] PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. vas vabi na izobraževanje o investiranju v vrednostne papirje Hotel Creina, 2. julij 2002 ob 15.30 uri. Rezervacije: 'S 04/280 10 00 Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 2S0 ]0 40, 2H0 10 17, 2H0 10 30 faks: 04 2HO 10 12 www.gbd.si, infadi gbd.si POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska V Banka Ranka * poolmbom Sižie obrestne mere OGLAS Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 49 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 28. junija 2002 Stečaj Foto: Tina Doki Ko sem se v sredo dopoldne mudil v banki, o kateri se dober glas širi po vsej Sloveniji, se je eden v vrsti čakajočih jezil nad nekoliko daljšo vrsto, nad prepočasno uslužbenko, premalo zmogljivo opremo... V kritiziranju, ki je bilo že kar malo mučno, ga je "ustavil" varčevalec, ki je, medtem ko je tudi sam vztrajno čakal v vrsti, pikro pripomnil, češ - saj vam ni treba čakati, denar lahko nesete kam drugam, denimo, v Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj (SHP). Tega v sredo tudi ne bi mogel več storiti, saj je ta hranilno kreditna služba zaprta in od petka dalje v stečajnem postopku, je pa v pikri pripombi veliko zrno resnice. ljudje, tudi tisti, ki razpolagajo / velikimi zneski, premalo premišljujejo o svojih financah, se premalo posvetujejo, kam in kako vlagati denar, ne preverjajo, ali jim denarna ustanova, kamor želijo naložiti denar, zagotavlja tudi jamstvo do določenega zneska (4,2 milijona tolarjev)... Ko smo se v ponedeljek in v sredo mudili med jeznimi varčevalci Slovenske hranilnice in posojilnice, ki so zdaj v veliki negotovosti, koliko denarja bodo dobili i/, stečajne mase in iz premoženja ustanoviteljev, je bilo slišati veliko pretresljivih zgodb, tudi takšno: "Vse dneve sem garal in ves zasluženi denar nalagal v SHP. Mislil sem si: jaz sem uspešen podjetnik in oni so uspešni bankirji, jaz sem pošten in tudi oni so pošteni..." Napaka, pretirano zaupanje, morda tudi kanec naivnosti, ob rob kateri pa se jeznim varčevalcem zastavljajo tudi vprašanja o veliki (ne)odgovornosti ustanoviteljev in vodstva hranilno kreditne službe. Izkušnje s propadlo banko Les in tudi najnovejši primer, začetek stečajnega postopka za Slovensko hranilnico in posojilnico, kažejo, kar resni bankirji vedno in povsod poudarjajo: ni pomembna samo donosnost, ampak tudi varnost. Le nekaj desetink odstotka višja obrestna mera ne odtehta zadovoljstva ob mirnem spancu in občutka, da se ti z denarjem ne more zgoditi ničesar ali skoraj ničesar. Absolutne varno- sti pa tako in tako ni, tudi pri denarju ne! Cveto Zaplotnik Pasijon in srednjeveški dan Škofja Loka - V počastitev občinskega praznika že ves mesec potekajo kulturne prireditve, vrhunec pa je prav gotovo sedaj že tradicionalna Venerina pot. Začela se je minulo nedeljo s srednjeveško glasbo za glas in harfo, jutri, v soboto, je na vrsti Škofjeloški pasijon in celodnevna prireditev Srednjeveški dan v Škofji Loki. Jutrišnja osrednja počastitev občinskega praznika s podelitvijo občinskih priznanj bo postregla tudi z vrhunskim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Komornega zbora RTV Slovenija in Domžalskega komornega zbora. Jurij Reja, Rebeka Radovan, Mirjam Kalin in Saša Čano bodo predstavili delo Alojza