti; kraj:  contra Galliam;  prenes.
proti (sovražno), zoper:  contra hostes (proficTscT);
c. naturam  zoper naravo;

9. inter  med; kraj: inter urbem ac Tiberim, inter amT-
cos ; čas:  inter annos  XIV, inter cenam ; prenes.: inter se  ( col-
loquuntur ) med seboj, inter deos hominesque interest;

10. extra  zunaj; kraj:  extra oppidum ; prenes.: e. con-
iurationem  (nedeležen), e. culpam  (brez), e. consuetudinem, or-
dinem  nenavadno;

97

11. infra  pod; kraj: infra lunam nihil est nisi
mo rt a le;  čas: Homerus non fuit Infra  (pozneje od) Lgcurgum;
prenes magnitudine infra aliquem esse  manjši biti;

12. intra  med, v; kraj: intra parietes, moenia;  čas:
infra finem anni  (pred koncem),  intra  (v)  annos V;

13.  iuxtd  tik, kraj, poleg; kraj: iuxta viam;

14. ob  pred; kraj: le: ob oculos versari  (pred očmi biti);
vzrok: zaradi (zbog): ob emolumentum , ob eam rem, quam
ob rem  (causam ) zategadelj, zato;

15.  penes  pri = v oblasti, v rokah: penes reges
erat imperium natidnum;

16. pone  (starinski),  post  za; kraj: post  ( pone) tergum
na hrbtu;  čas: po: post mortem;

17. per  prek (črez), skozi, po; kraj: per forum,
urbem;  čas: per totam noctem  celo noč (skozi vso noč); per
hiemem  (črez), per  (med)  cenam;  način: per vim  po sili; per
f i dem  (pod pretvezo zvestobe)  proti zvestobi, verolomno;
per fas et fidem  proti pravici in zvestobi;  sredstvo: po: per
legatos, per se  po sebi (sam po sebi);  vzrok: zaradi: per
aetatem arma ferre non posse; per me licet  zaradi (zastran)
mene = kar se mene tiče, lahko; pri vzklikih, prisegah:
pri:  per fidem tuam  pri tvoji poštenosti, per deos immor-
tales, iuro  per deos;

18. praeter  mimo; kraj:  praeter castra;  prenes.: razen:
omnes praeter unum;  pred: praeter ceteros iustus, florere;
črez  (nad): praeter modum, exspectationem;

19. prope  blizu; kraj: prope urbem;  čas: okoli, pod:
prope Kalendas Sextiles, prope noctem;

20. propter  blizu, poleg; kraj: propter aedem, Cartha-
ginem;  dejanski vzrok: zaradi, zbog: propter frlgora,
metum;

21. secundum  poleg, ob; kraj: s. flumen;  čas: (takoj)
p o: s. comitia, s. ea  nato; prenes.:  spored, za: s. deos ho-
mines hominibus utiles sunt;  način: s. naturam  (po naravi,
naravno) vivere, s. aliquem iudicare  komu na korist soditi;

22.  suprd  nad; kraj: supra lunam sunt aeterna omnia;
čas: pred: pauld supra hanc memoriam  malo pred tem časom;
prenes.:  nad: supra vTres, vTgintT mllia, supra modum  (črez
mero;

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

98

164

23. versus  (redno za svojim sklonom) proti;  sam le pri
mestnih imenih in domum,  sicer z ad, in: Romam, Arpinum,
domum versus, ad urbem v., in Galliam versus.

Pripomnja. Versus  (ptcp. pf. pas. k verto)  ni predlog, nego a d v e r b,
ki jasneje izraža smer.

24. ultra  onkraj,  za:  ultra Alpes, montes;  prenes.: črez,
nad:  ultra spem, modum ;

25. trans  (ptcp. prež.) onstran, črez: trans Rhenum,
trans mare aliquid asportare.

Predlogi z ablativom:

a, ab, (abs), cum, de,
conam , p ro, ex, e,
tenus, sine, prae.

1. a  (le pred konsonanti), ab  (pred vokali in h  in konso-
nanti), abs  (le pred te)  od (na); kraj : ab oppido profectus
est ; a tergo  od zadaj, a fronte  od spredaj, a dextra (sinistra)
na desni (levi), a dextro cornu  na desnem krilu; ab aliquo
stare  držati  s kom  (stranki koga pripadati), incipere, or-
dirT, orTrT, initium facere ab re  (s čim), ab aliquo
(pri kom) ; čas:  a prima luce, a prima aetate, a cena  takoj po
kosilu; delujoče živo bitje pri pasivu:  sedulT servT ab
agriculTs laudantur;  prenes.: pri glagolih ločiti, braniti itd.
gl. § 239 prip. 2 in 3; pri glagolih appellare, vocare  imenovati
po, nominari;

2. cum  s, z; spremstvo, družbo:  cum amicis, cum
magna pecunia, cum imperio esse, cum aliquo loquT,  gl. § 251;
način:  cum voluptate, gloria , gl. §250; čas:  cum sole (s soln-
cem) s solnčnim vzhodom, cum nuntio  takoj po poročilu;

3. de  s, z (z gen.); kraj:-de muro, de caelo, de finibus
demigrare, de vita decedere ; čas:  š e p o (z a): de die  še po
dnevi, de media nocte, diem de die  od dne do dne; celoto,  od
katere se kaj vzame: paucT  (unus) de nostrls  (od, izmed);
predmet,  o katerem se govori, glede katerega se kaj stori:
o, glede: scribere de officiTs, de pace nuntium mittere, bene
mereri de aliquo  us 1 užiti se komu; način:  po:  de consilio,
sententia  po nasvetu, mnenju; de integro, denuo  iz nova; de
industria  nalašč, de (ex) improvTso  iznenada; vzrok: zaradi:
de filiT morte  ( //ere ), ea (qua) de causa, qua de re (causa );

4. coram  vpričo; coram genero meo ;

99

5. pr6  pred; kraj: pro castris stare  (tako da je tabor
zadaj, ante castra  tabor je pred licem, Hannibal ante portas!),
pro rostrls dTcere  z govornice, pro opere  spredaj na okopu;
pro  = za, na korist, namesto  gl. § 231 prip.; prenes.:
pro vTribus  po svoji moči, pro multitudine  v primeri  z mno¬
žico;

6. ex, e  (nikdar pred vokali in A) iz, s, z; kraj:  ex urbe,
ex equo pugnare  (s konja = na konju), e vita decedere ; prenes.:
triumphare ex (de) aliquo  nad kom slaviti slavje, victoriam re-
portare ex (ab) hostibus  sovražnika premagati, ex sententia  po
volji, ex inopTnato (improviso)  iz nenada, ex usu  na korist, e
re puhlica  na državno korist, ex parte  deloma; ex tempore dT¬
cere  z mesta besediti; e regione (= ex adverso ) oppidT  ravno
nasproti (iz nasprotne strani) mesta; čas:  od:  ex eo tempore,
ex quo  odkar, diem ex die  dan za dnevom; ex consulatu  takoj
po konzulatu; o tvarini: iz, od: navis ex robore, statua ex
aere;  vzrok:  laboro ex capite  itd. gl. § 245, b  prip. 1; ex doc-
tnna nobilis  (vsled) zaradi učenosti na glasu; qua (ea) ex causa
(re)  zato (in tako); ex consuetudine  iz navade, ex composito
po dogovoru; deljeno celoto:  paucT ex nostrTs  gl. § 214, c
prip. 1;

7. tenus  (postpozitiven) (tja)do;  Tauro tenus regnare
iussus est; nomine t.  le po imenu;

Pripomnja. Včasi je v zvezi z gen.: lumbOrum tenus.

8. sine  brez; sine matre, spe; sine gladio, sine dubid;

9. prae  pred; kraj  (le v zvezi s se): prae se agere;
flduciam prae se ferre  ponašati se, kazati; prenes. v pri¬
meri:  prae se omnes contemnere  (v primeri s seboj, proti sebi);
prae nobis (aliTs) beatus  proti nam (drugim) blažen; o zapreki
(le v nikalnih stavkih) vsled, od: prae gaudio , lacrimis scrT-
bere no n possum.

Pripomnja. Clam  tajno, brez vednosti  se rabi tudi kot predlog
z abl.: clam vobzs  brez vaše vednosti.

Predlogi z akuzativom  na vprašanje: kam?,  z 165
a b 1 a t i v o m na vprašanje: kje?:

in, sub, super, subter.

1. in

a)  z akuz.; kraj:  v, na,  proti: in urbem, in Gredam pro-

ficTscl, in umeros tollere, in latitudinem  v širokost (v šir),

in septentriones  (proti); čas: v, na, za: in diem vivere

100

tj e v en dan (brezskrbno), in aliud tempus differre , in
perpetuum  za zmeraj, in dies  dan na dan; prenes.: do,
proti: amor in patrem, populi Romani in eum beneficia ,
oratio in Catilinam ; o delitvi: v: dTvido in partes tres ;
namen: v, z a: in usum , pecuniam dare in rem milita-
rem ; način:  hostilem in modum  sovražniški, in senten-
tiam Marceli!  (v zmislu predloga), loquT in hanc sententiam
— hunc in modum ;

b)  z abl.; kraj:  v, na:  in urbe esse, in flumine pon-
tem facere  (črez reko); čas:  v, za:  in vTta, in consu-
latu,  gl. še § 254, a  prip. 2, b  prip.; prenes.: o stanju in
okolnosti: in honore, spe, periculo esse ; in paupertate de-
cedere; in multitudine minus posse  (navzlic šte¬
vilnosti);  in te hoc laudo, in hac re te laudo, reprehendo ;
in tam dTversTs mentib us pax esse non potest
(p r i tako različnih nazorih); in his  med temi, in fide ali-
cbius manere  zvest ostati;

2. sub

a)  z akuz.; kraj: pod: Tre sub tectum , sub iugum ; čas:
pod,  o, o b:  sub vesperum, sub lucern  ob svitu (zori),
sub eas litteras  (takoj po onem pismu) recitate sunt meae ;
prenes.: sub imperium (potestatem) redigere  pod oblast
spraviti;

b)  z abl.; kraj: pod:  sub tecto esse; sub radlcibus montis
(na vznožju); čas: ob, pri:  sub bruma  ob najkrajšem
dnevu, sub ipsa profectione;  prenes.: sub corona vendere
kot robove prodati;

3. super

a)  z akuz. (neklasiški); nad, črez:  super corpora vadere,
super naves turrim efficere, super regem cubare, super
Numidiam  (onstran); čas (ne pri Cie. in Cez.) pri, med:
super vinum et epulas;  redko

b)  z abl.; kraj: nad:  ensis super cervice pendet; super vino
(pri vinu), prenes.: o: disputare super  (= de) aliqua re;

4. subter  (redko)

a)  z akuz.: pod:  cupiditatem s. praecordia locare  (pod pre¬
pono) ;

b ) z abl.: pod:  virtus omnia subter se  (pod seboj) habet.

101

Dostavki.

1. Dva predloga ne smeta stati drug poleg drugega, torej quidquid in
terra et sub terra est, de rebus in Asia gestrs;  vendar caedem in ante diem
V Kal. Novembres conferre  (gl. § 352, 4).

2. Que, ne, ve  se ne obešajo na: a, ab, ad, de, ob, sub, apud,  nego
na njih imena: ab illoque, ad regemque.

3. Če spada predlog k več imenom, se ponavlja pri vsakem, zlasti če
so imena zvezana z et  — et, aut  — aut, cum  — tum, nec  — nec: et ex
urhe et ex a g ris.  — Vendar se predlog ne ponavlja, če tvorijo pojmi celoto:
in tabore ac dolore,  pri apoziciji: cum duobus ducibus, Pgrrho et Hannibale;
če se predidoči glagol ponavlja ali v mislih dostavlja v naslednjem stavku,
se stavi predlog lahko samo v prvem stavku: in ista cum sententia, qua
fuit anrtcus meus;  — a rebus gerendls senectus abstrahit? quibus? an
iTs, quae . . .

Nerazstavni predlogi, praepositiones inseparabiles 166

se rabijo le kot predpone v sestavah.

amb- (a m-, a n-):  ambio  obhodim, amplector  objamem, anceps
dvoglav;

dis- (di-, dif-):  disicio  razmečem, dilabor  razpadem differO  raz¬
likujem se, dirimo  (iz dišimo)  razločim;

por- (pol-):  porrigo  pomolim, polticeror  obljubim;

red- (r e  -): redeo  nazaj  grem (vrnem se), relegO  zopet berem;

sed- (se-, so-)  od, narazen, brez: sediiio  vstaja, seclirus  brezskrben,
sobrius  trezen;

in- (im-):  indocius  neučen, immatarus  nezrel;

ne-:  nescio  ne vem.

Dostavek. Z gen.  se vežejo zapostavni ablativi causa,
gratia, ergo  zaradi, zavoljo:  anucT causa (gratia ) zaradi
prijatelja; mea, tua causa  itd., gl. § 210; ergo  se nahaja le v
listinah in slovesnih govorih: huius victoriae ergo.  Takisto ima
gen. instar  (gl. § 53, 1. prip.) nalik, kakor: Tnstar montis
eguum aedificant.

3. Veznik. Coniunctio. 167

Vezniki vežejo besede in stavke. Dele se v priredne
(coordinantes),  ki vežejo besede in stavke iste vrste, inv pod¬
redne  ( subordinantes ), ki vežejo odvisne stavke z glavnimi
(nadrednimi) stavki.

Priredne gl. v §§ 341—345, podredni so omenjeni pri po-
edinih vrstah odvisnih stavkov.

102

168 4. Medmet. Interiectio.

Najnavadnejši medmeti so:

1. Vzkliki o o! {e)heu, (h)ei  ah! oh! joj! jojmene!: o for-
tunate adulescens! heu me miserum!  joj me siromaka! = ei
mihi miserd.

2.  Glasovi radosti in izpodbude: id!  a! juhe[! hura ! Šia
( heia )! ej! ala! no! nuj! hajdi!

3. Izrazi opozarjanja in čudenja: en! ecce!  glej! lej! lejte
no! viž! ni mogoče! kaj praviš!

4. Glasa klicanja: eho! heus!  oj! čaj! čajte! čuj! čujte!
he! pozor!

5. Izraz iznenadenja: pro!  o!: pro dr immortales !

6. Izraz pretnje: vae!  gorje!: vae victis !

7. Izraza pohvale: eu! euge!  dobro! vrlo! prav! izvrstno!

8. Izrazi uverjavanja: ne  (le pred zaimki) da, res; Hercule,
Hercle!  Bog mi je priča! bogme! boga mi! za boga! = me
Castor! me Dius  (= Deus) Fidius!

Tretji del.

Besedotvorje.

169  Beseda je prosta (enostavna, simplex ), če je postala iz
enega debla: laus  (deblo laud), eo  (deblo i) ; sicer se imenuje
zložena ( compositum ): signifer  (debli: sTgno, fer).

Kakor v slovenščini je tudi v latinščini pri izpeljatvi besed
treba paziti na koren, ki je vselej enozložen, deblo in obra¬
zila: rectoris : koren reg,  deblo rector,  obrazilo (sklonilo) is;
regis:  koren reg,  deblo reg,  sklonilo is.

Deblo je: 1. enako korenu [z dolgim (krepkim) ali kratkim
(šibkim) korenskim samoglasnikom]; 2. tvorjeno s priponami
(sufiksi) od korena, in sicer: a)  z neizpremenjenim korenskim
vokalom: koren reg  — deblo rector  (= koren reg  -f- pripona
tor); latr  — latron; b)  z oslabljenim ali ojačenim korenskim
vokalom: fer  — fors, da  — dos;  3. redupliciran koren: mur  —
murmur, car  — carcer.

Besede, ki postajajo neposredno od korena, so korenske
(prvotne,  primitTva):  amo , amor, amicus  (koren am);  druge,

103

ki so izpeljane od debel,  imenujemo izvedene (drugotne,
derivata): amator, amabilis, amicitia  (debli ama, amico).

Besede, izvedene od glagolov, se zovejo izglagolske
( verbalia ):  pasco  (deblo pa),  a izpeljane od imenskih debel,
izimenske  (denominativa):  laudare  (deblo laud).

I. Izpeljava samostalnikov.

Najvažnejše pripone za tvorbo samostalnikov so

1. za nomina agentis:

a) -o, -a,  (nom. -us, -a): coquus  kuhar, scnba  pisar;

b) -tor,  (- sor),  fem. trle  (nom. tnx): leetor  bralec, uiator  potnik, tonsor
brivec, vietor  zmagovalec, victnx  zmagovalka;

c) - on  (nom. o): praedo  gusar, praeco  glasnik.

Pripomnja. Poeta  pesnik je tujka.

2. za patronymica (izvzete iz grščine):

a)  mase.: -ida  (nom. - ides ): Priamides  Priamovič;

-Ida  (nom. -ides): Atr ides  Atrejevič;

-ia da  (nom. iades) \ Laertiades  Laertovič;

b)  tem. : -id  (nom. -is): Tanfalis (-idis ) Tantalida;

- a d  (nom. (-as): Thestias (-adis)  Testiada.

3. za gentilia:

a) - io: Thracius  Traean;

b) - no: TrOianus  Trojanec, RomSnus  Rimljan, Tarentlnus  Tarentinec;

c) - at, - it (-as, -ts):  Arpmas  Arpinec, Samnis  Samničan;

d) -ico, -ensi:  Gallicus  iz Galije, Uticenszs  Utičan.

4. za nomina actionis:

a) -a, -o, -io: fuga  beg, Itidus  igra, studium  težnja;

b)  - ion, -tiOn  (nom. -io, -tio) : dtvTsiO  delitev, actio  delo;

c) - tu, -su:  cantus  pevanje (petje), cursus  tekanje (tek);

d) - os, -or:  honos  čaščenje, amor  ljubezen;

e) - tara (-sura):  pictara  slikanje, censara  ocena.

5. za nomina rei actae:

a) -men:  certamen  borba, flamen  reka;

b)  -me n to: fragmentum  odlomek, documentum  dokaz.

6. za nomina qualitatis:

a) -ia, - tia:  audacia  smelost, sapientia  modrost, amicitia  prijateljstvo;

b)  -tat, -tat:  aequitSs  enakost, pietas  pobožnost, iuventas  mladost;

c) -don  (nom. -do,  gen. -din) : cupzdo  poželjivost, formrdO  groza;

d)  -tadon  (nom. -tado,  gen. - tadin ): altittido  višina, pulchritado  lepota;

e) -mOnia: acrimOnia  ostrost, parcimonia  štedljivost.

170

7. za nomina instrumenti:

a) -tro: culter  nož, aratrum  plug;

b)  -la , -lo:  sella  (= sedla)  stol, filum  nit;

c)  -men, -mento\  medicamen = medicamentum  zdravilo;

d) -ulo, -culo, -bulo: vinculum  vez, poculum  čaša, venabulum  lovno kopje.

8. za nomina loči:

a)  -Tna:  officTna  delavnica;

b) -io, -ario, -torio:  praetOrium  vojvodov šotor, aerarium  zakladnica,
audltorium  slušalnica;

c) -Sto, -bulo, -culo:  vlnetum  vinograd, stabulum  staja, tabernS-
culum  šotor;

d) -Tli: ovile  ovčarnica, cubzle  ležišče.

9. za nomina deminutiva:

a) - lo, - la: flliolus  sinček, frliola  hčerka ;

b)  -ulo:  regulus  kraljič;

c)  -culo, -cula:  denticulus  zobček, navicula  brodič, ladjica.

II. Izpeljava pridevnikov.

A.  Pripone za tvorbo-verbalnih pridevnikov.

aj -o, -mo, -no, -ero:  fidus  zvest, almus  blag, concinnus  krasen, liber
svoboden;

b)  -uo , -ulo: vacuus  prazen, credulus  lahkoveren;

c)  -do, -bundo, -cundo:  calidus ~v roč, moribundus  umirajoč, iucundus
prijeten;

d)  -a c: loquax  brbljav, rapax  grabežljiv;

e)  -ili, -bili:  facilis  lahek, nobilis  poznaten, plemenit.

B.  Pripone za denominativne pridevnike.

1. Svojilne pripone so:

a) -io: regius  kraljevski, censorius  cenzorski, Thracius  traški.

Pripomnja. Pridevniki na -eus  in lastna imena na -eus (-lus)  so vzeta
iz grščine: Epicureus  epikurski (Epikurjev), Dareus (Darius)  Darej.

b)  -co, -cio, -Ivo:  clvicus  državljanski, patricius  patricijski, aestlvus
leten;

c)  -ali, -ari, -Tli, -eli:  mortalis  smrten, mliilaris  vojaški, hostllis so-
vražniški, patruelis  stričev;

d)  -ario:  necessarius  potreben, legionarius  legijski;

e) -no, -ano, -Tno:  fraternus  bratski, urbanus  mesten, dlvTnus  božji;

f)  -ensi, -tri:  Atheniensis  atenski, equester  (- tris)  konjeniški.

2. Obilico značijo:

-oso, -lento, -ulento:  animosus  srčen, vTnolentus  vinjen, opulentus
imovit, turbulentus  buren.

105

3. Snov, iz katere je kaj, kažejo:

a) - e o, -neo:  argenteus  srebrn, ferreus  železen, eburneiis  slonokosten;

b) -no:  quernus  hrastov, sallgmis  vrbov.

4. Samostalnikov pomen v pridevniški obliki izraža:

-to: iustus  pravičen, barbatus  bradat, auntus  nhat, aegrotus  bolan,
astutus  lokav.

5. Deminutiva  se tvorijo z:

-lo, -culo:  parvulus  majčken, maiusculus  precej velik.

6. Pridevniki časa nastajajo po:

a) -ti no, - tino:  vespertinus  večeren, crastinus  jutrišnji;
bj -erno, -terno: hodiernus  današnji, sempiternus  večen.

III. Izpeljava glagolov. 173

1. Verba verbalia.

a)  Glagoli I., II., IV. konjugacije se tvorijo iz korena na -ao  (= d), -eo,

-io: am-o, del-eO, aud-io;  tako tudi leg-o  i. dr. Nekateri glagoli III. konjugacije
se pa tvorijo iz okrepljenega korena, n. pr. pleč  (koren) -\-t  (okrepek) -\-0 =
plectO;  gl. § 122.

b) Verba frequentatwa  (ponavljalni) in iterativa  (opetovalni) ter inten-
slva  (ojačevalni) se tvorijo iz supina; spregajo se po 1. konjugaciji: cant
— cantare  (po)pevati; diet  — dictare  govoriti, habit  — habitare  stanovati,
puls  — pulsare  biti, razbijati.

Pripomnja. Iz teh se tvorijo drugotni ponavljalni: cantitare, dictitare  itd.

c) Verba desideratTva  (zahtevni) se tvorijo iz supina na -urzre: part  —
parturlre  roditi hoteti, porajati; es  — esurlre  jesti hoteti, gladovati.

d) Verba causatlva  ali factitTva  (vzročni) so prehodni glagoli, ki po¬
stajajo iz neprehodnih:

fugere  bežati — fugare  v beg zagnati pendere  viseti — pendere  obesiti
iacere  ležati — iacere  (položiti) vreči sedere  sedeti — sedare  posaditi.

e) Verba incohattva  se tvorijo iz debla na -sco: time  — extimescO.

2. Verba denominativa
na -are  in -Tre  so večinoma prehodni glagoli:

a) corOnare  venčati — corona  venec levare  olajšati — leviš  lahak

nOminare  imenovati — nOmen  ime levare  gladiti — leviš  gladek.

b) custodlre  čuvati — custos  čuvaj lemre  blažiti — lenis  blag.

Drugi so iz večine neprehodni:

c) florere  cvesti — flos  cvet d) metuere  bati se — metus  strah

albere  bel biti — albus  bel. matnrescere  zoreti — matnrus  zrel.

a

Sestava. 174

Sestavljenka (zloženka, compositum)  se imenuje beseda,
ki je nastala po združenju vsaj dveh besed. Prvi del je členec,

106


glagolsko ali imensko deblo ter se imenuje določilnica, zadnji
del (ime ali glagol) je osnovnica. Pri sestavi se izpreminja prvi
del vselej, če ni predlog, ki ostaja cesto neizpremenjen. Tudi drugi
del je večinoma izpremenjen. Zloženka ima le en glavni naglas.

Pripomnja. Sklop ( iuxtapositio ) imenujemo združenje dveh slovniško
zvezanih besed. Vsak del sklopa ima obliko in naglas nesklopljenih sestavin
ter se tudi lahko piše ločeno, n. pr. res puhlica = respublica, vemiinilis,
senatusconsultum, iusiurandum.

175  1. Sestava samostalnikov.

Prvi del je imenski ali predlog, drugi glagolni ali
samostalnik,  n. pr.:

artifex (ars, facio)  umetnik
caelicola (caelum, colo ) nebesnik, nebeščan
triennium (tres, annus)  triletje
latifundium  ( latus, fundus)  veliko zemljišče
pronepos  pranečak.

Pripomnja. Besedi propraetor  in proconsul  nastali sta iz pro praetore
in pro consule.

176  2. Sestava pridevnikov.

Zlagajo se:

a)  imenska in glagolna debla  ali narobe:

particeps (pars, capio)  deležen
signifer (sTgnum, fero)  zastavonosen
versicolor  ( verto, color)  pisan
misericors (miseror, cor)  milosrčen.

b)  ločljivi in neločljivi predlogi z imenskimi debli:

infelTx (in, felzx)  nesrečen dissimilis (dis, similis ) različen

perbrevis (per, brevis)  zelo kratek securus (se, cura)  brezbrižen
inermis (in, arma)  neoborožen vaesanus (vae, sanus)  blazen (slabo¬

umen).

c)  imena z imeni, bene  in male  z glagoli:

triceps (tres, caput)  triglav
centimanus (centum, manus)  storok
magnanimus (magnus, animus)  velikodušen
maledicus (male, dico)  obrekljiv
beneflcus (bene, facio)  dobrodelen.

177  3. Sestava glagolov.

Osnovnica je vselej glagol; določilnica je:

a)  glagolno deblo:  arefacio  osušiti, patefacio  otvoriti;

b)  s a m o s tal n i š ko deblo:  (po aedifex) aediflco  graditi; significO

značiti;

c)  prislov, predlog:  maledico  obrekujem, malo  rajši hočem, nesciO

nevem, nolo  nočem; ascrlbo  pripišem, concido  zgrudim se, corrigo

popravim, incido  vsekam, concludo  zaprem, zaključim.

Četrti del.

Skladnja (syntaxis, sintaksa).

O stavku sploh.

Stavek je izraz misli s pomočjo določnega glagola, ki se 178
zove tudi verbum finitum  ali določnik (gl. § 101, do 2).

N. pr.: lauda! vem! legis ; cu/runt.

Vsak določnik je sam zase že stavek, ker druži v sebi
oba glavna stavkova dela, glagolno vsebino ali predikat  in
glagolno osebo ali subjekt;  subjekt kažejo osebila.

N. pr.: lauda-s, lauda-mus, lauda-tis.

Glagolna oseba, zlasti tretja, potrebuje večinoma še po¬
jasnila, ki natanko določuje, koga  ali kaj  si moramo misliti
pri poedinih osebah. To pojasnilo glagolnega osebka, ki se
imenuje subjektova beseda, stoji v nominativu, če pa koga
pokličemo ali ogovorimo, v vokativu.

Agricola arat. Nos pueri ludimus. Magistri docent. Vem,
amice! Cur non laboratis, ancillae?

Pripomnja. 1. V slovesnem ali živahnem nagovoru zavzema vokativ
prvo mesto v stavku, sicer se zapostavlja eni ali več besedam. Quintih Vare,
legiOnBs redde! Sollicitat me tua, ml Tiro, vatetado.  — Interjekcija O  stoji
pred vokativom le v posebno živahnem govoru. O dir bom, quid est in ho-
minis vita din ? O fortanate adulescens, qul tuae virtntis praecOnem Homerum
inveneris.

Pripomnja. 2. Brez osebkove besede so večinoma brezosebniki (g). § 157.)
in v s i brezosebni pasivi, (gl. 112 1 ), n. pr.: ninguit; vlvitur, partitur, invidetur.

Stavek z enim subjektom in enim predikatom se imenuje 179
prosti stavek,  naj ima še kak drug stavkov del ali ne.

Po vsebini so prosti stavki: povedni, zahtevni  (ve-
lelni, želelni), vprašalni. Concordia parvae res crescunt. Orate
et laborate! Valeant cives mei! Quid agis, dulcissime?

108

180

Ako se združi dvoje ali več prostih stavkov v eno celoto,
se imenuje ta zveza zloženi  stavek. Če ostane v zloženem
stavku vsak stavek samostojen, t. j. glavni  stavek, imenujemo
zvezo takih stavkov priredje  ( coordinatio, nnr^drnp^). Diffugere
nives, redeunt iam gramina campis.

Če pa izgubi kakšen stavek v zvezi svojo samostojnost
ter postane odvisen od glavnega stavka, potem se imenuje
odvisni  stavek ali odvisnik.

Zvezi glavnih in odvisnih stavkov pa pravimo podredje
(subordinatio,  Vsak stavek (tudi zavisni!), od katerega

je drug zavisen, se imenuje nadredni  z ozirom na (od njega)
zavisnega, ki se zove tudi podredni.  lam nox est, in vestra
tecta discedite ! Podredje: Quoniam nox est, in vestra tecta
discedite !

Prosti stavek.

A.  Ime (nomen) v stavku.

O stavkovih delih.

I. Subjekt in predikat.

Glavna stavkova člena sta subjekt  (subjektova beseda)
in predikat.  Gramatični subjekt  stoji, če je predikat(ni
glagol) verbum finitum,  v nominativu na vprašanje: kdo ali
kaj? Luscinia cantat.

Pripomnja. Psihologičen (navadno zvan logičen = po zmislu) se ime¬
nuje subjekt, ki ne stoji v nom., ampak v dat. ali akuz.; n. pr. mi hi dicere
(gram. subj.) licet  meni je dovoljeno reči (= jaz smem reči); fugit me  ne
vem (jaz).

Za subjekt  nam rabi navadno samostalnik ali zaimek,
je pa lahko tudi vsako drugo besedno pleme, vsaka črka, zlog
in stavek. Servus laborat. Hic niger est, hunc tu, Romane, ca-
veto. Ab breve est. Errare humanum est. Lau- sgllaba est. Non
passT sunt, qui circa erant.

Pripomnja. 1. O nom. osebnih zaimkov gl. § 82.

Pripomnja. 2. V latinščini je včasi subjekt res,  dočim je slovenski
stavek brez vidnega subjekta: res ita se habet = ita res est  tako je; res
mihi est cum aliquo  opraviti mi je s kom; res ad manus venit  prišlo je do
pestenja. — O subjektu pri infinitivu gl. § 326 ss.; o inf. kot subjektu gl. §323.

Predikat  je:

1. verbum finitum  samostojnega glagola. Agricola arat.

181

109

2. verbum fimtum  veznega glagola in predikatnik (predi-
kativ, predikatno ime), ki je kako ime v nom., infinitiv ali
(redko) adverb; za predikatnik služi tudi gen. ali abl. substantiva
z atributom.

Za vezne (kopulativne) glagole ( cbpulae ) služijo:

a)  pomožnik esse  biti;

b)  /To, evado, existo  postanem;

(per) maneb  ostanem, videor  zdim se, appareo  kažem
(vidim) se;

c)  pasivi onih glagolov, ki imajo v aktivu poleg objekta predi¬
katnik v akuzativu (gl. § 204.), namreč: imenovati (zvati) se
(drči, appellari , nominan, vocari ); postaviti se, izbrati se,
izvoliti se za kaj ( efficT , crearT, eligl);  smatrati se za kaj,
sloveti kot \existiman, iudican, duel  (v oblikah prež. debla),
habert, putari ); spoznati se ( cognoscT , repenn ); dati se z a
(kot) kaj ( dan ); jemati se za (kot) kaj {sumi).

K a). Dareus rex Persarum fuit. Classis trecentarum navium
est  (gl. § 216.). Miltiades surnma humanitate fuit  (gl. § 216.).
Mane animus alacerrimus est. Hostes prope sunt.  — K b). Nemo
casU bonus fit (evadit, exsistif). Nemo mortalis Usgue ad mo rte m
beatus mansit. RomanTs sinistra omina videbantur bona. Appare
fort is!  — K c). Cicero pater patriae appellatus est. Post Ro-
mulum Numa Pompitius rex creatus est.  N. P. je bil za kralja,
kral  jem  izbran. Socrates omnium sapientissimus Apollinis ora-
culo iudicatus est. Multi nobiles indigni maioriim loco cogno-
scuntur, reperiuntur.

Pripomnja. 1. Obliki est, sunt  se cesto izpuščata, zlasti v rekih : Sum-
mum ius summa saepe iniUria. Omnia praeclsra rara.

Pripomnja. 2. Esse  služi sam za predikat v pomenu biti = živeti, na¬
hajati se, obstati: Deus est. Homerus fuit ante Romam conditam.  Kot samo¬
stojen glagol se veže esse  tudi lahko z adverbi: Bene est, male est.

Često je v stavku v dopolnilo predikatnega glagola sub- 182
stantiv ali adjektiv, ki se imenuje dopolnilni predikatnik
ali predikatova apozicija.

Kot dopolnilni predikatniki se rabijo:

1. Substantivi, ki značijo čast, službo, dobo (življenja):
consul, censor, praetor, dictator, iudex, magister , puer, adule-
scens, iuvenis, senex,  i. dr. Cicero consul coniUrationem CatilT-
nariam patefecit. Cato senex tTtteras Graecas didicit.

110

Pripomnja. 1. Samostalniški dop. predikatnik slovenimo s „kot“ in
konkretnim ali z „za“, „v“ in abstraktnim substantivom: cOnsul  kot konzul, za
(svojega, njegovega) konzulovanja, v (svojem, njegovem) konzulatu; senex  kot
starec, v starosti.

Pripomnja. 2. „kot“  se latini: a) z ut, velut, tamquam, quasi,  če se
rabi primerjalno = kakor: Tamquam scopulum fugias inaudTtum atque tn-
solens verbum;  b) z ut  v omejevalnem ali utemeljevalnem zmislu: DiogenSs
ut Cgnicus  (ker je bil Cinik) proici se iussit inhumatum.

2. Adjektivi (adj. part., numer.), ki značijo telesno ali
duševno stanje, red ali število.  Tudi v slovenščini ra¬
bimo pri adjektivih navadno pridevnike, včasi tudi pri števnikih
števnike, sicer pa adverbe (prepozicionalne izraze).

vivus  živ, v življenju
mortuus  mrtev, po smrti
praesens  navzočen, v navzoč¬
nosti

absens  odsoten, v odsotnosti
inoitus  nerad, proti volji

primus, prmceps  (naj)prvi, naj¬
prej

prior  prvi (izmed dveh), prej
posterior  zadnji (pri dveh), poz¬
neje

superior  kot zmagalec
Jnferior  kot zmaganec

trepidus  drgetajoč, v strahu
occultus  na skrivnem, skrivaj
tacitus  molče
sciens, prudens  vedoma
Tnsciens (nescius) \  nevedoma,
Tgnarus, imprudens  ) nehote

medius  srednji, sredi
summus  najvišji
Tnfimus  (Tmus ) najnižji
unus, solus  eden, sam, le
totus  cel, ves, popolnoma
rarus  redek, redko
diversus  različen, na različnih
mestih.

Praesens tecum propediem loquat\ Sciens te laedere ndluT.
Themistocles absens accusatus et damnatus est. Hannibal prin-
ceps in proelium Tbat. Prion Remo augurium venit. Sapiens
unus (solus) sine aegritudine vivere potest. Themistocles totum
se dedidit reipublicae. Hostes ex silvis rari propugnant.  — Z
ozirom na objekt: Lacedaemonii Themistoclem absentem accu-
saverunt.

Pripomnja. 1. Če latinimo izraze prej, naposled, najprej, na¬
zadnje, popolnoma  itd., je paziti na to, kateri stavkov člen je poudarjen.
Z naglašenim subjektom ali objektom se ima ujemati predikatnik, sicer se
pa stavi adverb, n. pr.: Pater  epistulam primus leg it.  (Najprej oče, potem
kdo drugi). Pater epistulam  primam legit.  (Najprej pismo, potem kaj
drugega). Pater epistulam prlmum (prlmo) legit.  (Najprej bral, potem shranil).

Pripomnja. 2. Summus, Tnfimus, primus, medius, extrBmus  značijo,
atributivno rabljeni, poleg navadnega pomena tudi: vrh, vznožje, sreda, za-

111

četek, konec; vtem slučaju stoje pred  svojim substantivom, v adjektivnem
pomenu navadno za njim: in summo monte  na vrhu gore, in monte sunimo
na najvišji gori; in Tnfimo monte  na vznožju gore ;  prTmum ver  začetek
vigredi, ver prTmum  prva vigred; media urbs  sreda (sredina) mesta, urbs
media  srednje mesto; extrema hiems  konec zime, hiems extrema  zadnja zima.

Pripomnja. 3. Pesniki in Tacit izražajo tudi kraj in čas z dop. pred.:
Domesticus otior. VespertTnus pete tectum.

Pripomnja. 4. Dopolnilen predikatnik je tudi pr o 1 ep t i čn i predikatnik.
ki izraža učinek glagola že naprej: Et scuta iatentia condunt  = condunt ita,
ut lateant.

II. Skladnost (congruentia, kongruenca) subjekta in predikata.

1. Predikat z enim subjektom.

S subjektom se sklada:

a)  verbum finitum vselej v osebi, navadno tudi v številu:
Discipulus discit. Tempora mutantur;

b ) substantivni predikatnik v sklonu (nom.); tudi v spolu,
če je rnobile, in v številu, če je osebno ime: Alexander
Magnus rex Macedonum fuit. Aquila est regina  (kralj!)
auiiim. Usus est omnium rerum magister  (učiteljica). Cap-
tlvT praeda mllitum sunt. Romani totius orbis terrarum
victores fuerunt;

c)  adjektivni (adj., pron., numer.) predikatnik v spolu, sklonu
in številu. Fortuna est vitrea. Verba haec fuerunt. Nos
viri fuimus tres.

Pripomnja. 1. Adjektivni predikatnik je v neutru sing. (kakor v slov.),
če je infinitiv ali stavek subjekt. Dulce est pro patria mori. Proximus sum
egomet mihi non rede dictum est. Mihi pregratum est, quod venistl.

Pripomnja. 2. Substantiviran adjektiv (pronomen) obdrži seveda tudi
kot predikatnik svojo obliko: Omnium rerum mors est extremum. Caesar
erat omnia. Quod ego fuT ad Trasimenum, id ta hodie es.

Pripomnja. 3. Vezni glagol se ravna včasi po predikatnem substantivu,
če je temu bliže ko subjektu: Athenae clarissima urbs Graeciae fuit.  Vselej
se sklada z njim, če je inf. subjekt: Contentum esse maximae sunt divitiae.

Pripomnja. 4. Latinec ne pozna psihologičnega subjekta v gen. Stavi
torej subjekt v nom. tudi pri non esse, nOn manere: Mater non fuit doml
matere ni bilo doma. Panis bonus non est  ni dobrega kruha. Nulla domus
integra manebit  nobene hiše ne bo ostalo cele. — Takisto se latini slovenski
rodilnik pri biti, nedostajati  z nominativom, ker Latinec brez nadredne
besede ne pozna delnega genitiva (gl. § 214.) Vinum erat  bilo je vina. Frti-
mentum deerat  žita je nedostajalo (manjkalo).

Pripomnja. 5. V slovenščini stoji pri subjektih mnogo, malo, veliko,
koliko, toliko, dvoje, troje itd., nekoliko in pri glavnih števnikih od pet
naprej (gl. § 73.) kot subjektih predmet, ki se šteje, v gen., predikat (akt. ptcp.)
v srednjem spolu, substantivni in adjektivni (pas. ptcp.) predikatnik v gen:

183

112

184

Mnogo vojakov je padlo. Koliko ljudi je ranjenih? — V latinščini je šteti
predmet subj. v nom., z njim se sklada predikat, slovenski subjekt je pa
atribut lat. subjekta: Multr nulites fuerunt fortes  mnogo vojakov je bilo
hrabrih. PaucT homines sorte sua contentl sunt.  Malo ... je zadovoljnih.
Qumque homines mortuT sunt  pet(ero) ljudi je umrlo. Quot vOs estis  koliko
vas je? Nos trlginta sumus  nas je trideset.

Dostavek  1. Zaimkovni subjekt (in objekt) se sklada s
predikatnim substantivom v spolu, sklonu in številu. H a ec  (to!)
est nobilis ad Trasumenum pugna. Is (to) est verus amlcus.
Haec est altera victoria, quae cum Marathonio possit com-
parari tropaeo. Hi sunt rege s Persarum. Thebae , quod  Boeo-
tiae cap ut est. Omnes Belgae, quae  tertia erat Galliae p ar s,
contra populum Romanum coniuraverunt. Ista  m quidem v im
dico. Nos eam  (to) patriam  dicimus, ubi natT sumus. Quis
est fon  s virtutis? Quae  fuit causa  belit?  — Toda: Quid est
virtus  (= pojem čednost).

Pripomnja. Tak subjektni (objektni) kazalnik slovenimo vedno s
srednjim spolom. Če je pa kazalnik predikatnik, se ujema tudi v slovenščini
s svojim subj. (obj.) v sklonu, spolu  in številu: Is est verus amTcus
takšen  je pravi prijatelj.

Dostavek  2. Včasi se predikat ne ravna po slovnični
obliki subjekta, nego po njega pomenu (= konstrukcija po
zmi slu,  a d sensum,  y.utn cvvtmv).  Tako stoji n. pr. često pre¬
dikat v pluralu,  če je subjek skupno ime (cotlectlvurn)  : Magna
multitudo lapides ac teta coniecerunt.  Slično: Uterque eorum
exercitum e castns educunt. Caesar praemittit equitatum, quT
videant. Pars navium haustae sunt, plures eiectae.

Pripomnja. 1. Če je milia  subjekt, se ujema predikat glede spola često
z gen., kije  od milia  odvisen: CaesT sunt hostium quXnque milia. Hominum
milia  VL castrls egressT sunt.

Pripomnja. 2. V plural  stopi često predikat, če je s subjektom v sing.
združen s cum  samostalnik, ki bi se lahko kot subjekt z et  vezal z njim:
Ipse dux cum aliquot prlncipibus capiuntur. Lentulus cum cetens constituerunt.

Pripomnja. 3. Predikat se ravna po apelativnih apozicijah
f lu me n, mo n s, urb s, op p idu m  kakor v slov.:  Corioh oppidum captum
est.  Athenae urbs a Persis deleta est  mesto Atene se je razdjalo. Slično:
Corinthus, totlus Graeciae lumen, extinctum est. Urbs ut propugnaculum hostibus
oppositum est.  — Tudi relativ se lahko ravna po apelativni apoziciji: Flumen
Scaldis, qui  ali quod influit in Mošam.

2. Predikat z več subjekti.

a)  Pri dveh ali več subjektih v sing. stoji zapostavljeni

predikat (in kopula) v pluralu: Pompeius, Lentulus , ScTpib,

113

Caesar foede perierunt. Carthago et Numantia Romanis
maximam gloriam attulerunt. Beneficium et gratia homines
inter se coniungunt.

Če so subjekti različnih oseb, ima prva oseba pred¬
nost pred drugo, druga pred tretjo: Si tu et Tullia valetis,
ego et Cicero meus valemus. Ego et tu et amicus aegroti
fuimus. Erravistis , Rulle, et tu et nonnullT collegae tuT.

b)  Adjektivni (pronom., partic., numer.) predikatnik ima, če so 185
subjekti osebe  (imena živih bitij) istega spola, isti  spol,
sicer pa moški:  Pater et filius mortuT sunt. Mater et
soror mortuae sunt. Pater et mater mortuT sunt.

Isto velja tudi o subjektih, ki so deloma osebna, de¬
loma stvarna imena: Rex regiaque classis una profectl sunt.

e)  Če so subjekti pojmovna ali stvarna  imena istega  186
spola, stoji predikatnik v istem ali srednjem spolu, sicer le
v srednjem: Misericordia in Philippo et perfidia cognitae
erant. Nox atque praeda hostes remorata sunt. Divitiae
et honores incerta et caduca sunt. Ager et hortus uTcTnT a
patre empta sunt. Murus et porta de caelo tacta erant.

Pripomnja. Po pravilih b) in c) se ravna tudi relativ in demonstrativ,
če se odnaša na več substantivov. Pater et mater, qul mortuT sunt. Rex
regiaque classis, qui profectl sunt. M uiti dzvitias et honores amant. Sed
haec  caduca sunt.

V singularu stoji predikat pri dveh ali več edninskih sub- 187
jektih: 1. če je pred ali med subjekti; 2. če so subjekti zve¬
zani z aut, aut  — aut, swe  — swe, vel  — vel ; 3. če se smatrajo vsi
osebki za eno celoto.

1. Cecidit Craterus dux et Neoptolemus. Homerus fuit et
Hesiodus ante Romam conditam. 2. Haec verba bene se haberent,
si Socrates aut Antisthenes diceret. Cretum leges sive Iuppiter
sive Minos sanxit.  3. Senatus populusque Rdmanus decrevit.

Cesto se ravna predikat po bližjem  subjektu. 188

A Charone et tempus et dies datus est. In me omnium
ora atque oculi sunt conversT. Nos ipsT et senatus restitit. Orge-
tongis filia atque unus e filiTs captus est. Missae sunt eo co-
hortes Ligurum guattuor et C. Annius praefectus.

Pripomnja. V stavkih: Natura inter se inimTca sunt cTvitas Izbera el
rex. Pax et concordia czvibus utilia sunt  sta inimzca  in utilia  s u b s t. adj.

(prim. § 183, prip. 2.)

Dr. Jos. Pipenbaeher: Lat. slovnica.

8

114

III. Atribut in apozicija.

189  Atribut, pojasnilo samostalnih imen, je prir eden ali
podreden.

1. Priredili atribut.

a) Adjektivni  (adj., ptcp., pronom., num.) atribut je pri-
redni ter se sklada s svojim samostalnikom v spolu, sklonu in šte¬
vilu. Če je naglasen, stoji navadno pred samostalnikom,
tudi če je izveden od lastnega imena, izvzemši Romanus  in Latinus.
Fortis vir, fecunda terra, pulchrum donum , illa mulier, duo
oppida. Mala societas depravat bonos moreš.

Pripomnja. Zapostavljajo se: 1. mnogozložni pridevniki enozložni od¬
nosnici: di immortales;  2. pridevniki (participi) z določilom: mllites labo-
ribus fessT;  3. izmed zaimkov svojilni, če niso naglašeni, in quldam: domus
mea, poeta quTdam; ille  v zvezi z atributom: AristTdes Ule iustissimus;  gl. spodaj.

190  Če spada atribut k več samostalnikom raznega  spola
ali števila, stavi se k važnejšemu samostalniku ter se z njim
sklada ali se pa ponavlja pri vseh. Fides tu a et odium in Ro-
manos. Hominis utilitati agri o m ne s et maria parent. O m ne s
vici et o m n i a aedificia incendebantur.

Pripomnja. Ako zaznamujeta dva atributa lastnosti istega imena, stoji
subst. v sing.: bellum Africanum et Hispaniense.  — Eden priimek pri dveh
ali več imenih stoji vplur.: Ti. et C.Gracchi.  — ScTpiOnes, CamillT  pomeni:
možje, kakršen je bil Scipijon, Kamil. — Singulari: quisque, utergue, alius,
alter, pars  pristopajo kot distributivni atributi k pluralom; včasi se ravna
po njih predikat (glagol). Poetae suum quisque  consideran v uit.

191  Lastna imena (izvzemši imena dežel) veže z adjektivnim
atributom (navadno s superlativom, ki se sloveni z določnim
pozitivom) apelativ ali ille: Caesar vir clarissimus, sapiens ille
Socrates, AristTdes ille iustissimus, Delus Tnsula celeberrima,
Corinthus urbs opulentissima.  — Toda: Alba Longa, Hippo
Regius, Alexander Magnus, Cato Maior  itd.; tako tudi pri za¬
imku in totus: ipsa  ( tota) Alexandrea.

Pripomnja. Včasi se sloveni lat. adj. atribut s prepozicionalnim izrazom :
pugna Cannensis  bitka pri Kanah, bellum Iugurthinum  vojna z Jugurto.

192  b)  Za priredne atribute služijo tudi 'samostalniki v istem
sklonu z določenko; takemu atributu pravimo apozicija ( app o -
sitio,  pristavek). Razen urbs, imperator  (= cesar) se zapo¬
stavljajo: ProavT reges  kraljevski pradedje, Pgthia sacerdos  sve¬
čenica Litija, Diviciacus frater  brat Diviciak, Diongsius tgrannus
tiran Dijonizij, urbs Roma  mesto Rim.

115

Pripomnja. Tudi rex, mons, flumen , prOvincia  sloje včasi pred lastnim
imenom: rex Philippus, flumen Tiberis.  — Vendar se zapostavlja vsaka
apozicija z atributom.  Roma, urbs dara.

Kadar je apozicija subst. mobile, se ujema z odnosnico 193
tudi v spolu in številu, če je commune,  stoji (njen) priredili
atribut (adjektiv, particip, pronomen, numerale) takisto v od-
nosničinem spolu: Fugite voluptates, blandissimas dominas.
Laudamus Athenas,  multarum artium inventrices. Dlligite
prudentiam, cevtam ducem totms vTtae.

Pripomnja. Apozicija se stavi v relativni stavek v sklon ozir. zaimka:

Pater meus mortuus est, qua re  (= res, qua) ingenti affidor calamitate.  Če
se apozicija posebno poudarja, ostane neizpremenjena. Dictator dictus est
ServTlius, vir, cuius providentiam experta cmitas erat.

2. Podredni atribut.

Za podredne atribute nam rabijo: 194

1. Samostalniki v gen. in abl. (le z atributom),  gl. §§

208—214; genitivi samostalno rabljenih zaimkov.