Sre-botnjaka Škofj eloški pasijon. Pester bo tudi jutrišnji Srednjeveški dan z živilsko tržnico, mestnim klicarjem, srednjeveško poroko, z dogodki za otroke, ves vikend pa bo potekala tudi delavnica renesančnih plesov. V ponedeljek so renesančno glasbo predstavili trije komorni pevski zbori: Mešani zbor Hozana i/. Radvoljice, Osti jarej iz Kranja in domači Komorni pevski zbor Škofja Loka. Skupaj s poslušalci so se selili iz kapele na Škofjeloškem gradu v Nunsko cerkev, iz atrija starega župnišča v atrij Ro-tovža. Boštjan Bogataj Posvetitev novomašnikov Gorenjska jih ima znova največ, kar pet med šestnajstimi. Prve nove maše bodo že v nedeljo. Kranj - Jutri, na praznik apostolov Petra in Pavla, bodo v treh slovenskih škofijah nadškof oziroma škofje posvetili letošnje novomaš-nike. V ljubljanski nadškofiji in Koprski ter mariborski škofiji b°do skupno posvetili 16 novo-maŠnikov, kar je najnižje število v zadnjih letih. Največ, kar sedem, n°vomašnikov ima ljubljanska nadškofija, v njem pa znova nosi zastavo Gorenjska s petimi novo-J^ašniki. Jutri ob devetih bodo v pijanski stolnici posvečeni Ja-|»ez Burja z Bohinjske Bele, n°stjan Guček iz Preddvora, David Jensterle iz Železnikov, Klemen Svetelj iz Šenčurja in Matjaž Zupan iz Naklega. Že v nedeljo se bodo začele nove maše v rojstnih župnijah novomašnikov. David Jensterle in Klemen Svetelj bosta "pela" novo mašo že to nedeljo, 30. junija, ob K), uri. Janez Burja, Boštjan Guček in Matjaž Zupan pa bodo imeli nove maše 7. julija ob 10. uri. Na Bohinjski Beli že 70 let niso imeli nove maše, v Naklem pa 18 let. V Šenčurju pa so jo imeli lani. J. Košnjek Privlačnejši Maistrov trg Maistrov trg, ki so ga svečano odprli v ponedeljek popoldne, je prvi korak v obnovo starega mestnega jedra Kranja. Prihodnje leto Prešernova, Tavčarjeva, Reginčeva in Tomšičeva ulica. Kranj - Dela na Maistrovem trgu so se začela lani pozno jeseni. Arheologi so na njem odkrili staro mestno obzidje in mestni vodnjak, februarja pa je sledila gradnja kanalizacije, plinske, električne, telefonske napeljave, kabelskih priključkov, odvodnjavanja, javne razsvetljave, nazadnje pa so prišli na vrsto še novi tlaki. Obnova Maistrovega trga je mestno občino Kranj stala blizu 200 milijonov tolarjev. Na ponedeljkovi svečani otvoritvi trga se je župan Mohor Bogataj za opravljeno delo zahvalil vsem, tako projektantu obnove Iztoku Habjaniču iz podjetja Landart kot arheologom, delavcem Gradbinca GIP - delovodji Slavku Bogdano-viču je ob tej priložnosti podelil Malo plaketo mestne občine Kranj - in številnim drugim mojstrom, ki so bili pogoste tarče ostrih opazk mimoidočih, ne nazadnje pa tudi lastnikom poslovnih prostorov na trgu in meščanom za potrpljenje. "Namen obnove starega mestnega jedra je približati mesto prebivalcem in obiskovalcem, ga z novimi vsebinami napraviti za središče družabnega in kulturnega življenja. Priprave za tradicionalne poletne prireditve, kot so Poletje v Kranju, Kranjska noč, Imago, delavnice za otroke in druge so že v teku, obogatitvi mesta daje svoj pečat tudi projekt Lokalne turistične organizacije Kokra in Projektnega sveta za celostno ureditev Kranja Stari Kranj. Za rdečo nit predstavitve je bil izbran France Prešeren. Prvi rezultati projekta so serija šestnajstih 50 let Kovaškega muzeja v Kropi Kropa - Kovaški muzej v Kropi je včeraj, 27. junija, praznoval jubilejno 50. obletnico svojega delovanja, ki so jo počastili s priložnostno razstavo 50 let Kovaškega muzeja v prenovljenih prostorih v drugem nadstropju Klinarjeve hiše in drugo številko muzejskega glasila Vigenjc. Gradivo za muzej so zbirali že pred drugo svetovno vojno in ga javnosti prvič predstavili 29. junija 1952 leta. Ob kulturnem programu sta ob jubileju spregovorila tudi direktorica Muzejev Radovljiške občine Verena Stckar - Vidic in župan Občine Radovljica Janko S. Stušek. Razstavo je odprl direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič. Katja Dolenc '---ALPETOUR BANDAG, d.d. W ALPETOURii Kidričeva cesta 55 l BANDAG 3 4220 Škofja Loka Trgovina 04/511 14 10, 17 NOVO VULKANIZERSKO SERVISNA , ^^^^DELAVNICA^^^^ ZA POTNIŠKO IN TOVORNO PNEVMATIKO Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 18. ure novih razglednic Kranja, spominski čokoladni cekin Prešeren in predstavitev Kranja v novem vseslovenskem turističnem prospektu starih mest Acta Slovenka." Zupan Mohor Bogataj je spregovoril tudi o Rudolfu Maistru, po katerem obnovljeni trg nosi ime. General Maister je del mladosti preživel v Kranju, prav na tem trgu, v današnji Pavličevi hiši poleg gostilne Kot, in kot zaveden Slovenec tudi v Kranju našel somišljenike. V spomin nanj je župan ob prisotnosti pripadnikov Slovenske vojske na hiši odkril doprsni kip Rudolfa Maistra. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki tam, razen zaposlenih, ni bilo nik«gar. Razočarani so v sprem- *Vu policije nadaljevali pot proti tKetnjam na dom Petra Smuka, krelJega ustanovitelja propadle pujske hranilnice in posojilnice. ^iNa odcepu za Žiganjo vas so Pniki naleteli na zanimiv pro- inIT' Pel' šesl Polic'Jskih maric k kak oseben policijski avtomo-Je manjšo kolono vozil za av- tobusom ustavila in upnikom je bilo razloženo, da so vse dotlej, dokler se ne ugotovi dejansko stanje, v postopku zaradi poškodovanja tuje lastnine. Policisti so izvedli popis za ugotavljanje identitete. Bilo je nekaj vroče krvi, a seje stvar uredila in odpeljali so se naprej. Ko so upniki prišli do vhoda na Smukovo dvorišče, dlje ni šlo, ker je policija zaprla dostop, lastnika pa po besedah moškega, kije odgovoril na zvonjenje novinarjev, ni bilo doma, doma pa naj bi bil menda še malo prej. Po besedah Zdenka Guzzija. ki skrbi za stike z javnostjo na kranjski policiji upravi, so policisti avtobus z upniki ustavili zaradi stor- jenega kaznivega dejanja v Selcih, ker so s "sprejem" popisali Golijevo hišo. Slo naj bi za bolj preventiven ukrep, da ne bi prišlo do česa hujšega. O materialni škodi naj bi policijo obvestili oškodovani sami, ravno tako pa je za njihovo pomoč zaprosil Smuk sam, z razlogom zavarovanja privatne lastnine. Razočaranje, živčnost in nemoč ljudi je bila vidna bolj kot kar koli drugega. "Hoteli smo le govoriti z njim," pravi Primož Ahačič, eden izmed upnikov, ki je izgubil svoje prihranke, "Zanima nas kaj se je zgodilo z denarjem, kako naprej. Prišli smo le po informacijo." Alenka Brun SLOVENIJA » NATO Natonabiralnik: Slovenska 29, Ljubljana za varčevalce edino upanje za poplačilo terjatev stečajna masa in premoženje ustanoviteljev. Razočarani varčevalci so se v ponedeljek prvič zbrali pred vrati zaprte hranilno kreditne službe v Kranju, v sredo