2. Prepozicionalni izrazi:

a) cursus p e r urbem, adventus a d Alliam ;

b) in Gvaecia homines, in Pannonia legiones ;

c) ho mo de plebe, soror ex matre, naves ex robore, nobilitas
ex virtute  (po zaslugah);

d) homo sine  spe, muliones cum cassidibus eguituni ;

e ) časi se vrine med priredni atribut in samostalnik: Pugna
ad Cannas commissa, egregia in Caesarem fides, noster
in vos amor,  itd.

IV. Casus obliqui kot stavkova določila.

Akuzativ.

je sklon direktnega ali bližjega objekta ter imenuje na vpra- 195
sanje koga ali kaj? osebo ali reč, na katero dejanje prehaja.

Rabi se pa tudi pri vzkliku in kot prislovno določilo.

I. Akuzativ kot sklon direktnega objekta.

Objekt je ali vnanji,  ki se ne nahaja v dejanju, katero
se ga tiče: laudo sedulum discipulum, pigrum vitupero , ali
notranji, ki ga že vsebuje  glagolovo dejanje: vTtam vTvo
življenje živim.

8 *

Vnanji objekt.

196  Glagoli, ki imajo vnanji objekt, se imenujejo prehodni
{verba transitlva),  vsi drugi so neprehodni (verba intransitiva).
Prehodniki tvorijo osebni pasiv (= p. v vseh osebah sing. in
plur.). — Aktivni stavek se premeni v pasiven tako: objekt po¬
stane subjekt, subjekt stopi v slov. z „od“  v gen., glagol dobi
pasivno obliko v času in naklonu aktivne oblike; oseba in
število  se določuje po novem subjektu. „O d“ se latini pri
pasivu z a  ( ab ) pred imeni živih bitij, z golim  abl. se latinijo
z „od“ zvezana stvarna in pojmovna imena in njih zastopniki
(zaimki). Vse drugo ostane neizpremenjeno.

Urbem Romam Romulus con-

diclit

Fidi servT, dominus vos laudat
Ferrum et Tgnis vastat terras

Urbs Roma a Romulo condita

est

Fidi servt, a domino lan da¬
mini.

Terrae ferro et Tgm vastantur.

Pripomnja 1. Negativni prehodniki imajo v slov. objekt navadno v
gen., v lat. vselej  v ak.: Largitia funclum nori habet  ... ne pozna dna.

Pripomnja 2. Delnega gen. (gl. § 214.) pri glagolih sploh lat. ne pozna;
zato imajo glagoli, ki pomenijo imeti, dati, (pri)nesti, jesti, piti,
priliti, pripeljati  itd. v lat. objekt vselej  v ak.: Daj mi kruha da:
mihi panetn!  — O infinitivu kot akuz. objektu gl. § 324.

197  Vobče se latinski tranzitivni glagoli slovenijo s tranzitiv-
nimi. Vendar je nekaj latinskih prehodnikov, ki jih slovenimo
vselej ali često z neprehodniki. Najnavadnejši so:

'(ad)aequo, 2 vlto, 3 (ad)iuvd  ‘enačiti se (s kom), doseči; "'ogniti
ter 4 fugio , '°deficio  se, varovati se; 3 pomagati, pod¬
ili 6 sector, 1  sequor, 8 imitor,  pirati; 4 bežati (pred kom), ogi-

( 9 adulor ), tudi '°aemulor.  bati se; 5 zapuščati, poiti; 6 iti (za

kom), spremiti; 7 slediti; 8 ravnati
se (po), posnemati; “prilizovati
se; 10  tekmovati.

Fortes fortuna adiuvat. Iuvat me  po godu mi je, ugaja mi.
Vlres me deficiunt. Gloria virtiitem tanquam umbra sequitur. —
Quid est beneficium dare? ImitarT deum.

Pripomnja 1. Tudi sestave s fugio  so tranzitivne: subterfugio  umaknem
se (komu), effagio invidiam  uidem (utečem) zavisti, sicer pa kakor v slov.:
{ef)fugio e manibus  (z)bežim iz. Deficere  dopušča le stvarni (pojmovni)
subjekt: Pecuma me defecit  (mi je pošel), animus me deficit  upade mi
pogum, drugače se rabi intranzitivno: animo  (abl.) deficio  duhom klonem,

117

srčnost (srce) mi upada, deficio ab aliguo  izneverim se komu, ad aliquem
prestopim h komu. — Od sestav s sequor  je le obsequor  (pokoren sem) intran-
zitiven. — Aequare urbem solo  (dat.) do tal porušiti; aggerem adaequ3re
moenibus  (dat.) nasip izenačiti z zidovjem.

Pripomnja 2. Fugior  beže (beži se) pred menoj,  fugeris  beže (beži
se) pred teboj  itd.; vitor  ogibljejo se me, vrtaris  ogibljejo se te itd.

Pripomnja 3. Ulciscor prsditorem  maščujem se nad izdajalcem, iz¬
dajalcu; ulcTscor patrem, iniurias  maščujem očeta, krivico.

Dostavek. Se mnoge druge prehodnike slovenimo z ne- 198
prehodnimi glagoli, n. pr.: metuo, timeo Danaos  bojim se Da-
najcev; caveo aliquem  (tudi ab aliquo)  varujem se koga; vereor
deos  bojim se bogov; consulo te  posvetujem se s teboj; tango
terram  dotikam se zemlje; consolor dolorem aliciiius  tolažim
koga v žalosti; ( de)fleo fllium  jokam za sinom; curo negotium
brigam se za posel; desidero gloriam  hrepenim po slavi; sus-
cipio negotium  lotim se posla; gratulor victoriam (de victoria)
čestitam na zmagi (zaradi zmage); min(if)or mortem  ( ferro )
pretim s smrtjo (z mečem); paro bellum  napravljam se na vojno;
peto terram (nationem)  potujem v deželo (k narodu); sortior
provinciam  žrebam za pokrajino; respicio urbem  oziram se na
mesto; spectd praedam  prežim na plen; observo leges  držim se
zakonov; ( ir)ndeo (ludo) aliquem  smejim (rogam) se komu;
evado Tnsidias  utečem zasedi; spero aliquid  nadejam se česa;
despero victoriam  obupavam nad zmago; (agito kastam  maham
s kopjem); affecto regnum  težim na kraljestvo; tracto aliquem
ravnam s kom; concupTsco pecuniam  hlepim po denarju; ( con )-
queror iniurias  tožim o krivicah (tudi de iniurils) ; horreo con-
scientiam  trepečem pred vestjo; doleo, luged, maereo  žalujem,
lamentor mortem patris  tarnam nad očetovo smrtjo; (ad)mTror
amentiam  čudim se nespameti.

Z akuzativom osebe se vežejo brezosebniki: 199

fallit, fugit, praeterit,
latet, decet , dedecet.

Fallit , fugit, praeterit, latet me  neznano mi je, decet me  spo¬
dobi se mi, pristoji se mi, dedecet me  ne spodobi se mi. —

Res Eumenem non latuit; oratorem Tra minime decet.

Pripomnja. O ( ds)decet  gl. § 157 b,  prip. 1.

Mnogi neprehodniki postajajo kakor v slovenščini v sesta- 200
vah s predlogi prehodni: alloquT  ogovoriti, expugnare  osvojiti,
inventre  najti.

118

Zlasti velja to za glagole premikanja in stanja,  zlo¬
žene s

circum, per, praeter, trans.

circumeo hostes  obkolim (obidem) sovražnike; circumvenio hostes
obkrožim; circumsedeo urbem  obsedam mesto; percurro urbem
tečem (hitim) skozi mesto; fluvius perfluit urbem  teče skozi;
pervagor silvam  potikam se po gozdu; praetervehor montes
peljem se mimo gora; transcendo murum  prekoračim zid.

Duces ante pugnam circumire  (obhoditi) solent suos. Po-
pulus solet nonnunquam dlgnos praeterTre. Alpes nemo unguam
cum exercitu ante Hannibalem transierat.

Pripomnja. Glagoli circumduco, traduco, traicio, transporto  imajo poleg
akuz. objekta  tudi akuz. kraja:  Caesar exercitum Rhenum transportavit.
Agesilaus Hellespontum copias traiecit. Caesar flumen Axonam exercitum
tra(ns)ducere maturavit.  — V pasivu ostaja akuz. kraja: PlCrigae Belgae
Rhenum antiquitus traductT sunt.

Če se pove kraj, kamor se kaj prepelja, se trans  ponavlja: Caesar
exercitum trans  Rhenum in G er m a ni a m traduxit.  — Tracio  se rabi tudi
intranz.: Caesar in Britanniam traiecit.

201 Glagoli premikanja Tre , venire, (gradi), cedere  se¬
stavljeni z ad, ante, con (cum),  in,  ob,  sub  so prehodni
ponajveč le v prenesenem  pomenu; pri pravem pomenu se
predloga ad, in  ponavljata.

adire senatum  obrniti se na senat (s prošnjo ali vprašanjem);

— urbem, oppidum, terras  obiskati; — a d urbem  bližati
se, iti k mestu;

coire societatem  skleniti zavezo;

inlre societatem, magistratum , proelium  skleniti zavezo, na¬
stopiti službo, začeti vojsko; — (in) urbem  iti v mesto;

obTre terras  obiskati, — negotia  opravljati, — diem su-
premum , mortem  življenje skleniti, umreti;

subire labores  na se vzeti, lotiti se, — invidiam  nakopati
si, — poenam  podvreči se;

aggredT hostem  napasti, — opus  začeti, — ad  lotiti se;
ad rem puhlicam  nastopiti državno službo; antecedere, ante-
gredi, antefre signa  (hod)iti pred zastavami; ingredi orationem
začeti, — (in) urbem  iti v mesto, — iter  nastopiti;

incedit timor patres,  tudi patribus;

convemre aliquem  obiskati, sestati se s kom; conuenit
aliguicl alicui  prilega se komu kaj;

119

convenit mihi tecum de aligua re
res convenit mihi tecum  = res
convenit inter nos

anteire, antecedere aliquem  in alicui \

praecedere aliquem  I  prekašati,

praestare, antecellere alicui,  exceilere  i odlikovati

ceteris  (dat.) ) se  <P red kom >-

Za pasiv vseh rabi super ari, vincT.

Pripomnja. Pri dragih glagolih se predlog ponavlja: appello (3), ad-
vehor ad terram, co n g re dio r cum hoste;  ali se pa vežejo tudi z
dat.: invado, incido in hostes (improbls), subicio sub tectum (tecto ) (gl. § 227j.

Notranji objekt.

Kakor v slov. dobivajo lahko i v lat. tudi glagoli, ki sicer 202
nimajo akuzativa, akuzativ kot notranji objekt.

Notranji objekt je:

1.  z glagolom soroden  substantiv ( figura etipnologica),
navadno z atributom : longam vit a m v iv ere, iusiurandum
pulcherrimum iurare,  tale facinus facere.

VTcimus, 6 sociT, magnam pugnavimus pugnam.  Pasiv:
pugna pugnatur.

2. z glagolom soznačen substantiv z atributom : atrox proe-
lium pugnare, memoriam recordarl ultimam, longam viam Tre,
aetatem miseram vivere.

Tertiam iam aetatem hominum Nestor vivebat.

3. atribut z glagolom sorodnega samostalnika, ki si ga
imamo misliti h glagolu: sitTre sanguinem  = sitim sanguinis
sitire; scelus anhelare  = sceleris anhelitum anhelare  zlobo deh¬
teti; iudicium vinco  = victoriam in iudicio vinco; Olgmpia
vinco  = victoriam Olgmpiorum vinco ; olere ceram — odorem
cerae olere  po vosku dišati; sapere crocum  = saporem croci
sapere  dišati po žefranu.

Catonis orationes antiquitatem reclolent. Vinuni picem sapit.
Najčešce služi kot tak akuzativ neutrum pronomina ali
števnega adjektiva. Id laetor  [= eam (— eius ret) laetitiam laetor\,
sicer le abl. ali de; id unum studeo (— eius unTus rei studium
studeč ); slično: multum, plus, plurimum valere, posse; illud
gloriari; plus te diligo; id tecogo; hoc te rogo;  pesniški: sua-
ve (= suavem risum) ridere, dulce loquL

zlagava se,
složna sva

v cem

120

Pripomnja. Iz tega akuz. je postal pozneje adverb : plerumque, ceterum
magnam (maximam ) partem  itd. Hodiš aut summum cras. Vir cetera egregius.

4. učinek dejanja. Foedus ferTre  zavezo skleniti.

Dva akuzativa.

208 1- Dvoji akuzativ vnanjega objekta, osebnega in

stvarnega,  stoji pri glagolih:

a) doced, edoceo  učim, naučim koga česa (kaj), celo  tajim,
skrivam komu  kaj. Stvarni objekt je pri doced  lahko
tudi inf.

Fortuna belil artem victos quoque docet. Catilma iuven-
tutem mala facinora edocuit  je naučil zločinov. Sapienter
nos divina providentia futura celavit. Doced te scribere.

Pripomnja 1. Za pasiv glagolov doceO, edoceo  rabi : dtsco  ( aiiquid ),
Instituor, erudior (aliqua re). Gracchus a Cornelia matre Graecas lltteras di-
dicit  (Graecls lltterls eruditus est ). Vendar: doctus  lltterls  (abl.) : Nobiles
Romani litterls Graecls doctl erant.  — Pri celare  se stvarni objekt tudi
lahko  izraža z de,  pri celan  mora  stati de: Bassus me de hoc libro
celavit. Maximis de rebus a fratre celatus sum.  Seveda id, hoc celor,  gl. §
202, 3.

Pripomnja 2. Doceo, edoceo  ima v pomenu naznaniti  stvarni objekt
tudi v abl. z de. Doceo aliquem de adventu hostium.  V omenjenem pomenu
se rabi tudi ( e)doceor, (e)doceris  itd. Suita de hls rebus docetur.  — O abl.
instr. pri doceo  gl. § 246.

b) posco, reposco , flagito  zahtevati od koga kaj, vendar imajo
češče aliquid ab aliquo.

Verres parentes pretium pro sepultura liberdmm po-
scebat. Caesar Aeduos frumentum flagitavit. Noli ab altero
vitae rationem reposcere, qui non possTs reddere tuae.

Pripomnja. PostulO  (zahtevam) se veže le z ab. Amlcus ab amlco nihil
nisi honestum et rBctum pOstulabit.

c) oro, rogo  prositi koga česa (za kaj), toda kot stvarni objekt
le neutrum pronomina kakor v slovenščini.

Hoc te vehementen etiam atque etiam rogo , ut famae
tuae servias. Nihil  ali  ud  vos oro, nisi ut memores
sitis officii.

Slično: Quid me vTs?  kaj hočeš od mene? — Sicer se
rabi le kakor pri peto  (prosim) vselej aliquid ab aliguo.

Athenienses auxilium nusquam nisi a LacedaemoniTs
petiverunt  ( oraverunt ).

Pripomnja. Precor deos  (prosim bogove); sicer pa stoji le stvarni
objekt v akuz. : Precor a dils longam vltam.

121

d) rogo, interrogo  vprašati koga za kaj; kot stvarni objekt
je le neutrum pronomina ali adjektiva kakor v slov., sicer
se rabi le aliquem de aliqua re.

Hoc, quod te interrogo , responde! Nihil Deum roges,
nisi quod rogare possTs palam. Quid nmlta me rogaš de
rebus Tnsuavibus ac molestis? Ego illum de suo regno,
ille me de nostra republica interrogavit.

Pripomnja 1. Quaero  (vprašati) aliquid ex (de, ab) aliquO. Caesar
quaerit ex Lisco solo ea, quae in conventu dlxerat; eadem secreto ab alils
quaerit.  •

Pripomnja 2. Le v uradnem (parlamentarnem) jeziku se pravi: senten-
tiam  rogare senatorem  za mnenje vprašati senatorja. Consul Ciceronem
prlmum sententiam rogavit.  V pasivu ostane sententiam. Cicero prlmus sen-
tentiam rogatus est.  Sicer stoji mesto stvarnega akuz. odvisno vprašanje:
rogo (interrogo) te, quid sentias, quid veliš  itd.

2. Akuzativ objekta in predikatnika  stoji pri aktivnih 204
glagolih, ki značijo:

a)  imenovati, z vati  koga kaj, nasloviti dTcere, vocare,
nominare, appellare , TnscrTbere.

Hostis apud maidres nostros is dlcebatur, quem nune
peregrinum dicimus. Pythagoras pnmus se appellavit philo-
sophum. Sophocles unam ex tragoediis Electram Tnscrlpsit.

b)  narediti, postaviti, izvoliti, imenovati koga  za
kaj facere, efficere, reddere, creare , eligere, deligere, decla-
rare, designare.

Neminem pecunia dlvitem fecit. Populus Numam regem
creavit. Themistocles mare tutum reddidit. Ciceronem uni-
uersus populus adversus CatilTnam consulem declaravit.

— Aliquem certiorem facere alieuius ret {de aliqua re)  ob¬
vestiti koga o cem, izporočiti komu kaj, certior fTo de re
sporoči se mi kaj.

Pripomnja. Stalno se rabi: dictatorem dicere (creare), senatorem legere.

— Reddo  ima le adjektivni  predikatnik; v pasivu ga nadomestuje /re;
reddo aliquem dlvitem; dlves flO.

c)  imeti = smatrati, čislati, proglasiti za kaj ducere,
exlstimare, putare, arbitrarl, iudtcare, numerare.

Semper beatam se putat bemgnitas. Invidiam virtiite
partam exTstimamus gloriam.

Pripomnja. Habeo  se ne rabi v pomenu smatrati  z dvema akuz.,
marveč se predikatnik izraža s prO, (in) loco, (in) numero  n. pr. aliquem prO
boste, (in) loco hostium, (in) numero hostium habeo  (tudi diicO, puto).  —

Toda habeor  s predikatnikom v nom.; gl. 181, c.

122

d)  imeti, zahtevati, dati, vzeti za kaj habere, poscere ,
d are, ducere , sumere, capere , ascTscere.

Legatos testes suae quisque virtutis habuit. Ariouistus
obsides nobilissimT cuiusque liberos poposcit. Cimon so-
rorem suam Calliae uxorem dedit. Pgthia consulentibus
praecepit , ut Athenienses Miltiadem imperatorem šibi su-
merent. Helvetii Boios socios šibi asciscunt.

e)  tolmačiti, spoznati kot (za) kaj intellegere, inter-
pretari, significare , cognoscere, reperTre, invemre.

Sapientiam StoicT eam interpretantur, quam nemo con-
secutus est. Cognosces me tuae dignitatis fautorem.

Omenjene vrste glagolov imajo v pasivu dvoje nomina¬
tivov, subjektni in predikatni, gl. § 181, c.

Nama rex creatur. Dux de hostium adventu certior fit.

f)  pokazati se, izkazati se se praestare, se praebere.

Bene de me meritts gratum me praebeo. Praesta te virum.

Pripomnja. Se praestare  se ne veže z grajalnimi predikatniki; se g er er e
vesti se, pokazati  se  stoji z adverbom: fortiter, strerme se gerere.

g)  videti, slišati  (čuti) videre, cernere, aspicere, conspicere,
animadvertere, audire;  pri teh glagolih je predikatnik par-
ticip prež., značeč dejanje ali stanje, v katerem opažamo
objekt neposredno.

Video canem currentem. M. Catonem vidi in bibliotheca
sedentem. Aristides animadvertit guendam scnbentem.
llmoleontem, cum lumina oculbrum amisisset, nemo que-
rentem audivit.

Pripomnja. Posredno  zaznavanje ali samo dejstvo se izraža z acc.
c. inf. (gl. § 328, 1, prip. 1), takisto pasivni položaj. Audio te mihi male-
dicere  (slišim od drugih, da . . .). Vidi hunc ipsum Hortensium paene inter-
fici servorum manu, cum mihi adesset.

h)  slikati, upodobiti, opisati, navajati  fingere, pin-
gere, facere, inducere;  tukaj je predikatnik ptcp. prež.

Apelles pmxit Alexandrum fulmen tenentem. Xenophon
facit Socratem disputantem. Tlresiam nunquam inducunt
poetae deplorantem caecitatem suam.

Pripomnja. V passivu nastopa acc. c. inf. — Plato aedificarl a deo
miindum facit.

0 glagola habed, te ne o  imata za predikatnik ptcp. pf. pas.,
kadar se izraža posledico dejanja kot trajno.

123

Rem cognitam (compertam, exploratam) habeo  stvar sem
dobro spoznal, poznam. Fidem tuam spectatam habeo  sem
izkusil, mi je zanesljiva. Tnginta tgrannT servitute opressas
tenebant Athenas.  — Persuasum habeo  (objekt je inf.
ali neutrum pronomina) uverjen sem.
j)  dati, izročiti, prepustiti, postaviti, poslati,
prevzeti, v najem dati, v najem vzeti  dare , curare,
tradere, mandare, concedere , proponere, mittere, relinguere,
permittere, accipere , suscipere, locare, conducere;  pri teh
glagolih je predikatnik gerundiv,  ki stopi pri pasivni
konstrukciji v nom.

Do plebi agros colendos  ... v obdelovanje (da jih ob¬
deluje). Harpagus Cgrum pastori exponendum tradidit
(. . . da ga izpostavi). Conon muros reficiendos curavit  (je
dal popraviti). Clodius uberrimas provincias vexandas diri-
piendasque consulibus permisit. Alexander Achillem šibi imi-
tandum proposuerat. Censores locant statuam faciendam.
Conduco porticum restituendum  (za plačilo prevzeti po¬
pravo . . .). Cyrus Harpago occidendus datur.

Pripomnja. Včasi, zlasti pri perf. pas. stoji a d  z gerundijem. Cicero
vobis ad imitandum propositus est.

II. Akuzativ vzklika.

Brez glagola stoji akuzativ osebe ali reci z atributom  pri vzklikih 205
začudenja, radosti ali žalosti; cesto se rabi o! heu!  V slov. stoji rodilnik z
raznimi medmeti. Me miserum! O stultitiam singularem! O terram beatam!

Heu me perditum! O fortunatum hominem !

Pripomnja. Pri interjekcijah (h)ei, vae  stoji dativ. Hei misero mihi!

Vae victts!  — Pri en  (evo), ecce  (glej) stoji redno nom. En dextra fidesque!

Ecce homo!  — Pr d delim fidem!  Sicer se veže le z vok.: pro dir immor-
tales o  nesmrtni bogovi!

III. Akuzativ kot prislovno določilo (adverbialni akuzativ).

Adverbialni akuzativ  se rabi: 206

a)  o meri prostora  na vprašanje: kako? pri pridevnikih
altus, longus, latus;  kako daleč?

Fossa sex pedes alta est. Milites aggerem latum pedes
trecentos, altani pedes octoginta exstruxerunt. Fines Hel-
vetiomm in longitudinem ducenta quadraginta milia pas-
suiim patebant. Sacer mons tria ab urbe milia passuum
est. A recta conscientia transversum unguem  (niti za
nohet) no n oportet te discedere.

124

207

Pripomnja 1. Razdalja, oddaljenost se izraža pri abesse, distare  in
sličnih tudi lahko z abl. mensurae  na vprašanje za koliko ? Ariovisti copiae
a Romanis mtlibus pasuum sex et ingintl absunt.  — Redno stoji tako spatio,
intervallo. Castra Cleopatrae non longo spatio a PtolemaeT castrTs distant.
Legionem Caesar passibus ducentts ab eo tumulo constituit. Item equitSs
Ariovisti pari intervallo cOnstiterunt.

Pripomnja 2. Če izhodna točka ni imenovana, se izraža oddaljenost
z ab. Hostes ab mtlibus passuum duobus castra posuBrunt  (2000 korakov
oddaljeni).

Pripomnja 3. Velikost, debelost se izraža z abl. qual.  (gl. § 213) samo¬
stalnikov magnitudo, crassitudo  in gen. mere, n. pr. clavus ferreus digitT
pollicis crassitudine.

b)  o meri časa  na vprašanje: koliko časa? kako dolgo?
koliko ?

Appius Claudius multos annos caecus fuit. Veidrum
urbs decem aestates hiemesque continuas obsessa est.
Quaedam bestiolae urnim diem vivunt.  — Puer decem
annos natus  10 leten deček. VlgintT annos natus sum  20 let
sem star.

Pripomnja 1. Per  izraža neprekinjeno trajanje časovnega določila : per
qumque menses urbs oppugnata est  (celih 5 mesecev . Ludt per decem dies
factl sunt.  —• Pri natus  se rabi vselej  sam akuz.

Pripomnja 2. Razen z natus  in akuz.  se izraža „star“  še z gen.
qual. (gl. § 213, a): puer decem annorum,  ali z agere  in vrstilcem:
puer ilndecimum annum agens  10  let star. — Starejši, mlajši  kakor
10 let: natus plus  ( amplius), minus decem annos; maior, minor decem
annos natus, maior, minor decem annis.  Gl. § 244, prip. 2.

c) kot navaden prislov (prim. § 202, 3, prip.):

nihil  nikakor ne multum  zelo

quid  zakaj plus  bolj

alkjuid, nonnihil  nekako plurimum  najbolj i. dr.

tako: id genus alia  drugo te vrste, hotno id aetatis  te
starosti, id temporis = eo tempore , aliquid id genus scnbo.
Kot akuzativ omejitve ali ozira  se rabi adverbialni akuzativ po
grškem vzorcu (zato tudi acc. graecus ) pri pesnikih. Odvisen je od glagolov
stanja in adjektivov, kažoč subjektov del, na katerega se nanaša glagolova
(adjektivova) vsebina. Os humerosque deo similis  [glede obraza, po (v) obrazu] :
cura animum inčensus; equus tremit artus, mlles fractus membra labore;
nigrantes terga iuvencl.  — V klasični prozi stoji abl. limitatiOnis  (gl. § 243).

Tudi pri glagolih slačiti se, oblačiti se, opasati se stoji pri pesnikih
akuz., spominjajoč na prvotni povratni značaj pasiva. Iiuluor vestem; virgines
longam indutae vestem. Priamus inutile ferrum cingitur. Cervus exuitur cornua.
V klasični prozi se rabi abl. : indutus veste longa, cingitur ferro;  ali abl.
absol. : induta veste longa.  O akuz. kraja gl. § 255, smeri § 339.

125

Genitiv.

I. Genitiv kot atribut.

Kot atribut stoji genitiv pri substantivih na vprašanje koga 208
ali česa? Ce je brezatributen,  se sloveni cesto adjektivno:
multitudo hominum  množica ljudi, oratid Ciceronis  Ciceronov
govor, umbra silvae  gozdna senca. Tudi v lat. se lahko nado-
mestuje z adjektivom: facta hominum  = facta humana , domus
patris  = domus paterna.

Genitiv pri substantivih se rabi kot:

1. Genitivus  subiectivus,  subjektivni genitiv, zazna- 209
mujoč:

a)  početnika, genitivus auctoris,  izvirni genitiv: odium Han-
nibalis  (= Hannibal odit)  Hanibalovo sovraštvo; amor
patris  (= pater amat)  očetova ljubezen; civium timor  (=
cTves timent)  strah državljanov;

b)  vzrok, genitivus causae,  vzročni genitiv; praemium victdriae,
perTculum bellL

2.  Genitivus  possesTvus,  svojilni genitiv, tudi geni- 210
tivus possessoris,  genitiv posestnika, lastnika: domus fratris,
moreš populorum.  Sloveni se, zaznamujoč živeče in poosebljene
stvari, s svojilnim adjektivom: bratova hiša.

Pripomnja 1. Mesto subjektivnega in posesivnega gen. osebnih zaimkov
in povratnega zaimka se rabijo kakor v slov. vselej  svojilni zaimki: liber
meus  moja knjiga [ne: liber mer  knjiga (od) mene]; amor noster; amlcum
suum amat.  — Tako tudi ni od causa  in gratia  (zaradi) odvisen gen. osebnih
zaimkov in refleksiva, nego se strinja z njima dotieni p os e si v: men,
tua, sua, nostra, vestra causa (gratia ) zaradi mene, tebe itd. Faciam, neque
tua causa, sed mea. Quam multa, quae nostra causa nOn faceremus, facimus
amlcorum causa.

Pripomnja 2. Apozicija (atribut) k posesivnemu zaimku stoji v geni¬
tivu : mea unius opera  (mesto mel unius opera)  s trudom mene  edinega
(= le edino z mojim trudom), nostra ipsorum salus  nas samih rešitev
(= naša lastna r.), vestra magistrorum opera  po trudu vas učiteljev. —

Le če je omnium  apozicija, stoji nostrum, vestrum: Omnium nostrum (vestnim)
fortuna.

Pripomnja 3. Pri lastnih imenih se nadrednica frlius, fllia  (oboje le pri
tujih imenih), uxor, iemplum  ( aedis)  včasi izpušča: Hasdrubal GisgOnis; Te¬
reni ia Ciceronis  ( uxor). Venfum erat ad Vestae. Rabitabat rex ad loviš StatOris.

3. Genitivus  appositTvus,  ( definTtivus , explica-  211
tTuus),  pojasnilen genitiv, pojasnjuje ali omejuje splošni pojem

126

nadrednice: vox voluptatis  beseda naslada, urhor fici  drevo
smokva, figovo drevo, nomen Caesaris  ime Cezar. Glagoli stoje
v gen. gerundija: triste est nomen carendi  žalostna je beseda
pogrešati. — Osebna in geografska lastna imena se skladajo z
apelativi: fiumen Rhenus, rex Tullus, urbs Roma.

212 4. Genitivus  obiecttvus,  objektivni genitiv, zazna¬

mujoč osebo ali reč, na katero prehaja dejanje glagolnega
samostalnika: odium Romanorum  ( Romanos odit, oderunt)

črtenje Rimljanov, lectio librorum {lego libros ) čitanje knjig.

Sloveni se ta genitiv a)  z gen.: accusatio sceleratorum  obtožba zločincev;
b ) najčešče s predlogi: odium Romanorum  sovraštvo do Rimljanov, amor
populi  ljubezen do naroda, timor hostium  strah pred sovražniki, memoria
praeteritorum malorum  spomin na minule nezgode, transitus fluminis  prehod
črez reko, laetitia victoriae  veselje nad zmago; c) s pridevnikom: timor del
strah božji; d)  genitiv postane določnica sestavljenke: cupiditas gloriae  sla-
vohlepnost, amor patriae  domoljubje, timor del  bogaboječnost, destderium
patriae  domotožje. — Včasi se rabijo mesto gen. tudi v lat. predlogi adversus,
erga, in, cum,  toda le za osebe: pietas adversus deos, tuus erga me amor,
nostra erga vos benevolentia.

Magna fu.it quondam reverentia capitis cani. Mirum me
tenet destderium urbis. Hannibal ingenti Romanorum odio fla-
grabat. Amor erga parentes est in nobis.

Pripomnja 1. Za objektivni gen. se rabijo navadno tudi gen. mer, tul,
sui, nostri, vestri (nostrum, vestrum  je le partitivni gen. gl. § 214, a,  prip.).
Desederium tur  hrepenenje po tebi, amor sur  samoljubje; redko stoji svo-
jilnik: amor noster  ljubezen do nas; ipse suus fuitaccusator.  —Toda:a7nor
nostrum  ( vestrum ) o m ni um;  gl. 82, b.

Pripomnja 2. Če sta od ene besede odvisna subjektivni in objektivni
gen., zavzame mesto pred  nadrednico subj. gen.: Hannibalis odium Roma¬
norum  Hanibalovo sovraštvo do Rimljanov. Caesar pro veteribus Helvetiorum
iniurils populi Romani ab ils poenas bello repetiit.

Pripomnja 8. Mesto eius, huius, cuius rei ira, metus, dolor  se rabi
često ea, haec, quae ira, is, hic, qur metus, dolor  jeza, strah, žalost zaradi
tega (česa): Eo dolore impeditus legatos ad Bocchum mittit.

213  5. Genitivus  qualitatis,  genitivus lastnosti ali svoj-
stva,  toda le v zvezi s prirednim  atributom (pridevnikom,
števnikom, zaimkom): huius generis hostis, eius modi res, ager
guattuor iugerum, res magni taboriš. Hamilcar secum duxit fi-
lium Hannibalem, puerum novem annorum. Mare procreat ani-
malia insolitae magnitudinis.

Mesto gen . qual.  stoji lahko abl . qual: Iuvenis mitis in-
genii  ali miti ingenio.

127

L e gen. qual.  stoji:

a)  če je atribut števnik: classis mille navium, fossa pedum
Olgini!, iuvenis duodetriginta annorum  (28 let star, 28 leten),
via biduT  (= duorum dierum );

b)  pri izrazih teže, vrednosti, vrste in bistvene (stalne) last¬
nosti : corona aurea paru! ponderis, res magni pretiT, huius
generis hostis, eiusmodi res, homines fen magnaegue vir-
tutis.

Le abl. qual.  stoji:

a)  pri lastnostih telesa in njegovih delov: /zorno humilT sta-
tura, colore candido, nigris oculis, vultii hilari.  — Tako
tudi: hond  ( laeto , tristt) animo, ea mente sum  (nestalne
lastnosti!).

b)  pri samostalnikih z genitivnim atributom: clavus digitT
crassitudine, tumulus turris altitudine.

Pripomnja. Z lastnimi imeni se veže gen. ali abl. qual. navadno po¬
sredno z vir, homo  itd. T. Manlius Torquatus vir prlscae severitatis.

6. Genitiv  us  partTtivus,  partitivni (delni) gen., ki za- 214
znamuje celoto,  od katere se jemlje del. V slov. se rabi tudi
delni gen., ali pa predlogi od, iz, med, izmed.  Multitudo
hominum  množica ljudi, pars navium  oddelek ladij, optimus
discipulorum  najboljši izmed učencev.

Partitivni genitiv stoji:

a)  pri substantivih mere in množine:  pars equitum,
magna vTs  (množina) aurT, modius frumentT  merica žita.
Cicero in summa caritate magnam frumenti vim e Sicilia
Romam misit.

Pripomnja. Pars nostrum, vestnim  (gl. § 212., prip. 1) del od nas,
vas == del naših, vaših; melior pars nostrt  (gen. sing. n.) boljši del našega
bitja (gL § 82, b.).

b)  pri komparativih in superlativih.  Nobilidres Roma-
norum, sapientissimus omnium Graecorum. Gallbrum om-
nium fortissimi sunt Belgae.  — Tudi pri superlativu  ih
adverbih: maxime (minime) omnium laudandus.

c)  pri števnikih, števnih adjektivihinpronominih:
tres, tertius, term, multT, uter, aliquis discipulorum. Quis
mortalium sine vitils natus est? Nemo omnium oratorum
eloguentior fuit quam Demosthenes.

128

Pripomnja 1. V omenjenih slučajih b  in c stoje lahko tudi v lat.
mesto part. gen. oblike s predlogi ex, de,  redko inter, in: optimus ex
{de) omnibus,  (inter omnes, in omnibus ); vselej  stoji ex  ali de  pri unus,
če mu ne sledi alter,  alias, tertius  ali če je celota števnik ali substantiv,
ki mu je atribut določni števnik: unus ex {de) hzs ; de tribus hbc extremum,
de decem militibus fortissiml ; navadno paucT (complures, fot, quot) ex his.
Ibi Orgetorigis fzlia et unus e frliis captus est.  — Predlog se ne stavi, če
je celota in del samostalnik. — Utergue  se veže s substantivom adjektivno:
uterque cbnsul cecidit  oba konzula sta padla; zaimek stopi v gen., če ni
neutrum: nostrnm, horum, quorum uterque,  toda hbc, id utrumque,  tako tudi
pl. hi utrlque.

Pripomnja 2. Partitivni gen. se seveda ne rabi, ako števnik ni del,
nego atribut celote ali predikatnik. Quot vOs estis ?  koliko vas je? Nos sumus
omnes decem  nas vseh je deset (vseh skupaj nas je 10). Arniči, quos multos
habeo. PaucT sumus  malo nas je (gl. § 183, prip. 5). Mulil mili  tes  captl suni
mnogo vojakov  se je ujelo. MultTmilitum capti suni  mnogi izmed vojakov,
mnogo  vojakov.

d)  pri n o m. in akuz. (toda le, če nima predloga) substanti-
viranega neutra števnih adjektivov in pronominov, n. pr.:

multum, plus  in plurimum,
paulum, minus, minimum,
tantum, guantum, nimium,
ulem, illud, hoc  in id,
aliquid, nihil, quidquam, quid,  i. dr.

lustitia nihil expetit praemiT. Minus habeo virium quam
vestrum utervis. Dimidium facti, quT bene coepit, habet.
Quiquid transiit temporis, periit. Tantum cibi et potionis
est adhibendum, ut reficiantur vTres. Quid causae erat,
cur Graecia internet?

Pripomnja 1. Rabi le: magna, maior, fanta pecunia  mnogo, več, to¬
liko denarja.

Pripomnja 2. Aliquid novi in novum  nekaj novega (neka novost);
aliquid utile  nekaj koristnega. Če sta pa zvezana adjektiva različne dekli-
nacije, se ravna drugi glede sklona po prvem: aliguid novi et utilis  ali
aliguid utile et novum.

Pripomnja 3. V part. gen. ne stoji adjektiv, če je odvisen od njega
kak sklon; torej le: nihil te dignum, nihil fide sna indzgnum;  vedno tudi:
nihil aliud.

e)  pri nekaterih v nom. in akuz. samostalno rabljenih ad-
verbih kakor v slov.: satis  temporis  dosti časa, parum
virium  premalo sile, ni m is vitidrum  preveč napak. Conon
habebat satis eloguentiae.

129

Pripomnja. Rabi: satis magna pecunia  dovolj denarja, s a tis magnae
copiae  dosti vojakov •= satis multl mrlites.

f)  pri krajevnih adverbih ubi, ubicumque, nusquam, eo, longe
i. dr. v izrazih: ubi gentium = ubi terrarum  kje na svetu?
nusquam terrarum  nikjer na svetu; eo loči  tam.

Sem spada tudi eo impudentiae processit  tako daleč je
šel v svoji nesramnosti; vendar je bolje: ad eam  ( tantam)
impudentiam, tantum impudentia processit.

H. Genitiv kot predikatnik ali predikativni genitiv.

Predikativni genitiv stoji: 215

1 . kot genitivus  possesivus  pri glagolih esse, fieri ,
videri, facere, putare, existimare, ducere, cognoscere.  Sloveni se
s pristavki dolžnost, naloga, navada, znak, dokaz,
svojstvo, lastnina  koga (česa) ali s svojilnim adjektivoin. Est
imperatoris  vojskovodje dolžnost je; est  z gen. se tudi lahko
sloveni: pristoji komu, kaže koga, mora (more) kdo: vojsko¬
vodji pristoji, vojskovodja mora. Stulti est  znamenje bedaka je,
iudicis est  sodnik mora. Domus regis (= regia) est  ( putatur )...
je kraljeva, smatra se za kraljevo last. Asia Romanorum facta
est. Cuiusvis hominis est errare  vsak človek se lahko  zmoti,
se more  zmotiti. Discipuli est oboedire magistro. Adulescentis
est maiores liatu vereri. Parvi animi est divitias amare  nizko
mišljenje kaže . . . Victos tutelae nostrae duximus  (za svoje
varovance). Aliquid lucri facere  okoristiti se s čim. Hannibal,
quod inter Alpes Apenninumque agri est, suae d ic ioni s
(. potestatis ) fecit  (je spravil pod svojo oblast.)

Pripomnja 1. Mesto gen. osebnih zaimkov stoji neutrum sing. poses.
zaimkov: meum, tuum, suum, nostrum, vestnim est  moja, tvoja . . . dolžnost
je, jaz . . . moram. Tuum est, Cato, viclere, quid agatur.

Pripomnja 2. Kadar se izrazi naloga, dolžnost  itd. poudarjajo,
se latinijo tudi doslovno z munus, negotium  itd. Jllud inceptum est animi
prudentis signum.

Pripomnja 3. Pravi se: stulti (stultitiae) est  = stultum est.  Adjektivi
enega  končaja morajo  biti genitivni predikatniki, torej vselej sapientis
est dlcere  (ne sapiens est!)

2. kot genitivus  qualitatis  (gl. § 213) pri esse,  red- 216
keje pri drugih od zgoraj (§ 215) navedenih glagolov. Res
est eiusmodi  (= tališ). Virtus tantarum virium est, ut se ipsa

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

9

130

tueatur. Caesar Dumnongem magm animT, magnae hiter Gallos
auctoritatis cognovit.  — Enako se rabi abl. gnal. Summa Socrates
sapientia fuit  (= sapientissimus fuit).

217 3. Kot genitivus  pretil :

a)  pri glagolih ceniti ( aestimare, habere, ducere, facere,
putare),  vreden biti, veljati  (esse, fiert)  na vprašanje
kako visoko? koliko? Rabi se le gen. sing. neutr. števnih
adjektivov. Taki genitivi so: magm, pluris, maximT  ( per-
magm), plurimi aestimo  cenim visoko (zelo), bolj, najbolj,
parvT, minoris, miniml  nizko (malo), manj, najmanj, quantt
koliko, tantt  toliko, tanttdem  ravno toliko (tako), ni hiti
(non flocci)  nič. Vestis magm (— pretiosa) est. Mea mihi
conscientia pluris est quam omnium sermo. ParvT sunt
fons arma, nisi est consilium domi. TantT est exercitus,
quanti imperator.

Pripomnja 1. Genitiva mulil, maioris  se ne rabita. — Navadno je pro
nihilo putare, ducere  nič ne ceniti, pro nihilo esse  nič ne biti vreden. Ne
flocci quidem facio!

Pripomnja 2. Ceniti (čislati) = spoštovati  = aestimare  s pri¬
stavkom mag ni.  Le značajnika spoštujem constantem gravemque tantum
virum mag ni aestimo.

b)  pri glagolih kupiti (emo, redimo),  prodati ( vendo ), ve¬
ljati, stati (sto, consto, sum),  v najem dati (točo),
najeti,  v najem vzeti ( conduco ), toda le:

tantT  (tako drago), quanti  (po čem), pluris  (dražje),
rriinoris  (ceneje);

vsi drugi izrazi stoje v abl. (abl.  pretil)-,
emo magno  (drago), pluris, plurimo  ( permagno );
veneo  (na prodaj sem) parvo  (ceno), minoris, mi¬
nimo.

Bona non tantt, quantt empta erant, venierunt. Multo
sanguine constat victoria. Mercede conductus patriam pro-
didit. Dumnonx omnia Aeduorum vecttgalia parvo rede-
merat. Magis illa iuvant, quae pluris emuntur.

Pripomnja. Seveda ima aestimo (puto)  v pravem pomenu: ceniti =
ceno določiti  razen tantl, quantl, pluris, minoris  vedno abl. Cupldinem
illum  (Amorjev kip) Verres denariis quadringentls putavit. Lis parvo aesti-
mata est.

131

III. Genitiv kot objekt.

V genitivu imajo objekt: 21;

1. Adjektivi,  ki pomenijo:

željen, vešč, deležen,
pomljiv, poln in zmožen

in kaj sličnega ali nasprotnega (adiectiva relativa).

avidus, cupidus honoris  časti željen (častihlepen), studiosus
eloquentiae  maren zgovornosti, peritus belli  vešč vojni, gnarus
loči  poznavalec kraja, iuris consultus  pravoznanec, prudens reT
militaris  vešč vojaštvu, conscius mihi sum erroris  v svesti sem
si zmote, particeps libertatis  deležen svobode, expers ratidnis
brezumen, compos mentis  deležen razuma (pri pameti), memor,
immemor beneficij  dobrote pomljiv, nepomljiv, plenus timoris
poln strahu, inops  ( egenus ) amicorum  (prijateljev potreben)
brez prijateljev, reg ni potens  kraljevanja (za kralja) zmožen,
potens sui  svoj gospod, impotens irae sum  ne obvladam
(brzdam) jeze.

Avida est periculi virtus. Imperitus est morum agricola.
Omnes immemorem beneficij oderunt. Bestiae ratidnis et ora-
tidnis sunt expertes. Alexander irae suae non potens erat. Con-
scia mens recti mendacia videt. Venturae memores iam nune
estote senectae!

Pripomnja 1. Refertus  stoji z gen. osebe, sicer z abl. instr. : Gallia
referta negotiatorum, domus referta drvitizs. — Peritus (cOnsultus) iuris, iure,
pravoznanec.

Pripomnja 2. Pesniki in poznejši prozaiki rabijo cesto gen. tudi pri
drugih pridevnikih: integer vTtae scelerisque purus, ingens vrrium, animl
ferox, futurl sBcurus.

2. Participi  sedanjega časa prehodnih glagolov, kadar 219
se rabijo kot adjektivi in značijo trajno lastnost. Homo veri-
tatem diligens  človek, ki enkrat resnico ljubi, sicer je pa lahko
lažnivec; homo veritatis diligens  človek, ki ljubi vselej resnico,
resnicoljuben človek; vir amans patriae  domoljub, fugiens ta¬
boriš  delomrzen, appetens gloriae  slavohlepen, metuens dei  bo¬
gaboječ, patiens frigoris  mrazotrpen, mraza vajen, sitiens ho-
norum  častihlepen, sitiens sanguinis  krvožejen.

Epaminondas adeo fuit veritatis diligens, ut ne ioco quidem
tnentiretur. Cicero patriae amantissimus erat.

9 *

132

3. Glagoli, in sicer:

220  a)  Glagoli  memoriae (kot  genitivus memoriae):  spom¬

niti koga  česa (na kaj):  admoneo, commoned, commo-
nefacio;  spomniti se česa: meminT, reminTscor;  poza¬
biti kaj (na kaj): oblTvTscor.

Admonuit eum aeris alieni. Commonefecit me beneficil
suT. O rex, memento Atheniensium ! OblTvTscere omnium
iniuriarum ! Divico, Helvetiorum legatus, momiit Caesarem,
ut remimsceretur et veteris incommodT populi Romam et
prTstinae virtutis Helvetiorum.

Stvarni objekt stoji pri glagolih  spomniti se in
pozabiti cesto v akuz., pri glagolih  spomniti tudi
(redko) z de  v abl. Neutrum pronomina ali adjektiva  je
vselej  v akuz.

Plertque mortales postrema meminere. Tu, C. Caesar,
oblivisci nihil soles nisi iniurias. Stultitiae est aliorum
vitia cernere, oblivisci sua. De hoc proelio paulo ante
invTtus vos admonuT. Illud te commoned.

Pripomnja. Recordor  (spominjam se) ima stvar navadno v akuz., osebo
vselej z de v  abl.: recordor beneficia, de amico. — Venit mihi in mentem
amicr, puc/nae, Platonis,  na misel mi pride (spominjam se) prijatelj(-a),'
toda venit mihi in mentem hoc, id, illud, aliquid; complura mihi in mentem
veniunt.  — MeminT aliquem  spominjam se (pomnim)  še  koga. Cinnam
meminT, Sullam vidi.

221  b)  Glagoli sodbenega postopanja, pri katerih stoji

krivda ah zločin v genitivu  criminis:  dolžiti: arguo ,
insimuld;  tožiti: accuso, reum facio, arcesso;  dokazati:
coarguo, convinco;  obsoditi: damno, condemno;  opro¬
stiti: absolvo.

Pomni: capitis accuso  tožim na smrt, capitis  ( capite)
damno  obsodim na smrt, capitis absolvo  oprostim smrtne
kazni.  Nedoločena kazen stoji  v gen: quanti, tanti,
quadrupli damnare.  — Določena kazen stoji  v abl.:
aliquem morte, exsilio, pecunia  (na globo) damnare, multare.

Miltiades accusatus est prbditidnis. Cicero Verrem Tnsi-
mulavit avaritiae et audaciae. Themistocles proditionis
damnatus est. Causa cognita capitis absolutus pecunia
multatus est. Quanti Cammillus absens damnatus est?
Qumdecim nulibus gravis aeris.

133

Pripomnja 1. Gen. crTminis  je gen. explicatxvus,  odvisen od izpuščenih
ablativov crimine  (na obdolžbo), nomine, lege,  koji substantivi se včasi sta¬
vijo : accusare aliquem crimine furti.

Pripomnja 2. Mesto gen . cnminis  stoji cesto de  (zaradi) z abl. pri:
postulare  (tožiti) n. pr.: de repetundis (pecuniis  zaradi izsiljevanja), vt  (nasilja),
ambitu  (podkupovanja volilcev), maiestate  (veleizdaje); accusare, damnare de
veneficiis  (zavdajavstva), toda: inter  sicarios  (zaradi zavratnega umora).

c)  Brezosebniki 222

piget, pudet, paenitet, taedet  ino miseret,
ki imajo osebo, koje čut se vzbuja, v akuz., osebo ali
stvar, ki vzbuja čut, v gen.

piget me neglegentiae tuae  mrzi mi tvoja nemarnost
pudet nos factT  sram nas je čina
paenitet me libidinis  kesam se strasti
taedeat vos avaritiae eius  naj se vam gnusi njegova
lakomnost!

miseret me populi  smili se mi narod.

Me clvitatis morum piget taedetque. Geminat peccatum,
quem delictT non pudet. Nunquam me paenituit fortunae
meae.

Pripomnja 1. Neutrum pronomina stoji pri piget, pudet, paenitet  v
iom.: id, hoc, illud, nihil me piget.  — Subjekt se izraža tudi z inf.

(gl. § 157, 1 b  prip. 1.) ali vzročnim stavkom: pudet me peccasse; fratrem
paenitet, quod te violavit.

Pripomnja 2. Miseret me populi,  češče misereor populi  tudi miseror
populum.

d)  Pri interest  do tega je, na tem je, važno  je  stoji 223
v gen. oseba ali stvar, za katero je kaj važno. Mesto
gen. osebnih zaimkov se rabi le akuz. plur. srednjega
spola posesivnih zaimkov. Pat  ris  interest  očetu  je do
tega; salutis communis interest  važno je za občo blaginjo;
mea, tua, eius,  nostra, vestra, edrum, earum interest
meni ... je do tega.

Refert  gre za kaj se veže le z mea, tua, nostra, vestra,
navadno je pa brez osebe. Mea refert  meni gre za kaj.
Pripomnja. Apozicija osebe ali stvari se izraža s stavkom. CicerOnis,
etui tum consul erat, interfuit. Mea, qul legatus sum, refert  meni poslancu.

Do česa  je, za kaj  gre (— subjekt k interest, refert ), se
latini:

a)  z infinitivom (pri različnosti oseb in pri pasivu se rabi
acc. c. inf.).

134

224

Interest omnium rede facere. Mea interest te rede facere.
Hic sua putat interesse se defendT.

b ) z indirektnim vprašanjem, redko z ut (ne).

Mea non interest, quid de me homines impenti lo-
quantur. Non refert, quam multos libros, sed quam bonos
legaš. Caesar dicere solebat non tam sua quam ret pub-
licae interesse, ut salvus esset. Vestra interest, ne impera-
torem faciant.

c)  z neutrom zaimkov: hdc, id, illud, quod, quid.

Hoc et mea et ret publicae et tua interest.

Pripomnja. Slovenski samostalniki se morajo torej vselej  latiniti z
inf. ali stavkom. Na tvojem zdravju mi je: mea interest te valere,
utrum valeas necne (ut valeas).

Stopnjo zanimanja  (= koliko je do česa) izražajo:

a)  adverbi: magnopere, magis, maxime, valde, vehementer,
quantopere, tantopere, minime ;

b)  neutrum števnih adjektivov: tantum, quantum, alkjuantum,
aliquid, multum, plus, plurimum, minus, nihil-,

c)  genitivi (pretii): tanti, quantT,  ( per)magm, parvT.

Maxime interest, quem ad modum quaeque res audiatur.
Milo semper, quantum ClodiT interesset se perTre, cogitabat.
Quod tua nihil refert, percontarl desinas. Quod permagm
interest, pro necessarid habetur. Magm refert, qualT in cor-
pore locatus sit animus.

Dativ

je kakor v slovenščini sklon indirektnega ali oddaljenega ob¬
jekta. Rabi se pa tudi predikativno, pri pesnikih zaznamuje
včasi doseženi kraj in cilj.

I. Dativ kot indirektni objekt.

1. Na vprašanje komu?

Oseba ali reč, katera je smoter osebkovega dejanja, stoji
v dativu; rabi se vobče pri istih adjektivih in glagolih kakor
v slovenščini, torej:

a)  pri adjektivih škode in koristi, enakosti ali podob¬
nosti,  pa tudi pri drugih kakor v slovenščini. SenatorT
necessarium est nosse rem puhlicam. Quod voles tibi gra-
tum esse, rarum effice! Qui šibi amicus est, hunc scTto
amlcum omnibus esse. Šibi quisque proximus est. Caesar
locum deligit castris idoneum. Nihil mortT est tam simile
quam somnus.

135

Pripomnja 1. Pri similis, dissimilis  stoji stvar v dat. ali gen., oseba
navadno (pri Cie. vselej) v gen.: morti  ali mortis similis, patris simillimus
fllius. Diongsius tijrannus Neronis simillimus erat.  — Vselej  se pravi:
mer, tur, sur, nostrT, vestri similis  ( dissimilis ); tako tudi veri similis  ( ven-
similis)  verjeten.

Pripomnja 2. Par  in dispar  imata zaimke v gen.: 0. Metullus, cuius
paucos pares cmitas tulit.  Sicer pa stoji vselej dat., takisto v pomenu kos:
mihi, hosti par  meni, sovražniku kos.

Pripomnja 3. Amzcus, inimzcus, familiaris  (vsi trije tudi v superlativu),
aequalis, affmis, propinquus, fmitimus, viemus, adversarius  se rabijo kot
substantivi z gen.: amzeissimus nostrorum hominum  največji prijatelj; affmis
mihi  meni v rodu, affmis  ( propinquus) meus  moj sorodnik.

Pripomnja 4. Pri adjektivih (ne)prijaznosti stoje tudi predlogi adversus,
in, erga  (le v prijateljskem pomenu): comis erga parentes, sevBrus in fllium,
ingratus adversus deos.

Pripomnja 5. Proprius  (lasten), communis  (skupen), superstes  (preži-
vevši), contrarius  (nasproten) z gen. ali dat. — Proprium est OratOris ornate
dzcere. Amzcorum omnia sunt communia. Liberi parentibus superstites, superstes
suorum.  — Pri oseb.  zaimku imata proprius, communis  dat. Mihi proprium
est = meum proprium est. Omnia mihi cum anncls sunt communia.

Pripomnja 6. Propior, proximus  imata včasi, adverba propius, proxime,
redno akuz. Ubil proximl Rhenum fuerunt. Proxime Pompeium sedebam.

Pripomnja 7. Sacer  (svet, posvečen) ima v klasični prozi gen.: lila
tnsula eorum deorum sacra putatur.

Pripomnja 8. Adjektivi: nepotreben, prikladen, potreben, lahek, težek
\{in)tttilis, aptus, idoneus, necessarius, facilis, difficilis]  imajo osebo v dat.;
za se izraža z ud: liber ad multas res utilis; locus ad pugnam idoneus;
res ad intam necessariae.

b)  pri glagolih, in sicer:

«) pri pr eh o cinikih, navadno poleg akuzativa. 225

Sedulitas mea et mihi et ret publicae tulit fructum. Quid
est tam regium quam opem ferre supplicibus?

p)  pri neprehodnikih,  ki značijo koristiti, ško¬
diti, prijati, dopasti, laskati se, ubogati, po¬
magati, služiti, ukazati, (ne)zaupati, vdati se,
upirati se, in dr.

Homines hominibus plurimum prosunt et obsunt. Na-
turae omnes paremus. Hoc petimus nostrae causae fldentes.
Pripomnja. Iubeo  (ukažem), veto  (prepovem) nimata nikdar  dati\nega
objekta. — Fldo, confrdo  imata v pomenu zanašam  se  abl. stvari: virtute
militum;  enako fretus  (zaupajoč v). Fretus Antonii cOpits illa scelera suscepit.

j') pri neprehodnikih 226

medeor, Trascor, studeč ,
maledrco, parco, nubo  in persuadeo.

136

227

V slovenščini stoji drug sklad; medeor vulne-
ribus  (sano vulnera)  zdravim (lečim) rane; Trascor hostibus
jezim se na sovražnike (nad sovražniki); studeo litteris
bavim (pečam) se z znanostjo, studeo libertati  težim na
svobodo; maledico  (male dico) accusaton  psujem (zmerjam)
tožnika; parco valetudim  varujem (štedim) zdravje, parco
tibi  prizanašam ti; nubo viro  možim se; persuadeb populo
pregovorim (prepričam) narod.

Philosophia medetur animis. Propter perfidiam dT im-
mortales hominibus TrascT solent. Omnes homines natura
libertati študent. Frustra maledices fortunae. Alexander,
cum Thebas caperet, Pindari familiae domuTque pepercit.
Elpinice Calliae nupsit. Themistocles persuasit populo, ut
classis centum navium aedificaretur.

Pripomnja. Pasiv je seveda le brezoseben. Pecuniae parcitur, tempe¬
raturi est. Populo persuadetur. Nupta viro  ali cum viro.  — Mihi persussum
est, miki persuasz,  (redko) persuasum habeo  prepričan (overjen) sem. Hoc
(gl. § 202, 3.) tibi persuade  o tem bodi prepričan!

5) pri mnogih prehodnih in neprehodnih glagolih, se¬
stavljenih s predlogi

ad, ante, con, in,
inter, ob, prae  in sub.

adesse alicui  na strani stati komu, (deesse alicui  zapustiti
koga); adhibere calcaria equo  pri konju uporabljati ostroge;
addere suls animum  hrabriti svojce; accedunt malls nova
(se pridružijo); anteponere {anteferre, praeferre) honestatem
utilitati  poštenost bolj ceniti od koristi, postaviti nad korist;
committere se aliciiius fidei  izročiti se komu v varstvo;
Tnferre šibi movtem  zadati si smrt, finitimis bellum  uda¬
riti z vojsko na sosede, zavojščiti sosede; inicere metum
alicui  v strah spraviti koga; interesse pugnae  udeležiti se
vojne; praeficere aliquem exercituT  postaviti koga vojski
na čelo; praeesse exercitui  vojski zapovedovati, na čelu
stati; subicere ignem tectis  hiše podžgati; oboedire  ( ob-
temperare) magistro  slušati (ubogati) učitelja (tudi: ugajati,
pokoren biti — parere); offerre , opponere  izpostavljati;
succumbere  omagovati, podleči.

Pripomnja. Cesto se predlog (razen ob m prae)  ponavlja: vselej classem
(navem) appello ad  pristati (pripahniti) k, izkrcati se; interest inter  (razlika)
je med; assuefacio  navadim, assuesco  navadim se, assuetus, assuefactus

137

navajen: ad homines, probitati, nullo officio  (pri Cie. le ablativ instr.); accedo
ad urbem  približam se mestu, incido in kostem  naletim na sovražnika; —
in morbum  obolim; invado (in) kostem  napadem; toda: metus me invadit
me izpreleti (obide); applicare se ad aliquem  pridružiti (priklopiti) se komu;
communicare aliquid cum aliquo  priobčiti komu kaj, razgovarjati se s kom
o čem; conferre, comparare compOnere  primerjati ( aliquem cum Democrito );
coniungere  združiti; congruere, consentlre  zlagati (skladati) se; ineumbere
in gladkim  (tudi dat. gladio, ferro)  zabosti se z mečem, in (ad) litteras  po¬
prijeti se; rabi le: mortem occumbere  podleči smrti, zgruditi se; inest in
vita  (pf. fuit in vita).  Gl. tudi § 201.

Vedno imajo dativ objekta sestave: 228

supplico, invided,
obtreeto  in suscensed,

ki se (razen invided)  ne slovenijo z dat.; supplico amicis  ponižno
prosim prijatelje; invideo inimico  zavidam neprijatelju, commodo
dobiček; invided inimicl commodo  zavidam neprijatelju dobiček
(zavoljo dobička); invided tibi, laudi tuae  zavidam ti hvalo (te
zavoljo hvale); a me invidetur laudi tuae, commodo inimici;
suscensed  ( succenseo) tibi  jezim se na te.

Caesan Cicero pro amlcissimd Marcello supplicavit. Est
haec saeculT macula virtuti invidere. Obtrectare alterT nihil
habet utilitatis. Quis mihi suscenseat?

Glagoli aspergo, circumdo, do no  imajo dvojen sklad: 229
alicui  aliquid  ali aliquem  aliqua re  (abl. instr. gl. § 246).

aspergo aram sanguine  poškropim žrtvenik s krvjo, aspergo
dignitatT labem  okaljam čast, circumdo urbem muro, urbT murum
obdam mesto z zidom, dono puerum libro, puero librum  ob¬
darim dečka s knjigo, podarim dečku knjigo.

Deus animum circumdedit corpore. Archiam poetam Ta-
rentim civitate donaverunt.

Pripomnja 1. Intercludere hostibus commeatum  ali hostes commeatu
(abl. sep. gl. § 239) preprečiti sovražnikom dovažanje živeža. Itinerum angustiae
multitudim fugam intercluserunt.

Pripomnja 2. InduO vestem  oblečem se (si obleko); toda : veste in-
ddtus, induo me in laqueOs  zapletem se v zanke, — hastis  (abl. instr.) na¬
bodem se.

2. Na vprašanje za koga? za kaj? = dativ interesa.

oan

Dativ interesa zaznamuje:

a)  osebo ali stvar, v koje korist ali škodo se kaj godi (da¬
ti  v u s commodT,  d. incommodt).  Sloveni se (redko)
z dat., navadno s predlogom za.

138

Non scholae, sed vitae discimus. Nori solum nobis di-
uites esse volumus, sed liberis, propinquis, arnicis maximeque
rei publicae. Quidquid dTscis, tibi discis. Tibi seris, tibi metes.

231  Dat. commodi  stoji tudi pri naslednjih glagolih, ki menjajo po različ¬
nosti sklada svoj pomen:

caveo alicui  brigam se za (varujem) koga; caveo aliquem, aliquid, ab
a!iquO  varujem se koga (česa);

consulO alicui  skrbim za koga; aliquem  vprašam koga za svet; in
aliquem graviter  postopam (ravnam) strogo s kom;

cupio Helvetiis  naklonjen sem, exercitum  želim;

metuo, timeo fratri (mihi)  bojim se za brata (za se), hostem  bojim se
sovražnika; de  (zaradi) regis salute ; perTculum ab  ( ex) hostibus  nevarnost od
(strani) sovražnikov; timeo a domesticrs hostibus, a mers  strah imam pred;

moderor Trae  brzdam jezo; equos  vodim, krotim; rem puhlicam  vodim
(vladam);

prospicio, provideo patri  brigam se (skrbim) za očeta; rem  vidim (na¬
prej), pripravim, preskrbim;

tempero Trae  obvladam jezo, templls  prizanesem; vinum  mešam, vic-
toriam  zmerno uporabim; a lacrimis, ab iniuria  vzdržim se;

vaco philosophiae  imam časa za (bavim se z) ; pecunia  sem brez.

Titus sBcuritatl satis cavit. Illum, ut me caveret, monebant. Cave ab
homineimpurOl Dies diei cOnsulit. Nunquamprudentia docuit: res ipsas consule !
Caesar Labieno vehementer timuit. Militi milites angustias itineris timuerunt.
Caesar nihil de Cventu proelii timendum exxstimavit. Deus non solum
universo mundo, vBrum etiam singulTs prospicit hominibus. ProvideO animo
futuras tempestates. Labienus rem frumentariam promdit.

Pripomnja. Za (z akuz. !) = pro:  1. prO  (na korist, v obrambo) aliquO
dicere, pro patria pugnilre ; 2. = namesto: anus Cato est pro  (za = toliko
kakor) centum milibus ; pro patre esse  za (= namesto) očeta biti ; pro con¬
sule-, pro frumento pecuniam dare  (zamena).

232 b)  posestnika pri esse  (dativus possesivus). Multi libri

mihi sunt  mnoge knjige (mnogo knjig) so mi (mi je) =
habeo multos libros  imam mnoge knjige (mnogo knjig).
Posestnik je v slov. subjekt, posest objekt.

Croeso erant duo f ilil. Homini cum ded similitudo est.
Pripomnja 1. Navadno se rabi esse  pri izrazih s cum. Sunt mihi in-
inncitiae cum malrs. Est mihi cum aliquč amTcitia, societas, consuetudo, usus.
—  Vendar tudi: habeo contentionem cum aliquO; nunquam cum sorore fuT
in simultate.

Pripomnja 2. Esse  z dat. se ne sme rabiti:

a)  če imeti  znači obsegati, vsebovati.  Haec oratio habet tres
partes. Res habet hoc vitiT.

b)  kadar se poudarja lastnik. Libri patris sunt  so očetove.

c)  kadar se imenuje posestnik duševnih  ali telesnih lastnosti.
Miltiades er at mira cOmitate; in Miltiade er at mira comitas. Catillna

fuit magna vi et animl et corporis.

139

Pri nomen  ( cognomen ) mihi est  ime mi je (priimek
imam) se ujema lastno ime z nomen  ali (češče) z mihi.

( lausus, cui postea Cla.ud.io fuit nomen. Mihi nomen est
Antonio  ( Antonius). Dno isti sunt T. RosciT, quorum alteri
Capitom cognomen est. ScTpionT cognomen est Africa.no.

Slično do, indo, impond alicui nomen Gaio  ali Gaium;
nomen mihi Gaio  ( Gaius ) inditum est. Stirps vinlis, cui
Ascanium parentes dlxere nomen.

c ')  P 1- i gerundivu  osebo, kaferi je kaj storiti (dativus 238
a uc tori  s).

Omnibus moriendum est. Haec mihi praetereunda non
sunt.

Pripomnja 1. Mesto dativa auctoris stoji a  z abl., če je še drug dativ
v stavku. A me tibi imperandum est. Civibus S vdbTs cOnsulendum est.

Pripomnja 2. Delujoča oseba se izraža pri participu pf. pas. včasi z dat.

(mesto a  z abl.). Cui non sunt audltae Demosthenis vigiliae ?

d)  dušno sočutno osebo (dativus ethicus)  pri osebnih za- 234
imkih, zlasti mihi, tibi, nobis, vobls.

Quid mihi Celsus agit? Ecce tibi nuntius venit. Haec
vdbTs illoium per biduum militia fuit.

Pripomnja. Enako: Quid tibi vis  kaj si hočeš? Quid šibi vult haec
Orado  kaj naj pomeni ta govor?

II. Predikativni dativ ali dativus finalis (dativ namena).

Ta dativ stoji na vprašanje čemu? v kaj?: 235

1. pri esse  biti v kaj, služiti  za kaj.

Est mihi aliquid curae , cordT  skrbi me kaj, mi je na srcu
(mi je ljubo); odio, usul, adnuratiom sum alicui  (tudipasivi za odi,
utor, admiror  — gl. § 272, prip. 4) sovraži, rabi, občuduje me
kdo; salutT, laudi mihi est aliquid  v prid, pohvalo mi je kaj.

Mora omnis oclio est, sed facit sapientiam. PaucTs teme-
ritas est bond, multis malo. Nimia fiducia calamitatT esse solet.

2.  pri dare, ducere, tribuere, vertere  šteti, pripi- 236
sovati, jemati za kaj. Do  ( duco) tibi aliquid laudi  štejem ti kaj

v slavo; tribuo  ( verto) tibi aliquid vitio  štejem ti kaj za napako.

Epaminondas in iudicio nihil eorum negavit, quae adver-
sariT crlminT dabant  (za hudodelstvo šteti). Seguere id, quod
honori ducitur. Quae aliTs vitio vertis, tibi laudi ne duxeris!

3. pri dare, donare, accipere, mittere, relin-  237
q u er e, deligere,  v eni  r e  itd.; do (dono), accipio a/k/uid


140

dano  dam, prejmem kaj v dar; relinquo, mitto milites auxilid
puščam, pošljem vojake v pomoč; arcesso, venio auxilio  po¬
kličem, pridem na pomoč; receptu! cano  trobim za umik.

Milites locum castns deligunt. Caesar copias navibus prae-
sidio reliquit. Dux legionem subsidio misit. Tgrii Alexandro
auream coronam dono dederunt. Dies dictus est colloquio ex
ed die qulntus.

Pripomnja. Mesto dativa stoji včasi akuzativni predikatnik. Coronam
tibi do (mitto) munus.  — Oseba mora  stati v akuz.: AmTcum tibi comitem
(za spremstvo, spremljevalca) do, mitto, relinquO.

III. Prosti dativ (locativus finalis).

238  Pri pesnikih se rabi dativ cesto namesto akuz. s predlogama ad, in.
Ruit Oceano nox. It clamor caelo.  — Prim.: tendere mantis alicui  (pri

Cie. in Cez.).

A b 1 a ti v.

Ablativ je sklon prislovnih določil. V njem so združeni:
1. pravi ablativ ali ločilnik ( ablativus separatidnis) ; 2. orodnik
(mtrumentalis);  3. mestnik ( locativus ).

I. Pravi ablativ.

239  Pravi ablativ, ki se ujema s prvotnim pomenom sloven¬
skega rodilnika, zaznamuje vir ali mer na vprašanje odkod?
Rabi se sam ali s predlogi a, de, ex,  pri osebah stoji vobče a (ab).

Pravi ablativ se rabi:

1. Kot ablativus separationis,  in sicer:
a)  s predlogom ali brez njega pri glagolih loče n ja: od¬
gnati: pello, depello, expelld, moveo, amoveo, re-
moveo ; umakniti (ločiti) se, zapustiti:  cedo , de-
cedo, excedo, abeo, exeo, egredior, (ex)cedo (e) vita  == de-
cedo de vita  umrem; zadržati, odbiti  od česa: arceo ,
prohibeo; prohibed urbem  (a) periculo, ab hoste  branim
pred, proti, (a) transitii  oviram pri prehodu; intercludo
(prohibeo) aliquem  (a) c o mmeatu  (tudi alicui
c o m e atu m), reditu  preprečim komu dovažanje živeža,
vrnitev (gl. § 229, prip. 1.); vzdržati se česa:  abstineo
{me) (a) praeda, desisto (de)  conatu  odstopim, opustim.

Loco Ule motus est, cum est urbe expulsus. Usu urbis
prohibere peregrinos inhumanum est. Qui non defendit

141

iniuriam a se suisque, iniuste facit. Tempestates hostes a
pugna prohibuerunt. ScTpionis virtute Hannibal ex Ttalia
decedere coactus est.

Pripomnja 1. Pello regno  s prestola pahnem, patria  proženem; moveO
senatu, tribu  pahnem, odstranim, izključim; abeo dictatura  odpovem se.

Pripomnja 2. Z dis-  in se-  sestavljeni glagoli imajo redno a (ab):
dtvido  delim, distinguO, discernO, diiudico  razločujem; disto, differo, discrepO,
dissentio  razločujem se; segrego, sBiungO, sep aro  ločim.

Pripomnja 3. Tudi glagoli ( ab)alieno  odtujim, absum  oddaljen sem,
abhorreO  ne zlagam se, zgražam se, absterreo  (deterreo ) odvrnem, defendo
(tueor)  branim pred  stoje z a (ab);  enako tatus a  varen pred, alienus a
commodls vestris  nenaklonjen, a litterls  nevešč.

Semper vera a falsis dliudicanda sunt. Moreš tul a mers non ab-
horrent. Voluntatem a facto distinguimus.

b)  brez  predloga (tudi pri osebah!) pri glagolih: oprostiti 240
levo , solvo;  opleniti česa, odvzeti  kaj  orbo, privo,
spolio, exuo, fraudo  (ukaniti za kaj), enako pri vacuus
(prost, prazen, brez), nudus  (oropan, brez) in pri reklih:
abdico me magistratu  (= abdico magistratum); interdico
alicui aqua et Igm  prepovem komu vodo in ogenj = pro¬
ženem (izobčim) koga.

Levate me oneris parte. Democritus dicitur oculis se
privasse.

Pripomnja. Libero  ( nudo ), liber, orbus  imajo pri osebah vselej  a (ab),
libero  in liber  včasi tudi pri rečeh. ThrasybUlus patriam a trTginta tgranms
hberavit. Provincia a praedonibus libera, mulier a viro orba ; animum a cor-
pore llberare, liber a spe  ( delictls , Persarum dominatiOne).

2. Kot abl. inopiae  (vselej  brez predloga) pri glagolih: 241
biti brez česa, ne imeti vaco, careo, egeo ; potrebovati
et/eo,  indigeo.

Vacare culpa magnum solacium est. Careo llbertate. lile
non eguit consilio, hortatore.

Pripomnja. Indigeo  (treba mi je) stoji tudi z gen. Quid enim ? Afri-
canus indigens met? minime hercle! at ne ego quidem illius. Indigeo cibT
in cibo.

3. Kot abl. originis  pri participih: nat us, (g e ni tu s), o rt us  242
(pri pesnikih tudi s at us, editus)  rojen. Roditelji, oče in stan

( familia , locus, genus ) stoje v abl. brez predloga, pred prono-
mini stoji vselej n at us ex, ortus ab ; natus ex  tudi o materi:
nat us ex matre.

love et Maia natus  sin Jupitra in Maje; eodem patre natus ;
nobili genere , sunimo loco, amplissima familia natus (ortus).

142

Ex nobis natos liberos appellamus. Atque ex me hic natus nori
est. Filium reliquit ex Thressa natum. Ex filia natus,  (redko)
ex improbo patre {eisdem parentibus).

Pripomnja. Ort us (oriundus) a b  se rabi o daljnem izviru. Ortus a
Claris maiOribus  (potomec slavnih prednikov). Enako : oriundus a SyracUsls,
Athems.

248 4. Kot abl. limitationis  ( respectus ), abl. omejitve ali

ozira, izražajoč stališče, s katerega se kaj presoja ali velja.

Sloveni se: z ozirom na, kar se tiče, glede, po, na, s (z).

EpamTnondae nemo Thebanus par fuit eloquentia. Agesi-
laus fuit claudus altero pede. Uxor Ariovisti Sueba natione fuit.
Hostes equitatu superiores fuerunt. Doctrina et onim litterarum
genere Graecia Romanos superabat.

Pripomnja 1. Včasi se rabita predloga in, ex. In hoc sumus sapientes,
quod naturam sequimur. Vulgus ex vBritate pauca, ex oplnione multa
aestimat.

Pripomnja 2. Često se nahaja na tu z grandis  (prileten), maior, ma-
ximus, minor, minimus; mea sententia, oplnione, meo iudicio, testimonio  po
mojem mnenju, moji sodbi, svedočbi ; Socrates omnium eruditorum testimonio
totlusque iudicio Graeciae philosophorum omnium fuit prtnceps.

Pripomnja 3. Sem spadajo tudi supini (abl. glagolnih samostalnikov) :
dictu, faetu, audltu, inventu, intellectu, visu, cognitu  pri faciiis, difficilis, in-
credibilis, mirabilis, utilis, optimus, fas est, nefas est. Hoc facile fačtu fuit
= facile ad faciendum, facile facere fuit.

Pripomnja 4. Quid (de) hoc tu homine  (ali huic homini) facias?  kaj
hočeš ti s tem človekom začeti? Quid me (de me, milii) flet?  kaj bode z
menoj ? Sr quid illo flet  če se mu pripeti kaka nesreča.

Pripomnja 5. Mesto abl. lim. rabijo pesniki navadno akuz. lim. (acc.
graecus). Os humerosque deo simiiis.  Gl. § 207.

244 5 . Kot abl. c o m p ar at ib ni s  pri komparativih ad-

jektivov in adverbov;  enak je nominativu in (v acc. c. inf.
in negativnih stavkih) akuzativu s quam.  Sloveni se s ko,
nego  in nom. (akuz.), z mimo,  od  in gen.

Ex Nestoris lingua metle  (== quam met) dulcior fluebat
oratio. Livius narrat Tullum ferociorem fuisse Romulo  (= quam
Romulum). Neminem me  (= quam me) miseriorem terra tulit.
Honesta mors turpi vita potior. Lacrima nihil citius arescit.
Suebi non longius anno remanebant uno in točo.

Najvišja stopnja se izraža z abl. comp. relativnega zaimka,
ki ne stoji nikdar  s quam  v primerjalnem zmislu.

Seguemur Polgbium, quo nemo fuit diligentior  mimo (od)
katerega ni bil nikdo natančnejši, ki je bil od vseh najnatanč-

143

nejši. Cato, quo nemo tum fuit doctior  ki je bil takrat najbolj
učen. Amlcitia, qua nihil melius habemus  mimo katerega ni¬
mamo nič boljšega, največja dobrota, ki jo imamo.

Pripomnja 1. Guam  mora  stati, če  je predmet primere v gen. ali
dat. (abl.). Torej: nemim magis confrdO quam tibi. Nullrus libentius metnim
quam Caesaris.

Pripomnja 2. Za plas, amplius, minus, longius  se pred določili števila
in mere  navadno quam  izpušča brez vpliva na sklon. Ceciderunt plus decem
milia. Non amplius novem annos natus erat. Spatium non est amplius
pedum gumgentorum.  — Vendar stoji mesto nom. in akuz. tudi abl. Milites
amplius horrs quattuor fortissime pugnaverunt.

Pripomnja 3. »Starejši (mlajši)" gl. § 206, b prip. 2.

Pripomnja 4. Optnione, exspectatione, spe celerius venit  prišel je hitreje
nego se je mislilo, pričakovalo, upalo. — Plus aequo, iusto  bolj kakor je
pravično; solito magis  bolj kakor navadno; dieto citius  hitreje kakor se
da reci.

6. Kot ablativus causae  zaznamuje:

a)  na vprašanje od koga (česa)?  stvar, od katere se vrši
dejanje (abl. rei efficientis). Sloveni se z od in gen. Ce pa
vrši dejanje živo bitje ali poosebljena stvar, stoji a  ( ab)
z ablativom.

Voluptate capiuntur mulil homines. Corpora iuvenum
flrmantur tabore. Mundus a Deo administratur. A duce
et a fortuna deserebantur. Animus a natura bene infor-
matus. Clipel a muribus sunt derosl

Pripomnja 1. Tudi pred kolektivi, ki značijo osebe, stoji predlog. A
plebe (populo, senatu, civitate, multitttdine ctvium) cOnsulibus mandatar.

Pripomnja 2. Participi (apozitivni) pf. pas. (ad)ductus, (cont)mOtus,
captus, incensus, rnflammatus, impulsus, coactus, perterritus  itd. se navadno
ne slovenijo, če od njih odvisni vzročni ablativi izražajo čute (ali druge
abstraktne pojme); amore ductus  (od ljubezni gnan) iz ljubezni, metu, timOre
perterritus  od straha (strahu), Tra incensus  iz jeze (razkačen), odio rnflam¬
matus  iz sovraštva, misericordia motus (impulsus, captus)  iz usmiljenja,
nuntio commotus  vsled poročila.

b)  na vprašanja zakaj? zavoljo, zaradi, vsled česa?
notranji nagib dejanja ali vnanji povod dejanja ali stanja.

Officium pigritia  (iz lenobe) desero. Hostes frumentl
inopia colloquium petierunt.

Pripomnja. Sem spadajo ablativi: superbia  (iz ošabnosti), amOre, ava-
ritia, Tra, odio, spe (facio aliguid ); adventu  (vsled prihoda), iussll  (na povelje).
iniussu  (brez povelja), rogatu  (na prošnjo), (ad)monitu, impulsU, missa,
hortatu, cOnsilio  (po nasvetu).

245

144

Zlasti pri izrazih duševnega in telesnega počutja izraža
abl. vzroka zunanji vzrok ali povod: laetor  (laetus sum),
gaudeo, exsuito luctu vestro  veselim se vaše žalosti,
radujem se nad vašo žalostjo; do led, maereo  (maestus
sum) clade  žalostim se zaradi poraza; glorior victoria
hvalim (ponašam) se z zmago; laboro (aeger sum ) vulnere
bolan sem od rane; contentus domo  zadovoljen s hišo,
superbus virtute  ponosen na hrabrost.

Delicto dolere, correctione gaudere oportet. Omnes bom
interitu suorum maerent.

Pripomnja 1. Pri laboro  stoji bolni del telesa z ex: laboro ex capite,
pedibus, dentibus  glava itd. me boli; tako tudi laboro ex aere alieno  zadolžen
sem. — Pravi se tudi pes, caput dolet, dolent mihi oculi, latera, pulmones.

Pripomnja 2. Doleo, laetor, glorior  stoje tudi s predlogom de,  posebno
pri osebah. De Hortensio te certe scio dolere.

Pripomnja 3. Stvarni  vzrok izraža ob, propter:  ob eam rem,
propter frtgora;  namero c a us a; p rae  vzrok zapreke v zanikanih stavkih :
prae lacrimis loquT nori possum.

II. Ablativ kot orodnik.

246  1 . Instrumentalis  zaznamuje kakor slovenski orodnik

na vprašanje s čim? po čem? sredstvo ali orodje (ablativus
Instrumenti).

Hamo pisces capimus. Cornibus taurT, aprl dentibus, morsu
leones se tutantur. Benevolentiam civium blanditiTs colligere
turpe est. Res familiaris quaeri debet rebus honestls, conservarT
autem diligentia et parcimonia. Concordia res parvae crescunt,
discordia maximae dilabuntur.

Oseba kot sredstvo (posrednik) stoji s per  (po) v akuzativu.
Senones Caesarem adeunt per Aeduos. Per legatos rem
comperit.  — Tako tudi per litteras (epistolas)  po pismu (s
pismom, pismeno); gl. § 250, prip. 3.

Pripomnja. Vojaške čete se smatrajo za stvarno sredstvo in stoje v
abl. instr. Exercitu, copiis, manu, multitudine, legione, nnlitibus pugnare,
vincere, pellere, opprimere, aggredT  itd. Caesar militibus murum fossamque
perducit.  — Tako tudi pri comitatus  spremljan: mulier aliems viris comitata.
Abl. instr. se rabi zlasti pri glagolih :

hraniti se, živiti se od, o: Britanni lacte et čarne Vivunt;
učiti  kaj, uriti  v:  doceo fidibus  (goslati), equo  (jahati), erudio, im-
buo, Tnstituo, exerceO  (tudi in  z abl.);

govoriti: Latina lingua loquor;

napolniti  s (z): compleo, expleo, impleo, refercio, onero  (obtežim),
onustus  (obložen); = abl. cOpiae;  enak abl. je pri sledečem:

145

obilo vati s (z):  aburtdo, redundo, circumfluo, affluo;
igrati: c a no fidibus  na gosli (goslati), cithara  na citre (citrati), tuba
trobiti, tzbizs  piskati; ludo pila  žogati;

dražiti  k (klicati na): lacesso bello, proeiio ;
premagati v: vinco, interficior bello, proeiio;
sprejeti:  recipio tecto  pod  streho (v hišo); urbe  in in urbem,
castris  in in castra  itd.;

držati:  teneo pallio  za  plašč, manu  za roko, memoria  (animo ) v
spominu (= pomniti), me domo, oppido  doma, v mestu;
zapreti v: includo carcere, moenibus;
zaplesti  se  v:  implicor bello; morbo  zboleti;
iti, voziti se, jahati:  proficiscor pedibus  (peš), navT  potovati na
vodi; vehor curru, nam  (pinti), equo  (jahati);

skriti  se:  occulto me silva  (v gozd), in hortzs;
deževati:  pluit lapidibus, lade, sanguine  (pri pesnikih tudi akuz.)
kupiti, prodati  itd. (abl. pretii)  gl. § 217, b;  navaditi  (se)
gl. § 227, prip.

Epamznondas multzs dzsciplznzs erudztus erat. Caesar totum collem
hominibus complevit. MultTs virtutibus abundat, qui alienas amat.

Kakor glagoli TnstruO, Orno, exornO, afficio (aliquem aliqua re)  oskrbim,
opremim, okrasim, se veže tudi praeditus  (obdarjen) z abl. instr.;

Muneribus deorum sumus znstructz et ornati. Virtute non tam multi
praeditz esse quam viden volunt.

1‘ripomnja. Afficio, afficior aliqua re  se sloveni navadno brez orod-
nika z glagolom, ki ima pomen od ablativa. Afficio aliquem honore  častim,
poena  kaznim, admzratione  občudujem, praemio  nagradim, iniuria  žalim,
laetitia  razveselim; afficior admzratione  občudujejo me, morbo  zbolim, laude
hvalijo me.

Instrumental stoji pri medialnih deponentnikih utor , fruor,  247
fungor, potior, uescor, mtor  in njih sestavah ; utor ratione  (oko¬
ristim se) imam, rabim ; abutor patientia  zlorabim ; fruor vita ,
pace  uživam; fungor munere servT  opravljam službo sužnja,
robujem; perfungor, de fungor bello  prebijem; de fungor vita
umrem; potior oppido  polastim se; vescor čarne  hranim se z
mesom, jem meso; mtor duabus Hispaniis  opiram se, na¬
slanjam se na.

Thrasgbulus usus est prudentia. Tota regione potitus est.
Hannibal victoria frui quam uti maluit. Quousque tandem abu-
tere patientia nostra?

Pripomnja 1. Utor  ima včasi tudi ablativni predikatnik : utor te doc-
tore, amzco  imam te za učitelja, prijatelja. Athenienses PhalericO portu neque
magno neque bono utebantur; utor te familiariter, multum  občujem s teboj
prijateljski, mnogo. — Kakor nztor  stoji sto  (zanašam, držim se) z abl.: decreto,
opznione, iudicio, promisszs, consiliO.  Toda: nztor ad glOriam  težim na slavo.

Pripomnja 2. Rerum potzrz  oblast si osvojiti.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

10

146

248 Opus  e st  potrebno (treba) je. Oseba, ki ji je treba, jev
dat.; kar je potrebno stoji:

a)  v ablativu. Auctoritate tua nobTs opus est et auxilid.
Quid opus est verbis? Nihil est opus longa oratione. Magi-
stratibus civitatT opus est.

b)  kot subjekt  (redko) v n o m. Mihi frumentum non opus
est.  — Neutrum pronomina ali adjektiva stoji vselej v nom.
Quae  opus sunt,  comparant. Multum  ( multa) opus est
(. sunt ). Themistocles celeriter, guae opus erant, reperiebat.
— Causam co g no sel opus est. Quid opus est multa dTcere?

Pripomnja. Mesto subjektivnega inf. stoji v trdilnih stavkih češče abl.
participa pf. pas.: properatO, facto opus est;  redko: dieta opus est.

Pri dignus  vreden, indlgnus  nevreden, dTgnor  ( digno )
vrednega smatrati, stoji to, česar je kdo (ne)vreden, v abl.

Res multas memoria dignas gessit. Quam multT sunt in-
digm luce! Tali me dTgnor honore.

249 2. Instrumental zaznamuje kot abl. mensurae  na vpra¬

šanje za koliko?  mero, za katero  kaka stvar nadkriljuje
drugo, in stoji pri komparativih  in drugih besedah primer¬
jalnega  pomena, n. pr.: ante, post, infra, supra, malo, praesto
itd. Dimidio, pede, multo, tanto, quanto, aliquanto, nihilo maior
za polovico, črevelj, mnogo večji; quo  ( quanto ) plura habe-
mus, eo {tanto)  ampliora cupimus  čim več — tem več;
alterd tanto plus  še enkrat (toliko) več; nihilo minus  ( setius )
(nič manje) vendar; paullo, multo ante, post , infra.

Hibernia dimidio minor est quam Britannia. Themistocles
fecit idem, quod viginti anms ante fecerat Coriolanus. Neque
ita multo post ad exercitum rediit. Uri sunt magnitudine paullo
infra elephantos. Multo praestat virtus dmitiTs.

Pripomnja. Tribus annTs ante (post)
tribus ante (post) annTs
tertio annO ante (post)
tertio ante (post) anno
triennio ante (post)

Ante (post) tertium annum . . . quam
tertium ante (post) annum . . . quam

tri leta prej (poznej)

l

/

tri leta prej (pozneje) ko.

250 3. Ablativus m o dr zaznamuje na vprašanje kako?  način

dejanja. Če abl. nima adjektivnega atributa pri sebi, se mora
rabiti s predlogom cum.

Epaminondas a iudicid capitis maxima discessit gloria.
Flumen Arar in Rhodanum Tnfluit incredibilT lenitate.  —

147

Fictas fabu/as c u m voluptate  legimus. Malo cum drgni¬
ta te  cadere quam cum ignominia  servire.

Pripomnja 1. Vendar stoji cum  tudi pred abl. v zvezi z adjektivnim
atributom, če je treba izraziti spremno okolnost ali posledico de¬
janja.  Hamilcar cum tanto flagitio domum redzre noluit. Proficzscere cum
summa rez pnblicae salate et cum tua perniciB.

Pripomnja 2. S cum  ne stoje nikdar: a)  samostalniki, značeči način:

( hoc ) modo, (hac) ratione  na (ta) način; consuetudine ; antzquo more  po starem
običaju; b)  besede, ki pomenijo mišljenje, namen, pogoj:  aequo animo
ravnodušno; hac merite, hoc consilio  s tem namenom; hac lege, condicione
s tem pogojem; c)  pri izrazih: ordine  po vrsti, ittre, merito  po pravici,
iniuria  po krivici, silentio  molče, času  slučajno, specie  (simulatione ) z izgo¬
vorom (na videz), vitio  napačno, (mea) sponte  radovoljno, vz  s silo (šiloma) itd.

Pripomnja 3. Včasi se izraža (na videz) način s p er  in akuz.: pet¬
nim  po sili, per dolum  po zvijači (zvijačno), per Tnsidias  iz zasede, per
fraudem  po goljufiji, per iocum  v šali. — Hostzlem in modum  (ne hostzlz
modo !) sovražno = hostzliter.

4. Orodnik zaznamuje kot abl. soc ia t Tv us  spremstvo,  251
toda le pri exercitus, copiae  in njih sinonimih, če imajo ad-
jektivni  atribut. Stoji tudi lahko cum.  Sicer se izraža združitev
(spremstvo) vedno s cum  in abl.

Dictator (cum) ingentT exercitu ab urbe profectus est. Hostes
ad Caesaris castra (cum) omnibus copiis contenderunt.  — Dio-
medon magno cum pondere auri Thebas venit. Egredere cum
importuna sceleratorum manu.

Cum  mora stati tudi pri vojaškem spremstvu brez  atri¬
buta, ali če je atribut določno število in pri mitto  in njega se¬
stavah. Caesar de tertia vigilia cum exercitu , cum legionibus
iribus e castris profectus est. Legatus cum expeditis cohortibus
praemissus est.

5. Abl. qualitatis  kot predikatnik gl. v §§ 213, 21i.

III. Ablativ kot lokal.

Locativus zaznamuje: 252

1. kraj  na vprašanje kje?, toda le pri locus  (navadno z
atributom) in vsakem krajevnem določilu s totus  (abl.  loči):
hoc loco  na tem mestu, sud točo  na pravem mestu, loco (se
tenere)  na svojem mestu (ostati), multTs locTs ; tota urbe  po (v)
vsem mestu, tota Roma.

Hamilcar tota Africa otium reddidit.

Pripomnja. Vendar stoji tudi pri locus  in totus  in'.  Caesar Hel-
vetios in eo loco, quO essent, adventum suum exspectare iussil. MithridatBs
uno die tota in Asia czves RomanOs necandos trucidandOsgue curSvit.

10 *

148

253

2. pot na vprašanje kod?  pri glagolih premikanja:
porta Collina egredi  skozi kolinska vrata; reda (sc. via), eadem
via  po ravni, isti poti, (ravnim, istim potem); utraque porta
eruptionem facere ; hoc, eodem itinere.

Via Appia proficiscor. Eumenes deviis itineribus mTlites diixit.

Dostavek.  Enako: terra marique  na kopnem in mokrem
= et man et terra ; marT vehi, terra iter facere-, hac  ( alia ) parte ;
dextra, sinistra, hac, illa, qua  na desni, na levi (strani), na tej,,
onej, kateri strani.

Pripomnja. V vseh drugih slučajih (izjeme gl. v§§ 255, 256) se izraža
krajevno določilo na vprašanje kje? z in  in abl.: in urbe, inAsia;  le liber r
scriptum, oratio, sermo, caput  stoje v abl. instr., kadar obravnava cela knjiga,
spis itd. kak predmet; v slovenščini se pa rabi tudi tukaj mestnik. De anu-
citia alio libro  (v drugi knjigi) dictum est.

Glagoli

pono', točo', colloco',
statuo 2 , constituo 2 ,

1  položiti,

2  postaviti, 3  postaviti se,

4  sesti (usesti se), 5  zabosti,

6  pritisniti, 7  vrezati (vsekati),
8 vdolbsti, 9  napisati

consisto 3  in cbnsido\
de figo 3 , imprimo 6 , incido 7 ,
insculpo 8  in TnscrTbo 9
imajo krajevno določilo (na vprašanje k j e?) z in  v ablativu,
njih slovenske prestave (na vprašanje kam?) z na (v)vaku-
zativu.

Ponamus omnem spem in virtute. Dux captivos in medio
statuit. lile in ara consedit. Acies in sinistra collis parte con-
sistit. In omnium animis deorum notionem impressit ipsa na¬
tura. Inscribo, incido, insculpo nomen in statua. Sicam in cor-
pore consulis defixit.

Pripomnja. Slično: aliquem in boms numerare  šteti med dobre (k do¬
brim), aliquid in turpissimis rebus habere  (ducere )  med najgrše reči šteti.

Nasprotno se vežejo

concurro'  in convenio',  1  sni h (skupaj vreti),

abdo 2 , cogo 3 , congrego 3  2  skriti, 3  zbrati

na vprašanje kam?,  njih prestave na vprašanje kje?

Tota Italia Romam convenit. Multitudo in forum concurrit.
Alcibiades in Thraciam  (v Traciji, v Tracijo) se abdidit;  toda:
abditus in tabernaculis! Caesar copias unum in locum coegit
(congregavit).

Pripomnja. Ibi  tja, ubi  kam, hic  sem pono  položim; eo  tam, quo  kje,
hac  tukaj convenistis  ste se sešli.

149

3. kot ablativus temporis  (časovni lokativ) čas, 254
in sicer:

a)  na vprašanje  kedaj? Sloveni se z gen., akuz. in s skloni
v zvezi s predlogi o, s, v, na, po, pri, za.

Qua nocte  (v noči) Alexander natus est, eadem Dianae
Ephesiae templum deflagravit. Plato uno et octogesimo
arino scrtbens est mortuus. Socrates supremo vitae die
multa de immortalitate animorum disseruit. Lgcurgi tempo-
ribus Homerus fuisse dicitur.

Pripomnja 1. Tako stoje: hoc tempore, die natali, die  po dnevi), vere
(na pomlad, pomladi), prima luce  (v prvem svitu), bello  (zlasti z atributom),
pace, suo tempore (ad tempus  za časa, o pravem času), patrum memoria
(ob času naših očetov), temporibus, aetate  (za), comitils  (za',volitev, ob volitvah).

Pripomnja 2. In  z abl. se rabi: in pace  v mirovnem stanju; in bello
v vojnem stanju, na vojnem polju; hoc in tempore  v tem stanju, in illo (eo,
tali) tempore;  pri brezatributnih izrazih dobe življenja: in pueritia  v deški
dobi, in iuventute, in senectute ; tako tudi: in praesentia  = in praesentl  za
sedaj (v trenutku); toda z atributom: prima iuventute  v nežni mladosti,
extrBma senectute.

b)  na vprašanje v kolikem času?

Agamemnon vix decem anms Cinam urbem cepit. Sa-
turm stella tnginta fere anms cursum conficit.

Pripomnja. V istem pomenu stoji: intra:  intra decem annos  (v 10
letih); in  (z abl.), zlasti v zvezi s prislovnimi števniki: bis in die  (dvakrat
na dan), ter in mense  (trikrat mesečno).

Posebnosti v skladu krajevnih določil.

I. Imena mest in manjših otokov stoje brez predloga: 255

1. na vprašanje kam? v akuzativu:  Romam  v Rim,
Carthaginem ;

2. na vprašanje odkod? v ablativu:  Roma  iz Rima,
Carthagine ;

3. na vprašanje kje?  singularia I. in II. deklinacije v geni¬
tivu (lokativu), vsa ostala imena v ablativu:  Romae  (iz Romat),

Deli (iz Delot); Athenls  v Atenah, Argis, Carthagine  v Kartagini,
Lacedaemone.

Delecti Delphos missl sunt. Ut Romae consules, sTc Car¬
thagine brni reges creabantur. Dionysius tgrannus SgracusTs ex-
pulsus est.

Pripomnja. Tudi imena večjih otokov  Sicilia, Sardinia, C ret a  itd.,
nadalje Chersonesus, Aegyptus  imajo včasi ta sklad. Miltiades dxxit se domum
Chersonesi habere.

150

256  Krajevna imena I. in II. deklinacije s totus, ipse  ali stalnim
atributom stoje na vprašanje kje? v ablativu  (včasi z in):
tota Alexandrea, (in) ipsa Samo, Alba Longa.

257  Apozitivni atributi urbs, oppidum, municipium, colonia
stoje s predlogom:

1. brez atributa  pred lastnim imenom, ki ima sklon
apozitivnega atributa (= apelativa) tudi na vprašanje kje?: in
urbem Romam, ex urbe Roma, in urbe Roma;

2. z atributom  za mestnim imenom: Romam, in urbem
Ttaliae; Roma, ex clara urbe; Romae, in urbe Italiae.  Vendar
na vprašanje kje? tudi: Romae, dara urbe.

258  a  d  pri mestnih imenih pomeni: proti  (k), pri,  (v zvezi z usque)  tj a
d o: iter dingo ad Romam  napotim se proti Rimu; a d Romam  ( pugno)  pri
(blizu), usque ad Numantiam ; ab  znači: od, izpred:  Caesar a Gergovia
discessit.  Vselej: longe (prope) a Canms abesse, distare.

259  II. Kakor mestna imena se skladajo domus, rus, humus;
domum  domov, rus  na deželo (kmete); domo  z doma, rure  z de¬
žele (s kmetov), [humo  (pesniški) od tal]; domi  doma, ruri  na
deželi (kmetih), humi  na tleh (na tla sternere).

Pripomnja 1. Domos  (domov) se rabi pri množinskem subjektu (po¬
sestniku). Gallr abeunt domOs.

Pripomnja 2. Domo, domum (domos), domi  dobivajo lahko posesivne
atribute: domum meam, Caesaris ; domos suSs discedunt  vsak na svoj dom,
do mi meae  (pri meni doma, v moji hiši), Caesaris.

Pripomnja 3. Lokativi so: vesperi  (na večer), domi bellu/ne  = do mi
militiaegue = et domi et mrlitiae  o miru in vojski (doma in na vojski).

Skladne posebnosti pridevnikov in zaimkov.

I. Pridevnik.

260  Pridevniki (participi) se rabijo substantivno v moškem
spolu:

1. plurala, da se zaznamuje cela vrsta ljudi; v slov. rabimo
samostalnike ali (redko) pridevnike (participe): bom  rodoljubi,
mali  zlobneži (zlobni), dTvites  bogataši, nobiles  plemiči, dodi
učenjaki;

2. singulara navadno le v odvisnih sklonih, zlasti v gen.
pri esse  (gl. § 215).

Maximum est in amidtia superiorem parem esse Tnferion.
Qui distingues artificem ab Tnscio? Sapientis est.

V nom. sing. je adjektiv redno atribut k vir, homo: homo
dodus  učenjak, homo vere dodus — homo dodissimus  velik,

151

pravi učenjak, vir fortis  junak; Romanus  Rimljan (le kolektivno),
homo {vir) Romanus; nemo Thebanus  noben Tebanec.

Neutrum  sin  g. izraža kot samostalnik abstrakten pojem:
venim  resnica, bonum  dobro, malum  zlo, aliguid novi  neka
novost, sine dubio  brez dvojbe, in puhlico  v javnosti (javno);
neutrum plur.  zaznamuje (vnom. in akuz.) več stvari  (ene
vrste): utilia  koristne stvari (koristno), futura  bodočnost, prae-
terita  preteklost.

Omnia praeclara rara. Audi multa, loquere pauca! Omnia
mea mecum porto.

Pripomnja 1. Včasi se rabi mesto plurala srednjega spola res  z atri-,
butom, kar je potrebno v odvisnih sklonih (razen akuz.), pri duo  tudi v nom.,
da se odstrani nejasnost glede spola: res secundae  sreča, res adversae  ne¬
sreča, rerum futurarum scientia, duae res  dvoje. — Vendar: parva rnagnls
(ker ni dvoma o spolu) conferre.

Pripomnja 2. Substantivirani adjektivi in participi moškega spola do¬
bivajo kot atribute le zaimke in števnike, participi srednjega spola se pa
določujejo z adverbi ali (redkejše) z adjektivi: omnes (illr ) sapientes, multa
(haec) memorabilia, bene (bonum) factum, praeclarB (praeclara) facta, male
(malum) dictum, sapienter responsa.

Komparativ  se rabi včasi brez izrečne primere (com- 261
parativus absolutus);  sloveni se s: pre-, precej, neko¬
liko, nekaj, dosti in pozitivom.

Themistocles llberius vTvebat  (presvobodno je živel). Se-
nectus est natura loquacior  (precej blebetava = bolj kakor druge
dobe življenja).

Pripomnja. Nekatere pozitive slovenimo včasi s pre in pozitivom: pro
multitudine hominum angustos  (preozke) fmes habere ; sBrO  (prepozno) pro-
ficiscl,  zlasti longum est, difficile est  bilo bi predolgo, pretežko (gl. § 281, 1.).

Ako se primerjata dve lastnosti istega predmeta, stojita
oba adjektiva (adverba) v komparativu,  ali se pa stavi pred
pozitiv prvega magis  (bolj), drugi je v pozitivu kakor v slov.

Asia ditiores quam fortidres  (bolj bogate, bogatejše kakor
hrabre)  faciebat exercitus. Acrius quam fortius dimicat — Magis
acriter quam fortiter dimicat. Magis doctus quam sapiens. De-
mosthenes magis parate quam audacter ad dlcendum veniebat.

Kadar se primerjata dva predmeta, stoji v lat. komparativ,
tudi če je v slov. pozitiv ali superlativ: Phrggia maior, minor
velika, mala Frigija; Asia minor  mala Azija. Gallia citerior
tostranska Galija.

Prion  (prvemu, najprej) Remo augurium venit.

152

262  Sup erlativ včasi ne naznanja lastnosti v najvišji meri,
nego le jako visoko stopinjo (superlativus el a ti vu s ali
absolutus); sloveni se z: jako, prav, vrlo, zelo, kaj,
pre-, vele-, silno in pozitivom.

Plurimae  (premnoga) urbes. Gratissimae mihi tuae iTtterae
fuerunt.

Pripomnja. Superlativ se krepi z: longe  (kar), unu s (o mn i um),
vel, quam (quam possum). Eloquentia res est longe difficillima  (kar
najtežja). Quam  ( vel) maxime  čim (kar) najbolj. Caesar quam maximas  ( po -
tuit) copias coegit  (čim največjo vojsko). Miltiades et gloria maiOrum et sua
modestia unus omnium maxime florebat  (izmed vseh kar najbolj).

ti

II. Zaimek.

263  Osebni in svojilni zaimki (gl. §§ 82, 84).

Cesto rabi Latinec iz skromnosti v prvi osebi plural mesto
singulara (pluralis modestiae, navadno maiestaticus);
Librum acl te de senectute misimus. Catonis sermo explicabit
nostram  (moje) sententiam.

264  Refleksivni, posesivno povratni zaimek (gl.§§83,85).

SuT, šibi, se  in suus ( 3) se odnašajo:

1. na osebo ali stvar istega stavka (direktni refleksiv),
in sicer:

a)  na osebek. Sapiens omnia sua secum portat.

Pripomnja. Če je direktni refleksiv odvisen od participa, gerundija,

glagolnika ali infinitiva, se sloveni z osebnim,  oziroma svojilnim za¬
imkom tretje osebe,  izvzemsi na infinitivov subjekt nanašajoči se re¬
fleksiv, ki se prevaja z refleksivom. Homo placabilis iniurias šibi  (njemu)
illatas Tgnoscit. Senatu r populus ipse regendt suz  (vladati ga) potestatem
tradidit. Amzcus tua suT  (na njega) recordatione delectatur. Caesar civitatem
Izberam servzre šibi  (njemu) coegit. Homerum Colophonii cTvem esse dtcunt
suum  (njihov). — Toda: Animus sentit se sua  (od svoje), non aliena vz
moverT.

b)  na dativ ali akuzativ (= psihologični subjekt, gl. § 180,

prip.).

Špes omnis constitit Datami in se locique natura. Cui

exploratum est  (quis scit) se ad vesperum victurum esse ?

Iustitiam propter sese  (zaradi nje same) colimus.

Pripomnja. Suus  = (n j eg o v) las t en se stavi brez ozira na odnos.
Hannibalem suT cives e czvitate BiecBrunt. lustitia suum cuique  (svoje = kar
mu gre = njegovo lastnino) tribuit.

2. na subjekt glavnega (nadrednega) stavka v za-
visnih stavkih, ki izrekajo v konjunktivu namero (željo, zahtevo),

153

misel ali vprašanje subjekta nadrednega stavka (indirektni
refleksiv). Slovenščina ne pozna tega refleksiva. Iz indirektnega
refleksiva nastane v neodvisnosti (direktnem govoru) osebni,
oz. posesivni zaimek prve osebe. Ubil orabant, ut šibi  (njim!)
Caesar auxilium ferret  (nez.: n ob is feras). Themistocles guietem
capere nori poterat, quod  (češ da) se  (ga) Miltiadis tropaea
suscitarent  ( . . . non possum, quod me .. . suscitant). Orator
pervestigat, gnid suT  (njegovi) clves cogitent  (quid cogitant
mel clves?).

Pripomnja 1. Indirektni refleksiv stoji torej v finalnih stavkih, stavkih
indirektnega govora (notranje zavisnih stavkih, gl. 299) in zavisnih vprašanjih.

Pripomnja 2. V istem stavku utegneta stati dva refleksiva, od katerih
se odnaša eden na stavkov, drugi na infinitivov subjekt. Ariovistus ait ne-
minem secum (— cum Ariovisto) sine sua pernicie  (nikdo z njim brez svoje
pogube) contendisse.  — V notranje zavisnih stavkih stoji lahko poleg indi¬
rektnega refleksiva tudi še direktni. Romani per legatos a Prusia rege pe-
tiverunt, ne inimicissimum suum  (indir. r.) secum  (dir. r.) haberet sibique
(indir. r.) traderet.

Pripomnja 3. Kadar se je bati nejasnosti, se jemlje bolje mesto indir.
refleksiva ipse. Caesar Pompeium admonuit. ne ipsi diffideret.  — Potrebno
je to, če se hoče izraziti n o m. indir. refleksiva. Ariovistus respondit : si
ipse  populo Romano non praescriberet, non oportere se ab eo impedzrT.

Dostavek. Vzajemnost (recipročnost), t. j. dejanje, ki izhaja
od več osebkov in prehaja od vsakega na vse druge, se izraža:

1. z inter nos, inter vos, inter se, inter ipsos,  v slov. za
vse osebe: med seboj;  slov. refleksivni dat. in akuz. se ne
latinita. Cohortamur inter nos  opominjamo se med seboj. PuerT
inter se obtrectant  si med seboj nasprotujejo. — Toda: feras
inter se natura conciliat  (različnost subjekta in objekta!)

2.  s ponavljanjem subjekta v zavisnem sklonu. Manus
manum tavat. Clves civibus prodesse oportet. Alter alterum
complexT sumus  objela sva se. Mllites alius alium hortantur.
Alteri alteros accusant  (ena stranka drugo).

Kazalni zaimki  (gl. § 86).

1. hi c  kaže na to, kar je govorniku najbližje; često je
enak posesivu I. os. meus, noster; haec urbs  naše mesto, hae
manus  moje roke; haec locutus sum  to = naslednje. Hic
tukaj (pri meni). — Včasi je z meus  ( noster)  združen. Noster
hTc Magnus cum virtute fortunam aequavit.

2.  iste  kaže na to, kar se odnaša na drugo osebo; često
tiius, vester; ista urbs  vaše mesto, iste tuus liber. Istic

tam (pri tebi).

265

154

3. ille  je kazalni zaimek tretje osebe; ille eius liber  ona
njegova knjiga, tempora illa  oni (tedanji) časi. — lllic  tam
(pri njem).

Pripomnja 1. Ille  zaznamuje cesto kakor oni v slov. kaj slavnega
ali zloglasnega, znanega;  v tem pomenu stoji redno za substantivom.
Socrates ille  oni znani (slavni) Sokrat; Medea illa; praeclarum illud Solonis
oni krasni izrek Solonov.

Kakor hic, istic, illic  se rabijo tudi hinc, istinc, illinc;
huc, istuc, illuc.

Glede drugih je pomniti:

266 1 . is  pomeni (gl. § 88, prip.):

a)  ta, oni, tak (šen), tisti  pridevno in v zvezi s qiu
(korelativni is)  ali ut.

Ad eas res conficiendas Orgetorlx deligitur. Praesta
te eum, quT mihi a teneris ungiiiculTs es cognitus. Nori is
sum, ut mea me maxime delectent.

b)  samostalno rabljen ta, on, zaznamujoč malo prej ome¬
njeno stvar; eius, edrum, earum  se sloveni kot podreden
atribut navadno s posesivnim zaimkom tretje osebe:
njegov  (njen), njihov,  včasi tudi z osebnim njega
(nje), njih.

Helvetii fere cotidiams proeliis cum Germams con-
tendunt, cum aut suis fmibus eos  (jih) prohibent aut ipsi
in eorum fmibus  (v njihovem, njih ozemlju) bellum gerunt.

Pripomnja 1. Korelativni is  se cesto izpušča, zlasti če je v sklonu
oziralnega zaimka. Maximum ornamentum amTcitiae tollit, qui ex ea tollit
verBcundiam.  — Enako se lahko izpusti v priredno zloženem in skrčenem
stavku pronominalni objekt (kakor v slov.), če je z odnosnico v istem
sklonu. Ignavia corpus hehetat, labor flrmat (id). Virtus conciliat amzcitias
et cOnservat (easgue cOnservat).

Pripomnja 2. Et is, isque, atque is, et hic quidem, sed is,  negativno
neque is, nec is  se sloveni: i n t o (ne), in sicer  (ne), i n p a (ne), če se pri-
devlje dodatno substantivu atribut ali pojasnilo. Unam rem explicabo eam-
que maximam. Erant in Torquato plurimae lltterae nec eae vulgares.  Če se
in to (ne) nanaša na infinitiv ali vsebino stavka, se stavi neutrum. Nego-
tium magnum est navigare atque id mense QumtTlX.

2. Tdem  (ta) isti, ravnotisti;  često pridevlje eni osebi
ali stvari še drugo lastnost; prevaja se s tudi, obenem,  (v
nasprotju) vendar;  za zavisne sklone se ima še pridejati
osebni zaimek.

Cicero fuit orator idemgue  philosophus. MultT,
qui vulnera  fortiter tulerunt, eidem  (vendar) dolorem
morbi  ferre non p o s s u nt. Senectutem ut adipiscantur omnes
optant, eandem  (vendar jo, vendar o njej) accusant adeptam.

Idemque (et Tdem)  in to, in sicer: res obscurae eaedemque
non necessariae.

Pripomnja. Če se prideva različnim osebam ali stvarem ista ali slična
lastnost, se latini tudi  z item  (ipse, quoque). D ar e us, cum suOs caedi
videret, item mori volu  it.

3. ipse  sam (in ne drugi) naznanja nasprotje;  sloveni
se tudi: sam od sebe  (na sebi), že, celo, ravno  (prav).

Me ipse consolor. Valvae se ipsae aperuerunt. Senectus ipsa
(sama na sebi) morbus est. Ipsa  (že) spes inopiam sustentat.
Triginta ipsT dies  ravno 30 dni, nune ipsum  ravno (prav) zdaj,
tlim ipsum.  — Kadar ipse  določuje pronomen, se mu zapostavlja.
Nosce te ipsum; de te ipso, nos ipsos, hoc ipso die  — hodie
ipsum  (ravno danes). Per me (te, se, nos, vos) ipse  ( ipsi ) sam(i)
zase,  sam(i) po sebi. Virtus per se ipsa placet. Per nos ipsi
bellum gerimus.

Pripomnja. Ipse  stoji pri posesivnem zaimku v gen., če nista lastnik
in subjekt taista oseba, sicer pa v n o m. Nostra ipsorum opera vicistis;  toda:
vestra ipsi virtute vicistis.

Oziralni zaimek  qui, quae, quod  stoji cesto v začetku 267
glavnih stavkov mesto demonstrativa is  s prirednim veznikom:
relativna zveza; qui=et  is, is vero  ( autem, enim, igitur);  k
takemu relativu smeta pristopiti le veznika tamen  in quidem.

Res loquitur ipsa, iudices; quae  (in ta) semper valet plu-
rimum. Nihil est amabilius virtute; quam sequere, quaeso.
Patria omnium nostrum mater est; pro qua quis dubitet mortem
oppetere? Cimon decem annorum exsilio multatus est. Ciiius
(= et eius) faeti celerius Athenienses quam ipsum paenituit.

Tako zlasti: quare, quamobrem, qua de causa, quo faeto
(potem), quo  (quibus rebus faetum est, ut. . .) vsled tega (in tako).

Redko se nahaja relativna zveza v stranskih stavkih, naj-
češče jo imajo stavki s cum  in kondicionalni stavki. Quae cum
ita sint  ker je to tako (pri teh okoliščinah, po tem takem). Quae
si faceremus, rede a vobis vituperaremur. Quod si  če (torej,
že, pa).

Pripomnja. Slično: qualis = et tališ; ubi  = et ibi, ibi autem; unde  =
et inde.

156

268  Odnosnica se stavi cesto v relativni stavek in se zlaga z
relativom, in sicer:

1. če stoji relativni stavek pred nadrednim (glavnim), kakor
včasi v slovenščini. Qaam quisque norit artem, in hac se exer-
ceat  (= in hac arte, quam). Ad quas artes aptissimi erimus, in
iis elaborabimus.

2. če je odnosnica apozicija. A Campams Cumae, quam
Graeci tum urbem tenebant  (mesto: urbs, quam Graeci tum
tenebant), capiuntur  Kume, mesto, ki ; ali: mesto Kume, ki
so . . . Firmi et constantes amici deligendT sunt, cuius generis
(mesto: genus, cuius ) est magna penuria. Aetna, quT mons
gora Etna, ki.

Pripomnja. Tudi superlativ kot odnosnica ali atribut odnosnice se
premešča v relativni stavek. Themistocles de servis suTs, quem habuit fidelis-
simum, ad regem mršit  (najzvestejšega, ki ga je imel). Volsci civitatem, quam
habebant optimam, perdiderunt.

3. če se pro  z ablativom opiše z relativnim stavkom. Pro
tua prudentia omnia perspicies  po (vsled), pri svoji razumnosti;
== quae tua est prudentia  (kakoršna je tvoja raz.) ali qua es
prudentia  (kakor si razborit človek), omnia perspicies. Qua mol-
litia sum aninu ac lenitate , nunguam illius lacrimls restitT.

269  Če je od relativnega stavka zavisen stavek, ki vsebuje
demonstrativ, odnašajoč se na relativ nadrednega (relativnega)
stavka, stopi relativ (ev. izgubivši prepozicijo) v sklon demon-
strativa, ki izpade (atrakcija ali asimilacija relativa).
Admiramur Alexandrum , cui sT {qui, si et) vita longior con-
tigisset, totum orbem terrarum subegisset  (ki bi bil podjarmil,
ko bi mu . . .). Nihil est amabilius virtute, quam  si  ( quae , si
eam) sequeris, te beatum reddet. Assentior Platom, quem  tu
quanti  (de qud, quantT eum) facias scio  (o katerem vem, kako
ga ...).  Orpheus, quem  Aristoteles nunquam fuisse docet  ( de
quo A. docet eum n.  /., ki ga ni nikdar bilo, kakor svedoči A.,
ki ga po s v e d o č b i A. ni nikdar bilo). Socrates, quo sapien-
tiorem terra tulit neminem {de quo s. t. t. n. quam eum  = de
quo neminem terra tulit eo sapientiorem  največji modrijan, ki...)
Id bonum est, quo quT potitur beatus est  ( quo, quT eo ...  česar
posestnik...).  Ea tulisti, quae nemo est qum effugere cupiat
(de quibus .. . qum ea  čemur želi vsak uteči). Raptim quibus
quisque poterat elatis  (= iis, quae quisque poterat, e ...).

157

V prirednih relativnih stavkih se drugi relativ lahko na¬
domešča z is,  ki pa v nom. in akuz. ni potreben. Caveto eum,
qm absentes rodit anucos eique  (= et cui) omnes boni odiosi
sunt.

Nedoločni zaimki.  270

1. quis, quid, aliquis, quispiam, quisquam, ullus  gl. § 93,1—5.

2. quidam  (gl. § 93, 6) zaznamuje v zvezi z adjektivi
visoko stopnjo lastnosti ter se sloveni: res(nično), zelo, čisto:
novum quoddam genus dicendi. Mithridates mira guadam me-
moria fuit.  V zvezi s tamquam, quasi, velut  blaži upo¬
rabljene izraze ter se prevaja: tako rekoč, nekak. Eloquentia
est constitutae civitatis quasi aliimna quaedam.

3. quisque  vsak (p oseb  e) se naslanja na naglašene be¬
sede ter stoji zlasti:

a)  za refleksivi suT, šibi, se  in suus  (3). Šibi quisque
proximus est. Suae quisque fortunae faber. Suum cuique.

b)  za relativi, vprašalnimi adverbi in zaimki, za
ut, ubi.  Quam quisque no rit artem, in hac se exerceat
vsak naj se uri ... Ut qnisque me viderat, narrabat. Magm
interest, quos quisque audiat cotidie domT. Unde et qnando
quisque venerit?

c)  za superlativi,  pri moškem spolu le v sing., pri srednjem
in pluralibus tantum tudi v plur. Optimus quisque  vsak
dobri, vsi (sami) dobri, najboljši. Altissima quaeque flumina
vse globoke (najgloblje) reke. Tuae lltterae longissimae
quaeque gratissimae sunt  (čim daljše...  tem prijetnejše).

Pripomnja. Čim učenejši je kdo, tem skromnejši je = quO quis est
doctior, eo est modestior = ut quisque est doctissimus, ita est modestissinms
ali doctissimus quisque est modestissimus.  — Optimum quidque rarissimum
est  najboljše je vselej  najredkejše (vse dobro je redko).

d)  za v r s t i 1 n i m i š t e v n i k i. Primus quisque  vsi prvi; qumto
quoque anno  vsako peto leto; primo quoque tempore  čim
prej, tem bolje.

B.  Glagol (verbum) v stavku.

Glagolni položaj.

L Tvorni položaj, aktiv. 271

Aktiv zaznamuje često dejanje, ki je vrši subjekt po drugem
(vzročni aktiv, actTvum causativum). Dareus pontem fecit in

158

Istro flumine  (je dal napraviti). Cimo n complures pauperes
mortuos sud sumptu extulit.

Nekateri glagoli imajo v aktivu poleg tranzitivnega tudi
intranzitiven pomen (prim.: udariti, pihati, riniti, briti itd.), n. pr.:
abstinere  zadržati, zadržati se
differre  odlagati, razlikovati se
tenere  držati, trajati ( imber )
remittere  odpustiti, popuščati ( frTgus).

Pripomnja. Pri drugih se navadni objekt cesto opusti: appello (navem),
solvO (ancoram), moveo  ( castra ).

II. Trpni položaj, pasiv.

272  Latinski pasiv se sloveni (prim. § 112 ‘) najbolje z aktivom,
n. pr.: seduli discipulT a magistro laudantur  pridne učence
učitelj hvali. Vendar tudi: Pridni učenci-se hvalijo (so hvaljeni)
od učitelja. Ce je pasiv brez delujoče osebe ali stvari, se slo¬
veni najčešče refleksivno: tempora mutantur;  zelo redko (le pri
osebnih subjektih) z glagolom dati  in refleksivnim inf.: deter-
reor  dam se odvrniti, exoror  dam se preprositi.

Pripomnja 1. O fio, pereo, ve ne 6  gl. § 118.

Pripomnja 2. Zastran pasivnega pomena participov pf. nekaterih depon.
gl- § 115.

Pripomnja 3. O de sit us sum  gl. § 135, 2 prip., o coeptus  sum
§ 151, prip.

Pripomnja 4. Pri deponentnikih se pasiv ali opisuje (izvzemši seveda
gerundiv) ali pa nadomešča s pasivom aktivnih glagolov enakega pomena:
utor  — adhibeor, usul sum; admTror  —admlratlom sum, admiratione afficior,
admirationem habeo; fruor  — percipior; aggredior  — petor itd ;  slično: odi
— odio sum, in odio sum.

273  Dost a vek:  Srednji položaj, medium,  izražajo v sloven¬
ščini glagoli s povratnim zaimkom. Latinijo se povratni glagoli
s pasivom, če dejanja ne povzročuje subjekt, nego kdo drug.
Diligo me  ljubim se (sam), diligitis vos  ljubite se (sami); diligor
ljubim se (= ljubijo me drugi),  diligimim  ljubite se (= od
drugih  ste ljubljeni).

Pripomnja. Nekateri povratni glagoli se latinijo z aktivom, drugi z
deponentniki: gaudeo  veselim se, rideo  smejem se, timeo, metuo  bojim se,
pugno  borim se; admiror  čudim se, adversor  protivim se, laetor  veselim
se, moror  mudim se, glorior  baham se, misereor  usmilim se, collabor
zgrudim s e, potior  polastim s e itd.

159

O časih.

Dejanje ali stanje je glede časa sedanje, preteklo ali 274
prihodnje, po svojem  trajanju trajajoče ali dovršeno.

Trajajoče (nedovršeno) dejanje zaznamujejo oblike sedanji-
kovega debla: prezent, imperfekt, futur I. Dovršeno dejanje
izražajo oblike perfektovega debla: perfekt, plusquamperfekt.
futur II.

I. Prezent znači kakor v slovenščini: 275

1. dejanje ali stanje, ki se godi v hipu, ko govorimo, ali
takšno, ki je vse čase v veljavi.

Scribo epistulam. Qualis artifex pereo! Virtus sola homines
beatos reddit. Verba movent, exempla trahunt.

2. v živahnem pripovedovanju že preteklo dejanje ali stanje
(pripovedni sedanjik,  praesens historicum).

Conon Lacedaemonids apud Cnidum adortus magno proelio
fugat, multas naves capit, complures deprimit. Hostes posterd
die castra movent. Idem facit Caesar equitatumque omnem
praemittit.

II. Imperfekt (trajnominuli čas) zaznamuje v preteklosti 276
trajajoče ali ponavljajoče se dejanje; sloveni se s perfektom
nedovršnikov.

Rabi se zlasti v izraz: 1. preteklih dejanj (običajev, navad),
ki so se ponavljala; 2. stranskega dejanja, ki preteklo glavno
spremlja; 3. trajnega stanja v preteklosti, posebno popisov in
opisov krajev, značajev, bojev itd.

ki .Ut Romae consules, sic Carthagine quotanms bim
reges creabantur. Atticus mendacium neque dicebat neque pati
poterat. —  Če so besedice kakor diu, semper, saepe, plerumque
v stavku, se rabi tudi lahko perfekt. Semper Cimonem pedisequl
eum nummTs secutT sunt.

k 2. Cimon celeriter ad prmcipatum pervenit. Habebat enim
satis eloquentiae. Haec scribebam, cum anucus venit.

k 3. Pausanias non moreš patrios solum, sed etiam cultum
mutavit. Apparatu regio utebatur, satellites subsequebantur, epu-
tabatur more Persarum, aditum petentibus non dabat, superbe
respondebat, crudeliter imperabat , Spartam redire nolebat.

Pripomnja 1. Imperfekt izraža včasi začeto ali poskušeno dejanje (im-
perfecturn de conatu). Consul anirnos mtlitum leniebat  (je skušal, hotel
P-) — Tako se rabi tudi prezent (praesens de cOnatu). Stulttdum vltant
vitia, in contraria curruht.

160

Pripomnja 2. Kadar se posebno živahno pripoveduje, stoji mesto indi-
kativa impf. v glavnih stavkih cesto inf. prež. ( infTnitrvus historicus).
Interim cotidie Caesar Aeduos frumentum, quod essent puhlice polliciti, fla-
gitare. Diem ex die ducere Aedui; conferrT, comportan, adesse dicere. —
Zelo redek je tak inf. v odvisnih stavkih. lam dies consumptus erat, cum
tamen barbari nihil remittere atque noctem pro se rali acrius mstare.

277 III. Perfekt zaznamuje:

1. v sedanjiku dovršeno dejanje ali stanje (perf ectum
praesens, logicum  ali absolutum).  Sloveni se s perfektom
dovršnikov; kadar naj se poudarja nastalo stanje, se rabijo
primerni sedanjiki. Veni ad te  prišel sem k tebi, pri tebi sem;
constitT  postavil sem se, stojim; consedi  usedel sem se, sedim;
mi hi persuasT  prepričal sem se, prepričan sem; naslednje štiri
slovenimo navadno s sedanjikom: memini  spominjam se (pom¬
nim), novi  poznam, odi  sovražim, consuevi  ( assuevi ) navado
imam (navajen sem).

Fuimus Troes, fuit Ilion! Rede fecisti  prav si storil, prav
je. — Navis armata est  ladja je opremljena. K takim pasivom
se tvorijo potem časi z: eram , fuT, fueram,  če je treba izraziti
preteklo  stanje. Bis post Numae regnum Ianus clausus fuit.

Pripomnja. O habeo, teneo  s ptcp. pf. pas. gl. § 204, i.

2. dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo, izvršilo
ali nastopilo, brez ozira na drugo dejanje ali stanje ( p er -
fectum historicum ); slov. rabi prež. dovršnikov ali pf.

Vem, vidi, vici. Regulus in senatum venit, mandata ex-
posuit. Miltiades Cheronnesum reliquit ac rursus Athenas de-
migravit. Graeci Trdiam decem annos obsessam tenuerunt. Duo-
deguadraginta annos Diongsius Sgracusis regnavit.

Pripomnja. Historijski perfekt se rabi tudi v izrekih in prislovicah,
ki veljajo, v preteklosti  izgovorjene, za 'vse čase (gnomski perfekt). Li¬
bido ulcTscendl plerumque magnas cmitates pessumdedit  (uniči). Avaritia
pecuniae studium habet, quam nemo sapiens concupivit.

278 IV. 1. Pluskvamperfektprezentovskih perfektov ima pomen
imperfekta ter zaznamuje za preteklost dovršeno dejanje in iz
njega izvirajoče stanje (plpf. logicum).  Veneram ad te  bil
sem pri tebi; noveram = sciebam, constiteram  stal sem, con-
sideram  sedel sem, memineram  spominjal sem se itd.

Apud Ubios leviš armaturae peclites inter equites proelian
consuerant  (= solebant).

161

2. Navadno — zlasti v zavisnih stavkih — zaznamuje
plpf. preddobnost, t. j. preteklo dejanje, ki se je pred drugim
preteklim dovršilo {plpf. historicum ).

Pausartias eodem točo sepultus est, ubi vitam posuerat
(je umrl, je bil umrl). Manlius Torquatus filium suum, quod is
contra imperium pugnaverat, necarT iussit.

Pripomnja. Historijski plpf. se sloveni redno z do vršni  ki  pf. ali plpf.

V. Futur I. naznanja bodoče dejanje. Sloveni se z do- 279
vršniki v sedanjikovi ali nedovršniki v prihodnjikovi obliki.

Omnes moriemur. Naturam si sequemur ducem, nunquam
aberrabimus.

Pripomnja 1. Kakor v slovenščini izraža druga oseba futura včasi po¬
velje ali prepoved. Tu non cessabis et ea, quae habBs instituta, perficies.

Pripomnja 2. V pismih rabi pisec cesto tiste čase, v kojih bi naslov¬
ljenec (adresat) pripovedoval razodete mu dogodke ali namene, namreč: im-
perfekt za slov. prezent, plpf. za pf., impf. opisne konjugacije za futur; včeraj
= przdie,  danes = eo die,  jutri = postrzdie; nune  in adhuc  ostaja. Nihil
habebam, quod scrlberem  (nimam pisati); neque enim novi quidquam audi-
eram  (nisem slišal) et ad tuas omnes epistulas rescrlpseram przdie. Eo die,
quO haec scribebam, apud Pomponium cenaturus eram  (bodem obedoval). —
Vendar vselej: Si vales, bene est, ego valeo; maximx te semper et fecz et
facio.

VI. Futur II. ( futurum e.vactum)  znači dovršeno dejanje 280
v prihodnosti. Prevaja se s futurom. Novero  vedel bodem; con-
stitero  stal bodem, consedero  sedel bom, scripsero  napisal bom.

Navadno stoji futur II. relativno, t. j. z ozirom na čas nad¬
rednega stavka, izražajoč (stransko) prihodnje dejanje, ki bo že
končano, ko se prične drugo (glavno). V nadrednem stavku je
futur I. ali kak izraz futurnega pomena (imper., volo, oportet  itd.).

Relativni futur II. se sloveni s prež. ali fut. dovršnikov
Ubi ad te venerd, rem tibi expdnam. Difficile est amicitiam ma-
nere (~ vix manebit), si a virtute defeceris. QuT timere desi-
eririt, odisse incipient. Quidquid acciderit, fortiter nobis fe-
reiulum est  ( feramus ). Noti imperare, antequam didiceris
oboedire.

Pripomnja 1. Tudi v nadrednem stavku stoji fut. II., če je njegovo
dejanje v istem hipu dovršeno kakor stransko. Qul AntOnium oppresserit,
is bellum periculosissimum confecerit.

Pripomnja 2. Fut. II. zaznamuje včasi, da bo dejanje gotovo nastopilo.

Ego certe meum ret publicae atque imperator z officium praestiterO. Hlsce de
rebus alias vzdero  ( vzderimus).

Ur. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. **

O naklonih.

Indikativ.

Kakor v slovenščini se rabi indikativ, kadar se — trdilno
ali nikalno — določno in brezpogojno pripoveduje ali direktno
nedvomno vprašuje.

Virtus manet, dlvitiae pereunt. Non omnes possumus omnia.
Quis Romam condidit?

Vendar se sloveni navadno s pogojnikom indikativ:

1. pri izrazih možnosti in potrebnosti: possum,
debeo, necesse est, oportet,  est  z gerundivom.

Indikativ prež. se sloveni s pogojnikom sedanjega, indi¬
kativ preteritov (plpf. je jako redek) s pogojnikom preteklega
časa.

Quos tueri clebes  (bi moral), deseris. Aliam viam te ing redi
oportet , necesse est  (moraš, imel bi, moral bi). Animadvertendum
est diligentius, guae natura rerum sit. Necesse erat bellum ant
non suscipT ant fortiter gen  = a ut non suscipiendum fuit  (bi
se ne bila smela začeti) bellum aut fortiter gerendum.

Enako se prevajajo često: convenit, decet  spodobilo bi se;
aequum, par, iustum, fas est  bilo bi prav; melius, utilius est
bolje bi bilo; difficile est  (pre)težko bi bilo; longum est  pre¬
obširno (predolgo) bi bilo itd.

Longum est omnia enumerare. Certe optabilius fuit Milom
dare iugulum P. Clodio. Optimum quidem fuerat  (bilo bi naj¬
bolje bilo) paucTs contentum esse.

2. pri glagolih misliti, verjeti  z nikalnico: quis nescit
kdo bi ne vedel; nunquam putavT  (putaram ) nikdar bi ne bil
mislil, verjel; non arbitrabar.

3. pri paene, prope  (neklas.) (skoraj, kmalu, malo da
ne), toda le indikativ pf.: paene dixt, paene oblTtus sum  skoraj
bi bil pozabil, malo da nisem pozabil.

Pons sublicius iter paene hostibus dedit.

Dostavek.  Dopustni (želelni) ali velel ni naklon nam rabi
za indikativ (v stranskih stavkih):

1. pri podvojenih  ali s — cumque  sestavljenih rela¬
tivnih zaimkih in veznikih:  quisquis, quidquid, quotquot,
utut, quamquam, quTcumque, ubi- (ut-, quoties-) cumque. Utut
est, utcumque est, quoquo modo se res habet  bodisi (naj si bode)
kakorkoli.

163

Haec qualiacumque erant  (naj si je bilo to kakoršnokoli),
reticenda non fuerunt. Quidquid agis  (delaj, naj delaš karkoli,
karkoli delaš), prudenter agas. Quidquid id est, timeo Danaos
et dona ferentes.

2. pri sTve — sive  (seu — seu)  bodisi da (naj si)

— bodisi da (naj si, ali,  ali  da).

Sive času haec inciderunt sive necessitate, bono animo
estote! Homines nobiles, seu rede seu perperam faciunt  (naj de¬
lajo prav ali ne), in utroque excellunt.

Pripomnja. Bodisi da (= bodisi ker) sive quod (quia).

Konjunktiv.

Konjunktiv izraža namero (željo, zahtevo), tujo, nedoločno 282
ali pogojno trditev (misel) ter dvomno vprašanje.

Rabi se v samostalnih in zavisnih stavkih. Po pomenu de¬
janja ali stanja je konjunktiv:

I. coniunctivus hortativus v prvi  osebi plur. prež., iz¬
ražajoč poziv;  nikalnica je: ne; in ne n ene. Amemus patriam
ljubimo domovino! Ne difficilia optemus! Ne timeamus mortem
neve fugiamus!

Pripomnja. Con. hort. krepi cesto: a g e. Age nune consTderBmus!

V drugi in tretji  osebi nadomešča kot coniunctivus
i u s s i v u s imperativ, in sicer:

1. v 2. osebi sing. prež.,  kadar je zapoved ali prepoved
mirna,  subjekt nedoločen.

Quidquid agis, prudenter agas et respice finem!  (karkoli
kdo . . .). NullTus per assentationem amicitiam merearis !

2. v 2. osebi (sing. in plur.) pf., kadar se izraža prepoved,
določenemu  subjektu namenjena, strastno in ostro (con.
prohibitivus).

Tu ne quaesieris, scTre nefas, quem tibi finem dl dederint.

De me nihil timueris! Črede neve dubitaveris, puer! Ne sis ad-
miratus, amice!

3. v 3. osebi (sing. in plur.) prež.

Quam quisque norit artem, in hac se exerceat. Audiatur
et altera pars! Doniš impii ne placare audeant deos!

II. coniunctivus optativus (nikalnica ne),  ki izraža: 288

1. vprezentu  v sedanjosti izpolnivo željo, v perfektu
željo, ki se je lahko izpolnila v preteklosti;

u*

164

2. v imperfektu v sedanjosti neizpolnivo željo, v plus-
kvamperfektu ono, ki se v preteklosti ni izpolnila.

Če izraža konj. izpolnivo željo, se rabi cesto:  utinam  (da,
o da) ali velim , nolim  (brez ne!), malim ; pri neizpolnivi želji
stoji vselej:  utinam (ne), vellem, nollem, mallem.

Valeant cives met, sint incolumes, beati! Utinam blc annus
laetus sit! Valetudinem tuam velim cures! Nolim errarim  o da
bi se ne bil zmotil (mogoče, da se nisem). Victoriam dT nobis
dent, non hostibus  (non  spada le k hostibus).

Utinam Cyrus vTveret! Vellem adesset amlcus! Illud utinam
ne vere scrlpsissem! Nollem illud dTxisses! Mallem tacuisses  o da
bi bil rajši molčal (pa nisi)!

Pripomnja. Con. opt. stoji tudi pri zaklinjanju. Ne sim salvus! Moriar,.
inteream, peream  naj umrem, poginem! Ita vCvam  kakor resnično živim!

284 III. coniunctivus potentialis (nikalnica non),  zaznamujoč
možno stanje ali dejanje ali skromno, obzirno trditev; časi so:

1. za sedanjost  prezent in perfekt brez razlike pomena.
Hic quaerat  (bi vprašal, utegnil bi, mogel bi vprašati, lahko
vpraša) guispiam; dixerit quis; quis dubitet  kdo bi dvojil; non
facile dTxerim  ne rekel bi lahko.

Forsitan guaeratis, quT iste error sit. Nullam virtutem
Alexandrl quam celeritatem magis laudaverim.

2.  za preteklost  imperfekt, zlasti druga in tretja oseba
sing. glagolov: dtcere, credere, putare, cernere, videre. Dlceres,
crederes, putares  rekel, menil, mislil bi bil (kdo), mogel (utegnil)
bi bil reči itd.

Confecto proelio tuni vero cerneres, quanta audacia fuisset
in exercitu Catilmae. Haud facile discerneres, utrum Hannibal
imperatorT an exercituT carior esset. Quis crederet? Qul mllites
videret, victos diceret.

285  IV. coniunctivus deliberativus ali dubitativus, (nikalnica
non),  ki stoji v dvomnih vprašanjih; za sedanjost služi prezent,,
za preteklost imperfekt. V glavnih stavkih je ponajveč le 1. oseba.
Quid faciam  kaj naj počnem, hočem  početi? Quid facerem
kaj naj bi bil počel (sem hotel početi)? Quid hoc homine faci-
atis? Haec cum viderem, quid facerem, iudices? Contenderem
contra tribunum plebis pnvatus arrnis  ?

Pripomnja. Konj. v nevoljnih vprašanjih ima tudi ut  pri sebi. Tu ut
unquam te corrigas  ti da bi se kedaj popravil?

Dostavek.  Con. irrealis gl. v § 312, 3 in p 4.

165

Imperativ.

Z imperativom se izraža zapoved, povelje, opomin ali pre- 286
poved; nikalnica: ne, neve ; stoji tudi: nemo, nullus , neuter,
nihil, nunquam  itd.

I. Imperativ praes. veleva določeni osebi, kar se ima takoj
zgoditi ali vselej vršiti.

Egredere ex urbe, CatilTna, libera rem puhlicam metu! Iu-
stitiam cole et pietatem! Sperne voluptates! Nosce te ipsum!
Dmide et impera!  — Slov. rabi dovršnike, v pravilih za življenje
trajne glagole.

II. Imperativ fut. (II. imper.) veleva, kar se ima zgoditi
v posredni prihodnosti in ima trajno  veljati; rabi se zlasti
v pogodbah, postavah, oporokah.

Ignoscito saepe alteri, nunquam tibi! Cum valetudim con-
sulueris, tum consulito navigationi! Cras petito; nune abi! Con-
sules militiae summurn ius habento; illTs salus rei publicae su-
p renta lex esto! Servus meus Stichus liber esto!  — Sloveni se
ta imperativ ponajveč z nedovršniki.

Pripomnja 1. ScTre  nima I. imperativa; torej: vedi(te) sclto(te).  — Esto
(naj bo), ne sit;  pa ita sit. — Le,  samo  pri imper.; modo. Tace modo!

Pripomnja 2. Blaži se zapoved z: velim  in konj.; quaeso (quaesumus),
sts  (= sr vis  če ti je drago), sodes  (= st audes  izvoli) in imper.: dzscas velim;
omitte ista, quaesO; ref er animum sts ad veritatem; dtc sodes.

Pripomnja 3. Zapoved poostruje: fac  z ut  ali s samim konj., age  pred
imper. sing. in plur. Fac (ut)  dlcas  reci (vsaj)! Age  (tudi okrepljeno agedum)
dic, age comparate!  Tudi: Agite dtscite!

Prepoved se izraža: 287

1. z ne (neve), nemo, nihil, nullus  itd. in II. imper., toda
le v pogodbah, postavah in predpisih. Hominem mortuum in
urbe ne sepelito neve urito! Nocturna sacrificia ne sunto!

2.  z ne  itd. in konj. prež. (gl. § 282, 1, 3) in z ne  in
konj. pf. (gl. § 282, 2).

3. 2. oseba z nolT, n6lite  in inf. (najmilejši izraz pre¬
povedi). Noli turbare circulos meos! Nollte oblTvisci!

4. 2. oseba sing. s fac ne  ali cave  in konj. hac ne hoc
dicas  ne dej tega reči (ne reci tega)! Cave credas  (nikar) ne
verjemi!

168

Nezavisni vprašalni stavki.

288  Vprašanja so:

I. enostavna, v katerih se vpraša po enem predmetu ali
pojmu. Povedkov način je indikativ ali (potencialni, delibera-
tivni) konjunktiv. Uvajajo se:

1. z vprašalnimi zaimki in prislovi:  quis, quid,
quisnam, quidnam, uter, qualis, quantus, quot, ubi, unde, qud,
qua, quando, quomodo, qui, cur, quare  itd.

Quis fecit? Quando scribes? UbT consTdamus? Quid fa-
cerem ?

Pripomnja. S posebnim poudarkom se stavi mesto vprašalnega pro-
nomina ali adverba včasi stavek z naslednjim relativom. Oni s est, quT = quis?
Quid est, quod  = quid ? Quid est causae  (quae causa est), cur  ( quare ) = cur
(quare)? Quis est, quT credat  kdo bi verjel?

2. z vprašalnicama  -ne, num:

-ne  (li, ali) se zaobeša vselej najvažnejši na čelu vpra¬
šanja stoječi besedi, vendar pa nikoli prislovom in enozložnim
predlogom. Odgovor je lahko trdilen ali nikalen. Vidistme ele-
phantum? — Elephantumne vidistT? Omnisne pecunia soluta
est?  — In nostrane potestate est? Nonne post mortem poetae
nobilitarT volunt  (ali ne želijo . . .)?

Pripomnja. Pri norme , nemone, nihilne, nunquamne, nttsquamne  stoji
v anafori -ne  le pri prvem non, nemo  itd. Nonne hunc in vincula duel, non
ad mortem rapT, non summO supplicio mactarl imperabis?

Num  (mari, ali mari) pričakuje nikalen odgovor. Num quis
Thebanorum Epamtnondae par fuit eloquentia? Num negare
audes ?

Včasi se vprašanja zaznamujejo s samim naglasom, zlasti
če se obenem izraža začudenje ali nevolja. InfelTx est Fabricius,
quod rus suum fodit? Sl te rogavero, non respondebis?

289  II. razstavna (disjunktivna), če se vpraša po veljavnosti
enega izmed dveh ali več navedenih členov, ki so med seboj
nasprotni in z ali zvezani. Načini so lahko isti kakor v eno¬
stavnih vprašanjih. Vprašalnice so:

utrum  — a n Utrum verum an falsum est?  | Je li resnica

-ne — an Verumne an falsum est?  ali

— an Verum an falsum est?  J laž?

Utrum animus immortalis est an simul cum corpore inter-
Tbit? Quidquid terra profert, ferarumne an hominum causa
gignit? Rides an ploras?

Pripomnja. Kadar z ali zvezani člen predidočega nadaljuje ali dopol¬
njuje, se latini ali z a ut, vel.  Voluptas meliorem efficit ant laudabiliOrem
virum ?

Seveda stoji tudi med drugim in tretjim, tretjim in četrtim
(itd.) členom a n  kakor v slov. ali.

Utrum hoc tu parum meministi an ego non satis intellexT
an mutasti sententiam? Romamne veniam an hic maneam an
Arpinum fugiam?

Ali ne se latini z annon. Isne est, quem quaerd, annon ?

Pripomnja. Včasi stoji ati  le navidezno  v enostavnem vprašanju,
prvi člen vprašanja se mora namreč v mislih dostaviti. V takih slučajih se
a n  sloveni:

1. z ali. Non te dictis offendere volni. An putas me parvl facere bene-
volentiam tuam ?  = utrum hoc venim esse putas an . . .

2. z mar, kali. Quid ad me venistz? An speculandz causa? = utrum
alia mente an . . .

3. z ne-li, mar ne. Quidnam beneficio provocatz facere debemus ?
An imitarz agrOs fertiles, quT multo plus offerunt quam acceperunt ?

Da (trdilni odgovor) se latini:

1. s ponavljanjem naglašene besede vprašanja; včasi se
še pridene: vero, sane. VidistTne eum ? Vidi.  — Mene vidistT ?
Te sane.

2. z it a, ita est , ita vero est, etiam, vero, sane  ( quidem).
Haecine domus tua est? Ita.  — Nonne huius libri lectio te
delectavit? Me vero delectavit.

Ne (nikalni odgovor) se izraža:

1. z n on  in naglašeno besedo vprašanja. Est ne frater intus  ?
Non est.  — Solusne venistz? Non soliis.

2. z non ita, minime, non vero, minime vero  (nikakor ne).
An tu haec non credis? Minime vero.

Nasprotno, celo  slove: immo, immo vero. Nuni ille
tibi familiaris est? Immo (vero) alienissimus.

Zloženi stavek. (Gl. § 179).

Podredje.

I. 0 časih v indikativnih zavisnikih.

V zavisnikih se rabijo časi:

1. absolutno  (redko), če zaznamujejo le čas in trajanje
kakega dejanja; čas je tisti, ki bi stal, ko bi bil stavek nezavisen,

168

2. relativno, če zaznamujejo čas enega dejanja (stanja)
z ozirom na drugo, s katerim je prvo isto-, pred- ali za-
dobn o.

292 I. Istodobnost izraža isti čas v vseh stavkih. Cum taces,
consentls. Cum tacebis, consenties. Cum tacuistT, consensistl;
cum tacebas, consentiebas.

Pripomnja. Imperfekt in perfekt se tudi lahko menjavata. Cum Caesar
in Galliam venit, ibi duae factiones erant. Themistocles quod se non satis
tutum Argis videbat, Corcgram demigravit.

II. Preddobno dejanje  zavisnega stavka izražajo časi
dovršenega dejanja: perfekt, plusquamperfekt, futur II., in sicer:

1. perfekt, če je v glavnem stavku prezent;

2. plusquamperfekt, če je v glavnem stavku imperfekt
ali perfekt;

3. futur II., če je v glavnem stavku futur I. Propond tibi ,
quidquid cognovT. Verres cum rosam viderat, tum ver incipere
arbitrabatur. Legidnes sex, quae primae venerant , castra munire
coeperunt. Imperium summum Romae habebit, qui pnmus
osculum matri tulerit.

Pripomnja. Ce se zaznamuje dejanje samo zase, stoje seveda absolutni
časi, prež. ali pf. St  ignis est animus, exstinguetur. Quot passeres draco
devoravit, tot annos Troiam obsidebimus.

III. Zadobnost  izraža fut. I. Opus facis, quod nori per-

ficies.

II. O časih v konjunktivnih zavisnikih.

293 V konjunktivnih zavisnikih se ravna verbum finitum glede
časa po času glavnega (nadrednega) stavka (sosledica časov,
consecutio temporum).

294 Za sosledico časov veljajo ta-le pravila:

1. če je v glavnem (nadrednem) stavku glavni čas, stoji
v zavisnem konjunktivnem stavku :

a)  prezent za istodobnost,

b)  perfekt za preddobnost,

c)  prezent aktivne  opisne konjugacije za zadobnost

zavisnega stavka;

2. če je v glavnem (nadrednem) stavku stranski čas, stoji
v konjunktivnem  zavisniku:

a)  imperfekt za istodobnost,

169

b)  plusquamperfekt za preddobnost,

c) imperfekt aktivne opisne konjugacije za zadobnost
zavisnega stavka.

Dostavek. Za glavne čase veljajo: prezent, prezentovski
perfekt (gl. § 277, 1), potentialis (gl. § 284, 1) in hortativus
perfekta (gl. § 282, 2), futur I. in II.; za stranske (historijske)
čase ali preterite: imperfekt, (historijski) perfekt, pluskvam-
perfekt, inf. hist.

1. audio, novi
audiam
(st) audiero

2. audiebam
audivi
audieram

Quid est, Catilma, quod te iam in hac urbe detectare possit,
in qua nemo est, quT te non metuat. Membns iitimur, prius-
quam didicimus  (= scimus), cuius ea utilitatis causa habeamus.
Ne dubitaveris, qum hoc verum sit! Quis dubitaverit, qum in
virtute divitiae sint? Nemo erit, quT censeat a virtute esse rece-
dendum.  — Non debet dubitari, quin fuerint ante Homerum
poetae. Oblitus es  (— nescTs), quid initio dixerim. Mox cogno-
vero, quantum in me tuum odium fuerit.  — Incertum est,
quam longa nostrnm cuiusque vita futura sit.

Canes alebantur in Capitolio, ut significarent, ST fures
venissent. AmTcT litterae non solum, quid fieret , sed etiam quid
futuriim esset, indicabant. Miratus eras, quod tibi hunc hominem
commendassem. Quae vita fuisset Priamo, sl ab adulescentia
sclvisset, quos eventus senectutis esset habiturus. Memmius
populum hortari, monere, ne libertatem suam desererent.

Pripomnja 1. Pri hist. prež. se zavisni glagol ravna po obliki (glavni
čas) ali po pomenu (stranski čas). Caesar Voluxe.no imperat, ut clvitates,
quas possit, adeat, horteturque, ut populi Romani fidem sequantur. Atheni-
enses decem praetores creant, qul exercitul praeessent.  — Redno je smatrati
hist. prež. za stranski čas, če stoji zavisni glagol pred njim, vselej pri cum
inversum  (gl. § 319, 3). Agesilaus Pausaniae, quid comperisset, aperit. Volu-
senus re.vertitur quaeque in regionibus perspexisset, renuntiat.

Pripomnja 2. Irealni, dubitativni in potencialni konj. impf., optathni
konj. impf. in plpf. ostane vselej neizpremenjen. Vereor, ne turpiter facerem
(fecissem), sl improbum dBfenderem (dBfendissem). QuaerO ex te, quid facerem
(kaj naj bi bil storil), quis crederet  (kdo bi bil verjel).

170

Pripomnja 3. V vrinjenih (vgozdenih) in uvodnih stavkih, ki niso
zavisni od glavnega stavka nego od izpuščenega glagola: dlco, sclto(te)  itd.
stoji vselej prež. Hls ego diebus, ne forte tibi videar liber fuisse, diru.pl me
paene in iudicils amlcorum. Ne diutius te teneam, nulllus consilit exitum
invenimus.

295  Zadobnost izraža konjunktiv prež. ali (za historijskimi
časi) impf. pri glagolih, ki nimajo supina (part. f. a.), in kot
namestnik konj. fut. pas.; futurni pomen naznanjajo pridejane
besedice: iam, mox, brevT, postea, statim  i. dr.

Nori dubito, qum te brevT huius factl pudeat;

Non dubitabam, qum te brevT huius factT puderet;

Nori dubito, quin haec res rnox conficiatur;

Non dubitabam, quin haec res mox conficeretur.

296  Ako zavisi konjunktivni stavek od nedoločnega (infinit-
nega) glagola (inf., part., ge rundi  j a,  sup.) ali adjektiva,
se ravna čas po nadrednem (finitnem)  glagolu; le če sta
part. in inf. perf.  v zvezi z glavnim  časom, je merodajna
za čas zavisnika njiju  oblika in pomen.

Erat imquum postulare, ut Caesar exercitum dimitteret.
Aristides cum animadvertisset quendam scribentem, ut patria
pelleretur, quaesisse ab eo dTcitur, quare id faceret. Athenienses
nuserunt Delphos consultum, quid facerent. Incessit libido scis-
citandT, ad quem regnum Romanum venturum esset. Constitit
rex incertus, quantus esset numerus hostium.  — Toda: constitl
(stojim) incertus , quid faciam.

297  Zavisni stavki druge stopnje se ravnajo po času nadred¬
nega konjunktivnega zavisnika.

Nescio, quidnam causae sit, cur nullas ad me lltteras des,
dederis, daturus sis. Nescio, quidnam causae fuerit, cur. .  .
dares, dedisses, daturus esses. Nesciebam, quidnam causae esset
( fuisset), cur. . . dares, dedisses, daturus esses.

V konjunktivnem zavisniku druge stopnje, čigar konjunk¬
tivni nadrednik je futurnega pomena, stoji mesto konjunktiva
futura I. (= za istodobnost) po glavnih časih konj. prezenta,
po stranskih časih konj. imperfekta;  mesto konj. futura II.
(-  za preddobnost) po glavnih časih konj. perfekta,  po
stranskih konj. pluskvamperfekta.

Non dubitarT debet, qum, quae possimus,  facturT sTmus
„ „ debebat, „ „ possemus,  „ essemus

171

Non clubitari debet, gum, quT sirit  in proelio interfectT,

eos simus laudaturi

» » debebat, „ „ essent  in proelio interfectT,

eos essemus laudaturi.

Nezavisno: quae poterimus, faciemus; quT in proelio inter¬
fectT erunt, eos laudabimus.

Pripomnja. Vselej futurnega pomena so tudi namerni  stavki. Servum
misl, ut nuntiaret, cum advenisset. TimeO, lit nostrT aggrediantur hostes , sl
possint.  Nezavisno: nuntia, cum adveneris; utinam aggrediantur, sl'poterunt.

Isto velja tudi, če stoji nadrednik v inf.

Pollicetur Caesar, sT obsides dent HelvetiT, sese cum eTspacem

facturum esse.

Pollicitus est „ „ „ darent  HelvetiT, sese cum eTs

pacem facturum esse.

Pollicetur „ „ „ dederint  HelvetiT, sese cum eTs

pacem facturum esse.

Pollicitus est „ „ „ dedissent  HelvetiT, sese cum eTs

pacem facturum esse.

Nezavisno :

St  obsides dabunt  HelvetiT, Caesar cum eTs pacem faciet.

» » dederint  „ ,, » » » »

•

Absolutno  (gl. § 291, 1) se rabijo časi v zavisnikih, ki 298
imajo pomen glavnih stavkov, toda le za stranskimi časi nad¬
rednega stavka, in sicer:

1. Cesto  v (negativnih) posledičnih stavkih  [izvzemši
subjektivne (gl. § 306, 3)] z ut non (vix), quT non, quTn.

Ita v Tx  T,  ut non frustra me natum esse exTstimem  (nezav.
non exTstimo). Perfidia tua perfecisti, ut nemo tihi in posterum
sit habiturus fidem  (propter perfidiam nemo tibi in posterum
habebit fidem). Alexander cum nullo unquam boste congressus
est, quem non vTcerit  (omnes hostes vTcit). Nemo Olgmpiam
venit, qum sTgnum loviš vTderit.  — Toda le: Factum est, ut
Epammondas nihil praeter gloriam cap e ret.  Accidit času, ut
legatT Prusiae Romae apud L. Quinctium cenarent.

2. Včasi v zavisnih vprašanjih.

Quam matrem EurTpides aut quem patrem Demosthenes
habuerit, ipsorum quoque saeculo Tgnotum fuit  (quam matrem
habuit)? Hic, guantum in bello furtuna possit, cognosci pot uit.

172

Pripomnja. Redko se rabijo časi absolutno tudi v vzročnih in do¬
pustnih stavkih. Ctiius (Miltiadis) ratio etsi nOn valuit, tamen magnopere
erat laudanda, cum amTcior omnium tlbertatz quam suae fuerit  domina-
tiOrn. Cum ab hord VII ad vesperum pugnatum sit, aversum kostem videre
nemo potuit.

0 naklonih (načinih) ali v zavisnih  stavkih.

299  Podredje je nastalo iz priredja. Priredje: Ne quid res
puhlica detrimentT capiat! Videant consules!  — Podredje: Videant
consules, ne quid res puhlica detrimentT capiat!

Nakloni so torej v zavisnih stavkih vobče istega pomena
kakor v glavnih (gl. §§ 281—285). Pomniti je le, da impera¬
tiva v zavisniku ni in da služi konjunktiv tudi za izraz za-
visnosti.  Priredje: Quid facis? Rogo te.  — Podredje: Rogo
te, quid facias.  — Laudatur. Dlgnus est. Dignus est, qui laudetur.

Zavisnost znaci konjunktiv v posledičnih stavkih, zavisnih
vprašanjih in vseh notranje zavisnih stavkih, t. j. v takih za-
visnikih, ki izrekajo misel subjekta glavnega stavka (kon¬
junktiv notranje zavisnosti).  V vseh notranje zavisnih
stavkih stoji indirektni refleksiv (gl. § 264, 2): sul, šibi, se  in
suus  (3).

Carthaginienses populo Romano gratias egerunt, quod cum
ils pacem fecerunt  (sodba pisateljeva, objektivni vzrok, vnanja
zavisnost). Carthaginienses populo Romano gratias egerunt, quod
secum  (cum ipsis;  gl. § 264, 2, prip. 3) pacem fecissent  (misel
Kartažanov, subjektivni vzrok).

Caesar ab Helvetiis pacem petentibus obsides, quT ad eds
perfugerant  (dejstvo, poročilo avtorjevo) poposcit; . .  . qui ad
eds perfugissent  (subjektivno Cezarjevo mnenje).

Gal It  Caesan gratias egerunt, quod se magno penculo
llberasset. Aristtdes nonne ob eam causam expulsus est patria,
quod praeter modum iustus esset  (mnenje onih, ki so ga iz¬
gnali)? Damocles exoravit tgrannum, ut abire šibi liceret, quod
iam beatus nollet esse. Socrates dicere solebat omnes in eo,
quod scirent, satis esse eloguentes.

Pripomnja 1. Relativni stavki prve in druge stopnje in vsi drugi
stranski stavki druge stopnje imajo cesto konj., če so zavisni od konjunktivnega
stavka, najsi tudi izrekajo resničen dogodek ali dejstvo ( assimitatio modi,
izenačenje načina).

Quis eum ddigat, guem metuat ? Sz solos eos diceres miseros, quibus
moriendum esset,  neminem tu quidem eorum, qux vTverent, exciperes: mo-
riendum enim est omnibus.

173

Isto velja o stavkih, ki so zavisni od infinitiva. Est bom consulis, cum
patriam labefactari v ide at, ferre opem patriae,

Pripomnja 2. Včasi zavisi subjekt stranskega stavka od glagola pred-
idočega glavnega kot objekt (anticipatio  ali prolepsis.) Ar isto ne m no n
prius amid quam ini mlel Hannibalis, qua de causa venisset, cOgnOverunt
(~ n<>n  . . . Hannibalis, qua de causa Ariston venisset, cognoverunt).  Slično:
Angustias itineris et magnitudinem silvarum aut rem f rumeni  ar  i a m ,
ut satis commode supportan posset, timBre se dlcebant.

Zavisni vprašalni stavki.

Zavisna vprašanja se uvajajo kakor nezavisna (gl. §§ 296,297). 300

Pomniti je le:

1. num, -ne  (li, ali) se rabita brez razlike; toda le: nonne
(ne: num non).

2. ali ne (v razstavnih vprašanjih) slove brez drugega
člena vselej necne;  pred drugim členom pa le tedaj an non,
kadar tvori non  z drugim členom eden pojem, sicer tudi necne.

3. v zavisnih vprašanjih stoji vselej konjunktiv notranje
zavisnosti. Deliberativnega konj. impf. se sosledica časov ne
tiče (gl. § 294, prip. 2). — O indir. refleksivu gl. § 264, 2.

Omnis dies, omnis hora, quid simus, ostendit. Dic mihi,
ubifueris, quid egeris, quid consiliT ceperis. Dubito, num idem
tibi suadere, quod mihi, debeam. Hannibal imperavit puero, ut
šibi nuntiaret, num undique obsideretur. Nescid, quid facerem
(kaj naj bi bil storil). De se ter sortibus consultum dicebat,
utrum TgnT statim necaretur an in aliud tempus servaretur.
Quaeritur, virtus suamne propter dignitatem an propter aliquos
fructus expetatur. Fiat necne {fiat),  quaeritur.  Toda: Requiram,
dixerit Clodiae an non dTxerit (non dicere —  zamolčati).

Dostavek.  V zavisnih disjunktivnih vprašanjih se najde
tudi oblika: verum falsumne sit,  ki se rabi kakor v er um an
falsum  sit  le v kratkih vprašanjih. Datames experirT voluit,
verum falsumne esset šibi relatum.

Pripomnja 1. Kakor v direktnih se združi tudi v indirektnih vprašanjih
lahko več pronominalnih vprašanj v eno. Uter utrl Tnsidias fecit  (kateri in
kateremu). Consldera, quis quem fraudasse dlcatur  (kateri in katerega).

Pripomnja 2. Za izrazi dvojbe in negotovosti dubito, dubium est,
haud scio, nescio, incertum est  se sloveni a n (v  enostavnih vprašanjih) z.
ali ne, če ne.

Dubito, an hoc verum sit  dvojim, ali ni to res = nescio an hOc verum
sit  = morda (menda)  je  to  res.

174

Nescio an non (nemo, nullus, nunquam) =  morda ne, menda
nihče itd. Hoc diiudicari nescio an nunquam possit  (morebiti se to nikdar
ne da razsoditi). Eloguentia quidem C. Gracchns, si diutius vTxisset, nescio an
habuisset parem ne mi ne m  (nemara nikogar).

Pripomnja 3. Nescio quis (quid, quomodo, ubi  itd.) in nescio  ( haud scio)
an  stojita cesto brez odvisnega glagola. Nescio quid mihi animus praesagit
mah. Nescio quis ex me quaes'ivit  (= ex me quaeswit, nescio quis quaesierit).
BonT nescio quO modo tardiores sunt.  — Nescio quis  se lahko sloveni v tem
slučaju: nekdo = aliquis; nescio quid\  nekaj = aliquid; nescio unde\  od
nekod; nescio quo modo (pacto)  nekako. — Contigit tibi, quod haud scio an
nemim  (kar morda nikomur = contigit tibi, quod haud scio, an contigerit
nemim).

Pripomnja 4. Forsitan  (iz fors sit, an)  morda,  se veže vselej  s
poten. konj. prež. ali pf. Forsitan quaeratis; forsitan quispiam dXxerit.  — Kot
adverb stoji seveda lahko tudi pri konj. stranskih časov in pri indikativu.
— Fortasse  ( fortassis)  velja vselej za adverb in stoji poleg indikativa in
konj. Fortasse dices. Fortasse mater lugere se simulasset.

Namerni (finalni) stavki.

801 Namerni stavki, izražajoči namero, zahtevo ali željo, se
uvajajo z ut  da, ne (ut ne)  da ne, nadaljujejo se z neve (neu)
in da ne ter stoje le v konj. prež. ali impf., ker veljajo
vselej za istodobne. Namerni stavek postane vsak, ki ima
neodvisen coni. hortativus (iussivus), optativus ali imperativ.

Pomni:

da nikdo — ne quis  da nikdar — ne unquam

da nič — ne quid  da nikamor — ne quo

da nikjer — ne usquam  daniti — niti— ne aut  — aufitd.

Latinec druži nikalnico z veznikom, v slovenščini je zdru¬
žena z zaimkom (adverbom); seveda se mora še tudi pred gla¬
golom ponavljati, česar latinec ne pozna. Cave, ne quid stulte,
ne quid temere dicas aut facias  (da nič . . ne govoriš . .).

Pripomnja. Če nikalnica ne velja stavku, ampak eni besedi, stoji ut
non. Confer te ad Manlium, Catilina, ut a me non eiectus ad alienos, sed
TnvTtatus ad tuos esse videaris.  — Enako, če tvori non  z glagolom en pojem:
ut non dicam  = ut omittam  da ne omenim.

Namerni stavki so:

302 I. Pravi namerni stavki ali adverbialni namerniki, ki
izražajo namero in slede navadno za izraženimi ali v mislih
dostavnimi izrazi: ideo, idcirco , propterea, eo consilio, ea mente,
ea condicione.

Legibus idcirco omnes servunus, ut liberi esse possimus.

Esse oportet, ut vwas, non vivere, ut edas. Excitanda est dili-
gentia, ut ne quid neglegenter agamus.

Mesto ut e6  (da tem) pred komparativom se rabi redno
quo  (prim. § 320, III, 2); če ni komparativa, se sloveni quo  =
ut eo:  da s tem.

Legem brevem esse oportet, quo facilius ab impentTs tene-
atur. Caesar ante proelium removerT iusserat eguos, quo spes
fugiendi tolleretur.

II. Zahtevni (želelni) stavki ali objektivni namerniki; 303
ti so zavisni od glagolov:

1. postulandT,  ki izražajo zahtevo, prošnjo, nasvet,
željo, zapoved, ukrep,  kakor: postulo, flagito, volo  zahtevam;
{ad)hortor, cohortor, moneo , admoned  opominjam; cogo, impello,
incito, permoveo, adduco  priganjam (silim); oro, rogo, peto, ob-
secro  prosim; suadeo, persuadeo, auctor sum  svetujem; opto,
cupio  želim; mando, edTco, impero, praecipio  zapovedujem,
interdlcb  prepovedujem; statuo, constituo, decerno  ukrenem
(sklenem).

2. curandl: curo, consulo, prospicio,  ( pro)video  brigam se
(skrbim); laboro, operam do, contendo  trudim se; idago, idspecto
na to delam (težim); video  gledam = pazim, skrbim.

3. efficiendT: facid, efficio, perficio  storim (učinim); im-
petro, adipTscor, assequor, consequor  dosežem.

Legati postulant, ut locum colloguio deligeret. Volo, ut mihi
respondeas. Caesar milites cohortatus est, ut suae pnstinae vir-
tutis memoriam retinerent neve perturbarentur animo. Natura
impellit nos, ut iucunda appetamus. Ubil petunt atque orant, ut
šibi parcat. Phaethon optavit, ut in currum patris tolleretur.  —

Cura, ut valeas. Omne animal id agit, ut se conservet. Themi-
stocles operam dedit, ut tempus duceret. Decrevit senatus, ut
consul videret, ne quid res puhlica detrimenti caperet.  — Per-
fice, ut ne minus res puhlica tibi, quam tu ret publicae debeas.
Impetrabis a Caesare, ut tibi abesse liceat et esse otidso.

Dostavek.  Tudi concedo  in permitto  dopuščam
imata ut. Caesar Aeduis concessit, ut Boios in fTnibus suis col-
locarent.  — Vendar imata pri sebi tudi lahko inf., če sta v zvezi
z osebnim objektom. Concedo tibi abire.  — Si no in patior  gl. v
§ 328, 4.

Pripomnja 1. Curo  z gerundiv. gl. § 204, j; facio  s ptcp. prež. gl. § 204, h.

176

Pripomnja 2. Seveda nastopa tudi za glagoli dicendi ut (ne),  če se ra¬
bijo v pomenu zapovedati (velevati), želeti. Frater mihi scrzpsit, ut domum
redirem. Atheniensibus Pgthia respondit, ut moenibus Irgnels se defenderent
(nez.: moenibus l. vos defendite). CBnseo  ( statuo, cOnstituO, decernO), ut urbs
deleatur  (nez.: urbs deleatur)-,  ali: censeo  itd. urbem delendam esse  (nez.:
urbs delenda est).

Pripomnja 3. Cesto stoji v zavisnih velelnih stavkih konjunktiv brez
veznika ut. Caesar scribit LabienO, cum legione veniat. Caesar ad Sugambros
nuntios misit, qul postularent, eOs,  quT šibi bellum intulissent, šibi dederent.
Oro te, virum praebeas. Moneo te, desinas furere.

Pripomnja 4. Navadno se vežejo brez veznika s konj. fac, sine, cave
(gl. § 287, 4), oportet, necesse est, volo, malo,  vselej noto. Fac, me amesl
Cave, hoc facias! Sine, te exorem! Tu hoc scribas oportet. Noto, mihi Trascare.

304  Za glagoli impediendt  (ovire) in recusandi  (ustavljanja)
sledi le ne,  ker vsebuje zavisni stavek zahtevo ali željo, da
se kaj ne zgodi. Taki glagoli so: impedio, deterreo  oviram;
obsto, obsisto, resisto  protivim se, recuso  ustavljam (branim) se;
tudi za caveo  varujem se. V slovenščini se rabi stavek z da
ne ali češče inf.

Multitudinem deterrent, rte frumentum confei'ant. Regulus,
ne sententiam dTceret, recusavit. Plura ne scribam, dolore im-
pedior. Cavendum est, ne extra modum prodeas.

Za glagoli impediendt  in non recusandi  stoji tudi quo-
minus (= ut eo minus,  milejši izraz kakor ne) ; sloveni se kakor
ne. Aetas non impedit, quominus litterarum studia teneamus
usque ad ultimum tempus senectutis. Quid  (= nihit) obstat, quo-
minus deus sit beatus? Epammondas non recusavit, quominus
legis poenam sublret.

O non impedio (recuso), quTn  gl. § 308.

Pripomnja 1. Za prohibeo  (oviram) stoji navadno,  Zlasti v pomenu
prepovedati acc. c. inf., za prohibeor  in non recuso  pri enakem subjektu
v časi  inf. Pudore prohibeor rem exquTrere. Caesar ignes in castris fiert
prohibuit. MorT nOn recuso.

Pripomnja 2. Za stat,  fit  per  me  zgodi se po meni = kriv sem,
da ne sledi tudi quominus  ali ne. Per Afranium stetit, quominus proelio
dlmicaretur.

305  Za glagoli timendi  (bojazni) stoji ne =  da ne (s kondi-
cionalom sed. časa), da (s futurom), če se izraža želja, da se kaj
ne zgodi; ut (ne non)  = da ne (s futurom), ako želimo, da
se kaj zgodi. Tudi ti stavki so vselej  istodobni.

Timeo (in timore sum), ne amicus scribat  bojim se, da
prijatelj ne bi pisal, da bo pisal;  nez.: ne amicus scribat!

177

= naj ne piše! Timeo, ut (ne non) amicus scrtbat  bojim se, da
prijatelj ne bo pisal;  nez.: utinam amlcus scrlbat!

Metuo, ne frustra laborem suscipias. Labienus veritus est,
ne hostium impetum sustinere non posset.

Tudi izrazi metus, timor , perlculum  est  itd. imajo
isti sklad.

Timor Romae grandis fuit, ne iterum GaliT Romam redi-
rent. Num est periculum, ne quis putet in magna arte et glo-
riosa turpe esse docere alids ? Extimescebam, ne frustra laborem
susciperetis.

Pripomnja 1. Vereor  (redko timeO ) = ne upam si stoji z inf. Vereor
te laudare praesentem. Vos Allobrogum testimonils non credere ttmetis.

Pripomnja 2. Nedum  s konj.: kam li da, nikar da, ne (pa) da.
OptimTs temporibus clarissinu viri vim tribuniciam sustinere non potuerunt:
nedum hls temporibus sine iudiciorum remediTS salvi esse possimus.

Dostavek.  V zvezi z optativnim konj. dobiva dum  ali
(češče) dummodo  pomen: samo da, da 1 enikalnica  je ne.

Čas se ravna seveda po sosledici časov.

Oderint, dum metuant. Sit summa in iure dicundo seve-
ritas, dummodo ea ne varietur grada. Omnia postposuT, dum-
modo praeceptis patris parerem.  Opt. konj. impf. in plpf. ostane
neizpremenjen (gl. § 294, prip. 2): Summas laudes merentur
Athenienses, dummodo ne tani leves fuissent.

Posledični (konsekutivni) stavki.

Posledični stavki, ki se uvajajo z a/ da, tako da, ut  306
non  (tako)  da  ne  s (potencialnim) konj. po sosledici časov
(o absol. č. v posl. st. gl. § 298, 1), zaznamujejo posledico in stoje:

1. za vsakim izrazom, ki pomeni tako  (načinovni posl. st.)

Tanta vTs probitatis est , ut eam etiam in boste dlligamus.
Ariovistus tantam šibi arrogantiam sumpserat, ut ferendus non
videretur.  — Cesto se tako  v mislih dodaja.

Arboribus consita Ralia est, ut tota pomarium videatur.
Epammondas fuit etiam disertus, ut nemo ei Thebanus par
esset eloguenda.

Dostavek:  Tudi za quam  po komparativu stoji ut con-
secutivum. Chabrias vTvebat lautius  (sijajneje, presijajno), quam
ut invidiam vulgl posset  effugere  (kakor da bi bil mogel...)

Pripomnja 1. Za potius, prius, citius  se nahaja cesto konj. brez
ut. Periturum se potius dixit, quam cum tanto flagitio domum redTret.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

178

Pripomnja 2 .Ita ut  znači cesto zatoda, vtolikoda,spogojem
da. Nori ita generati sumus a natura, ut ad ludum et iocum facti esse
videamur.

2. za glagoli narediti, doseči facere, efficere, perficere
(verba efficiendi), izražajoč dejansko posledico (objektivni
posl. st.). Sol efficit, ut omnia floreant. CurTs meis perfecT, ut
non obstarem rel publicae.  Toda : Gratia ne quid tibi prodesset,
perfecT  (namera, prim. § 303, 3).

3. za brezosebnimi izrazi  (subjektivni posl. st.), ki
pomenijo:

a)  godi se, dogaja  s e fit  (non potest fierT), accidit, con-
tingit, evenit; usu venit  prigodi se; accedit  pristopi še, e st
(tako) je, in eo est  na tem je;

b)  (pre)ostaja restat, reliquum est, relinquitur, superest;
(iz tega) sledi  sequitur,  (od tod) izhaja efficitur  ( inde,
hinc, ex qud);  blizu je, daleč  je  prope est , proximum
est, longe  ( tantum) abest, supremum est.  — Enako za:

c)  običaj (navada)  je  mos, consuetudo, ius est  itd.

Potest fieri, ut fallar. Accidit , ut una nocte omnes
Hermae Athenis deicerentur. Ad Appii ClaudiT senectutem
accedebat etiam , ut caecus esset. Quandd fuit, ut, quod
licet, non liceret? In eo est, ut proficiscamur.  — Restat,
ut doceam omnia hominum causa facta esse. ST pares
virtutes sunt, sequitur, ut etiam vitia sint paria.  — Est
mos hominum, ut ndlint eundem pluribus rebus excellere.
Ius est bellT, ut, qui vTcerunt, iTs, quos vTcerunt, imperent.

Pripomnja 1. Za tantum abest  sledita cesto dva stavka z ut;
tantum abest, ut  — ut  se sloveni: ne samo da ne — ampak (nego) še (celo).
Tantum abest, ut probem sententiam tuam, ut eam maxime impugnandam
censeo  ne samo da ne odobravam tvojega mnenja, ampak še (celo) mislim,
da ga je treba najhujše pobijati. Tantum abest, ut te laudem, ut te vituperem.

Pripomnja 2. Mesto tantum abest, ut  — ut,  se rabi tudi: adeo (ita)
non  — ut =  tako malo — da. Adeo (ita) nOn tenuit Tram, ut in senatum
gladio cmctum se venturum esse diceret.

Pripomnja 3. Accedit, ut = praeterea fit, ut; accedit, quod  k temu še
pride (pristopi) to (dejstvo), da. Accessit etiam, quod pars equitatus se trans
Rhenum receperat.

Pripomnja 4. Vcasi se rabi ut-stavek v popolnjenje ali razjasnitev nad¬
rednega stavka (ut explzcatmum  ali epexegeticum). Habet hoc virtus, ut  (da
namreč) etiam in hoste delectet. Est hoc commune vitium in magms llberTsque
cTvitatibus, ut invidia gloriae comes sit.

179

Mesto ut non  in relativa (levnom.!) q uT,  ( quae ), quod  307
z non  [= ut is,  ( ea ), id non ] se rabi v konsekutivnem zmislu
(adverbialno) quTn  [iz quT  (abl. gl. § 89, prip. 2) kako in ne ne
= kako ne, zakaj ne] da n e (bi), ki n e (bi), če je nadredni
stavek negativen (zanikan ali nikalnega pomena).

Nemo est tam fortis, quin  [= quT non  = ut (is) non ] ret
novitate perturbetur. Quis est  (= nemo est), quTn sciat  (da ne
bi vedel), quanta vTs sit in sensibus. Nunquam accedo ad te,
qiun  (= ut non) abs te abeam doctior. Nihil est, qum  (= quod
non) intereat  — Toda: Nulla gens tam fera est, cuius  mentem
non imbuerit deorum opTnio.

Pripomnja 1. Le redko nadomestuje quin  fem. quae  z non. Nulla fuit
civitas, qum legatos mitteret.

Pripomnja 2. V slov. se rabi v posledičnih stavkih indikativ; le po
negativnem nadredniku stoji tudi lahko pogojnik.

Quln  še stoji za negativnimi izrazi, ki pomenijo dvojiti,
ovirati, ustavljati se, da; manjkati, opustiti, vzdržati
se, da ne (zavisna vprašanja); non dubito, dubium non est,
quin; non impedio, non recuso, quTn; non multum  ( paulum)
abest, quin  ne manjka mnogo, da ne = malo da ne (bi); nihil
abest, quin  gotovo (bi); nihil praetermitto (intermitto), quin;
retinerT, temperare mihi non possum, quin; facere non possum,
quTn  ne morem storiti (ne morem si kaj), da ne (bi) = moram;
fieri non potest, qum laudem  moram hvaliti; aegre (vix) abstineo,
vix me contineo, quin.

Non debet dubitarT  (= dubitandum non est), quin fuerint
ante Homerum poetae. Quis dubitat  (= nemo dubitat), quin in
virtute divitiae sint? Non possumus, quin atu a nobis dissen-
tiant, recusare. Non multum afuit, quTn interficerer. Nihil Cicerd
praetermTsit, quTn Pompeium a Caesaris coniunctione avocaret.

Aegre sunt retenti milites, qum oppidum irrumperent.

Pripomnja 1. Dubito  v pomenu pomišljati  se  ima inf. Dubitabit,
čredo, gentis barbaras sBcum adducere.Quis bonus dubitetpro patria mortem
oppetere ?  — Vendar stoji za non dubitandum est, noll(te) dubitare  tudi v
tem pomenu navadno quin. Nohte dubitare, qum PompSio credatis omnia.

Pripomnja 2. Dubito  dvojim  = ne  vem  se veže z zavisnim vpra¬
šanjem. Nos qualis fuerit Pompeius, dubitabimus.?  — Dubito, an  gl. § 300,
prip. 2.

Pripomnja 3. Od facere nOn possum (fieri nOn potest), quXn  (= moram
na vsak način) je razlikovati facere non possum (fieri non potest), ut  (= ne
morem, ni mogoče).

12 »

180

309

Vzročni (kavzalni) stavki.

1. Quia  ker, quod  ker,  da,  quoniatn  (iz quom iani)  ker
ž e,  quandoquidem  k e r (1 e) se skladajo z indikativom,
če navajajo dejanske  razloge. Če se pa zaznamuje vzrok
kot tuja, ne pisateljeva misel (v notranje zavisnih stavkih),
stojita quod  (redko quia)  češ da (češ ker) in quoniam  češ ker
že s konjunktivom,

Nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccetur .
Quoniam res in discrimen adducta est, aliquando patrium
animum capiamus! Quandoquidem a vobTs maxima beneficia
accepimus, semper gratos nos praebebimus vobTs. T. Manlius
Torquatus bello Gallico filium suum, quod is contra imperium
in kostem pugnaverat, necarT iussit.  — Toda: Socrates accu-
satus est, quod iuventutem corrumperet  (subjektivno mnenje
tožiteljev). Noctu ambulabat Themistocles, quod somnum capere
non posset  (kakor je T. sam zatrjeval). Caesar loquitur in con-
silio palam, quoniam Germani appropinquare dicantur, sese
postero die castra motu run}.

2. Quod=  da, zaznamujoč vzrok,  stoji z indik. zlasti:

a)  za glagoli čuvstvovanja  (verba affectuum ):  hvaliti se,
veseliti se ( glorior, gaudeo, laetor, iuvat me),  čuditi se
(. mTror, admiror),  žalovati, žalostiti se ( lugeo, doleo, angor),
jeziti se ( suscenseo, indignor),  tožiti (giieror),  udati se, pre¬
našati ( aegre, facile, laete, graviter, indigne, moleste fero );

b)  za glagoli, ki izrekajo čute:  tožiti ( accuso, argud ), obsoditi
(damno),  hvaliti ( laudo, vitupero, reprehendo),  zahvaliti
se, čestitati (gratias ago, gratias habeo, gratulor).
Pripomnja. Vsebino za glagoli čuvstvovanja izraža acc. c. inf. gl. § 328, 2.

c) za izrazi: bene, male, commode, opportune fit, accidit,
evenit, facio; accedit  (prim. § 306, 3, prip. 3). Cesto se
sloveni quod  za temi izrazi, zlasti za accedit:  dejstvo, da.
Sane gaudes, quod te interpellavT. Laetor, quod absens

omnia es consecutus. Dolebam, quod socium RmTseram. Magis
mirandum est, quod is condemnatus est, an quod omnino re-
spondere ausus est?  — Milites Caesari gratias egerunt, quod
iTs pepercerat. Quod abes, gratulor. — Bene miki evenit, quod
mittor ad mortem. FecistT miki pergratum, quod librum mT-
sisti. Facis fraterne, quod me hortaris. Accedit, quod patrem
plus etiam quam ipse scit, amo.

181

V notranji zavisnosti se rabi seveda tudi tukaj konj. Glo-
riabatur Hortensius, quod nunquam bello clviti interfuisset.
Gravius queritur, quod sit destitutus. Laudat Africanum Pa-
naetius, quod fuerit abstinens. Caesar Haeduos graviter accusat,
quod tam propinquTs hostibus se nori sublevent.

3. Quod  z indik. opisuje ali razlaga cesto kak pojem ali
demonstrativ nadrednega stavka: (dejstvo)  da.

Hdc uno praestamus ferls, quod  (da) exprimere dlcendo
sensa possumus. Regulum patriae amantissimum fuisse vel ex
ed intellegitur, quod captlvos retinendos censuit. Magnum be-
neficium naturae est (hdc), quod necesse est mori. In hdc sumus
sapientes, quod naturam sequimur.

4. Quo d  z indik. uvaja tudi stavke, ki omenjajo kako iz¬
javo, na katero se v vselej  zapostavljenem nadredniku od¬
govarja : kar se tega tiče, če, da.

Quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris.

Vselej se vežejo s konjunktivom: 310

1. Non quod; non ed (ideo, idcirco), quod  ne zato ker
(bi), ne da (bi) = non quo; non quod  ( quo) non — non quln
ne (kakor) da ne (bi).

Lltteras ad te dedi, non quod (quo) haberem, quod scrl-
berem, sed ut loquerer tecum absens.

2. Est, non est, quod (cur , quare)  — habeo, non habeo,
quod (cur, quare)  imam vzrok, nimam vzroka, da (bi).

Est, quod gratuler tibi. Non est, quod te pudeat sapientl
assentlrl. Nihil habeo, quod incusem senectutem. Nihil fuit,
quod timerem. Quid est, cur virtus ipsa per se non efficiat
beatos ?

3. Cum (causale)  ko, ker; često je zvezan s praesertim
(osobito, zlasti).

Cum vita sine amlcls Tnsidiarum et metus plena sit, ratio
ipsa monet amlcitias comparare. Caesar Haeduos graviter accusat,
quod ab ils non sublevetur, praesertim cum eorum precibus ad-
ductus bellum susceperit.

Pogojni (kondicionalni) stavki.

Pogojni stavek tvori s svojim nadrednikom (glavnim stav- 311
kom) pogojno (kondicionalno, hipotetično) periodo. Stranski stavek

182

(hypothesis, protasis,  prorek) izreka pogoj, s katerim se vrši
dejanje ali stanje glavnega stavka, ki se imenuje thesis, apo-
dosis,  porek.

Pogojni stavek se začenja s: sT  če, ako, ko, (da); nikalno r
nisi  če (ko, ako, da) ne, sT {sin) minus  če ne (če se ima
subjekt in predikat  v mislih dodati).

Sl id c rediš, erras. Nisi id credis, erras. St  vales, bene est:
sm minus, doleo.  — Sin, sm autem  slove: če (ako, ko) pa; si modo
če le = če sploh; si quidem  če namreč; nisi quod  (= prae-
terquam quod ) razven da, samo da; nisi si  razen če; si forte
če morda; nisi forte  če morda ne, nisi vero  (vselej ironično)
če pa ne.

Pripomnja 1. Sr non  če (ako, ko) ne se rabi, kadar se ne zanika
stavek, ampak poedina beseda, zatorej zlasti pri nasprotju. Aequitas tollitur
omnis, si habBre suum cuique non licet. Cum spe si non bona, at aliqua
tamen vTvimus.

Pripomnja 2. Nisi  z nedoločnim zaimkom se lahko sloveni z : razen,
izvzemši  ter demonstrativom in relativom: PlerOsque Numidas senectus
dissolvit, nisi qui  (če niso kateri = razen onih, ki) ferro aut bestiis interiere.  —
Nisi  — non  = non (nemo, nihit)  — nisi : samo,  le. Nisi inter bonos viros
amrcitia esse nOnpotest  (le med...). Nemo nisi improbissimus  le največji lopov.

312  Po kakovosti pogoja razločuje latinščina tri vrste ali oblike
hipotetične periode, in sicer:

1. Realno  (indikativni pogojni stavek); če se uresniči
pogoj, se izvrši tudi posledica.

Prorek ima indikativ (slov. če, ako z indik.), porek indi-
kativ, včasi tudi imperativ (enako v slov.). Pri ponavljanju v
preteklosti {si  = vselej če) stoji v nadrednem stavku vselej
impf.  (gl. § 276).

Si id credis, erras. Si dies est, lucet. Naturam si sequemur
ducem, nunquam aberrabimus. St  tibi hoc accidere potuit, quid
nobTs fiet? St  de me ipso p tura videbor dTcere, Tgnoscitote! ParvT
sunt fons arma, nisi est consilium domu Nemo fere saltat sb-
brius nisi forte insanit.  — St a persequendo hostes deterrere
nequwerant, disiectos a tergo circumveniebant.

2. Potencialno  (potencialni domnevek), če je pogoj le
mogoč, dozdeven; tudi posledica je le možna, dozdevna.

V obeh stavkih je potencialni konjunktiv prezenta ali per-
fekta. Slov. rabi ko, ako s pogojnikom, v glavnem stavku je
tudi pogojnik. St  id credas  ( credideris ), erres  ( erraveris )  ko bi
to verjel, bi se varal (utegnil  bi  se varati).

183

Dies me deficiat , si velim paupertatis causam defendere.
Si quis id fecerit, impudentem eum dixerim.

3. Irealno  (izvestna neresničnost), če sta pogoj in po¬
sledica neveljavna, neresnična. V obeh stavkih stoji coniunctivus
irrealis,'in sicer: konj. impf.  za sedanjost (irrealis sedanjosti),
konj. plpf.  za preteklost (irrealis preteklosti). V slov. stoji
ko (ako) s kondicionalom sedanjega časa za konj. impf., pre¬
teklega časa za konj. plpf.; rabi se tudi da z in d. prež. za
konj. impf., z ind. pf. za konj. plpf. V glavnem stavku je vselej
kondicional prež. za konj. impf., kondic. pf. za konj. plpf.

Si id crederes , errares  ko bi to verjel (da to verjameš),
bi se varal, (resnica: sed id nori credis, ergo non erras). Si id
credidisses, errasses  ko bi bil to verjel (da si to verjel), bil bi
se varal.

Sl tacuisses, philosophus mansisses. Nisi in iTtteris viverem,
non possem vivere. Nisi Alexander essem, ego vero vellem esse
Diogenes. Hectora guis nosset, felix si Troia fuisset?

Seveda se veže lahko tudi konj. impf. s konj. plpf. in na¬
robe. Consilium nisi esset in senibus, non summum consilium
maidres nostri appellassent senatum. lnimicitias si S. Roscius
cavere potuisset, viveret.

Pripomnja 1. Mesto konj. plpf. stoji včasi konj. impf., da se zaznamuje
dejanje ali stanje kot trajno.

Laelius, sl nihil ad percipiendam colendamque virtutem lltterls ad-
iuuaretur, nunquam se ad earum studium contulisset.

Pripomnja 2. Včasi se veže pogojnik potencialne ali irealne periode z
glavnim stavkom realne. Amlcitia esse nOn potest, nisi per se expetatur.
Praeclare vlceramus  (= gotovo  bi bili zmagali), nisi Lepidus recepisset
Antonium.

Pripomnja 3. Indikativ (impf. ali pf.) mesto konj. plpf. stoji v poreku
irealne periode:

a)  vselej pri paene.  Pons sublicius iter paene hostibus dedit, nisi anus
vir fuisset, HorStius Cocles.

b)  pri glagolih possum, debeo  itd. (gl. § 281, 1), če ni naglašena ne¬
resničnost možnosti in potrebnosti, ampak če se poudarja od teh
izrazov zavisni inf. Delen  polnit  (nasprotje: nOn deletus est) exercitus,
ST quis aggredl ausus esset.  — Toda: Delen potuisset  exercitus, sz
quis aggredl ausus esset;  nasprotje: delen non potuit, quia nemo
aggredl ausus est.

c)  vselej pri aktivni ali pasivni opisni konjugaciji. Cgrus grave bellum
passurus fuit  (bi se bil zapletel = imel se je nadejati), sl quid in
Croesum crudelius cOnsuluisset. Sl unum diem morati essetis, omnibus
moriendum fuit.

184

Pripomnja 4. Včasi se mora pogojni stavek v mislih dodati ali pa ga
zastopa prepozicionalni izraz. Quae Caesar nunquam neque fecisset neque
passus esset  (dodeni: sr diutius vudsset), ea nune ex falsrs commentarirs
proferuntur. Sine spe  (= nisi spBs esset ) vrta non esset vrtalis.

Zavisne hipotetične periode.

813 V zavisnosti stoji prorek realne in potencialne periode v
konjunktivu po sosledici časov, prorek irealne periode ostane
vselej neizpremenjen (gl. § 294 , prip. 2 ).

Porek stoji:

1 . v konjunkcionalnih  stavkih (z ut, ne, quTn)  in
zavisnih vprašanjih:  a) pri realni in potencialni periodi v
konj. po sosledici časov; b ) pri irealni periodi v neizpremenjenem
konjunktivu pri glagolih, ki nimajo participa fut. akt. Ce ga pa imajo,
se rabi mesto konj. plpf. akt.  v konjunkcionalnih stavkih
opisna aktivna sprega vselej (tudi za preteriti) s fuerim;  tako
tudi v odvisnih vprašanjih za glavnimi časi, za stranskimi pa
s fuissem.  Mesto indik. pf. (pri paene  itd.; gl. § 312 , prip. 3 )
stoji konj. pf. za glavnimi, impf. (redkejše pf.) za stranskimi časi.

Ad 1. a)  Nezav.: Si id credis  ( credas ), erras {erres).

Zav.: Nemo dubitat (dubitavit ), quTn sT id credas (crederes),
erres  ( errares ).

Ad 1. b)  Nezav.: Si hoc faceres  ( fecisses ), faeti te paeni-
teret  ( paenituisset ).

Zav.: Non dubito  ( dubitavi), quTn si hoc faceres (fecisses),
factT te paeniteret (paenituisset ). — Nescio (nescii), num, si
videreris  (visus esses), laudareris  (laudatus esses).

Toda: nezav.: Si id credidisses, erravisses.

Zav.: Non dubito (dubitavi), quin. si id credidisses, erra-
turus fueris. Quaero (querebam), num, si id credidisses, erra-
turus fueris (fuisses).

Nezav.: Delen potuit exercitus, si quis eum aggredi ausus

. esset.

Zav.: Dubium non est (fuit ), qum potuerit (posset.  tudi:
potuerit) deleri exercitus, si . . .

Nescio, quid facerem, nisi tu amTcus esses. Hoc si Ule
repudiasset, dubitatis, quin el vis esset allata? Dic, guidnam
faeturus fueris, si eo tempore censor fuisses. Tanta desperatio
illata est Poenis, ut, nisi Agathoclis orta esset seditio, transi-

185

turus ad eum Bomilcar fuerit. SubTbat cogitationem animus,
qudnam modo tolerabilis futura Etruria fnisset, si quid in
Samnio adversi evenisset. Adeo aequTs vTribus gesta res est, ut,
si affuissent Etrusci, accipienda clades fuerit.

2. kot povedni stavek (za glagoli dicendi  itd. gl. § 327
in 328) v acc. c. inf. Con. irrealis impf. akt. zastopa aktivna
opisna sprega z infinitivom prež., con. irrealis plpf. akt. z inf. pf.

Nezav.: Si id credis  ( credas ), erras  ( erres ), si id credidistT
( credideris), erravisti  ( erraveris).

Zav.: Brco, ST id credas, te errare; si id credideris, te
erravisse.

Nezav.: ST id crederes, errares; si id credidisses, errasses.

Zav.: Dico, sT id crederes, te er r atu rum esse;  ST id
credidisses, te er r atu ru m fu is se.

Indikativ pf. (pri paene  itd.) postane seveda infinitiv pf.
Dico delen potuisse exercitum, sT quis eum aggredT ausus esset.
Apparet non recipiendum fuisse, Tarentum nisi amissum foret.

Če je porek v pasivu ali pa njegov glagol nima participa
fut. akt., se opisuje con. irrealis impf. s futurum esse, ut,  con.
irrealis plpf. s futurum fuisse, ut  in konj. impf. dotičnega glagola.

Nezav.: Sl hoc diceres, vituperareris; sT hic liber lectus
esset, multa didicissemus.

Zav.: Apparet  ( apparuit ), si hoc diceres, futurum esse, ut
vituperareris;  —, si hic liber lectus esset, futurum fuisse, ut
multa disceremus.

Nisi eo ipso iempore nuntiT de Caesaris victoria essent allatT.
exTstimabant plerTgue futurum fuisse, ut oppidum amitteretur.

Pripoiimja. Izrazi: moči, morati, hoteti  (posse, potuisse, debere.
debuisse, velle, voluisse  itd.) in pasivna opisna sprega se nikdar ne opisujejo,
Equidem et Platonem existimo, st genus forense dtcendt tractare voluisset,
gravissime et copiosissime potuisse dtcere. Dico vOs, si mentitl essetis, vitu-
perarT debuisse. Sciote, st velles, gravissime dtcere posse. Apparet, Tarentum
nisi amissum foret , non recipiendum fuisse.

Dopustni (koncesivni) stavki.

I. quamquam  (gl. § 281, dost., 1) dasi (tudi)  se veže 314
z indikativom.

Quamquam excellebat Aristides abstinentih, tamen exsilio
decem annorum multatus est.

Pripomnja. Quamquam  stoji tudi v glavnih stavkih in se sloveni:
toda, vendar. Quamquam quid te hortor? Quamquam quis Ignorat

186

II. etsT, tametsl, sl  (redko) če tudi, ako tudi, etiamsl
tudi  ako  se vežejo s časi in načini pogojnih stavkov (indik.,
potenc, in ireal. konj.).

Caesar etsT nondum hostium consilia cognoverat, tamen
fore id , quod accidit, suspicabatur. Tametsl statim vlcisse debeo,
tamen de meo mre decedam. Quod quis crebro videt, non ml-
ratur, etiamsl, cur fiat, nescit. Multa sunt, quae adulescentes,
etiamsl ingenil facultates bonae sint, nondum intellegant. Iniu-
rias etiamsl ulclscl possem, tamen obllvlscl mallem. Sunt, qul,
quod sentiant, etsl (tametsl) optimum sit, tamen invidiae metu
non audeant dlcere. Sl velim Verrem accusare, tamen non possum.

III. S konj.  po sosledici časov se vežejo:

1. guamvls  če prav, če ravno, akoravno, če še
tako; ut  bodisi (recimo)  da,  naj  (si), nikalno: ut non,
če je ena beseda zanikana, sicer ne.

Quod turpe est, id quamvls occultetur, tamen honestum
nutlo modo fierlpotest. lila quamvls rldicula essent, mihi tamen
rlsum non moverunt. Ut desint vlres, tamen est laudanda vo¬
lim tas. Ut non referat pedem, sistet certe. Ne sit sane summum
malum dolor, malum certe est.

Pripomnja. Quamvxs  stopnjuje včasi pozitiv adjektivov (adverbov).
Cupiebam quamvxs imqua  (če še tako = zelo neugod.) condicione pacem.
Stultitiam quamvrs copiose  (prideni: accuses) accusare licet.

2. cum  (concesslvum ) dasi, če prav.  Phocion fuit per-
petuo pauper, cum dlvitissimus esse posset.

Koncesivnemu cum  je soroden cum adversdtlvum  pri
(med) tem ko, dočim,  ko. Solus homo ex animantibus par-
ticeps est rationis, cum cetera sint omnia expertia.

3. licet  (kot glagol) stoji s konj. prež. ali pf.:  da  (bi),
naj le, če tudi.

Licet vitium sit ambitio, frequenter tamen causa vir-
tutum est.

Pripomnja. Veznik ut  in licet  se cesto opuščata, tako da stoji con.
concessivus  prež. ali pf. sam. Haec sint falsa sane, invidiosa certe non
sunt. Naturam expellas furca, tamen usque recurret. Fueris doctus, fueris
prudens, pius non fuisti.

Primerjalni (komparativni) stavki.

315 1- Primerjalni stavki, izražajoči istinito enakost ali raz¬

ličnost lastnosti, stoje v indikativu  kakor v slov.

187

Začenjajo jih:

Relativni adjektivi in adverbi modi : quantus, qualis,
quot, quT  (= qualis); ut (uti), sicut (sTcuti), quemad-
modum, quam, quantopere, quotiens.  V glavnem stavku
stoje njih correlativa demonstrativa: fant us, tališ, tot, Tdem, is
= tališ); ita, sTc, item, tam, tantopere, totiens.

Qualis dominus, tališ servus. Quot capita, tot sententiae.
Ut sementem feceris, ita metes. Quotiens pugnavit, totiens
victus est.

Pripomnja. Quam  stoji tudi po komparativih in izrazih komparativnega
pomena (malo, praestat  itd.) Maior es quam frater tuus. Nonnulll AeduOrum
dixSrunt praestare Gallorum quam ROmanOrum imperia ferre.

Dostavek:  Za adjektivi in adverbi enakosti in slič¬
nosti, neenakosti in nesličnosti  se rabita veznika ac,
atque  = kakor, (redkejše) in. Taki izrazi so: Tdem, alius , par,
contrarius, similis, dissimilis; pariter, aliter , similiter, aeque,
perinde, proinde , secus.

Virtus eadem est in homine atque in ded. Aliud dicis ac
sentis. Alia sunt legati officia atque imperatoris.

Pripomnja. Pomni: nemo alius nisi  nikdo drug nego; nihil aliud
nisi. Za non aliter  stoji ac  ali quam,  za Tdem ac  ali quT. Senu isdem
mOribus solent esse, quibus (ac) dominus.

2. Primerjalniki, ki kažejo, da je primerjana lastnost (de¬
janje) neistinita ali le mogoča, stoje v konjunktivu po sosledici
časov. Začenjajo se s: quasi, tamquam (st), ut sl  (redko), velut
sl, proinde (aeque, perinde) ac sT, non secus ac sT  (tako) kakor
da s pogojnikom.

Quid ego testibus utor, quasi res dubia sit? Clves quasi
vicerint, inter se gratulantur. SequanT absentis AriovistT cru-
delitatem, velut sT coram adesset, horrebant. Tanta fuit omnium
e.rpectatio videndT Alcibiadis, ut ad eius triremem vulgus con-
flueret, proinde ac sT solus advenisset.

Pripomnja 1. Redko nastopi za prež. ali fut. pri quasi, ac sl  irrealis.
Arno te non secus, ac sT meus esses  (= ac te amarem, sT meus esses).
Quoniam nihil novi ad me scrlbis, proinde habebo, ac sT scrzpsisses nihil
esse (= ac habBrem, st . . .).

Pripomnja 2. Quasi, quasi vero, proinde quasi (s  prež. ali pf.) prav
kakor  (s pogojnikom) stoje Cesto v stavkih, ki izrekajo kaj ironičnega.
Nequeunt intellegere, gualis sit animus vacans corpore; quasi vero intellegant,
qualis sit in ipso corpore. Quasi vero ad cOgnoscendum ego ad iilos, non illi
ad me venire debuerint.

188

Pripomnja 8. Okrajšani potencialni primerjalniki se uvajajo z: ut, srcut,
tamquam, quasi  (prim. § 182, prip. 2), ki se vežejo tudi s participom. GiOria
virtutem tamquam umbra sequitur. Graecas iTtteras src avide arripuit Cato
quasi diuturnam sitim explere cupiens.

Pripomnja 4. Na primer, kakor (tako) na primer  se latini
z ut, velut. Multl gloriose mortui sunt ut LeOnidas, ut EpamTnondas, alii.
Pelopidas omnibus periculis affuit, velut cum Spartam oppugnavit.

Časovni (temporalni) stavki.

316 Časovni vezniki so:

I. dum  z indik. histor. prež. med tem ko; dejanje obeh
stavkov je istodobno. V glavnem stavku stoji pf. hist.

Alexander dum inter primores pugnat, sagitta Tctus est.
Chabrias dum prTmus studet portum intrare , ipse šibi pei-
niciel fuit.

II. dum , quoad, quamdiii, doneč  (redko pri klas.) z indik.,
izvzemši plpf. in fut.  II., dokler;  istodobno dejanje obeh
stavkov traja enako dolgo.

Dum cTvitas erit, iudicia fient. Neque dum eram vdbTscum,
animum meum videbatis. Cato quoad vTxit, virtutum laude crevit.
Dum exTstimatio est integra, facile consolatur honestas egestatem.
Doneč eris felTx, multos numerabis amicos.

III. dum , quoad,  (redko) doneč  dokler ne (zdovršniki):

1. z indik.  prež., (navadno) pf., fut. II. Dejanje glavnega
stavka traja, dokler dejanje odnosnika ne nastopi.

Delibera hoc, dum ego redeo! Quoad arx dedita est , caedes
tota urbe passim factae sunt. Non faciam finem rogandT, quoad
renuntiatum erit te id fecisse.

2. s konj.  prež. ali impf. (seveda po sosledici časov), če
je odvisnik časovno namernega pomena; dokler ne = da (bi)
med tem, da prej.

Nune Scaevola paulum requiescet, dum se calor frangat.
Horatius Cocles impetum hostium sustinuit, quoad ceteri pontem
interrumperent. Thraces nihil se moverunt, dum Romani armatl
translrent.

317  IV. antequam, priusquam  (tudi ločeno: ante  — quam ,
prius  — quam)  predno, prej ko, prej nego:

1. z indik.  prež., pf., fut. II., če se zaznamuje zgolj ča¬
sovno določilo (dejstvo); pf. in fut. II. stoji redno za negativnim
nadrednikom.

189

Nune, anteguam ad causam redeo, paiica de me dTcam.
Epaminondas non prius  bellare destitit, guam  urbem Lace-
daemoniorum obsidione clausit. De Carthagine veren non ant e
desinam, quam  illam excTsam esse cognovero.

2. s konj. prež. ali impf., če iina stavek potencialen ali finalen
pomen, konj.  pip*-, če se izraža misel subjekta glavnega stavka.

Priusquam incipias, consulto opus est. Collem celeriter,
priusquam ab adversariis sentiatur  (= da ne prej), commumte!
Numidae, priusquam ex castris subveniretur  (— ne prius ...),
in proximos colles discedunt. Caesar, priusquam se hostes ex
fuga reciperent, in fines Suessidnum exercitum duxit. Achaei
non ante sunt ausT capessere bellum, guam ab Roma revertissent
legati  (nego bi se vrnili).

Pripomnja. Indik. in konj. prež. stojita cesto, zlasti v pregovorih in
splošnih rekih, brez razlike. Priusquam incipias  (= incipis ), consulto opus est

V. postedguam {p o st q uam)  ko, potem ko, odkar,  318
o d k 1 e r;  ubi, ut, simul, simulac, simulatque  (vselej pred vo¬
kali in h), ut prTtnum, ubi prlmum, cum primum  kakor,
kakor hitro, brž ko z indik.  hist. pf. V slovenščini stoji
dovršnik v prež. ali pf.

Pompeius, ut equitatum suum pulsum vidit, acie excessit.
Helvetii, ubi de Caesaris adventu certidres faeti sunt, legatos
ad eum mittunt. Pelopidas non dubitavit, simulac conspexit
hostem, conftigere. Caesar cum primum per anni tempus potuit,
ad exercitum contendit. Postquam Xerxes in Graeciam descendit,
Aristides in patriam restitulus est.

Pripomnja. Včasi stoji hist. prež. Quae ubi Romam nuntiantur,
senatus dzetatorem diet iussit.

Pripomnja 2. Postquam  se veže z ind. plpf. po natančno dolo¬
čenem času.  Hannibal tertio  anno, postquam domo profugerat, in
Africam venit. Alexander post tertium diem, quam in hoc statu  (na smrt
bolan) fuerat, in conspectum mllitum venit.

Pripomnja 3. Postquam, ubi, ut  itd. se veže z ind. impf. (log. plpf.),
če se poudarja v preteklosti trajajoče stanje. Metellus plebi postguam
invidia decesserat, iuxta carus erat. Labienus postquam neque aggerBs neque
fossae vini hostium sustinere poterant, Caesarem facit certiorem.

Dostavek.  Če se zaznamuje ponavljanje preddobnega
dejanja ali stanja (prim. § 292), stoji pri ut, ubi, simul, simulac
pf. (v slovenščini prež.  dovršnikov) za sedanjost, plpf-  (v
slovenščini pf.) za preteklost, fut. II (v slovenščini prež. ali fut.
dovršnikov) za bodočnost.

190

Ubi per socordiam vlres, tempus , ingenium diffluxere , na-
turae Inflrmitas accusatur. Ubi advesperaverat, Euclldes Megara
Athenas commeabat  (gl. § 276). Ubi consulueris, mature facto
opus est. Simul aliquid audiero, scrlbam ad te.

319 VI. cum  z indikativom, in sicer:

1. cum tempordle  kadar, ko, sedaj ko, takrat ko;
v glavnem stavku stoji cesto: nune , tu m, eo tempore  ( die).

Animus, nec cum adest nec cum discedit, apparet. Nemo
me vestrum, cum hinc excessero, consequetur. Operam dabo ,
ut te videam, cum id satis commode facere potero. Cum (= tum,
cum = eo tempore, quo) Caesar in Galliam venit, ibi duae
faetiones erant. Tum , cum in Asia permultT res magnas ami-
serant, Romae solutione impedlta fides concidit. Fuit tempus,
cum (— quo) in agris homines passim bestiarum more vaga-
bantur.

Pripomnja 1. Če se rabi cum  v zaznamovanje večkratnega dejanja
ali stanja, se zove cum it er Eh o u m — quotiens  kadarkoli.  Oppidum
Britanm vocabant, cum silvas impedrtas vallo atque fossa munierant. Verres
cum rosam vTderat, tum ver incipere arbitrabatur. Cum ambo consules mortui
erant, interrex creabatur. Poetarum libros, cum est otium, legere soleč.
Oracula Graecl consulebant, cum bella erant inituri.

Pripomnja 2. Včasi se rabi (redko od Cez. in Cie.) cum, ubi, ut, simu-
latque  v iterativnem pomenu s konj. Cum cohortes ex acie procucurrissent,
Numidae effugiebant.

2. cum explicdtlvum (identitatis),  ko, če, s tem
d a. V obeh stavkih je navadno isti naklon in čas.  Za-
visnik razlaga ali pojasnjuje vsebino glavnega stavka. — Za
impf. in plpf. stoji navadno konj.  Amice facis, cum me laudas
ko = s tem da me hvališ.

Cum quiescunt , probant, cum patiuntur, decernunt, cum
tacent, clamant. Bene facitis, cum oenltis. Improbus fuistT, cum
accepistl , quod non licebat.  — Amice fecisti, cum me laudares.

3. cum inversum  ( additivum ) ko. Zavisnik, stoječ v
hist. prež. ali pl., vsebuje nagla in nepričakovana glavna de¬
janja (cum  je cesto ojačen z: repente, subito).  Glavni stavek,
izražajoč stransko dejanje, stoji v impl. ali plpf., navadno z:
vix, aegre  jedva, iam  že, nondum  še ne, commodum  ravno (baš).

Hannibal iam scalls sublbat muros, cum repente porta
patefaeta Romani erumpunt. Commodum discesseras herl, cum
Trebatius venit  (= cum discessisses , Trebatius venit).

191

Pripomnja. Če se izraža v zavisniku kak istodobni dogodek, stoji
cum interea (interim, tamen,nOndum)  s časom glavnega stavka [cum coincidens
(cum  = et)j. Caedebatur virgls in medio foro Messanae clvis Romanus, cum
interea  (a pri tem) nullus gemitus, nulla vox alia illius miserT audiebatur
nisi haec: cTvis Romanus sum.

VII. cum historicum (nar  r ati  v um)  ko; stoji s konj.
impf. za istodobnost (vzporedno se vršeča dejanja), plpf. za pred¬
dobnost, če se pripovedujejo pretekli  dogodki, ki so v nekaki
vzročni zvezi z dejanjem nadrednega stavka.

Audivl te, cum diceres. VidT te, cum rTderes. Zenonem , cum
Athems essem, audiebam freguenter. EpamTnondas, cum vicisset
Lacedaemonids apud Mantineam atque ipse gravT vulnere exani-
marT se videret, quaeswit salvusne esset clipeus.

Pripomnja. Cum hist.  z impf. se sloveni s ko in pf. nedovršnikov.

Oziralni (relativni) stavki.

Oziralni stavki, uvajani z oziralnimi zaimki in prislovi, so:

I. Povedni,  ki razlagajo ali določujejo svojo odnosnico
v naklonih neodvisnih povednikov, t. j. v indikativu, potencialnem
in irealnem konjunktivu.

Est profecto deus, quT omnia videt et audit. Hoc est, quod
tam pridem facere debebas. Haec est res, quam optimam putem
(putaverim). QuT hostes in urbem redeuntes videret, victos esse
eos diceret. Bellum est, quod vitavissent, si potuissent. Quid-
quid agis  (gl. § 281, dost. 1), prudenter agas!

Pripomnja 1. Notranje zavisni oziralniki stoje seveda v konj., takisto
oziralni stavki, zavisni od inf. ali konjunktivnega zavisnika (gl. § 299, prip. 1).
AthBniSnses, quod šibi honestum non esset vlsum, ne tttile quidem esse pu-
tarunt. Mos erat Athems laudarl in contione eos, qul sirit in proelirs inter-
fectl. Nemo avarus adhuc inventus est, cui, quod haberet, satis esset.

Vendar se rabi indikativ, če je oziralni stavek dodatek pisateljev ali
opisuje kak pojem. Trati rogandl sunt, ut, sl quam habent ulctscendr vim,
differant in tempus aliud. Tanta vTs probitatis est, ut eam vel in ils, quOs
nunquam vi dimu  s, dlligamus. Epistulae proprium est, ut is, ad quem
scrlbitur,  de ils rebus, quas IgnOrat,  certior fiat.

Pripomnja 2. V relativnih stavkih, ki omejujejo splošno sodbo nad¬
rednega stavka, stoji potencialni konj., n. pr.: quod sciam, sentiam, intellegam
itd. (kolikor vem). Navadno se veže relativ s quidem. Omnium Oratorum,
quod quidem ego cognoverim, acutissimum iudicO A. Sertorium. Aristldes
Unus post hominum memoriam, quem quidem nos audierimus, iustus est
apellatus.  — Toda vselej: quantum scio (perspicio, in me est), quoad
fierl potest.

320

192

II. Posledični ( qui  = ut is, ego, tu  itd.)  v potenci¬
alnem konj. (v slov. pogojnik), in sicer:

1. za tam, is, tališ, e iu s modi, t ant us  in za kom-
parativi s quam.

Nemo est tam senex, quT se annum nori putet  (ne misli
= b i ne mislil) posse vivere. Maior sum, quam cui (= ut mihi
kar je v dobri prozi običneje) possit fortuna nocere. Multae res
sunt eiusmodi, quarum exitum nemo providere possit. Non is
sum, quT mortis perTculo terrear. Difficillimum est reperTre (id,
tale), quod sit ex omm parte perfectum.

Pripomnja. Če se ne poudarja lastnost (posledica), nego resničen do¬
godek, stoji indik. Tu es is, quT me saepissime omasti.

2. za splošnimi izrazi: s u n t, non desunt,exsistunt,
quT  so, ki; inv eniuntur, rep eriuntur, qui  najdejo se
(ljudje), ki; posebno za nikalnimi: quis (quid) est, nemo
(nihit) est, quotus quisque est  (kako redek je), non
est, non habeo.

Sunt, quT censeant una cum corpore animum occidere.
Fuerunt, qui optimum censerent non nascT. InvenlT sunt rnulti,
quT non modo pecilniam, sed Vitam etiam profundere pro patria
parati essent. Nihil habebam, quod scriberem.

3. za dignus, indignus, aptus, idoneus.

Dignus es, qui lauderis  vreden si hvale = zaslužiš, da se

hvališ. Qul modeste paret, videtur dignus esse, quT aliguando
imperet. Ciceroni Laelii persona idonea viša est, quae de ami-
citia dissereret.

III. Adverbialni stavki vzroka, in to:

1. pogojni  z nakloni pogojnih stavkov.

Qul naturam ducem secutus erit, nunquam aberrabit. QuT
(= sT quis ) id crederet, erraret.

2.  namerni  (quT  = ut is, ego, tu  itd.).

HelvetiT legatos mittunt, qui dicerent šibi esse in animo
iter per provinciam facere. HominT natura rationem dedit, qua
regerentur animT impetus. Artaxerxes ThemistoclI Lampsacum
donavit, unde  (= ut inde) vinum sumeret. Boms hominibus in
caelo locus est defimtus, ubi  (= ut ibi) beatT vita sempiterna
fruantur.

3. vzročni  (v ožjem pomenu) s konj.  (quT  = cum is,
ego, tu  itd.), zlasti po vzkliku.

193

O fortunate adulescens, guT tuae virtutis Homerum prae-
conem inueneris!_Ciir tibi invideam, quT  (ki vendar) omnibus
rebus abundem ? O magna vis veritatis, quae facile se ipsa de-
fen dat!

Pripomnja. Vzročni pomen oziralnega stavka poudarjajo: quippe, ut,
(redkeje) utpote. Callidus adulator non facile cognoscitur, quippe qui etiam
adversando assentetur. AtheniBnses bello Peloponnesiaco occupaverunt Cythera
Tnsulam, ut quae ita sita esset, ut magnum damnum Lacedaemonils inferrT
inde posset.

4. dopustni  s konj. (qul  = cum is, ego  itd.).

Quis est, quT Fabricil non cum caritate aliqua memoriam
usurpet, quem  (dasi ga) nunquam vTderit?

Pripomnja. 0 atrakciji (asimilaciji relativa) in načinih, kako v slučaju
atrakcije lahko slovenimo z oziralnim stavkom zvezane oziralne, vprašalne
in konjunkcionalne stavke, nadalje acc. c. inf. v oziralnem stavku gl. § 269.

Imenske oblike glagolove (verbum infinitum)

so ali substantiva: infinitiv, gerundij in supin, ali adjektiva: 321
particip in gerundiv. Vendar pa obdrže glagolna svojstva v
toliko, da imajo isti sklon kakor njih verbum finitum, da se
določujejo z adverbi; infinitiv in particip izražata tudi časovno
razmerje.

Infinitiv

prež. zaznamuje istodobno, pf. preddobno, fut. zadobno dejanje 322
z ozirom na dejanje nadrednega (finitnega) glagola.

possum, potu!, potero dicere;

scio, sciebam, sciam te venisse;

dico, dixi,, dicam me venturum esse.

Pripomnja. Pri memini  stoji v inf. prež. tudi preteklo  dejanje, če
je bil pri njem subjekt glagola meminisse  prisoten. Memini Catonem anno,
anteguam mortuus est, mecum et ScTpiOne disserere  (kako se je razgovarjal).

Če pa subjekt ni navzoč ali če se poudarja dovršenost dejanja, stoji inf. pf.
Meminerat Philippus AetolOs solOs obtrectasse gloriae suae.

Infinitiv fut. se tudi opisuje s fore  ( futurum esse), ut  in
konj. prež. (za glavnimi časi) ali impf. (za stranskimi časi), in
sicer pasivni često, aktivni navadno le za spero  (gl. § 106, prip.).
Sperd fore, utvenias; sperabam fore, ut venTres. CatilTna sperat
( speravit) fore, ut consul creetur  ( crearetui•). Romam putabant
fore, ut GallT vincerentur.  — Opisovati se mora  inf. fut. akt.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica. ,:i

194

in pas. onih glagolov, ki nimajo supina. Spero  ( sperabam ) fore,
ut te paeniteat (paeniteret), ut carmina ediscantur  ( ediscerentur)
a pueris.

Pripomnja 1. Infinitivi posse, velle  (nolle , malte), oportere  in debere
služijo tudi za inf. fut. Spero urbem capi posse.

Pripomnja 2. Inf. fut. II. se opisuje s fore, ut  in konj. pf. ali (za stran¬
skimi č.) plpf. Spero (sperabam) fore, ut is bellum periculosissimum confe-
cerit  ( cOnfecisset), qui AntOnium oppresserit  ( oppressisset ). — Pri pas ivu in
pri deponentnikih se pa rabi redno particip pf. s fore. Spero bellum peri¬
culosissimum confectum fore ab eo, qui Antonium oppresserit.

328 Infinitiv je lahko subjekt ali akuzativni objekt.
Dulce et decorum est pro patria morT. Possum scrlbere.

Pripomnja. Določa se inf. poleg adverbov (gl. § 321) tudi z neutri pro-
nominov: hoc, illud, ipsum, tuum, totum  itd.

Me hoc ipsum nihil agere delectat. Totum beate vivere positum est
in una virtute.

I. Infinitiv stoji kot subjekt:

1. pri est  ( erat , fuit  itd.), putatur , habetur, ducitur  s pre-
dikatnim adjektivom srednjega spola, substantivom (infin.) ali
z gen. poss.

Errare humanum est. Difficile est satiram nori scrlbere.
Maius dedecus est parta amittere quam ommnb nori paravisse.
Apud Persas summa laus erat luxuridse vivere. Adulescentis
est maiores natu veren. Non intemperanter concupTscere con-
tinentis ducitur. Docto hotnim vivere est cogitare.

2.  pri mnogih brezosebnikih: piget, pudet, paenitet, decet,
dedecet, libet , licet , placet, displicet, iuvat, delectat , conducit,
expedit, interest, refert , nihil  ( quid) attinet, fug it, fallit, opus
( necesse ) est , oportet  itd.

Non me paenitet vTxisse. Licet nemim contra patriam
ducere exercitum. Haec scire iuvit. Accipere praestat quam Tn-
ferre iniuriam. Interest omnium recte facere. Necesse est mori.

Pripomnja 1. Predikatni adjektiv ali substantiv stoji poleg i n f i n i -
tivnega subjekta v akuz.  Contentum  (mase.!) suis rebus esse maxi-
mae sunt divitiae. Senem ante tempus fieri miserum est. Licet esse otiosum.

Pripomnja 2. Če stoji pri licet  še dativ, stopi tudi infinitivov predi-
katnik navadno  v dativ. Cur Jus esse liberis non licet? Liceat milu in-
nocenti vitam in egestate degere.

324 n. Infinitiv je objekt (kakor v slov.) pri mnogih glagolih
nepopolnega pomena; takšni glagoli so:

195

1. hoteti, želeti, moči, morati, izkusiti: velle (nolle, malte );
eupere, concupiscere; posse, (ne)qulre; debere; studere, con-
tendere , laborare;

2.  hiteti, pomišljati si, skleniti, upati si: pr oper are, ma-
turare, festmare; cunctari, dubitare, veren; statuere, constituere,
decernere; audere, conari;

3. obicavati, navaditi se, učiti se, znati: solere, consuevisse,
assuefieri ; discere, scTre, nescire;

4. začeti, nadaljevati (v slov. glagolnik), nehati, opustiti:
incipere, Tnstituere; pergere, perseverare; desinere, desistere;
omittere.

NolT me tangere. Multl servTre quam pugnare malunt.
Praeterita mutare nori possumus. Caesar maturat ab urbe pro-
ficiscT. Vereor laudare te praesentem. Lgsander oraculum Del-
phicum corrumpere est conatus. Idem solent firmissiml amici
esse, quT constantes fuerunt inimici. Vincere scis, Hannibal,
victoria uti nescTs. Hostes urbem nostram vehementissime op-
pugnare coeperunt. Invidere nobTs desinite! Caesar prima luce
castra movere Tnstituit.

Pripomnja 1. Pri objektivnem infinitivu je predikatnik v n o m.
(ker je osebni  subjekt finitnega glagola in infinitiva skupen, no m i na -
tivus c um infinitivo). Gratus esse et haberi volo. Beatus esse sine
virtute nemo potest. Dum brevis esse laboro, obscurus flo. Cato esse quam
viden bonus malebat.

Pripomnja 2. Izmed adjektivov (participov) se vežeta z inf. v dobri
prozi le paratus  in assuetus. Omnia ferre paratus sum.

Pripomnja 3. Glagoli cogere, docBre , prohibBre  in assuefacere  se vežejo
poleg osebnega objekta cesto z objektivnim inf. Cogo te dtcere = dicere debes;
doceo te saltare  = saltare discis; prohibeo te exire — nOn licet tibi exTre;
assuefacio te parere  = assuefls parere.

Nominativus cum infinitivo stoji nadalje:

1. pri iubeor, vetor, sinorv  vseh osebah, časih in naklonih.
lubeor, iuberis, iubetur, iuberer  itd. meni, tebi, njemu  se
ukaže (bi se ukazalo), da. Glagol da-stavka stopi v inf., subjekt
se ne izraža; če je kak predikatnik, pa stoji v nom. Ukazalo
se ti je pridnemu biti = ukazalo se ti je, da si priden: iussus
es dtligens esse.  Enako : vetor , vetaris, vetiti sumus  prepove se
mi, ti, prepovedalo se nam je; sinor, sineris, sinimur, situs est
dovoli (pusti) se mi, ti, nam, dovolilo se mu je.

Consules iubentur exercitum scrTbere. Notam muros por-
tasque adTre vetiti sunt. Has tttteras legere vos non sineminT.

13 *

325

196

2. pri videov  zdi se (videti je), da jaz v vseh osebah
in časih. — Videov , videvis, videtuv vede faceve  zdi (vidi) se,
da prav delani, delaš, dela; visi sumus, estis, sunt vecte faceve
zdelo (videlo) se je, da prav delamo, delate, delajo itd.

Hostes videntuv vidoves esse. Omnibus videmuv  (vsem se
zdi, da smo . . .) vede fecisse, quod amicT causam defendevimus.

3 .  pri dTcov, putov, exTstimov , iadicov, audiov, pevhibeov,
nuntiov  v vseh osebah nesestavljenih  časov (prež., impf.,.
fut.): pravi, misli, sodi, sliši, poroča se o meni, da (jaz).

Homevus caecus fuisse dicituv  se lahko sloveni: O Homerju
se pravi, o H. pravijo, pravijo, da je bil H. slep; H. je bil baje
(neki, pre) slep; kakor pravijo (se pravi), je bil H. slep.
Duces ii deliguntuv, qui summam scientiam veT militavis
habeve exTstimantuv. Luna solis lumine collustvavT putatuv.
Caesav a Gevgovia discessisse audituv.

4 . pri tretjih osebah prež. ind. : fertuv , fevuntuv  pravi se,
da; tvadituv, tvaduntuv  poroča se, da.

Romulus Amulium vegem intevemisse fevtuv (tvadituv).
Govgias et Thvasgmachus pvimT tvaduntuv avte quadam vevba
vTnxisse.

Pripomnja 1. Tudi drugi glagoli, kakor: scribor, reperior, negor, in-
tellegor, credor  itd. imajo včasi isti sklad. Regnante L. Tarquinio Superbs
Pgthagoras Crotonem vBnisse reperltur.

Pripomnja 2. Mihi videor  (tudi samo uide,or)  mislim, tihi videris  misliš
itd. Cicero videbatur šibi perspicere Caesaris animum.  — Videtur alicui  (brez¬
osebno)  = placet alicui  nekdo sklene. Visum est Caesari mittere legatos
(ut legati mitterentur, mitti legatos).  — Videor  v vrinjenem stavku z ut  se
rabi osebno. Consiliis, ut videmini  (kakor se vidi), botus utimim.

Accusativus cum infinitivo

326 Cesto se izraža subjekt subjektivnega in objektivnega in-
finitiva ter stoji vselej  v akuzativu, constvuctid accusa-
tivT cum TnfinTtTvo.  Aec. c. inf. se sloveni navadno s po¬
vednim da-stavkom,  čigar subjekt je akuz., predikat pa
z določnikom prevedeni inf., n. pr.: cvedibile est hominum causa
mundum fadum esse  (da je svet ustvarjen). — Če je infinitivov
subjekt nepoudarjen pvonomen pevsonale,  se v slov. navadno
izpušča: dico me scvipsisse  (da sem napisal).

Seveda stoji tudi predikatnik vselej v akuz. Omnibus bonis
expedit salvam  esse vem puhlicam.

197

Če je infinitivov subj. s stavkovim subjektom enak, se iz¬
raža za tretjo osebo vedno z direktnim refleksivom se,  ki se
izrečno ne sloveni. Sentit animus se sua vT, nori aliena moverl

Slično se rabi dir. refl. poses. zaimka. JS/dn Zgnorat Caesar
mzlites Sli os fortes esse  da so njegovi  (— Cezarjevi) vojaki
hrabri (posestnik in subjekt sta ista oseba).

I. Kot subjekt stoji infinitiv s subjektivnim akuzativom: 327

1.  pri est  ( erat, fu.it)  z imenskim (substantivnim ali adjek-
tivnim) predikatnikom, n. pr. pri: aequum, par, iustum, rectum
est  prav(ično) je; apertum, manifestum, perspicuum est  očividno
je; venim, credibile , verZsimile, facile, difficile, honestum, pul-
chrum, turpe est;  — fas, nefas, facinus, scelus, farna, opZnio,
spes, tempus est  itd.

Par est omnes omnia experZrZ. Esse deos perspicuum est.
Verum est amicitiam nisi inter bonos esse non posse.  — Facinus
est vincirl civem Romanum, scelus verberarZ. Tempus est me
hinc ablre. Farna est nostros vTcisse.

2. pri mnogih brezosebnikih  in vseh brezosebnih
pasivih  glagolov dZcendZ  in sentiendi,  n. pr. pri: apparet,
constat  jasno (znano) je; conducit, expedit  koristno je; convenit,
decet  pristoji (spodobi se); placet, displicet; opus est, necesse
est, oportet;  — perspicitur, dicitur  (trdi se), nuntiatum est  itd.

Constat ad salutem civium inventas esse leges. Oratorem
Zrasel minime decet. Te hilarZ animo esse me iuvat. Hdc fierZ
opust est. Legem brevem esse oportet.  — Traditum est Ho-
merum caecum fuisse. Recte, non sine causa dicitur matrem
timidz flere non solere.

Pripomnja 1. Necesse est , oportet  s konj. (brez ut)  gl. § 303, prip. 5.

— Acc. c. inf. mora  stati, če je tudi necesse est  ali oportet  v inf. Dico ne¬
cesse esse hanc legem valere.

Pripomnja 2. Kakor licet  se veže tudi necesse est z  dat. osebe; predi-
katnik stoji lahko v dat. Hominl necesse est mori. Votns necesse est fortibus
virrs esse.

II. Kot objekt stoji infinitiv s subjektivnim akuz. : 328

1. pri aktivnih glagolih dicendZ  in sentiendi , ki po¬
menijo: reči, prisegati, obljubiti, žugati, trditi, pripovedovati,
naznanjati, dokazati, prepričati; čutiti, videti, slišati, vedeti,
misliti, upati, verjeti itd.

QuZdam nuper disserere coeperunt animos simul cum cor-
poribus interZre. Democritus dixit innumerabiles esse mundos.

198

Epicurus affirmat deos humanls membns esse praeditos. Or-
pheum poetam docet Aristoteles nunquam fuisse. Caesar polli-
citus est šibi eam rem curae futuram. Se venturum esse pro-
mlsit.  — SentTmus calere Tgnem, nivem esse albam. Ex amlco
cogita posse fieri inimicum. Ego ne Citilem quidem arbitrov esse
nobis futurarum rerum scientiam. Caesar a legatis cognoscit
oppidum non longe abesse. Memento te hominem esse.

Ko bi nastalo vsled objektivnega in subjektivnega akuza-
tiva dvoumje, se rabi pasivna konstrukcija. Namesto: Romam
putabant Pompeium  (subj.) Caesarem vlcisse  piši: Romam pu¬
tabant a Pompeio Caesarem victum esse.  — Toda namenoma
v orakulih: Aid te, Aeacida, Romanos vincere posse.

V okrajšanih primerjalnih in brezpredikatnih oziralnih
stavkih, ki so zavisni od acc. c. inf., stoji subjekt v akuz.

Decet cariorem esse nobis patriam quam nosmet ipsos.
Platonem ferunt idem sensisse de immortalitate, quod Pgtha-
goram. Te suspicor iTsdem rebus, quibus me ipsum, commoverT.
Videtis nihil esse morti tam simile quam somnum.  — Enako:
Cicero adfTrmavit quidvTs se potius perpessurum quam ex Ralia
exiturum;  ali: quam ex Italia exTret.

Pripomnja 1. Pri glagolih neposrednega zaznavanja video, cerno,
aspicio, conspicio, audio, animadverto  stoji acc. c. inf. praes. activi le tedaj,
kadar se prosto zaznamuje dejstvo. Amlcum sedere video. Legatum htteras
recitare audivistis. Faciam, quod te saepe animadverti facere.  — Ce se pa
izraža dejanje ali stanje, stoji ptcp. prež. (gl. § 204, g),  za preteklost tudi
cum  s konj. impf. „Slišal sem slavca peti“ se latini torej lahko: Lusciniam
canere (canentem, cum caneret) audivi.

Pripomnja 2. Ce izraža od glagolov dicendi  odvisni da-stavek željo,
zapoved (prepoved), se latini z ut (ne)  in konj. ali acc. c. inf. pasivne opisne
sprege (gl. § 303, prip. 2). — Persuadeo  ima v pomenu: nagovarjam (pre¬
govorim) : ut (ne),  prepričam: acc. c. inf. Themistocles persuasit populo, ut
pecunia puhlica classis centimi navium aedificaretur  (nez. classis aedificetur).
Vercingetorl.v GallTs persuasit Romanos vinci posse  [nez.: Romani vincl
possunt (poterunt)].

Pripomnja 3. Od glagolov upati, priseči, obljubiti, žugati
odvisni inf. (indikativ prež.) se latini z inf. fut. Callias Cimonl pollicitus est
pecuniam se soluturum esse  (plačati, da plača, bo plačal).

2. pri glagolih čuvstvovanja  (affectuum,  gl. § 309, 2 , a),
izražajoč njih vsebino.

Gaudeo te valere. Meum factum abs te probarT laetor.
Mirov te ad me nihil scnbere. Macedones Eumenem šibi ante-
pom indigne ferebant.

199

Pripomnja. Navidezno samostojno se rabi inf. v vzklikih začudenja
ali žalovanja; takisto v nevoljnih vprašanjih, toda navadno z vprašalnico -ne.
Te in tantas aerumnas propter me incidisse  (ti da si padel)! Me non cum
bonis esse! Mene incepto desistere victam?  — Tako vprašanje se izraža tudi
lahko z ul-stavkom. Tu ut unquam te corrigas?  (gl. 293, prip.).

3. Pri glagolih volo, no Id, malo, cupio,  če je infini-
tivov subjekt drug kakor stavkov, sicer stoji le inf., gl. § 324,
1. in prip. 1.

Volo is esse, quem tu me esse voluistl. Lgcurgus corpora
iuvenum firmarT labdre voluit. Te tua virtute frul cupimus.

Vendar stoji tudi pri enakem  subjektu navadno acc. c.
inf., če je inf. pasiven ali esse {viden)  z imenskim predikatnikom;
acc. c. inf. mora stati, če se subjekt posebno poudarja (v nasprotju
z drugim subjektom).

Sapieniem civem me et esse et numerarl volo. Timoleon
maluit se diligl quam metuL Cupio me non dissolulum viden.

— Te et me ipsum levari volo. Nihil malo quam et me met
similem esse et illos srn.

4. Pri glagolih iubeo, veto, sino, patior.  Aktivni
inf. stoji, kadar je navedena oseba, kateri se veli, prepoveduje,
dovoljuje, sicer se rabi pasivni  inf. V slov. je navedena oseba
zavisna od finitnega stavkovega glagola, n. pr.: Cezar zapove
vojakom, da napravijo most (= C. zapove vojakom most napraviti).
V lat. je pa navedena oseba vselej  infinitivov subjekt v akuz.,
torej: Caesar milites pontem facere iubet.  — Brez navedene
osebe: Caesar pontem fierl iubet.

Lgcurgus virgines sine dote nubere iussit. Virginius arripT
iubet hominem et in vincula duel Caesar vetuit legatos ab
opere discedere. ScTpio castra vallo mumri vetuit. Suebi vTnum
ad se importarT omnino non sinunt. Alcibiades Athenas Lacedae-
monits servire non poterat pati.

Pripomnja 1. Inf. akt. stoji včasi, če se infinitivov subjekt lahko v
mislih doda ali je splošen. Caesar castra tniinlre iubet  (= milites m. i.).
Lex rede facere iubet, vetat delinquere.  — Impero  se veže le s pas. inf.:
impero hoc fierl; imperat milites adduci.

Pripomnja 2. IubBre  s pasivnim inf. ali z aktivnim infinitivom brez
subjekta slovenimo često: dati:  Caesar pontem fierl iussit  je  dal  napraviti.

— Dati se še lahko latini:

a)  z vzročnim aktivom (gl. § 271, 1). Caesar pontem fecit.

b)  s pasivom od dati  odvisnega glagola: Precibus mels commOtus est

se je dal ganiti.

200

c)  s curare  in gerundivom: Caesar pontem faciendum curavit  (gl. § 204, j),

d)  s pati, sinere =  dopustiti.

e)  z vetare  = ne dati. Dux quemquam extre e castns vetuit  ni dal

nikomur . . .

Pripomnja 3. Pronominalni subjekt v akuz. se včasi izpusti; takisto
esse  pri partp. fut. in gerundivu. Mtles quidam dixit plus quam pollicitus
esset Caesarem facere; pollicitum se in cohortis praetoriae loco habiturum
ad equum rescnbere. CenturionBs nihil temere agendum exTstimabant.

Dostavek. Acc. c. inf. se sloveni lahko različno, n. pr.:
Gaium probum esse puto ~  1. menim, da je Gaj pošten; 2. o
Gaju menim, da je pošten; 3. Gaj je, (kakor) menim, pošten;
4. Gaj je po mojem mnenju pošten; 5. Gaja imam za poštenjaka.

Način 1. se ne more rabiti, če je infinitivov subjekt v rela¬
tivnem stavku. Najčešče služi za take slučaje 4. N. pr.: hs fidem
habemus, quos plus intellegere quam nos arbitramur.  Enako:
Quo me dolore afficT creditis?

Pripomnja 1. Vendar se latinijo vgozdenci: verujem, mislim, kakor
slišim itd. tudi doslovno s: čredo, opinor, ut audio (arbitror, opmor), ut
aiunt  itd. Male, čredo, merBrer de meis civibus.

Pripomnja 2. Cesto se sloveni (latinski) predikat z adverbi(alnimi
izrazi), zavisni infinitiv pa zavzame njegovo mesto, n. pr. : Gallos prlmos
Alpes transisse certum est  gotovo so najprej Galci prekoračili Alpe. Enako :
videor  morda, cupio  rad, consuevi, soleo  navadno, maturo  hitro, apertum ,
manifestum est, apparet  očitno, vBrTsimile est  bržkone, cOnstat  gotovo. —
Slično : dubium (dubitandum) non est, quin  brez dvoma ; accedit (adde),
quod  k temu še; accidit, lit  slučajno; contingit, ut  k sreči; non multum
abest  ( afuit ), gum  skoraj itd.

Particip

329 j e  p 0  obliki pridevnik; veže se s sklonom glagola, določuje se
z adverbi; z ozirom na nadredni verbum finitum zaznamuje
a)  ptcp. prež. istodobno, b)  ptcp. pf. preddobno, c)  ptcp. fut. za-
dobno (prihodnje) dejanje. Homo ratione bene utens, usus, usiirus
prudens putatur  ( putabatur , putabitur).

Video  ( vTdl , videbo) te legentem. Adsum  ( aderam , adero )
vocatus.

Pripomnja 1. Nekateri participi prež. in pf. se rabijo tudi kot ad-
jektivi ter se lahko stopnjujejo: amans, amantior, amantissimus, munTtus,
munltior, mumtissimus.

Pripomnja 2. Pomen participa prež. imajo često ti-le participi pf.: arbi-
tratus, ratus, usus, veritus, (con)fxsus, diffisus, gavisus, solitus.

Pripomnja 3. Particip fut., izvzemši futurus  in venturus,  se rabi v
najboljši prozi le v zvezi z esse.

201

Particip se rabi: 1. atributivno; 2. apozitivno; 3. absolutno;

4. predikativno.

Atributivni particip

prideva substantivu stalno lastnost kakor adjektiv: canis furens,  BBO
arbor florens, avaritia ardens, erectus aninuis.

Cesto se rabi atributivni particip namesto relativnega
stavka, v katerem je relativ subjekt. Relativ se izpusti, predikat
stopi v particip (prež. ali pf.), ki se sklada z odnosnico izpušče¬
nega relativa (atributivni participialni sklad).  Če je
odnosnica demonstrativ, izpade. Sequere viam, quae ad virtutem
ducit = Sequere viam, ad virtutem ducentem.

Če je relativ objekt v akuz., se pretvori stavek (z ak¬
tivnim predikatom pf. in plpf.) v pasiv. Lgsander magnam suT
reliquit famam, quam magis felicitate quam virtute pepererat :
quae ... parta erat  (ab e o)  — partam.  Sloveni se particip s parti-
cipom ali relativnim stavkom.

Pripomnja 1. Relativni stavek se ne krajša, če je odnosnica Ule, is,
števnik ali geografsko ime. Contemno eos, quz alizs nocent. It,  qux audiunt,
legunt, parent, equitatui praesunt, cum eo sunt:  slušatelji, bralci, podaniki,
poveljniki konjenice, njegovi spremljevalci. Flumen est Arar , quod in Rho-
danum Tnfluit.

Pripomnja 2. Tako  z v a n i se latini vselej s stavkom: qul dlcitur
(vocatur), quem dlcunt  (dlcimus ); prej (zgoraj) imenovani: quem ant e
(supra) dlxT, nominavT, memoravT, demonstravT.

Apozitivni particip

pridevlje substantivu le za vsakokratno dejanje važno (nestalno) B31
lastnost ter nadomestuje časovne, načinov ne in vzročne
(v širšem pomenu) stavke. — Ta particip je torej:

1. temporalen:  Luna incidens  (kadar stopi) in umbram
terrae deficit. Caesar Alexandrea potTtus regnum Cleopatrae
dedit. Diongsius tgrannus SgracusTs expulsus CorinthT pueros
docebat.

2. modalen:  Leonidas pro patria fortissime pugnans  (boreč
se) occiditur. Epicurus non erubescens  (ne da bi sramu zardel)
voluptates persequitur omnes.

3. vzročen,  in sicer:

a)  kavzalen: Diongsius cultros metuens  (ker se je bal) ton-

sorios candente carbone šibi adurebat capillum. Interdiu

stellas non conspicimus luce obscuratas.

202

b)  kondicionalen: Ne merite quidem rede uti possumus multo
cibo et potione completl  (če smo polni). Quis potest mortem
metuens esse nori miser?

c)  koncesiven: Mendaci homiiu ne venim quidem dicenti
(če tudi govori) credimus. Ut oculus, sle animus se non
videns alia cernit.

d)  finalen (ptcp. fut. ne pri Cez., le 3krat pri Cie.): Alexander
ad Iovem Ammonem pergit de ongine sua consulturus
(da bi poizvedel). Venerunt legatT Atheniensium petentes
(da izprosijo, s prošnjo), ut captT apud GranTcum amnem
redderentur šibi.

Pripomnja. Pomen apozitivnega participa se spozna še le po stavkovi
vsebini. Le koncesivni pomen participov izraža očividno tainen,  ki se stavi
h glavnemu glagolu; pri poznejših pisateljih stoji pred koncesivnim par-
ticipom včasi: etsi  ali quamvis  (participov suplement). Scripta tua iam diu
exspectans non audeo tamen flagitare. Pecunia quamvis non flagitantibus
oblata est.

Dostavek.  Konjunkcionalni adverbialni stavek, čigar
(neizraženi pronominalni) subjekt ima odnosnico v nadredniku,
se okrajša, če se veznik izpusti, glagol pa dene v primerni
particip, ki se sklada z odnosnico v sklonu, spolu in številu
(a pozitiv ni participialni sklad).  Alexander, dum inter
prTmores pugnat , sagitta ictus est;  okr.: Alexander inter prTmores
pugnans sagitta ictus est. Hostes, si victT sunt, animos demittunt:
hostes victT animos demittunt. Pompeius Cretensibus, cum per
legatos deprecati essent , speni deditionis non ademit: Pompeius
Cretensibus per legatos deprecatTs speni  itd.

Aktivni (pl)pf. tranzitivnih glagolov se pretvori v pasiv. Tor-
guatus Gallum, postquam cecidit, torque exuit: Torquatus Gallum,
postquarn caesus est [ab eo], torque exuit  — Torquatus Gallum
caesum torgue exuit.

Pripomnja 1. Tudi prireden glagol se da pretvoriti v particip; za njim
stoječi veznik {et, itaque  itd.) izpade. Caesar hostes agressus est et demcit.
Caesar hostes aggressus devicit.

Pripomnja 2. Ker esse nima ptepa. prež., se ujema le predikatni sub
stantiv ali adjektiv z odnosnico. Cicero, cum consul esset, rem puhlicam de-
fendit: Cicero consul rem  itd.

Če pa subjekt adverbialnega stavka nima odnosnice v
nadredniku, stopi s svojim predikatnikom (participom) v ab-
lativ kot

.

203

ablativus absolutus,

seveda v istem pomenu kakor apozitivni particip, le finalnega 332
abl. abs. ni.

Absolutni ablativ stoji torej:

1. temporalno:  Cum sol oritur, fugiunt stellae: Sole
oriente fugiunt stellae. Postquam reges exterminati sunt, ttbertas
in re puhlica constituta est: Regibus exterminatis libertas  itd.
Pgthagoras Tarquinio Superbo regnante in Ttaliam venit  (ko je
vladal T. S. = za vladanja T. S.).

2. modalno:  Nemo nisi iuvante deo  (na ta način, da
mu je bog pomagal = z božjo pomočjo) singularis vir fuit.

3. vzročno,  in sicer:

a)  kavzalno: Inter bonos viros ac deum amicitia est conci-
liante virtute  (ker jih spaja);

b)  kondicionalno: Pietate adversus deds sublata  (če je od¬
pravljena b.) fides etiam et societas generis humani tol-
litur. Reluctante natura  (če se protivi n.) irritus labor est.

c)  koncesivno: Fabricius ad Pgrrhum non transiit quarta
parte regnT promissa  (če tudi mu je bila obljubljena četrtina
kraljestva = če tudi mu je bil obljubil četrtino kr.). Ego
quidem omnibus desperantibus animum non demittam.

Pripomnja 1. Tudi prireden glagol lahko stopi s svojim subj. v abl.

abs. Sulla Romam relxqu.it et in Asiam profectus est: Suita, cum Roma
(.ab eo) reticta esset, in Asiam profectus est.  — Sulla Roma relicta  (zapu-
stivši Rim) in Asiam profectus est. Xerxes sacerdotes interfecit et Athenas
incendio delevit. XerxSs sacerdotibus interfectls Athenas incendio delevit.

Pripomnja 2. Če je predikat vezni glagol esse  s predikatnikom, se
stavijo pri absolutnem ablativu v abl. le predikatni substantivi, kakor consul,
praetor, rex, adiutor , auctor, dux,  praeceptor, iudex, testis  in adjektivi,
n. pr.: Tgnarus,  i n v T t u s,  salvus, vivus, serenus  itd, Quod deo
teste  promlseris, id tenendum est. Natus est Augustus C i c e r o n e et
Antonio consulibus. Na tura duce  errSrt nullo pacto potest. —
Romani Hannibale  vi  v o nunquam se sine TnsidiTs fore exTstimabant.

Sereno quoque caeio aliquando tonat. Patre invlto  proti očetovi volji, man
tranquillO.

Pripomnja 3. Včasi stoji pri absolutnem participu (adjektivu) mesto
subjektivnega ablativa stavek ali infinitiv. Consul e diet  o , ut, quTcumque
ad vailum tenderet, pro boste habBretur, fugientibus obstitit. MultT annantes
navibus incerto prae tenebrTs, quid peterent aut vitarent, foede interierunt.
Alexander audito  ( cOgnito, comperto) Dareum mOvisse msequitur strenue
fugientem.  — Brez  stavka ali infinitiva stoje: auspicato, iitato, sortlto  (po
žrebanju), ker vsebujejo imenski in glagolni pojem. Tribuni mzlitum nec auspi¬
cato nec iitato  (ne opravivši niti avspicij niti žrtev) Tnstruunt aciem.

204

338

Pripomnja 4. Včasi se izs  ( eo ) izpusti, če sledi relativni stavek. Mar-
donius incensis, quae aediflcare coeperant Athenienses, copias in Boeotiam
transferi. PraemissTs, qux specularentur.

Pripomnja 5. Abl. abs. se v dobri prozi ne rabi pri participu fut.,
enako ne pri participu pf. pas. s predikatnikom, tudi ptcp. pf. tranzitivnih
deponentnikov ne stoji absolutno, če ima objekt poleg sebe. — Seveda tudi
brezosebniki nimajo absolutnega ptcpa.

Dostavek. Apozitivni in absolutni particip se
sloveni:

1. podredno: z veznikom in finitnim glagolom; zglede
gl. v § 331. in 332.

2. s participom: Bello perfecto  (dovršivši vojno) imperator
Romam rediit. Hostes sTgna nostra conspicatT  (zagledavši) in
munitiones se receperunt.

Pripomnja. Cesto rabi slovenščina ptcp., ki se mora latiniti s stavkom:
Uvidevši,  da je prišel prepozno, seje  opravičil, cum vidi  s set  se
vSnisse sSro, excusavit se.  Prišedši domov, je pripovedoval cum venisset
domum, narrabat.

3. s prepozicionalnim izrazom: Alexander moriens  (na smrtni
postelji) anulum siium dederat Perdiccae. Mortuo  (po smrti)
Traiano Hadrianus imperator factus est.

4. češče s prirednim glagolom, ki se veže z in, ter, pa,
zatorej  itd. z naslednjim glagolom: Miltiades capitis abso-
lutus {so sicer oprostili, toda) pecunia multatus est. Xerxes ponte
in Hellesponto facto  (je dal napraviti in je . . .) copias in Euro-
pam traiecit.

Pripomnja 1. Potem, nato  nadomestuje v latinščini particip. Ro-
mulus exercitum fundit fusumque  (in nato) persequitur.

Pripomnja 2. Nikalne apozitivne in absolutne participe (adjektive) slo¬
venimo često z ne da bi uvajanimi stavki. Bellum mOvistis non lacesslti  ne
da bi bili izzvani. Hamilcarem suT cmes inauditum  (ne da bi ga bili zaslišali)
danmaverunt.  — Ne da (bi) se še latini: a)  s cum nOn  in konj.: Tu hoc fe-
cistl, cum me non rogasses ; b)  z neque  ( nec)  in prirednim glagolom: Multi
probant oratorBs et poetas neque intellegunt  (ne da bi jih razumeli); c) ut
non, qin  ( quod) non, qum,  gl. § 307.

Predikativni particip.

Gl. v § 204, g, h, i.

Gerundij in gerundiv.

Gerundij nadomešča infinitiv prež. akt. (seveda tudi de¬
ponentnikov), ki stoji le kot subjekt in akuzativni objekt, v
zavisnih sklonih, toda v akuz. le s predlogi. Gerundij je aktiv-

205

nega pomena, se veže s sklonom svojega glagola, določa se le
z adverbi ter zavisi lahko od subst., adj., glagola in predloga.

Nom. iuvat nos pulchre scnbere  lepo pisanje

Gen. ars  „

Dat. operam do  „

| copio

Akuz. j manus a p ta ac i ^

Abl. comparo pecuniam  „

scrTbendi  lepega pisanja
scribendo  lepemu pisanju
scribere  lepo pisati
scnbendum  za lepo pisanje
scribendo  z lepim pisanjem

Sloveni se navadno z glagolnikom.

Gerundiv je glagolni pridevnik pasivnega  pomena na
-ndus  3; zaznamuje dejanje, ki se mora (ima) vršiti, zanikan
pa dejanje, ki se ne sme (ne more) vršiti, n. pr. liber legendus
knjiga, ki se mora brati; auctor haudquaquam spernendus  pi¬
satelj, ki se nikakor ne more (ne sme, nima) prezirati. — Slično:
vix credendum  est komaj se more verjeti (je komaj verjetno)
= težko je verjeti.

Gerundiv stoji:

1. atributivno: leges observandae  zakoni (izpolnjevati se
imajoči), ki se morajo izpolnjevati; facinus laudandum  hvale
vreden čin.

2. predikativno, in sicer:

a)  z esse  kot pasivna opisna sprega (gl. §§ 121, 237, 3 in
prip. 1). Epistula mihi scribenda est  (jaz) moram pisati
pismo.

Pripomnja. Neprehodni glagoli se rabijo seveda tudi tukaj brezosebno.
Suo cuique ittdicio tttendum est. Victis parcendum est. Levitatis tibi est
paenitendum.

b)  pri glagolih curo , do, trado  itd., gl. § 204, j.

Gerundiv se rabi mesto gerundija tranzitivnih glagolov
(tudi deponentnikov), če ima gerundij substantivni  objekt
v akuzativu pri sebi; obj. akuzativ stopi v sklon gerundija, ta
se pa pretvori v gerundiv, ki se kot atribut sklada v spolu,
sklonu in številu z odnosnico (gerundivni sklad).

1. Namesto liberandi patriam  se rabi liberandae patriae

2. „ iTberando  (dat.) patriam  „ liberandae  (dat .)patriai

3. „ ad llberandum patriam  „ ad liberandam patriam

4. „ in liberando patriam  „ in liberanda patria

5. „ ITberando  (abl.) patriam  „ tlberanda patria.

334

206

385

Z vezniki (v akuz. in abl.) in v dativu se rabi vselej  le
gerundivni sklad (= 2—4), v gen. in golem. abl. (= 1, 5) pa
navadno.

Pripomnja 1. Tudi lieprehodniki utor, fruor, fungor, potior  tvorijo
(kot bivši prehodniki) gerundiv treh končajev, n. pr.: adperfruendas voluptates,
ad munus fungendum, spes potiundorum castrorum, bona utenda trado.  —
Pri opisni spregi stoji le brezosebni sklad. Viribus est utendum, miinere est
dTligenter fungendum.

Pripomnja 2. Genitivi mei, tul, nostrT, vestri, sui  se vežejo brez ozira
na število in spol oseb le z obliko na - n dl. Regina sui conservand.1 causa
urbem rellquit. Romani sui colligendl hostibus facultatem non dederunt.

Gerundij naj se ne pretvarja v gerundiv:

1. če je objektivni akuz. neutrurn pronomina ali adjektiva.
Dialectica est ars vera ac falsa dTiudicandT. Cupiditas plura
cbgnoscendT, studium aliquid agendi.  — Toda: in iis parandTs,
quae necessaria sunt,  ker je iis  glede spola določen po rela¬
tivnem stavku.

2. v gen. in golem abl. (= abl. brez predloga):

a) če  se ne poudarja obj. akuz., temveč glagolni pojem, zlasti
v nasprotjih. Iniurias ferendo  maiorem laudem quam
ulcTscendo  mereberis. Dividendo copiaspeiierunt duces
nostrT.

b)  da se ne žali vsled kupičenja oblik na -orum, -arum  bla-
goglasje ali ne združi preveč genitivov. Efferor studio tT-
beros vestros videndi. Initium mirandi Graecarum artium
opera.

Genitiv  gerundija in gerundiva stoji na vprašanje kakšen?
pri substantivih,  kakor: spes, ars, consilium, cupiditas, vTs,
genus, ratio, potestas (copia , facultas, locus), occasio, tempus,
finis  itd.; često tudi pri causa  in gratia  (zaradi); nadalje pri
relativnih adjektivih:  avidus, cupidus, Tnsuetus, inops,
peritus, studidsus.

Male fecistis, quod cum spe vincendi  (na zmago, da bodete
zmagali) simul abiecistis certandi cupiditatem. Sapientia est ars
vivendi. Est modus ulcTscendT et ptiniendT. AeduT legatos ad
Caesarem sui purgandi gratia mittunt.  — Ut equus eguitandT
imperito inutilis est, ita libri sunt inutiles Tgnaro legendi. Epa-
minondas studiosus fuit audiendT.

Pripomnja 1. Tudi kot genitivus qual. stoji gerundivov sklad. Regium
imperium initio conservandae libertatis atque augendae rel publicae fuerat
(je služila v to, da se je ohranila . . .)

207

Pripomnja 2. Infinitiv kot atribut se latini z gen. gerund. Umetnost
državo dobro upravljati (= dobre državne uprave)  ars reT publicae rede
a d m inistrandae.

Dativ gerundiva (le redko gerundija) stoji: 335

1 . pri nekaterih glagolih in reklih, zaznamujoč namerjano
dejanje, zlasti pri studed, praesum, praeficio, desum, adsum,
operam do, laborem impertior, diem dlco, locum capio.

Brutus, cum studere revocandTs in urbem regibus fllios
suos comperisset, securi eos percussit. Germanicus paucos dies
Insiimpsit classT reficiendae. Praesum agro colendo. Operam do
placandis dis. Diem dlco proelio faciendo.

2 . pri substantivih, ki značijo oblastva, kakor: triumviri,
decemviri  itd. in c o miti  a  kot dat. finalis. Decemviri legi-
bus scnbundis  d. za pisanje zakonov; triumviri colonils dedu-
cundTs; duumvir sacrTs faciendTs; comitia regi creando.

Pripomnja. Izmed adjektivov ima le (im)par  pri sebi dat. gerund.,
drugi utilis, aptus, idonus, paratus, fadlis, diffidlis  se vežejo v klasični
prozi navadno  z ad (ut, qui). Par est pugnando  zmožen je za borbo.

Par sum onerT ferendo  sposoben sem nositi breme  (kos sem bremenu).

Akuzativ gerundija in gerundiva se rabi le v zvezi z a d  337
(pri con-, transfero, converto  tudi z in).

Tempus satis longum a d  (za) bene beategue vTvendum.

Etiam crastinus dies aliquid ad cogitandum dabit. Cicero quid-
quid habuit vTrium, id in civium libertatem defendendam con-
tulit. Romanos palus ad  (pri) insequendum tardabat. — Paratus
ad mentiendum, sensus idonei ad perspiciendum.

Pripomnja 1. Redko stoji inter  (lez gerundijem) in ob: inter  (med)
dlscendum; ob rem dliudicandam.

Pripomnja 2. Tnsuetus ad onera portanda, male audiendr  (biti na
slabem glasu), vera audlre.

Ablativ stoji: 338

1 . brez  predloga kot abl. instr.

Superstitione tollenda  (z odpravo, če se odpravi) non tol-
litur religio.  — Mens hominis discendo alitur et cogitando  (uče
se in premišljevaje).

2 . s predlogi ab de, ex, in,  redko pro.

Justitia in suo cuique tribuendo  (v tem, da deli vsakemu
svoje) cernitur. Multa de bene beateque vivendo a Platone dis-
putata sunt. Ex providendo est appellata prudentia.

208

Supin.

339  I. Supin na -um  je glagolni substantiv aktivnega pomena
v akuz. (smeri). Rabi se kakor slov. namenilnik le pri glagolih
premikanja, zlasti pri mittere, vemre, Tre, proficTsci.  Zahteva
sklon svojega glagola ter je vselej brez drugih do¬
ločil.

Veientes pacem petTtum oratores Romam mittunt. Divitiacus
Romam ad senatum venit auxilium postulatum. PrTmus surgat
vilicus, postremus cubitum eat! Agesilaus Ephesum hiematum
exercitum reduxit.

Pripomnja 1. Običajno je tudi flliam alicui nuptum dare (collocare)
hčer s kom omožiti (komu v zakon dati).

Pripomnja 2. Pri glagolih premikanja se izraža namera lahko na naslednje
načine:

a) s finalnim stavkom: legati mitturdur, ut consulant Apollinem.

b)  s finalnim relativnim stavkom: legati mittuntur, qui consulant Apollinem.

c)  z gerundijem (gerundivom): legati mittuntur Apollinis consulendl causa.

legati mittuntur ad Apollinem consulendum.

d)  s supinom, najčešče, če je brez vsakega določila: leg. mittuntur rogatum.

e)  s participom fut. act., toda ne v dobri prozi: leg. mittuntur consulturT

Apollinem.

II. Supin na -Ti  gl. § 243, prip. 3.

Oratio obliqua (indirektni govor).

340  Če je direktni govor zavisen od izrazov dicendi  ali senti-
endT,  je pomniti:

1. Povedni glavni  stavki in indikativni vprašal¬
niki  1. in 3. osebe direktnega govora stoje v indirektnem go¬
voru v akuzativu c. inf.;  vsi drugi stavki,namreč: zahtevni
(brez  ut,  z nikalnico ne, neve),  konjunktivni vprašalni
stavki, indikativni  vprašalniki 2 . osebe in vsi stranski
stavki (izvzemši one v § 320, 1, prip. 1) stoje v konj. po pra¬
vilih soslediee časov.

Pripomnja 1. Vendar stoje po preteritu časi tudi absolutno, n. pr.: Caes.
B. G.  I, 44; V, 7 in 8, zlasti v splošnih rekih in pogojnih stavkih. Gl. spodaj
quos  — velint, sl .. . velit.

2.  Nepravi oziralni stavki (relativna zveza) se stavijo često
v acc. c. inf.

Themistocles dTxit Atheniensium urbem ut propugnaculum
oppositum esse barbarTs, apud quam  (= et apud eam ) iam bis
classes regias fecisse naufragium.

209

3. Zaimki (osebni, posesivni) 1. osebe direktnega govora,
se izpremene v indirektnem govoru v refleksivne: sm, šibi, se
ozir. suus =  njega itd., njegov; kadar se izraža nasprotje, se
rabi ipse  (za nom. k suT  itd. vselej,  za ostale sklone včasi).

Zaimke 2. osebe zastopa v indirektnem govoru is  ali ille.

Pripomnja 1. Hlc  (v pomenu ta) se navadno nadomešča z is  ali i 11 e,
nune  s tum, hic  z ibi, cras  s posterO die, hodie  z eO  ( illo) die.

Oratio recta Oratio obliqua

Divico cum Caesare ita egit:

Sl pacem populus Romanus cum
Helvetiis faciet, in eam partem
Tbunt atque ibi erunt HelvBtiT,
ubi eos cOnstitueris atque esse
volueris; sin bello persequT per-
severabis, remimseere et ve-
teris incommodT populi Romam et
pnstinae virtiitis HelvBtiorum.

Quod improvTsO urnim pagum
adortus es, cum el, quT flumen
transierant, suTs auxilium ferre
nOn poterant, ne ob eam rem aut
tuae magnopere virtutT tribueris
aut nOs dBspexeris!  .... Quare
nolT committere, ut hTc locus,
ubi cOnstitimus, ex calamitate
populT Romam nomen capiat aut
memoriam prodat.

Si pacem populus Romanus cum
Helvetiis faceret, in eam partem
iturOs atque ibi futurOs HelvB-
tios, ubi eos Caesar constitu-
issetatqueessevoluisset; sm bello
persequT persevBraret, remini-
sceretur et veteris incommodT po¬
pulT Romam et prTstinae virtutis
HelvBtiorum.

Quod imprOvTso unum pagum
adortus esset, cum  er, qul flumen
transTssent, suts auxilium ferre
nOn possent, ne ob eam rem aut
sil a e magnopere virtutT tribueret

aut ipsOs despiceret . Quare

ne committeret, ut is (hTc) locus,
ubi constitissent, ex calamitate
populT Romam nOmen caperet aut
memoriam prOderet.

Legatis Caesar ita responclit:

Eo niihi minus dubitationis da-
tur, quodhas res, quas commemo-
rastis, memoria teneo, atque eO
gravius fero, quO minus merito po¬
pulT Romam acciderunt; quT st ali-
cuius iniuriae šibi cOnscius fuisset,
no n fuit difficile cavBre . . .

Quod st  veteris contumeliae oblT-
vTscT volo, num etiam recentium
iniuriarum memoriam depOnere
possum ?

Eo šibi minus dubitationis dan,
quod e as res, quas legatT HelvBtil
commemorassent, memoria te-
nBret, atque eo gravius ferre, quO
minus merito populT Romam acci-
dissent; quT st  alicuius iniuriae
šibi cOnscius fuisset, non fuisse
difficile cavBre. . . .

Quod st  veteris contumeliae ob-
iTvTscT vellet, num etiam recentium
iniuriarum se memoriam depOnere
posse ?

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

11

210

Consuerunt enim dii immortalBs,
quos pro seelere eorum ulciscT vo-
lunt, his secundiorBs interdum rBs
concedere.

Cum ha ec ita sint, tamen, sT
obsides ab iis mihi dabuntur, uti
haec, quae pollice(a)ntur, facturos
intellegam, cum iis pacem fa-
ciam.

ConsuBsse enim deos immortalBs,
quos pro seelere eorum uIctsct  ve-
lint, his secundiorBs interdum res
concedere.

Cum e a ita sint, tamen, st  ob¬
sides ab iis šibi dentur, uti ea ,
quae polliceantur, facturos intel¬
leg at, sese cum iis pacem fac-
turum.

Ariovistus legatiom respondit:

Sl quid mihi a Caesare opus
esset, ego ad eum venissem, sT
quid ille me vult, illum ad me ve-
nTre oportet. . . . Mihi autem ml-
rum videtur, quid in mea Gallia,
quam bello vTcT, aut CaesarT aut
ommno populo Romano negotiTsit.

Si quid ipsT a Caesare opus
esset, sese ad eum venturum fuisse;
sT quid ille se velit, illum ad sB
vemre oportere. . . . Šibi autem mT-
rum viderT, quid in sua Gallia,
quam bello vTcisset, aut CaesarT
aut ommno populo Romano negtiT
esset.

Caesar milites incusavit:

Ariovistus me consule cupi-
dissime populT Romam amTcitiam
appetiit; cur hunc tam temere
quisquam ab officio discessurum
iudicet? . . . Quod st furore atque
amentia impulsus bellum intulerit,
qitid tandem vereamim? aut cur de
vestra virtute aut de mea drli-
gentia desperetis? faetum est
Bius hostis perTculuin patrum no-
strorum memoria.

Ariovistum se consule cupidis-
sime populT Romam amTcitiam ap-
petisse; cur hunc tam temere quis-
quam ab officio discessurum iudi-
cdret? . . . Quod si furore atque
amentia impulsus bellum intu-
lisset, quid tandem vererentur?
aut cur de sua virtute aut de ip-
stus drligentia desperarent? fae¬
tum Bius hostis perTculum patrum
nostrorum  (s stališča zgodopisca
Cezarja) memoria, cum Cimbris et
Teutoms a C. Mario pulsTs non mi-
nOrem laudem exercitus quam ipse
imperator meritus videbatur  (do¬
datek zgodopiščev).

Priredje.

Priredili vezniki.

1. Coniunctiones copulativae.

341 V e z a 1 n i vezniki so : et, -que, atque  (a  c)  in, pa, ter;
nec  ( neque ) in ne, niti; etiam, quoque  tudi.

211

1. et  veže besede in stavke iste vrednosti. Magnum et
grave bellum. Corinthum pervenit Dion et eodem perfugit He-
raclides.

Pripomnja 1. Če se našteva več besed, se vežejo vse z et  (polysyn-
deton) ali le zadnja s -que,  ali pa ni nobenega veznika (asyndeton). Honeste
et sapienter et iuste; honeste, sapienter iustBgue; honeste, sapienter, inste.

Pripomnja 2. Multus  veže z drugim atributom (če ta ni superlativ)
et: multae et gravBs cogitationes  mnoge resne misli; toda: multi sapientis-
simi viri.

Pripomnja 3. Pred zaimki in časovnimi členicami pomeni et:  (in)
tudi. Et tu, mi Brute ? Et nune.

2. que  se zaobeša in veže dva pojma ali stavka v eno
celoto. Senatus populusque Romanus; oro obtestorque.

Pripomnja. Na predloge a, ah, ob, sub, de, ad, apud  se que  navadno
ne priveša. Torej: scire velim, quid cOgites de totaque re quid existimes.

3. Pri atque, ac  (nikdar pred vokali in h, c, g , qu ) je
cesto druga beseda poudarjena; sicer se pa rabita kakor que.
Dies atque noetes; oro atque obseero.

Pripomnja 1. Zlasti se rabi atque  (ac), kadar se začenja nov del
govora ali druga misel. Ac primum quidem; atque ut inde oratio profici-
scatur.

Pripomnja 2. Atque  (ac) za pridevniki (adverbi) enakosti itd. gl.
§ 315, 1, do.

4. etiam  veže besede in stavke, quoque,  ki se vselej za¬
postavlja, le besede. Nori omnes bom sunt etiam beatT. Quod
ego facio, tu quoque facias velim.  — Pomni: etiam nune  še
zdaj; audite etiam  poslušajte še; dTc etiam clarius  (še jasneje).

5. neque, nec  vežeta pridevnike, prislove in stavke. V na¬
sprotju se latini in (pa) ne z non. Haec morum vitia sunt ,
no n senectutis. Neque enim  kajti ne, neque vero  toda (pa) ne,
neque tamen  pa vendar ne.

Pripomnja 1. Ne ... guidem  niti... ne: ne mater (juidem  niti mati ne.

Pripomnja 2. V lat. se spaja nikalnica z veznikom  (et non  =
neque, nec),  v slov. z zaimkom (adverbom): neque quisquam  ( ullus, un-
quam  itd.) in nihče (nobeden, nikdar). — Le kadar je nikalnica posebno
naglašena, se rabi: et nemo (nallus, nunguam  itd.)

Dostavek:  Podvojeni in korelativni vezniki so:

et  — et  i(n) — i(n): et prodesse et delectare;

neque {nec)  — neque {nec)  ni(ti) — ni(ti); neque
poeta neque orator;

14 *

212

et  — neque {n e c)  i — i ne: via et certa nec longa,

neque (nec)  — et  ne — ampak (tudi): nec mlror etgaudeo ;

c um  — tlim  kakor — tako (posebno), ne samo — ampak
zlasti: cum sirnima humanitas tum mira comitas.

modo  — modo  zdaj — zdaj, včasi — včasi: modo ait
modo neg at]

no n modo (sol um)  — sed (v e rum) etiam  ne le
(samo) — ampak tudi: no n paranda solum sapientia sed fruenda
etiam est ;

n o n modo (solum) no n  — sed (etiam)  ne le ne —
ampak še (celo): dolor meus non modo non minuitur, sed
etiam augetur ;

non modo (solum)  non  — sed  ne  — q u ide  m  ne
le ne — ampak niti ne: ego non modo tibi non Trascor, sed
ne reprehendo quidem factum tuum.

2. Coniunctiones disiunctivae.

342 Ločilni vezniki so: aut, vel  ali; aut  — aut,  vel  —
vel  ali — ali; — ve  ali (tudi); sive (seu)  ali; sive (seu)  — sive
(seu)  ali — ali, bodi(si) — bodi(si).

1. aut  veže pojma in stavka, ki se izključujeta: vincendum
aut moriendum est.

Včasi drugi pojem prvega le popravlja: quonam duce aut
(ali bolje) quibus copiTs bellum nobls gerendum est?  — Enako
se rabi: aut  — aut: aut Caesar aut nihil. Omne enuntiatum
aut verum aut falsuiii est.

Pripomnja. In niti — niti se latini: neque  — neque  ali aut  — aut;
kajti niti — niti: nam neque  — neque  ali neque enim aut  — aut;  da niti
— niti ne aut  — aut.

2. vel  veže dva različna pojma ali stavka, ki se ne iz¬
ključujeta; navadno drugi del prvega popravlja: vel  = vel
potius  ali bolje rečeno. Rex vel hostium ferro vel inopia
interibit.

Pripomnja. Vel  znači cesto: celo, že. Vel farnem et sitim perfero. Vel
inde (ex hoc) cognosci potest.

3. ve,  ki se zaobeša kakor que  (gl. § 341, 2. p in § 259
dost. 2), kaže da je razlika pojmov nebistvena: ter quaterve;
septem octove horTs.

4. sive (seu)  veže različne izraze za isti pojem: eiecto
sive eniisso ex urbe Catilina.  — Sive (seu)  — sive (seu)  znači,

213

da od zvezanih pojmov lahko veljata oba. Ad lias lltteras ad-
dlscendas ego tihi swe comes sive dux ful

3. Coniunctiones adversativae.

Pr o ti vni vezniki so: sed , verum  a(li), pa, toda, nego, 348
temveč, ampak; autem  pa(k); vero  pa (res), pa celo; at  nasproti
pa, ali; atqul  pa vendar, in vendar; tamen  vendar.

1. sed  in verum  omejuje ali popravlja predidočo trditev;
če je prvi stavek negativen, ga drugi ometuje; v slovenščini
naznanjajo to: nego, temveč, ampak. Magnus mihi videtur orator
Cicerd, sed non summus. Nori quid nobis Citile, verum quid
necessarium sit, quaerimus.

Pripomnja. Sed  posreduje tudi prehod od prekinjene pripovedi k novi
misli. Sed  (toda) redeat, unde aberravit oratio.

2. autem  (nikdar na prvem mestu)  veže le stavke in
nadaljuje začeto pripoved. Ggges a nullo videbatur, ipse autem
omnia videbat.

3. vero  (kakor autem  le na drugem mestu) jači in poudarja
drugi pojem. Haec sunt leviora, illa vero gravia et magna.

4. at  se rabi v naglašenem protivju, pri ugovoru, impe¬
rativu in živahnem vzkliku. Brevis nobis vita data est, at me-
moria bene redditae vltae sempiterna. At memoria minuitur
(ugovarja kdo).

5. atqul  stoji v začetku stavka, ki predidoči trditvi ugo¬
varja. O rem, inquis, difficilem et inexplicabilem : atqul expli-
canda est.

6. tamen  stoji za stavki koncesivnega pomena. Pausanias
accusatus capitis absolvitur, multatur tamen pecunia.  — Neque
tamen  pa vendar ne, sed (verum) tamen  pa vendar, attamen  ipak.

Pripomnja. V prvem reku protivnega priredja stoji cesto quidem,  ki
se poudarjenemu pojmu zapostavlja. Plurima quidem  (sicer) proferre pos-
sumus, sed modus adhibendus est.  — Equidem (=  ojačen quidem)  se veže
navadno le s 1. osebo. Equidem mTrabar.

4. Coniunctiones causales.

Vzročno  razmerje izražajo: nam, namque  (cesto pred 344
vokali) zakaj, kajti; enim  (se zapostavlja), etenim  saj, namreč
(če je obče znan vzrok).

Pripomnja. Pred relativi stoji navadno nam.  za demonstrativi in ni¬
kalnicami enim; neque enim  (namreč ne).

214

5. Coniunctiones conclusivae.

345  Sklepalni vezniki so: itaque, igitur  (navadno na dru¬
gem mestu) torej, zato, tedaj; ergo  tedaj, zatorej, po tem takem
(v zaključkih zaključajev); proinde  zatorej (le v zvezi z im¬
perativom ali adhort. in prohib. konj.)  Proinde, si
sapis, uide! Proinde aut exeant aut quiescant!

Pripomnja. Sem spadajo tudi: ideo, idcirco, propterea, quare, quam
ob rem, guocirca, quapropter  zato, zategadelj, zaradi tega (radi cesar, zavoljo
česar).

Nikalnice.

346  1. Non  se rabi kot glagolna nikalnica v povednih in vpra¬
šalnih stavkih ter stoji pred finitnim glagolom (v acc. c. inf.
seveda pri inf.). Ce je druga beseda zanikana, stoji non  pred
njo. Sapiens mortem non timet. NostrT ab hostibus victl non
sunt. Datis non aequum locum videbat sms.

Pripomnja 1. V lat. stoji nikalnica cesto pred glagoli, ki pomenijo
reči in misliti, v slov. se pa zanika navadno glagol od njih odvisnega da-
stavka. Non arbitror me ad te ventre posse  mislim, da ne bom mogel
k tebi priti. Non putabant de tali vTro suspiciOnibus oportere iudicarl.  —
Redno se pravi: nego  rečem (trdim), da ne. Regulus reddT captivos negavit
esse utile.

Pripomnja 2. Haud  (slabejša nikalnica kakor non)  stoji v dobri prozi,
izvzemši haud scio an,  le pri adjektivih in adverbih: haud mediocris, haud
procul.

2. Ne (neve)  je le glagolna nikalnica (stoječa navadno
na čelu stavka) v zahtevnih stavkih, pri konces. konj. in pri
II. imperativu (gl. § 288). Ne timeamus mortem!  — Toda: Sit
humus cinerT non onerdsa  (adj.!) tud!

Pripomnja. Namesto ne  stoji tudi pred glagoli non:

1. pri protivju: Amlcl vitla noveris, non Oderis!

2. če tvori nikalnica z glagolom eden pojem: Moneo te, ut ea longius
progredT non sinas prohibeas).

3. Dve nikalnici  v istem stavku čini ta v lat. krepkejšo
trditev, kakor jo tvori pozitivni glagol sam ( tTtotes ): non nescio,
non Tgndro, non sum nescius  (Tgnarus ) dobro  vem (znam),
non nego  priznavam, non possum non  moram, neque  ( nec )...
non  in gotovo  tudi. Qul mortem in malls ponit, non potest
eam non timere.

215

Pripomnja 1. Vendar ostane stavek nikalen,  če sledi splošni nikal¬
nici ( non, nemo, nihil, nullus, nunquam  itd.) neque(nec)-neque(nec), ne-
quidem. Nemo unquam nec poeta nec orator fuit, qui quemquam meliorem
quam se putaret. Nusquam hoc ne apud barbaros quidem audztum est.

Pripomnja 2. Če stoji non  za nemo, nullus, nihil, nusquam, nunquam,

se niči zanikanje popolnoma, če je
nemo . . . non  vsak(do)
nihil. . . non  vse
nullus . . . non  vsak
nusquam . . . non  povsod
nunquam . . . nOn  vselej

non  spredaj,  pa le deloma, torej:
non nemo  marsikdo
non nihil  nekaj
nonnulli  marsikateri
non nusquam  marsikje
non nunquam  marsikdaj.

Dostavek. V lat. se izraža nikalnica dveh ali več ni¬
kalnih slovenskih pronominov (pronominalnih adverbov) v istem
stavku le enkrat; seveda se tudi v tem slučaju pred glagolom
potrebna nikalnica ne latini. Nulla unquam civitas sTgnum
ullum sua voluntate cuiquam venclidit  (v slovenščini do pet
nikalnic).

Dodatek.

I. O stihoslovju.

A.  Zlogomerje (prozodija).

Poleg pravil, ki so navedena v §§ 5, 2—3 in 8, je glede 347
količine zlogov še pomniti:

1. Zlog je pozicijsko dolg tudi tedaj, kadar je izmed nje¬
govemu vokalu sledečih konsonantov eden končnik, drugi
začetnik besede: sub sTdera  ( — u <j) , sed nune  (—), et
quid  (-o).

2. Pri pesnikih tvori tudi muta cum liquida  pozicijsko

dolžino, in to vselej,  kadar pripadata konsonanta različnima
zlogoma, sicer pa le redko ( positio debi/is): ob-repo  ( ),

sub luce  (--v); tenebrae  (v,- — ).

Pripomnja. Končni vokal z naslednjimi konsonanti ne tvori stavno
dolgega zloga: sidera spectat  (— u u — ^).

Pripomnja. H  seveda ne tvori s soglasnikom dolžine : adhortor  D —  v),
serpit huml  (— ^ —).

216

3. Vokal pred stoječim ali izpahnjenim konsonantom i  je
dolg: peior, eius , huius, reicio  (mesto reiicio).

Pripomnja. Vokala i  in u  se včasi konsonantujeta : ariete  — arjete,
genua — genva.

4. Enozložnice, ki se končujejo na vokal, so dolge: a, tu,
me, si, da;  kratke so naslonice: -que, -te, -ne, -ve, -ce, -pte.

Dolge so tudi: a)  imenske enozložnice na konsonant: sol,
sat, nos, ds (oris), pes, par, sus, vas, lar  itd.; kratke so: cor, met,
fel, as, os (ossis ), vir, vas (vadiš), is, id, quid, quod , quis
(nom. sg.); b)  enozložne glagolne oblike na -s: das, stes, vTs  itd.
— toda: es  (si, bodi).

5. Latinske dvo- in večzložnice s končnikom s imajo vobče
dolgo, vse druge kratko končnico: cTvitas, virtus, abies, amas
itd.; apud, mater, animal, laudat.  — Kratek je: zakonsonantni -es
v: penes  in v nom. sg. dentalnih debel: miles, eques, obses ;
-is  v nom. in gen. enakozložnic; -us  v sklonilu -bus,  v nom. sg.
II. in IV. dekl. in s-debel ter v gen. sg. pronominov (pron. adj.):
hortus, fructus, genus, melius, eius, solTus.

6. Dvozložni perfekti imajo vobče dolgo deblo: iuvi, movi,
fecl, rexT.

7. Debelni vokal je v participu pf. pas. navadno dolg pri
d-  in //-deblih: rego  — rectum, edo  — esum.  Sicer pa obdrži
debelni vokal svojo količino tudi v participu pf. pas. (supinu):
facio  — factum, capio  — captum;  — toda: dlco  — dictum,
duco  — ductum, Teo  — ictum.

B.  Metrika.

348 1. Čas, ki ga potrebujemo, da izgovarjamo kratek zlog,

se imenuje v metriki mora  ('/novo c); et  (u kračina); dolg zlog
se izgovori v dveh morah: cras  (- dolžina).

2. Stopa (stopica, pes ) se imenuje združitev dolžine in
kračine v metrično celoto. Najmanjša stopa šteje torej tri more.

3. Po številu in mestu v eno metrično celoto združenih
dolgih in kratkih zlogov razločujemo v lat. naslednje stope:

u- Tambus: regens;  - u trochaeus: magnus.

u u - anapaestus: gravitas;  - uu dactglus: evehit.

— u u — choriiambus: lucifugT;  u u— ionicus a minore:
pepulerunt.

217

Pripomnja. Včasi zastopata dolžino (-) dve kračini pyrrhychius).
Jamb in trohej dobita tako to-le obliko: u u u ( tribrachijs ).

Nasprotno pa stoji mesto dveh kracin včasi dolžina, torej: — uu  ali
v u — = ( spondeus ).

4. Vsaka stopa sestoji iz krepko  naglašenega dela, ki se
imenuje vzdig ( arsis , arza, izgovarja se s povzdignjenim glasom)
in iz slabo naglašenega, ki ga zovemo pad ( thesis , teza). Arza
dobiva v pisavi ikt ( ictus ’ =  znamenje za krepki naglas, tudi
ictus  imenovan), ki stoji nad zlogom, n. pr.: arma virumque cand.

Pripomnja. Kadar zastopa arzo pirihij, stoji ikt vselej na njegovem
prvem zlogu: u J  u; n. pr.: cumulus  ali cumulus.

5. Ritem ( rhythmus , enakomerno menjavanje arz in tez)
je vzdigajoč, če je teza pred arzo, sicer pa padajoč.

Dočim se strinja v slov. arza z besednim naglasom (ak-
centujoča metrika), je v lat. za ritem merodajna kvantiteta zlogov
(kvantitujoča metrika); arza in besedni naglas se cesto ne uje¬
mata n. pr.: MaecenŠs, atavts edite regibus.

6. Več stop vzdigajočega ali več stop padajočega ritma
tvori vrstice, verze ali stihe ( versus , er qog).

7. Meter ( metrum , /itroor)  se imenuje jambska, trohejska
ali anapestovska dipodija (dve stopi). Pri daktilih je stopa
obenem meter.

8. Popoln ali akatalektičen  ( versus acatalecticus,  od
y.<y.Tu/.rjya>  neham, torej: ne prehitro nehajoč) je stih, pri katerem
so vse stope popolne. Včasi pa ima kaka stopa (najčešče končna)
le arzo. Stih z eno ali več nepopolnimi stopami je nepopoln
ali katalektičen ( versus catalecticus).

Znamenje za končno enozložno katalekso je: a ( 'lufipa ), za
dvozložno: a;  za notranjo enozložno: i, ki se postavi na zadnji
konec predstoječe arze (—j); ■. je predstoječa arza z znamenjem
za dvozložno katalekso.

Če pa sledi zadnji popolni stopi še kračina, govorimo o
nadštevilnem ali hiperkatalektičnem stihu ( versus hgpercatalec-
ticus).  N. pr.: Omnia Mercurio similis, vocemque colorem que
Et crinis flavos  . . .

V lat. se omenjena kračina končuje na vokal ali
m  in se čita k naslednjemu stihu, ki se mora zače¬
njati z vokalom ali h.

218

9. Na tak način nastala zev ( hiatus ) se v lat. go¬
voru odpravlja z izpahom ( elTsio ) vokalnega končnika ali
konsonanta m  s predstoječim vokalom pred začetnim vokalom
ali h ; n. pr.: poena metusqu{e ) aberant; peregnn(um ) ut viseret
orbem ; d To um pater atqu(e h)ominum rex; monstr(um h)or-
rendum.

Če sledi končnemu vokalu ali -m: es  ali es^, se odbija e
teh oblik (afereza, dtpcdgecne ); n. pr.: aurea prlma sata (e)st ;
nostrum (e) st.

10. Hijat se dopušča ( hiatus legitimus ):

a)  če je končnik v arzi: Ter sunt conatT imponere Pelio Ossam.

b)  na koncu stavka: Et vera incessu patuit dea. lile ubi. .  .

c)  če je eden vokal enozložna interjekcija: O et praesidium

et dulce decus meum!

11. Dva zloga iste besede s sosednimi vokali se skrču-
jeta včasi v en zlog (avvl^uig,  siniceza): deest , deus, deinde;
dehinc.

12. Na koncu vsakega stiha se napravi (vsaj kratka) stanka
(pavza), vsled katere je zadnji zlog dvojnotrajen ( anceps ).

Pri daljših stihih je pa tudi v sredini treba oddiha, ki se
imenuje, če je sredi stope, cezura (caesura ), če je na koncu
stope, pa diereza (diatgeoig).

Če je cezura za arzo, se imenuje moška (krepka), če je
za prvo tezo, pa ženska (šibka).

C.  Daktilski heksameter,

349 navadno le heksameter imenovan, se zove tudi versus heroicus,
ker je stih junaških pesmi. V prvih štirih stopah nadomestujejo
daktile lahko spondeji, 5. stopa je redno daktil, 6. stopa je vselej
le dvozložna z dvojnotrajnim drugim zlogom. Obrazec je torej
naslednji:

-UD “UU U U — O U “UU — —

Z mnogimi daktili se znači živahnost in gibčnost, s spondeji
mir in sigurnost, n. pr.:

Quadrupedante putrem sonitu quatit ungula campum. lili
inter sese magna vi bracchia tollunt.

Pripomnja. Redko je v 5. stopi spondej. Tak šestomer se imenuje
versus spondiacus in zahteva, končujoč se s tri- ali itirizložnico, v 4. stopi
vedno daktil.

Constitit atque oculis Phrygia agmina circumspexit.

219

Ker bi se heksameter le težko govoril v eni sapi, ima 350
odmor, ki je:

1. moška cezura v 3. stopi (= po peti polustopi), penthe-
mimeres (ropi mv&r/uipgijg^ caesura semiquinaria).

Intonu\ere po\li\ crebrTs micat Tgnibus aether.

1  2  3  4  5

2. moška cezura v 4. stopi (= po sedmi polustopi, hephthe-
mimeres (rop  ir/tfr/muMr/c, caesura semiseptenaria).

Nongale\ae', ndn\en'sis e\rant\ sine mllitis usu.

1  ' 2  3  ' 4  5  6  7

3. moška cezura v 2. stopi (= po tretji polstopi) trithemi-
meres (rop rgt&rjfupsgij?, caesura semiternaria).

Omne ne\fas\ fugere pudor verumque fidesque.

12  3

4. (redko) ženska cezura (trohejska) po troheju 3. stope

(rj rop ij xard zgiiov rgoyniov).

O pas\sT gravi\ora,\ dabit deus hTs quoque finem.

5.  diereza ali bukolična cezura (j7 °ov/.oiip rop , caesura
bucolia)  med 4. in 5. stopo. Bukolična se zove, ker so jo po¬
sebno radi rabili bukoliki.

Namque erit\ ille mi\hi sem\per deus,\ illius aram
Saepe tener nostns ab ovilibus imbuet agnus.

Daktilski (elegi.jski) pentameter

je bikatalektičen (v sredi, v 3. stopi, in na koncu, v 6 . stopi) 354
heksameter in se vselej veže s šestomerom v elegijski distihon,
ki se rabi ponajveč v elegijah.

Le v prvih dveh stopah stoji lahko mesto daktila spondej,
za 3. stopo je vedno diereza. Obrazec je torej naslednji:

— KJ KJ - \J  u 1-ti jj — KJ  U — U U —  A

PrmcipiTs obsta,  jj sero medicina paratur,

Cum mala per longas  jj convaluere moraš.

II. Rimski koledar.

1. Rimska mesečna imena so sledeči adjektivi: Ianuarius,  352
Februarius, Martius, Ap/ilis, Maius, Iunius, Iulius, Augustus,
September, Octdber, November , December.

220

Pripomnja. Nekdaj je bil Martius  prvi mesec leta. September  itd. torej
sedmi itd. mesec. — Iiilius  se je zval pred Cezarjem, ki je uvedel 46. 1. pr.
Kr. solnčno leto 365 dni QuTn{c)tilis, Augustus  pred Avgustom Sextilis.

2. Rimljani niso šteli dni v mesecu od prvega do zadnjega.
Imeli so naslednje tri stalne dneve, po katerih so določevali
druge dni:

a) Kalendae,  1. dan meseca; b) Nonae  (pravzaprav
9. dan pred idami), 7. dan marca, maja, julija, oktobra ( milino ),
5. vseh drugih mesecev; c)  Idus,  15. dan marca, maja, julija,
oktobra, 13. drugih mesecev.

Kalendis  —, Noms  —, Idibus lanuariis  se pravi torej: prvega,
petega, trinajstega januarja; Kalendis  —, Nonls  —, Idibus Martiis
1., 7., 15. marca.

3. Dan pred (za) imenovanimi stalnimi dnevi se zove pndie
( postndie ) z akuz. stalnih dni: pndie  ( postndie ) Kalendas  —, Ko¬
mis,  — Idus Ianuarias  31. dec., 4. jan., 12. jan. (2., 6., 14. jan.) —
pndie (postndie) Kalendas  —-, Nonas  —, Idus Martias  28. (29.)
febr., 6., 14. marec (2., 8., 16. m.).

4. Drugi dnevi se zaznamujejo kot dnevi pred  prihodnjimi
nonami, idami, kalendami, n. pr.: dies tertius ante Nonas Ianu¬
arias  = 5—2 (tretji še ni minil) = 3. januar.

Izraz: die ante  (dne pred) se je izpremenil v: ante diem,
n. pr.: ante diem tertium Nonas Ianuarias  (a. d. III. Non. lan,
tudi samo: III. Non. lan.).

Ante diem  je tako tesno združena zveza, da se veže s
predlogi ad, in, ex ; n. pr.: differo  aliquid in ante diem tertium
Nonas Ianuarias {in a. d. III. Non. lan.).

5. Rimski datum se pretvarja v našega ali naš
v rimskega  tako-le: Če je datum pred nonami ali
idami, se za 1 zmanjšano latinsko  (slov.) število
dni odšteje od non, oziroma id spredidočimi dnevi,
sicer pa za 2 zmanjšano od dni istega meseca.

N. pr.:

a. d. IV. Non. lan.  = 5—3 = 2. jan. 3. febr. = 5—
a. d. IV. Id. lan.  = 13—3 = 10. jan. 11. febr. = 13-
a. d. IV. Kal. Febr. =  31—2 = 29. jan. 17. febr. = 28-
a. d. VI. Non. Mart.  = 7—5 = 2. mar. 5. jul. = 7-
a. d. VI. Id. Mart. =  15—5 = 10. mar. 12. jul. = 15-
a. d. VI. Kal. Apr. =  30—4 = 26. mar. 20. jul. =31—
Pripomnja. Prestopni dan je sledil 24. febr. (28—
z imenom .• a. d. bis VI. Kal. Mart.  (= 25. febr.); 27.
29—25 = a. d. IV. Kal. Mart.  itd.

2 = a. d. III. Non. Febr.
10 = a. d. III. Id. Febr.

■15 = a. d. XIII. Kal. Mart.
■4 = a. d. III. Non. Iul.

-11 = a. d. IV. Id. Iul.

•18 = a. d. XIII. Kal. Aug.
-22 = a. d. VI. Kal. Mart.)
febr. (prestopnega leta)-

221

Pregled.


Naši

me¬

sečni

dnevi

, april, mnii,

marec, maj, januar, avgust, , ’

. . . , , , september, no-

i ulil, oktober december j ^

j v /ot a  -\ vember

(3i dm) j (31 dni) | (30dni)

1.

2 .

3 .

4 .

5 .

6 .

7 .

8 .
9 .

10 .

11 .

12 .

13 .

14 .

15 .

16 .

17 .

18 .

19 .

20 .
21 .
22 .

23 .

24 .

25 .

26 .

27 .

28 .

29 .

30 .

31 .

Kalendis
a. d. V I
a. d. V
a. d.  IV
a. d.  III
pridie

NonTs
a. d.  VIII
a. d.  VII
a.d.  VI
a. d.  V
a. d.  IV
a. d.  III
pridie

Idibus
a. d.  XVIII
a. d.  XVI
a. d.  XV
a. d.  XIV
a. d.  XIII
a. d.  XII
a. d.  XI
a. d.  X
a. d.  IX
a. d-  VIII
a. d.  VII
a. d.  VI
a. d. V
a.d.  IV
a. d.  III
pridie

Kalendis
a. d.  IV

a. d.  m
pndie

NonTs
a. d.  VIII
a. d.  VII
a. d.  VI
a. d.  V
a. d.  IV
a.rf. III
pridie

Idibus
a. d.  XIX
a.rf. XVIII
a. d. XVII
a. rf. XVI
a.rf. XV
a.rf. XIV
a.rf. XIII
a.rf. XII
a.rf. XI
a.rf. X
a.rf. IX
a. rf. VIII
a.rf. VII
a. rf. VI
a.rf. V
a.rf. IV
a.rf. III
pndie

Kalendis

Nonis

februar

(28, v prestopnih
letih 29 dni)

Kalendis

y>

no

c

Nonis

Idibus
a. d.  XVIII
a.rf. XVII
a.rf. XVI
a.rf. XV
a.rf. XIV
a.rf. XIII
a.rf. XII
a.rf. XI
a.rf. X
a.rf. IX
a.rf. VIII
a.rf. VII
a.rf. VI
a.rf. V
a.rf. IV
a.rf. III
pridie

13

|3

cC I

0 i

o):

GG

1

CC I
b£
© I

© I

"C

I

'M

Idibus
a.rf. XVI
a.rf. XV
a.rf. XIV
a.rf. XIII
a.rf. XII
a.rf. XI
a.rf. X
a.rf. IX
a.rf. VIII
a.rf. VII
a.rf. VI

a. d. V

a.rf. IV
a.rf. III
pndie

6/s VI
V
IV
III

pndie

Kalendas Marlias

222

III. Rimski denar.

1. Najstarejši rimski novec (ulit iz bakra) je bil as  (as),
enak funtu (libra —  327 gr.) bakra (zato tudi as libralis  ali za¬
radi teže aes grave  imenovan). Asova vrednost se je po uvedbi
srebrnega denarja (nekaj let pred prvo punsko vojno) jela manj¬
šati in je po drugi punski vojni padla na 736 prvotne cene ca 1 K
50 v ter je znašala 5 v.

Pripomnja. Pri mnogo tisoč asov se je a s si um  izpuščalo in pri¬
stavljalo le aeris,  torej: ducertta milia aeris  200.000 asov (funtov bakra).

2. Srebrni novci so bili: denarius  = ca 80 v (16 asov);
sestertius = hemis tertius  = 2 l h  asa do leta 217. pred Kr. r.,
pozneje pa = 4 asses =  20 v.

Pripomnja. Od začetka se je sestertius  pisalo LLS  = libra libra semis;
iz tega je postalo IIS  in končno HS.

Rimljani so računali s sledečimi vrstami sesterca:

a) sestertius,  i  = 1 sesterc z glavnimi števniki: viginti
sestertiT  20 s.

b) sestertium,  I —  1000 sestercev z glavnimi ali delilnimi
števniki: qumque (guma) sestertia  5000 s.; rabi se le do
999.000 sestercev = nongenta nonaginta novem sestertia.

c) sestertium,  T  (sing. tant.) = 100.000 sestercev s pri-
slovnimi števniki od decies  naprej za izraz milijonov; decies
sestertium  1,000.000 s. (pravzaprav decies centena milia
sestertium ); sestertium centies  10,000.000 (HS C); fundum
undecies sestertio emere; summa millies sestertiT  vsota
100,000.000 sest.

IV. Mere.

1. Mere za dolžino:  pes  (črevelj) = ca 30 cm; 5 pedes  = 1
passus  = ca 1'5 m; mille passus  (rimska milja) = 17* km (= l k
geografske milje).

2. Z iugerum  (oral) = 2520 m 3  se je merila ploščina.

3. Mere za tekočine:  amphora  — ca 26 74 litra; sex-
tarius  = ca 'h  litra.

4. Mera za suhe stvari  je modius =  8 3 A litra.

228

V. Najnavadnejše kratice (notae ali compendia
scripturae).

A.  = Aulus
Ann. = Annaeus
Ap(p). — Appius
C.  = Gaius
Q.  ( Qu .) = Quintus
S.  ( Sex .) = Sextus

1. Predimki.

D. — Decimus

K.  = Kaeso

L.  = Lucius

M.  = Marcus
Serv. = Servius
Sp. = Spurius

M’. = Manlius

Mam. — Mamercus

N. (Num.)  = Numerius

P. — Publius

T.  = Tifus

Ti.  ( Tib .) = Tiberius.

355

2. Druge kratice.

Aed. Cur. = aedilis curulis

Aed. Pl.  = aedilis plebis

Cs.  ( Cos.)  = consul

Css. (Coss.) = consules

Des.  = dBsignatus

Eq. R. = eques Rbmanus

Imp. = imperator

Leg.  = legatus, legio

P. C. = patrBs conscrTptl

P{ont). M(ax). = pontifex ma.vimus

A. D.  = a rite diem
A. Chr.  = ant e Christum
A. U. C.  = arino urbis conditae
D.  = dimiš
F.  = filius

N. — nepOs.

O. M.  = optimus maximus

P. R.  = populus Romanus
Pr.  = praetor

Praef.  = praefectiis
Proč.  =, prOconsul
Quir. = Quirztes
Resp. = res puhlica
S. = senatus

S. C. = senatus consultum
S. P. Q. R. = senatus populusgue
Romanus

Q. B. F. F. Q. S. = quod bonum, felrx
faustumque sit

S.  = salutem

S. D. P.  = salutem dzcit plurimam
S. V. B. E. E. V. = st vales, bene est,
ego valeo

kratice.

P. S. = post scrTptum

P. M. = pro memoria

Q. D. B. V. = quod deus bene vertat
l. c. — loco citato

i. e. = id est

sc. = scTlicet; cf.  = confer
etc. — et cetera; v.  = vidi  ( vide).

3. Novejše

a. c.  = annl currentis
h. a. — huius anm
a. pr. = anm praeteritT
h. m.  = huius mensis
L. S. — loco sigillT
P. T.  = pleno titulo
S. T.  = salvo titulo

Slovensko stvarno kazalo

Številke kažejo paragrafe, debelo tiskane se tičejo obliko¬
slovja; do dost. = dostavek; ib ibidem (ravnotam); o =
opomnja; p = prip. = pripomnja; s — sledeči paragraf; ss -
sledeči paragrafi; v. gl. — glej.

Abiativ 239—254: pravi 239 ss, se-
parationis 239 s, inopiae 241, ori-
ginis 242, limitationis 243, compa-
rationis 244, causae 245, kot in-
strumental 246 ss, instrumenti 246,
copiae 246, pretii 217 b  in 246,
pri utor itd. 247, opus est, di-
gnus itd. 248, mensurae 249,
modi 250, sociativus 251, kot lokal
252 ss, loči 252, temporis 254, ab-
solutus 332, abl. absol. se ne rabi
332, 3, c, p 5, qualitatis 213 in 216.
adverb, gl. prislov,
afereza 348, 9.
akatalektični stih 348, 8.
aktiv 271, vzročni 271, 1, se pre¬
tvarja v pasiv 196.
akuzativ sg. na -im 37, 1 in 2, pl.
na -is 37, 4, kot objekt 196 ss,
vnanjega objekta 196—201, pri
glagolih, ki so v slovenščini ne¬
prehodni 197 s, pri brezosebnih
glagolih 199 in 222, pri sestavljenih
glagolih 200 s, notranjega objekta
202, dva ak. 203 s, vzklika 205,
kot prislovno določilo 206 s, ome¬
jitve ali ozira (graecus) 207; akuz.
z inf. = accusativus cum infini-
tivo 326 ss, pri vzklikih in nevolj¬
nih vprašanjih 328, 2, p, se slo¬
veni 328, do.

ali v vprašanjih - aut, vel 289 p.
apozicija 192, predikatova 182.
arza (arsis) 348, 4.
asimilacija konsonantov 7, relativa
269, modi 299, p 1.
asyndeton 341, 1, p.
atrakcija relativa 269.
atribut priredni 189 ss, podredni 194.

Besedo tvorj e 169.
blizu je 306, 3, b.
bodisi da 289, do 2, p.

Ceniti — spoštovati 217, p 2.
cezura 350.
communia 17.

Časi 274 ss, glavni, stranski 97, p in
294 do, relativni 291, 2, relativni
v indikativnih zavisnikih 291 s,
v konjunktivnih zavisnikih 293 s,
sosledica časov 293 ss, se rabijo
absolutno 291, 1 in 298.
časovni stavki 316 ss.
če 309, 4, če ne za izrazi dvojbe itd.
300, p 2.

čim — tem 270, c, p.
členice 158 ss.
črke 1, velike 3.

Da (trdilni odgovor) 290.
da le 305, do.
daleč je 306, 3, b.
danes v pismu 279, do.
dati se latini 328, 4, p 2.
dativ na-ubus 50,2; 224 — 237: kot
objekt 224 ss, pri pridevnikih 224,
pri glagolih 225, pri medeor itd.
226, pri glagolih zloženih s pred¬
logi 227 s, aspergo itd. 229, in¬
teresa 230 ss, (in)commodi 230 s,
pri glagolih, ki menjajo sklad 231,
possessivus 232, auctoris 233, ethi-
cus 234, predikativni (finalis) 235 ss.
prosti 238.

debel(ost) se latini 206 a, p 3.
debla 122 ss.

defektiva subst. 52 — 54, verba 151.
dejstvo, da 309, 3.

Dr. Jos. Pipenbacher: Lat. slovnica.

15

226

deklinacija 22, a-  24, o-  25, III, 28-48,
konsonantna 29—30, 33, vokalna
35—40, u-  49, e- 51, adjektivov
44—48, grških imen 56—59.
deležja 99.
denar rimski 353.

deponentniki 101, konjug. 113. pa-
siv 272, 4, seznam 139 ss.
diftongi 2, 1.
diereza bukolična 350 e.
dogaja se 306, 3, a.
dolžnost, naloga itd. je 215 in p 2.
dopustni stavki 314.
dual 73, p 3.
dva nominativa 204, e.
dvoglasniki 2, 1.
dvojiti ne 308.

Epicoena 19.

Finalni stavki 301.
futur I. 279, II. 280.

Genitiv na i (iz ii) 26, 1, na -um:
pri I. dekl. 24, p 3, pri II. dekl. 26,
4, na -um pri i- deblih 37, 3, na
-ium pri I. vrsti kons. dekl. 31 do;
208—223: kot atribut 208 ss, sub¬
jektivni 209, posesivni 210, appos.
(defin., explic.) 211, objektivni 212,
qualitatis 213 in 216, partitivus

214, pri adjektivih in participih

215, kot predikatnik 215 ss, pos-
sesivus 215, qualitatis 216, pretii

217, kot objekt 218 ss, pri adjekt.

218, pri partic. 219, pri glag. 220,
memoriae 220, criminis 221, pri
brezosebnikih222, pri interesi 223.

gerundij in gerundiv 333 ss, gerun-
divni sklad 334, ger. na -undus
126, 6.

glagol 95 ss, III. konjug. na -io 119,
nepravilni 144, nepopolni 151, brez¬
osebni 157, vezni 181, dicendi z
ut (ne) 303, p 2, s konjunktivom
brez ut 303, p 3 in 4, dicendi in
sentiendi z ak. c. inf. 328, impe-
diendi in recusandi 305, timendi
305, čuvstvovanja 309, 2, premi¬
kanja in stanja sestavljeni s pred¬
logi, prehodni 200 s; v stavku
271 ss.

glasoslovje 1 ss

glasovni zakoni 5: vokalov in dif-
tongov 5, konsonantov 7.
gnomski perfekt 277, 2, p.
godi se 306, 3 a
govorni razpoli 12.

Heksameter 349.
heterogenea 55, 2.

heteroklita 55, 1.
hiperkatalektični stih 348, 8.
hipotetične periode 312, zavisne 313.

Ikt (ictus) 348, 4.

ime = nomen (v stavku) 180.

imena mest in otokov 255.

imenske oblike glagolne 321 ss.

imeti 232.

imperativ 286.

imperfekt 276; de conatu 276, p 1.
indeclinabilia 53, p.
indikativ 281, se rabi za slov. kon-
dicional itd. 281; v irealnih peri¬
odah 312, p 3.
indirektni govor 340.
infinitiv, praes. pass. na-ier 126, 8:
fut se opisuje 322, kot subjekt 323
in 327, kot objekt 324 in 328, hi¬
storični 276, p 2, fut. se sloveni
111' in 112'.
izgovarjanje 4
izenačenje načina 299, p 1.
izpah (elisio) 349, 9.
izpeljava samostal. 170, pridev. 171
s, glag. 173.

Jutri v pismu 279, do.

Kam li da 305, p, 2.
kar se tega tiče, da 309, 4.
katalektični stih 348, 8.
koledar rimski 352.
količina zlogov 5, 8, 347.
komparativ 60 ss, 261.
konec, vznožje itd. 191, p 2.
kongruenca 183.

konjugacije štiri 104 ss., opisna (pe-
rifrastična) akt. 120, pasivna 121,
deponentnikov 113, nepravilnih
glagolov 144, ss.

konjunktiv se sloveni 110 2 , praes.
mesto fut. 295, vrste 282 ss, v
zavisnosti neizpr. 294, p 2, v za-
visnih stavkih 300 ss, concessivus
314, III, p, irrealis 311, 3 pri za¬
klinjanju 283, p, v nevoljnih vpra¬
šanjih (z ut) 285, p, notranje za¬
visnosti 299 — brez ut 303, p 3.
konstrukcija po zmislu (ad sensum)
183 do 2.

konsonanti 2, 3, 6.
krajevna določila, posebnosti — 225.
kratice 355.
kvantiteta v. količina.

Ločila 11.

Manjkati ne 308.
medmet 168.

227

meter (metrum) 348, 7.
metrika 348
mere 354.
mlajši 206, b , p 2.
mobilia 18.

mora (v metriki) 348, 1.

Naglas 9

nakloni 98  v nezavisnih stavkih
281 ss, v zavisnih stavkih 299 ss.
namera pri glagolih premikanja se
izraža 339, p 2.

namerni stavki 301 ss, pravi ali
adverbialni 302, objektivni ali za¬
htevni 303.
naposled 191, p 1.
na primer 315, 2, p 4.
nasprotno 290.
nazadnje 191, p 1.
ne (nikalni odgovor) 290.
ne (pa) da 305, p 2.
ne da (bi) se latini 332, do p 2.
neutralia passiva 118.
nikalnice 346.
nikar da 305, p 2.
nominativ 193, dvoji 203, s.
notranje zavisni stavki 264, 2 in do,
299.'

Objekt 195 ss: vnanji 195, notranji
202, v slov. v gen., v lat. v ak.
196, p 1.
običaj je 306, 3.
oblikoslovje 12 ss.
obljubiti 328, 1, p 3.
oddaljenost 206, a, p 1 in 2.
odgovor na vprašanja 290.
odlikovati se 201.
opustiti ne 308.
osebila 102.

osnova 103, osnovni samoglasnik 103.
oziralni stavki 320.

Pad 348, 4.

particip 329, kot pridevnik 329, p 1,
pf. pas. v aktivnem pomenu 117,
pri abl. causae 245, p 2, substan-
tiviran 260, deponentnikov par-
ticipi pf. v akt. in pas. pomenu
115, particip pf. s prež. pomenom
329, p 2, atributivni 330, apozi-
tivni 331, predikativni 204, g, h,
i, absolutni se sloveni 332, apo-
zitivni in absolutni se sloveni 332,
3, c do, fut. in pf. z akuzativnim
objektom ne stoji v abl. abs. 332,
c, p 5, sam ptcp. v abl. abs. 332,
c p 3 in 4, na -ns 45  s,
participialni sklad atributivni 330,
apozitivni 331 do.

pasiv 2 o. sg. na -re 126, 5. se slo¬
veni 112 1  (brez)osebni ib, 272.
pentameter 351.

perfekt okrajšane oblike 126, se¬
znam 127 ss, historijski 277, 2,
gnomski 277, 2, p.
pismena 1.

pismo časi v- 279, p 2.
pluskvamperfekt 278.
podredje 179, 291 ss.
pogojni stavki 311 ss.
poldeponentniki 114.
položaj glagolni 100; 271—273.
polysyndeton 341, 1, p.
popolnoma 191, p 1.
posledični 'stavki 306, načinovni 306,1,
objektivni 306,2, subjektivni 306,3.
predikat 181, se zlaga po zmislu
182, pri več subjektih 183 ss, se
zlaga z apozicijo 182, p 3.
predikatnik 179, 2, dopolnilni 182,
proleptični 182 p 4.
predlog 163 ss, z akuz. 163, z
abl. 164, z akuz. in abl. 165, ne-
razstavni 166, dva ne stojita
skupaj 259, do 1, spada k več
imenom 259, do 2.
prej 191, pl, — imenovan 330, p 2.
prekašati 201.
prepoved 287.
prezent 275.

pridevnik, skladne posebnosti 260.
primerjalni stavki 315.
priredje 179, 341 ss.
priseči 328, 1, p 3.
prislov 158 ss; se latini z glag. 328,
do, p 2.
prozodija 347.

Razzlogovanje 10.
recipročnost 264, do.
refleksiv 83, posesivni 85, direktni
264, 1, indirektni 264, 2.
relativna zveza 267.
ritem 348, 5.

Samo da 305, do.
samoglasnik 2, 1.
semideponentia 114.
sestava 174—177.
sintaksa 178, ss.
skladnja 178, ss.
skladnost 183.
skloni 21.
sklop 174, p.
soglasniki 2, 3, 6.
sosledica časov 293 ss.
spol 13—16, I. sklanjatve 24, II. skl,
27, III. skl. 32, 34, 38, IV. skl. 49.
V. skl. 51.

s pogojem da 306, p 2.

15 *

228

sprega opisna 120 s.
sreda 191, p 2.
star(ejši) 206, b  p 2.
stavek 178, prosti 179 ss, 274 ss,
zloženi 179, 291 ss.
stih 348, 6
stihoslovje 347.
stopa 348, 2.

stopnjevanje pridevnikov 60 — 65,
nepravilno 66, brez pozitiva 67,
brez komparativa 68, brez super¬
lativa 69, brez komp. in superl.
70, elativ 71, prislovov 162.
subjekt 180, (psiho)logičen ib, za-
imski 183 do 1, pri non esse, non
manere 183 p 5, pri mnogo, malo
itd. 183 p 5, — pronominalni se
izpušča 328, 4, p 3.
substantiva communia 17, mobilia
18, epicoena 19. detektiva 52—54,
abundantia 55,

superlativ v. stopnjevanje, 262, se
krepi 262, p.
supin 125, 339.

suplement participov 331, 3 d,  p.

Število 20.
števnik 72 ss.

Tako malo da 306, 3, p 2.
takozvani 330, p 2.
teza (thesis) 348, 4.
toliko v — da 306, p 2.
tvorba debel 122 ss.

Ulomki 79.
upati 328, 1, p 3.
ustavljati se ne 308.

Včeraj v pismu 279, do.
velik(ost) 206, a p 3.
verbum finitum in infinitum 101,
2, infin. 321 ss, verba anomala
itd. v. pod verba.
verz (vrstica) 348, 6.
veznik 167, priredili 341—345.
vkupna (imena) 19.
vojaške čete kot sredstvo 246, p.
vokali 2, 1.

vokativ 178 in p 1, nepravilni 26, 2.
vprašalni stavki nezav. 288 s, zav.
300.

nevoljna vprašanja v inf. 328, 2 p.
vrh 191, p 2.

vzajemnost dejanja 264, do.
vzdig 348, 4.
vzdržati se ne 308.
vzklik 328, 2 p.
vznožje 191, p 2.
vzročni stavki 309 s.

Za (z akuz.) = pro 231 p.
začetek 191, p 2.
zahtevni stavki 303.
zaimki 82 ss, 263 ss: osebni 82,
povratni 83, 264, svojilni 84, 263,
svojilno povratni 85, kazalni 86
do 88, 265 s, oziralni 89, 267—269,
splošni oziralni 91, nedoločni 93,
270, soodnosni 94, vprašalni 92,
kazalni in oziralni v stavku 192.
zev 348, 9.
zlogomerje 347.
znamenja za katalekse 348, 4.

Želje izpolnive 283, 1, neizp. 283, 2.
žugati 328, 1, p 3.

Latinsko stvarno kazalo

a, ab(s)  164, 1, pri abl. separ. 239,
p 2 in 3. 240 p, mesto abl. causae
246, mesto dat. gerund. 233, p 1.
abalienO ab  239, p 3.
abdico me  z abl. 240.
abdo, quo?  253.
abeo  z abl. 239 in p 1.
abesse ab  239, p 3.
abest nihil etc., qum  308.
abhoreo ab  239, p 3.
ablatTvus v.  ablativ.
absolvO  z gen. criminis 221.
absterreo ab  239, p 3.
abstineo (me)  z abl. 239, — vix, (aegre)
qmn  308.

abundo  z abl. 246.
abtttor  z abl. 247.

ac (atque)  = kakor 315, 1 do; ac ST
315, 2; = in 341, 3.
accedo  227 in p.

accedit, quod  309, 2 c, — ut  306, 3 a.
accidit, ut  306, 3 a — quod  309, 2 c.
accipio  z dat. ali akuz. 237, z akuz.

gerund. 204 j.
accusatlvus  gl. akuzativ,
accuso  z gen. crim. 221, — quod  309,
2 b.

ad  163, 3.

adaequb  z akuz. 197.
adeo  z akuz. 201.
adeptus  115.
adiuvo  z akuz. 197.
admzror  z akuz. 328, b  — quod  309,
2 as.

admoneo  z gen. memoriae  220.
adsuesco  itd. v. pod assuesco  itd.
adzilor  197.
adultus  116.
advehor ad  201.

adverbia  158 ss, — pronominalia
corr. 161, do., numeralia 78.
adversarius  z gen. 224, p 3.
adversus  163, 4.
aemulor  z akuz. 197.
aequalis  z gen. 224, p 3.
aequB ac (atque)  315, 1 do.
aequo urbem solo  197, p 1, z akuz.
197.

aequm est  indik. za slov. kondic.
281, 1.

aestimo  z gen. pretii 217.
affecto  z akuz. 198.
afficio  246, do 1 in p.
afflnis  z gen. 224, p 3.
affluo  246.

age, agite  155 b. age  pred imper,

286, p 2.

aggredior  201.
agito  z akuz. 198.
ago id, ut  303, 2.
aio  152.

alienus  239, p 3.

aliter ac (atque)  315, 1 do.

alius  93, op. 2 p.

ali us  — alius  93, 7.

alter  — alt er  93, 8.

ambo  73, p 3.

amZcus  z gen. 224, p 3.

amphora  gen. pl. 24, p 3.

amplius  244, p 2.

a n  v razstavnih vpraš. 297 in p, za
izrazi dvojbe 300, p 2, an non  v
nezavisnih vpraš. 289, v zavisnih
vpraš. 300 2, za izrazi dvojbe 300,
P 2.

angor  z akuz. 328 2, — quod  309.
2 a.

animadverto  z inf. (in akuz.) 328, 1
p 1, z akuz. partic. 204, g.
animo, aequo  250, p 2.

Anio  41, 1.
ant e  163, 1.
antecedo  201.
antecello  201.
antefero  227.
antegredl  201.
anteeo  201.
antepOnO  227.
antequam  317.
anticipatio  299, p 2.
apage  155 c.

appareo  z 2 nom. 179, 2 b.
apparet  z inf. in acc. 327 2.
appellare  z 2 akuz. 204, a.
appellarl  z 2 nom. 179, 2 c.
appellere  z ad  201, 227 p.

230

aptus  dat. in ad  224, p 8 — qm  320,
II, 3.

apud  163, 2.

arbitratus  misleč 329, p 2.
arceo  ( ab ) 239, 1.
arcessO  221.

arguo  z gen. crim. 221 — quod  309,
2 b.

aspergo  229.

aspicio  s partic. 204, g.

assimilatio modi  299, p 1.

assuefacio (-fto)  227 p, 324, p 3.

assueflo  324, 3.

assuBscO  227 p.

assuetus  324, p 2, pomen: 116.
at  343, 4.

atque ~  kakor 315, 1, 341, 3.
atqui  343, 5.
attamen  343, 6.
attinet nihil, quid  323, 2.
auctor sum , ut  303, a,  acc. c. inf.
328. 1.

audeo  z inf. 324, b.
audio  s partic. 204, g, z acc. c. inf.
328 1, p 1.

audior  z nom. c. inf. 325, 3.
ausim  126, 7.

auspicato  abl. absol. 332, p 3.
aut, aut—aut  342, 1.
autem  343, 2.

{h)ave  155 a.
avidus  z gen. 218.

Bello, in bello  254 a, in p.
bos  41, 5.

Cado  z abl. instr. 246.

cano  z abl. instr. 246, z dat. fin. 235.

cardinalia  73 — 75.

careo  241.

caro  41, 2.

causa  z gen. 210 (166, do).
caveO  sklad 198 in 231, cave  s konj.

287 4, in 303, p 4, — ne  304.
cedo  239 a.
cedo , cette  155, d.
celo  203, 1 a in p 1.
cenatus  117.

censeo ut  ali inf. z gerund. 303 c, p 3.
cerno  s partic. 204 q,  z inf. in akuz.
328 1, p 1.

certiorem facio de  ali gen. 204, b.
cingor  z akuz. 207.
circa (circum)  163, 5.
circumdo  229.

circumduco  z 2 akuz. 200, p.
circumfluo  z abl. 246.
circumsedeo  z akuz. 200.
circumvenio  z akuz. 200.
cis, cifra  163, 6.

clam  164, p.

coarguo  z gen. crim. 221.
colo  z akuz. 201.
coepl  151, z inf. 151, p.
coeptus sum  s pas, inf. 151, p.
cognosco  z 2 akuz. 204 e,  z gen. pos.
215, v c.

cogo ut  303 1, ali inf. 324, p 3, —
quo?  253.
cotloco, ubi?  253.

comitatus  3 z abl. instr. 246, pas.
pomen. 115.

commitiis  ob volitvah 254, a.
committo  227.
commonefacio  220.
communico  227, p.
communis  224, p 5.
comparo  227, p.
compleo  246.
compos  z gen. 218.
compono  227, p.

concedo  z gerund. 204 j,  — ut  303,
do.

concuptsco  z akuz. 198, z inf. 324,1.
concurro quO ?  253.
condemno  z gen. crim. 221.
condicione  250, p 2.
conduco  z gerund. 204, p, z gen.
pretii 217 b, conducit  z inf. 323,
2, z inf. in akuz. 327, 2.
confero  227, p.
confido  225, b  in p.
confieri  133, 7, b,  p.
confisus  upajoč 329, p 2.
congredior  227, p.
congrego, quo ?  253.
congruo  227, p.
coniunctiones  v. veznik.
coniunctTvus  v. konjunktiv.
coniungo  227, p.
cOniuratus  117.
conor  324, b.

conqueror  z akuz. in de  198.
conscius  z gen. 218.
consecutio temporum  283 ss, po
verb. infin. 286, po praes. hist.
284, p 1, v zavisnikih druge
stopnje 287.
consentio 221,  p.
consTdo ubi?  253.
consilio  namenoma 250, p 2.
consisto, ubi?  253.
consolor  198.

conspicio  s partic. 204 g, z inf. in
akuz. 328, 1, p 1.
constat  z inf. in akuz. 327, 2.
constituo  z inf. 324 2, z ut  ali inf.
in gerundij 303, p 2, — ubi?
253.

consto  z gen. pretii 217, b.

231

consuetudine  250, p 2.
consuetudo est, ut  306, 3, c.
consuetus  116.
consuevT  z inf. 324, 3.
cdnsulo ut (ne)  303 2, sklad 198 in
231.

consultus  218 in p 1.
contendo  z inf. 324, 1.
contentus  245, b.
contineO me vix, quTn  308.
contingit , ut  306, 3 a.
contra  163, 8.
contrarius  z gen. 224, p 5.
convenio, quO?  240, sklad 201.
convenit  z inf. in akuz. 327, 2 — v
indikat. za slov. kondic. 281, 1.
copula  181.
coram  164, 4.

credor  z nom. c. inf. 325 d, p 1.
creo  204 b,  v pas. z 2 nom. 179, 2, c.
c™ predlog 164, 2, namesto: abl.

modi 250, abl. sociat. 251.
cum causale  310, 3, — concessivum,
adversativum  314, III 2, — itera-
tlvum  319, 1, p 1 in 2, — tempo-
rale  319, 1, — explicatlvum  ( coin-
cidens)  319, 2, — inversum (ad-
ditivum)  319, 3, — historicum (nar-
ratlvum)  319, VII.
cum primum  318.
cum  — tum  341, do.
cunctor  z inf. 324, b.
cupidus  z gen. 218.
cupio  sklad 231, — ut  303, 1 z inf.

324, 1 in p I, z inf. in akuz. 328, 3.
cur — quod  310, 2, p.
curo, ut  303, 2, z gerund. 204 j,  z
akuz. 198.

Dam no  z gen. crim. 221, de, inter
ib  p 2, — quod  309, 2, b.
dativus  v. dativ.
de  164, 3.

dea  dat. pl. 24, p 2.
debeo  v ind. za slov. kondic. 281, 1,
v ireal. period. 312, p 3, b, clebere
za inf. fut. 322, p 1.
decedo  239, a.

decerno , ut  ali inf. z gerund. 303,
p 2, — z inf. 324, 2.
decet  z inf. 323, 2, inf. in akuz. 327,
2, z akuz. osebe 199, indik. za slov.
kondic. 281, 1.
declaro  z 2 akuz. 204, b.
dedecet  v. decet
defendo  239, p 3.

deficio  197 in p 1, deficit me pe¬
di ni a  197, p 1.
defit  133, 7, b , p.
de figo, ubl  253.

defungor re  247.
delectat  z inf. 323, 2.
deligo  z dat. 237, z 2 akuz. 204 b.
denarium  26, 4, a.
depopulatus  pass. 115.
desTdero  z akuz. 198.
designo  z 2 akuz. 204, b.
desind  z inf. 324, 4, desitus sum  pri
pas. inf. 135, 2, p.
despero  198.
deterreo  239, p 1.
deus  vok. sg. 26, 3, pl. 26.
dexter  25, kompar. 60 p.
dic  126, 4.

dxco  z 2 akuz. 204, a in b  p.
dTcor  sklad 325 3, dlcitur —  trdi se z
inf. in akuz. 327 2, z 2 nom. 179,2, c.
differo  239, p 2.

difficile est  v ind. mesto slov. kondic.
281, 1.

difficilis  224, p 8, s sup. na u  243,
p 3.

diffisus  ne zaupajoč 329, p 2.

dlgnor re  248.

dignus qul  320, II, 3.

dignus re  248.

diitidico  239, p 2.

dimensus  115.

discerno  239, p 2.

disco  z inf. 324, 3, z ak. 203, a, p 1.

discordo  239, p 2.

discrepO  239, p 2.

dispar  224, p 2.

displicet  z inf. 323, 1, z inf. in akuz.
327, 2.

dissentio  239, p 2.
dissimilis  224, p 1.
distinguo  239, p 2.
disto  239, p 2.
distributlua  77.
dlvido  239, p 2.
dixe  126, 7.
dixim  126, 7.

do  z 2 akuz. 204 d, v pas. z 2 nom.
179, 2, c, z dat. predikatnikom
236 s, z gerund. 204 y, — operam,
ut  303, 2.

tfoceč sklad 203, 1, a, in p 1 in 2.

doctus  203, 1, a, p 1.

doleo  z abl. 245, b,  z rfe 16 p 2, z akuz.

198, z inf. in akuz. 328, 2, — quod
309, 2, a.

domus  50, sklad 256, domt bellxque,
domx mxlitiaeque  256, p 3.
doneč  316, II in III.
dono  229, 237.
drachma  gen. pl. 24, p 3.
dubito non (quis dubitat', quxn  308,
—, quis  308, p 2, z inf. 308, p 1
(324, 2).

232

dubito, an  300, p 2.
dubium est, an  300, p 2, — non
est, quln  308.

duco  z gen. posses.  215, pretil  217,
z 2 akuz. 204. c, z dat. predikat-
nikom 236, dne  126, 4.
duim  126 , 8 .
dum  316, I — III.
dum, dumodo (ne)  305, do.

E, ex  164, 6.
edim  126 , 8 .
editus  242.
edo  145 .
edoceo  203.

efficio, ut  303, 3, 306, 2, z akuz. 204, b.
efficior  z 2 nom. 179, 2, c.
effugio  197 in p 1.
egenus  z gen. 218.
egeo re  241.

eligo  z 2 ak. 204, b,  pas. z 2 nom.

179, 2, c.
ementltus  115.
emo  z gen. 217, b.
enim  344.
eo (Tre)  148.
en die  danes 279, do.
eguidem  343, 6, p.
erga  163, 7.

ergo  zaradi 166, do., - zatorej 345.
Brudio  246.

esse  106 , se izpušča 328 d,  p 3, est
sunt  se izpušča 181, p l, est ut
306, 3 a, (non) est, quod  310, 2,
sunt, qul  320, II, 2, esse  kot pre¬
dikat 179, c, p 2, — z gen. po-
sesiv. 215, z gen. qual. 216, z gen.
pretii 217, - imeti 232, z 2 dat. 235.
et  341, 1, mu It us et  ib. p 2, et-et,
ib do., et-neque, neque-et  ib.
etenim  344.
etiam  341. 4.

etiamsl (etsl, tametsl)  314, II.
et is (isque, atque is), neque is  itd.

266, b , p. 2.
evado  z akuz. 198.
evenit, ut  306, 3, a, — quod  309, 2, c.
excedo  239 a.
excello  201.
exerceO  z abl. 246.
exTstimo  z 2 akuz. 204, c, z gen.
poss. 215, qual 216, pas. z 2 nom.
181, 2, c, e.vlstimor  z inf. in nom.
325, 3.

ej torno  246, do. 1.
expedit  z inf. 323, 2, z inf. in akuz.
327, 2.

expers  z gen. 218.
xperlus  115.
pleo  246.

exsisto  181 b.
existunt, qul  320, II, 2.
exspectatione celerius  244, p 4.
exsulto  245, b.
extra  163, 10.

extremus  = konec 191, p 2.
exuo aliquem re  240.
exuor  z akuz. 207.

Fabrum praefectus  26, 4, b.
facilis  224, 8, s sup. na -u  243, 3.
facinus est  z inf. in akuz. 327, 1.
facio  imper. 126, 4, — dicionis  215,
z gen. pretil  217, z 2 akuz. 204,
b,  —, ut  303, c, 306, 2, s partic.
praes. 204, h,  z inf. in akuz. 204, h.
p, /ac, ne  287 4, /ac, ut  ali sam
konj. 286, 2, p 3 in 303 p 4, /a-
cere non possum, quln  308, facere
non possum, ut  308, p 3, facio,
quod  309, 2, c.
fallit me  z inf. 323, 2. b.
farna est  327, 1.
familiaris  z gen. 224. p 3.
familias  24, p 1.
fari  154.

/as est  327, 1, s sup. na -u 243, 3,
indik. za slov. kondic. 281, 1.
faxim  126 , 7.
faxo  126 . 7.
ferio  z akuz. 198.

fero  146 , imper. 126, 4, aegre  itd.
fero, quod  309, 2, a, z inf. in akuz.
328, 2.

fertur, feruntur  z nom. in inf.325, 4.
festlno  z inf. 324, 2.
fldo  225, b  in p.

flo  150 , non potest fieri, ut  306, 3, a,

— quln  308, pasiv za facio  118,
z gen. poss.  215, pretil  217.

figo, ubit  253.

filia  dat. pl. 24, p 2.

fllius  vok. sg. 26, 2.

fingo  s, partic. 204, h.

flnitimus  z gen. 224, p 3.

flsus  zaupajoč 329, p 2.

fit, ut  306, 3. a, — quod  309, 2. c,

— per me, guominus  304, p 2.
flagito  203, 1, b.

fore - futurum esse  106 in p 2.

forem = essem  106, p 2.

forsitan  300, p 4.

fortasse (fortassis)  300, p 4.

fraudo  240.

fretus re  225, b,  p.

fruor rB  247.

fugio  197 in p 1. fug it me  199, z
inf. 323, 2.
fungor re  247.

233

GaudeO, quod  309, 2, a,  z inf. 328, 2,
z abl. causae  245, 6.
gavisus  veseleč se 329, p 2.
genitlvus  v. genitiv.
genitus  z abl. 242.
genus, id genus alia (aliguid)  206, c.
< 7 ero me 204, /, p.
gerundium  v. gerundij.
gerundlvum  v. gerundiv.
glOrior  245, 6, in p 2, — id  202, 3,
— </uod 309, 2, a, inf. 328, 2.
gnarus  z gen. 218.
gr ati a  z gen. 210 (166, do.).
gratias habeo , ago , quod  309, 2, 5.
gratulor, quod  309, 2 6, z akuz. ali
rfe 198.

HabeO  z 2 akuz. 204, d, — pr n (in)
loco (in) numero  204, c, p, pas. z
2 nom. 181, 2, c, gen. 217, — in
(abl.) 253, p, s partic. pf. 204, i,
(non) habeo, quod  310, 2.
hac  252, b,  do.
haud  346, 1, p 2.
haud scio, an , annon  300, p 3.
hlc  265, 1.
horreo  akuz. 198.
humus  sklad 256.

Id aetatis, temporis  206, c.
id genus alia, aliquid  206, c.
idem  266, 2.

idoneus  224 p 8, — quT  s konj. 320,
II, 3.

id specto , ut  303, b.
igitur  345.
illa  252, b,  do.
ille  265, 3 in p.
imbuo  z abl. 246.
imitor  197.
immemor  218.
impedio  304.

imperfectum de conatu  276, p 1.
impleo re  246.
implicor re  246.
impotens  218.
imprimo, ubi?  253.
in  165, 1, pri locus  in totus  252, p.
in libro, libro  itd. 252, do.
in bello, in pace, in tempore  254, p,
in die (mense, anno)  254, b,  p.
incedo  201 .

incido  dat. in (aec.) 201.
incTdO, ubi ?  253.
incipio  z inf. 324, 4.
includo  z abl. instr., 246.
incredibilis  s sup. na -tl  243, 3.
incumbo  227, p.
indigeO  241 in p.

indignor  z inf. in akuz. 328, 2, —
quod  309, 2, a.

indTgnus qui  s konj. 320, II, 3, z
abl. 248.

induco s  partic. 204, h.
induO  229, p 2.
induor  207.
ineo  201 .

in eO est, ut  306, 3, a.
inesse 221,  p.

TnferO  227.

TnfzmtTvus historicus  276, p 2.
Tnfimus mOns  191, p 2.

Inf it  133, 7, b,  p.

infra  257, 11.

ingredior  201 .

inimlcus  z gen. 224, p 3.

iniuria  po krivici 250, p 2.

inops  218.

inquam  153, z akuz. 204, a,

TnscrTbo ubi?  253.
insuetus  337, p 2.

Tnsculpo, ubi ?  253.
instar  53, 1, p, 166, do.
mstituo  z abl. 246, z inf. 324, 4.
TnstruO  246, do. 1.
intellegO  z 2 akuz. 204, c.
intellegor  z inf. in nom. 325, p 1.
inter  i 63, 9.
intercludo  239.
interdlco  240.
interiectio  gl. medmet.
interesse  227 in p.
interest  223, z inf. 323, 2.
interficior  246.

intermitto nihil (nOn), quin  308.
interpretor  z 2 akuz. 204, e.
interrogo  203, d in p 2.
intra  163, 12, mesto abl. temp. 254,
b,  p.

inutilis  224, p 8.
invado  201 .

invenio  z 2 akuz. 204, c.
inveniuntur, qui  s konj. 320, II, 2.
inveteratus  116.
invideO  228.
ipse  266, 3.

Trascor  226.
irndeO  198.
is  266, 1,
iste  265, 2.

ita, ut, ita (adeo) non, ut  306, 3, 2.

itaque  345.

item  266, 2 p.

iter  41 , 3.

iubeo  328, 4.

iubeor  325, 1.

itldicio  243, p 2.

iudicor  325, 3, z 2 nom. 179, 2, c.
ingerum  26, 4, a.

234

Iuppiter  41, 6.
iuratus  117.

iure  po pravici 250, p 2.
ius est, ut  306, 3, c.
iussO  126, 7.

iustum est  indik. za slov. kondic.,
281, 1.

iuvo  197, inv at  z inf. 323, 2.
iuvat, quod  309, 2, a.
iuxta  163, 13.

Laboro  z inf. 324, a, z abl. causae
225, 6 in p 1.
lacesso pugna  246.
laetor id  202, 3, z abl. 245, b,  in
p 2, z inf. in akuz. 328, b,  —, quod
309, 2, a.
laetus  245, b.
latet me  199.
laudo, quod  309, 2, b.
levo  240.

lex est , ut  306, 3, c.
liber  240 p.

IzberO  240 p.

Izberum  26, 4, b.
libet  z inf. 231.

licet  s koncesivnim konj. 314, III, 3,
inf. 323, I, 2, z inf. in dat. 323, 2
in p 2.

litato  abl. absol. 332, p 3.
točo, ubi?  253, z gerund. 204, j,  z
gen. pretil  217, b.
longius  244, p 2.

longum est  indik. za slov. kondic.
281, 1.

loquor lingua  246.
tildo  z akuz. 198, — pila  246.
lugeo aliquid  198, z inf. in akuz.
328, b,  —, quod  309, 2, a.

Maereo aliquid  198, z abl. 245, b.
maestus  245, b.

magnam  ( maximam ) partem  202,
3, p.

mag ril  itd. 218.
magno  itd. 219.
maledzco  226.
malte  za inf. fut. 322, p. 1.
malo  147, z inf. 324, 1, z inf. in
akuz. 328, 3, s konj. brez ut  303,
p 4, malim, mallem  s konj. 291, b.
mando  z gerund. 204, j.
maneo  z 2 nom. 179, b.
maturo  z inf. 324, b.
maximz  218.
medeor  226.
media urbs  191, p 2.
meditatus  115.

nielius est  indik. za slov. kondic,
281, 1.

memini  151, z gen. 220 in p, z inf.

praes. 322, p.
memor  218.

merito  po zaslugi 250, p 2.

metuo id  198, sklad 231.

meus  vok. sg. 26, 2.

mili a  subjekt. 182, p 1.

mzlle, nulia  74.

minimi  218.

minimo  219.

minitor  z akuz. 198.

minor  z akuz. 198.

minoris  218, s.

minus  244, p 2.

mzrabzlis  s sup. na -u  243, 3.

mzror  198.

misereor  222, p 2.

miseret me  222.

miseror  222, p 2.

m it to  z dat. 237 in p, z gerund.
204, j.

moderor  231.

modo  le 286, p 1, modo-modo, non
modo non-sed, nOn modo non-
sed ne-quidem  341, do.
modo  na način 250, p 2.
more  abl, modi  250, p 2.
morior  z 2 nom. 179, 2, b.
mos est, ut  306, 3 c.
moveo  239, p 1.
mu It o  z abl. kazni 221, p 3.
multo  abl. mens.  249.

Nam(que)  344.

nascor  z 2 nom. 179, 2, b.

/latu  243. p 2.

natus  242, star(ejši) 206, b,  p 2.
ne neve  346, 2, pri konj. hort, 290,
pri konj. opt, 291, pri imper. 295,
v prepovedi 295 a in b,  v na¬
mernih st. 301, priglag. imped. in
recus  304, pri glag. timendi  305.
ne aut-aut  342, 1, p.
ne  vprašalnica 288, I, 2, v zav.

vpraš. 300, a, ne-an  289.
necessarius  224, p 8.
necesse est  indik. mesto slov. kondic.
281, 1, z inf. 323, 1, z inf. in akuz.
327, b  in p 1, s konj. 303, p 4, z
inf. in dat. osebe 327, b,  p 2.
necne  300, b.
nedum  s konj, 305, p 2.
nefas est  z inf. in akuz. 327, 1, s
sup. na -a  343, p 3.
negor  z inf. in nom. 325, d,  pl.
nemo  93, op. 3, — alius nisi  315, 1,
do. p, et nemo (nullus)  341, 5,
p 2, nemo est, quz  320, II, 2,
nemo est, qum  307.
nemo non  346, 3, p 2.

235

nSquam  66 .
neque, nec  341, 5.
neque, quisquam (ullus)  341, 5, p 2,
neque enim, neque vero, neque
tamen  343, 6, nam neque-neque
= neque enim aut-aut  342, 1, p.
nequeo  149.
ne-quidem  341, 5, p 1.
nescio  z inf. 324, 3, nescio quis  itd.
brez glagola 300, p 3, nescio an
(non)  300, p 2.
neuter  93 op. 2 p.
nBve  v. ne.

nihil  93, op. 4, nihilt  218, pro nihilo
217, pl,—  aliud nisi  315, 1, do,
p. — est, quod  320, 2, b,  — non
346, 3, p 2.

nisi  311, st  (nisi) forte, nisi vero,
nisi quod, nisi  sr 311, nisi-non-non
(nemo, nihil)-nisi  ib. p 2.
nltor  247 in p.

noto  147, brez ut  s konj. 303, p 4,
z inf. 324, 1, z inf. in akuz. 328, 3,
noiim, nollem  s konj. 283, 2, nOlle
za inf. fut. 322, p 1, nolr(te)  z inf.
287, 3.

nomen mihi est  232, b,  — do, indo,
imponO  232, b.
nOminativus  v. nominativ.
nOn  346, 1, non  mesto ne  346 in p,
non modo (sOlum)-sed (verum)
etiam  itd. 341, do.
non desunt, qui  s konj. 320, II, 2.
non est  ( habeo ), quod (cur, quSre)
310, 2.

non est (habeo), quod  320,. II, 2.
nOn nemo (nihil), nullus itd.  346,
3, p 2.

non quo, non quod, non quod (quo)
non, non quTn  310.
nostri  82 , nostrum  82 , nostrum
omnium  82 .
nubo  226.
nudo  240 p.
nudus  240 p.
nullus non  346, 3, p 2.
num  288, I, 2, v zav. vpraš. 300, a,
numerO in  (abl.) 253 p.
nummum  26, 4, a.
nuntior  z inf. in nom. 325, 3, nun-
tiatum est  z inf. in akuz. 327, 2.
nuptum dare  339, p. 1.

Ob  163, 14.
obeO  201 .
oblTvTscor  220.
oboedio 221.
obsequor  197, p 1.
observo  198.
obsoletus  116.

obtempero  227.
obtrecto  228.
occulto  z abl. mstr.  246.
occumbo  227, p.

Odi  151, pas. in odio (odio  dat.) sum
151, p.

omitto  z inf. 324, 4.
onerO  246.
onustus  246.
operam do, ut  303, 2.
opTnio est  327, 1, opinione celerius
244, p 4, opinione  243, p 2.
oportere  za inf. fut. 322, p 1.
oportet  indik. mesto slov. kondic.
281, 1, z inf. 323, 2, z inf. in akuz.
327, 2, in p 1, s konj. brez ut
303, p 5.

opus est  248 in p, z inf. 322, 2, z
inf. in akuz. 327, 2.

Oratio obltqua  340.
orbo  240.
orbus  240 p.

Ordinalia  76.

Ordine  po vrsti 250, p 2.

Ordior a  258, 1.
orior a  258, 1.
orno  246, do. 1.
ortus  242 in p.

Paene  z indik. 281, v irealnih per.
312, p 3, a.

paenitet  222, z inf. 323, 2.
par  44, 224, p 2, par est  indik. za
slov. kondic. 281, 1.
paratus  ad z gerund. 336, 2, p, z
inf. 324, p 2.
parco  226 in p.
pareo  227.
paro  z akuz. 198.
particeps  218.
partitus  115.
parvz  itd. 218.
parvo  itd. 219.
patior  328, 4.
pello  239, p. 1.
penes  163, 15.

per  163, 17, mesto abl. mstr.  246,
mesto abl. modi  250, p. 3.
percurro  200 .
perduim  126, 8.
pereo  pasiv k peraO  118.
perfectum historicum  277, 2.
perfectum logicum  277, 1.
perfectum praesens  277, 1.
perficio, ut  303, c in 306, 2.
perfungor re  247.
pergO  z inf. 324, 4.
perhibeor  z inf. in nom. 325, 3.
perTculum est, ut (ne).
perTtus  218 in p 1.

236

permaneo  179, b.

permitto, ut  303, do., z gerund.
204, j.

perseverO  z inf, 324, 4.
perspicitur  z inf. in akuz. 327, 2.
persuadeO  328 1 in p 2, z dat.
226.

persuasum mihi est  226, p.
peto  akuz. 198, 203, 1, c.
piget  222, z inf. 323, 2.
pingo  s partic. 204. h.
plebl  gen. 51, 3.
plenus  218.
pluit  246.

pluralis modestiae  ( maiestaticus)
263.

pluris  218 s.
pluriml  218.
plurimo  219.
plus  244, p 2.

plusquamperfectum logic.  278, 1 —
histor.  278, 2.
pone  163, 16.
pOno, ubi?  253.
populatus  115.
pOsco  203, 1, b.

posse  108, v indik. mesto slov.
kondie. 281, 1, v irealnih per. 312,
p 3, b,  mesto inf. fut. 322, p 1.
post  163, 16.
posteaguam  318.
postquam  318 in p 2—3.
postulo  203, b,  1. p.
potens  218.
potior  247 in p 2.
potus  117.
prae  164, 9.

praebeo  z 2 akuz. 204, /.
praecedo  201.
praeditus  246, do. 1.
praefero  227.
praeficio  227.
praepositiOnes  v. predlog.
praesens histor.  275, 2, — de co-
natu  276, p 1, pri sosledici časov
294, p 1.

praesto M 1, — me  204, / in p.
praesum  227.
praeter  163, 18.
praeterit me  199.
praeteritus  116.
praetermitto nihil , quTn  308.
praetervehor  208.
pransus  117.
precor  203, 1, c, p.
prTmum ver  191, p 2.
priusquam  317.
prmo  240.

pro  164, 5 = za, 231, p.
proficiscor  246.

prohibeo  abl. ali a  239, — ne (quo-
minus)  304, z inf. (in akuz.) 304,
p 1, z 2 objekt, (akuz. in inf.) '-'24,
p 3.

proinde —  zatorej 345, — ac si  315, 2,

— ac (atque)  315, 1, do, — quasi
315, 2, p 2.

prolepsis  299, p 2.
prOnOmina  v. zaimki.
prope  163, 19, pri indik. 281, 3,
prope est, ut  306, 3, b.
properO  z inf. 324 b.
propinquus  z gen. 224, p 3.
propior  224, p 6.
propius  224, p 6.
propono  z gerund. 204, j.
proprius  z gen. 224, p 5.
propter  163, 20,
prospicio  231, z ut (ne),  303, 2.
prOvideo  231, z ut (ne),  303, 2.
proxime  224. p 6.
proximus  224, p 6.
prudens  218.
pudet  222, z inf. 323, 2.
puto  z 2 akuz. 204, c, z gen. poss,
215, pretil  217.

putor  z inf. in nom. 325, 3, z 2 nom.
181, 2, c.

Qua  252, b,  do,

quaero  203, 1, d,  p 1.

quaeso, quaesumus  156, pri imp. 286,

p. 2.

quamdiu  316, II.
quam ob rem  345, p.
quamquam  314, I — v glavnih stav¬
kih, 314, I p.
quamvis  314, III, 1, in p.
quandoquidem  309.
quanto  — tanto  abl. mens.  249.
quantum scio  320, 1, p 2.
quapropter  345, p.
quare  310, 2, p, 345, p.
quasi  315, 2, pri predikatniku 190,
p 2, ironično in proinde quasi,
quasi vero  315, 2, p 2.
que  341, 2.
queo, nequeO  149.

queror  198, z inf. in akuz. 328, 2,

— quod  309, 2, a.
qul = quOmodo  92, p 1.

qul  v posledičnih relativnih st. 320,
II, namernih 320, III, 2, vzročnih
320, III, 3, pogoj. 320, III, 1, do¬
pustnih 320, III, 4.
quia  309.
quldam  270, 2.
quidem  343, 6, p.
quln  307 s, non quln  310, 1.
quippe qul  320, III, 3. p.

237

quis est, qui  320, II, 2.
quisquam  93, 3.
quisque  270, 3.

quo  da (s)tem 302, non quo (noti)
310, 1.

quo  — eo  abl. mens.  249.
quoacl  316, II in III.
quod  309, 1. in 2., non quod, non
eo (ideo), quod, nOn quod non
310, 1.

quod sciani  itd. 320, 1, p 2.
guominus  304.
quoniam  309, 1.
quoque  341, 4.

quotusquisque est, quT  320, II, 2.

Ratione  na način 250, p 2.
ratus  misleč 329, p 2.
recipio  246.
recordor  220, p.
reda  252, b.

recuso, ne  304, non recuso, quomi-
nus  304, qum  308, z inf. 304, p 1.
reddo  z 2 akuz. 204, b,  in p.
redimo  z gen. pretii 217, b.
redundo  246.
referdo 246.
refert  223.
refertus  218, p 1.
relinquitur, ut  306, 3, b.
relinquo  237 in p, z gerund. 204, j.
reliquum est, ut  306, 3, b.
remimscor  220.
reperio  z 2 akuz. 204, e.
reperior  z inf. in noin. 325, 4, p 1,
z 2 nom. 179, 2, c.
reperiuntur, quT  320, II, 2.
reposco  203, 1, b.
reprehendo  309, 2, b.
res ita se habet, res mihi est tecum
178, p.

restat, ut  306, 3, b.

retinBrT nOn possum, quXn  308.

rideo  198.

rog o  203, c in d  in p 2.
rus  sklad 256.

Sacer  224, p 7.
salve  itd. 155.
satus  242.

scelus est  z inf. in akuz. 327, 1.

scio  z inf. 324, 3, scito(te)  286, 2, p 1.

scrlbor  z inf. in nom. 325, 4, p 1.

sedor  197.

secundum  163, 21.

sed  343, 1, — tamen  343, 6.

segregO ab  239, p 2.

senex  33, p.

sententia  243, p 2.

separo ab  239, p 2.

sequitur, ut  306, 3, b.
sequor  197.
sestertium  26, 4, a.
seu = sme.

st  311, sT non  311, p 1, sr minus
311, = če tudi 314, 2, sr modo  311.
sTgnifico  z 2 akuz. 204, e.
silentio  250, p 2.
similis  224 p 1.
simulac  318 in do.
simulatque  318 in do, 319, 1, p 2.
sm (autem)  311.
sine  164, 8.
sinister  kompar. 60, p.
sino  328, 4, sinor  325, 1, sine s
konj. 303, p 4.
sis = sT vTs  147, p, 286, p 2.
srne (seu) sme  — sive  342, 4, sive
— sme  z indik. 281, do 2.
sodes  286, p 2.
solitus  običavajoč 329, p 2.
sortior  198.

sortito  abl. absol. 332, p 3.
spe celerius  344, p 4.
specie  na videz 250, p 2.
spedo  198, — id, ut  303, 2.
spero  198, s fut. inf. 328, 1, p 3.
spšs est  327, 1.
spolio  240.
sponte  250, p 2.

statuo, ubi?  253, z inf. 324, 2, z
gerund. in inf. 303, p 2.
sto  z abl. (gen.) pretit 217 b, stat
per me, quominus  304, p 2, ab
aliquo  258, 1.

studeo  z akuz. 202, 3, z dat. 206, z
inf. 324, 1.
studiosus  z gen. 218.
sub  165, 2.
subeO  201.
subicio  227.
subter  165, 4.
succenseo  v. suscBnseO.
summus mOns  191, p 2.
sumo  z 2 akuz. 204, d,  v pas. z
2 nom. 179, 2, c.
sunt, quT  320, II, 2.
supellex  41, 3.
super  165, 3.
superbus  245, b.
superest, ut  306, 3, b.
superlativus  v. superlativ.
superstes  224, p 5.
supplico  228.
supra  163, 22.
supremum est, ut  306, 3 b.
sus  40.

suscenseO  z dat. 228, — quod  309,
2, z inf. in akuz. 328, 2.
suscipio  198, z gerund. 204, j.

238

Taedet  222.
tamen  343, 6.
tametsi  314, 2.

tamquam  (sr) 315, 2, pri predikat-
niku 190, p 2.
tango  z akuz. 198.
tanti  — quantl  218 in 219.
tantidem  218.

tantum abest, ut  — ut  306, 3, p 1.
Tempe  59, 5.

tempero  231, b, temperare mihi non
possum, quin  308.
tempus  z gerund. 335, — est  327, 1.
teneo me non, quXn  308, — me¬
ni o rta  246, s partic, 204, i.
tenus  164, 7.

terra marique  252, 2, do.
testatus  115.
testimonio  243, p 2.
timeo  z akuz. 198, sklad 231, — ut
(ne)  305, z inf. 305, p 1.
timor, in timOre sum, ut (ne)  305.
totus  v abl. 252.
tracto  198.

traditur, traduntur  325, 4.
trado  z gerund. 204, j.
traduco  200, p 1.
traicio  200, p 1.
trans  163, 25.
transporte  200, p 1.
traxe  126, 7.
tribuo  z dat. pred. 236.
tueor (tutus) ab  239, p 3.

Ubi  z gen. 214, /, = temporalni
veznik 318 in do, 319, p 2, ubi
primum  318.
ulcTscor  197, p 3.
ullus  93, 4.
ultra  163, 24.
usu venit, ut  306, 3, a.
usus  poslužujoč se 329, p 2.
ut  = (kakor) na primer 315, 2, p 4.
ut  pri predikatniku 190, p 2.
ut, (ut) ne  v fin. stavkih 301, ut
non  301, p, ut non drčam  301, p,
ut  = ne nOn  305, ut, ut non  v
posl. st. 306, ut non = qum  307,
ut explicatwum  306, 3, p 4, ut
concessivum  314, III, 1, ut  v ne¬
voljnih vpraš. 293, p.
ut temporale  318 in do, 319, p 2.
ut primum  318.
ut  — si  315, 2.
uterque  93, 13; 214, p 1.
utilis  224 p 8. s sup. na -u  243, p 3.

utilius est  indik. za slov. kondic
281, 1.

utinam , utinam ne  291, b.
utor  247 in p.
utpote qui  320, III, p.
ut qui  320, III, p.
utrum  — an  289, 300.

Vaco  231 in 241.
vacuus  240.
vale  itd. 155.
ve  342, 3.
vehor equO  246.
vel, vel  — vel  342, 2.
velim, vellem  s konj. 283, 2.
velut =  na primer 315, 2, p. 4, — sr
315, 2, pri predikatniku 190, p 2.
vendo  217 b.
venio  z dat. 237.
venit mihi in mentem  220, p.
verba anomala  144, — impersonalia
157, — verbalia  173, — denOmi-
nativa  173, — affectuum  309, 2,
— postulandi  303, 1, — curandi
303, 2, — efficiendi  303, 3, — di-
cendl in sentiendl  328, 1.
vereor  z akuz. 198, — ut (ne)  305,
z inf. ib. p 1.
veritus  boječ se 329, p 2.
vero  343, 1.
versus  163, 23 in p.
verto  z dat. pred. 236.
verum  343, 1, — tamen  343, 6.
vBscor  247.
vestri  82.
vestrum  82.

veto  328, 4, vetor  325, 1.

vetus  kompar. 60, p, superl. 62, p.

vi  250, p 2.

vicinus  z gen. 224, p 3.
video, ut  303, 2, z inf. in akuz. 328,
1, p 1, s partic. 204, g.
videor  325,2, s poses.gen. 215, (mihi)
videor, videtur  = placet, ut videor
325, p 2.
vin  147, p.

vinco  z abl. instr. 246.
vis  41, 4.
vitio 250,  p 2.
vito  197.

vitupero, quod  309, 2, b.
vivo  z abl. instr. 246.
vocor  z 2 nom. 179, 2, c, qui vo-
catur  330, p 2.

volo  147, s konj. 303, p. 4, z inf. 324,
1, z inf. in akuz. 328, 3.

Corrigenda.

trajno


i

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000504489