jih je prišlo še večin zahtevali od pristojnih odgovore. Od ustanoviteljev in vodstva SHP-ja ni bilo nikogar, prišel je le stečajni upravitelj Andrej Toš, ki pa zato, ker je šele začel z "inventuro", še ni mogel povedati nič določnega, po prvih pregledih pa ocenjuje, da bi varčevalci lahko dobili povrnjen precejšen del prihrankov. Ker ustanoviteljev ni bilo na shod, so se jezni varčevalci odločili, da jih organizirano obiščejo na njihovih domeh in jim povedo, kar si mislijo. Doma niso našli nikogar, zato pa so njihovo (družinsko) premoženje "opremili" z napisi češ - to je zdaj last upnikov. Nekateri imajo v SHP-ju milijonske zneske Med ponedeljkovim in sredinim shodom smo slišali veliko pretresljivih zgodb o velikih zneskih denarja v SHP-ju (tudi po več deset milijonov tolarjev) in tudi zgodb s kancem sreče. Franc Smolej, samostojni podjetnik -avtoprevoznik iz Tržiča, je povedal, da ima denar v SHP že od vsega začetka, vendar pa na dan stečaja na računu ni imel likvidnega denarja, saj je bilo ravno po plačah. Skrbi pa ga za delavce, ki plač zdaj ne morejo dvigniti. Še teden pred stečajem je bil pri direktorju SHP-ja, zanimal se je za odprtje transakcijskega računa, vendar na to ni dobil odgovora, uslužbenka v enoti v Tržiču pa mu je potlej svetovala, da naj račun začasno odpre kje drugje. To je tudi storil, račun odprl drugje, ustavil vse prilive na račun v SHP-ju - in imel srečo. Marija Kolenc je v stranka SHP-ja od 1993. leta dalje, hranilnica ji je bila pri roki, do nje ima le pet minut hoje. Kot pravi, nikoli ni imela veliko denarja, v zadnjih letih pa ji je uspelo privarčevati okrog 2,6 milijona tolarjev. Še v petek, na dan začetka stečaja, je bila v SHP-ju, a je prišla prepozno, vrata so bila že zaprta. Branko Stu- V sredo so se oglasili tudi ustanovitelji Slovenske hranilnice in posojilnice in v sporočilo za javnost zapisali, da so po enajstih letih zaradi spremenjenih zakonskih pogojev, po katerih naj bi v prihodnje delovale hranilnice, prisiljeni prenehati s poslovanjem, saj ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. Ob tem so pozvali kreditojemalce, da izpolnijo pogodbene obveznosti in vrnejo sposojeni denar in tako pomagajo zmanjšati škodo varčevalcem, ki bodo poleg lastnikov utrpeli največjo škodo. Nekaterih posojil, ki jih je odobrila SHP, zaradi prenehanja poslovanja kreditojemalcev oz. njihove nesolventnosti ni mogoče izterjati, to pa je poleg ravnanja države, ki je SHP neupravičeno odklonila vse predloge za ureditev položaja in zavlačevala urejanje razmerij s slabimi strankami, tudi privedlo do stanja, ko je poslovanje onemogočeno, menijo v SHP. Stečaj Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, ki sploh ni hranilnica, ampak le hranilno kreditna službam, je nehote vrgel slabo luč tudi na prave, resne hranilnice, med njimi tudi na Hranilnico Lon iz Kranja, odkoder pa sporočajo, da nimajo nobene zveze s SHP-jem in da poslujejo normalno in varno. Lon deluje z licenco den iz Nakla, ki se ukvarja z montažo ogrevalnih in vodovodnih naprav, je komitent SHP-ja več kot devet let, doslej je bil z njo zadovoljen, še celo nekaj novih strank je pripeljal. Ko je v petek zvedel za stečaj, je bil močno presenečen. Kaj seje zgodilo, bi težko komentiral, škoda pa mu je za denar, ki je ostal na računu. Zakonca Rehberger s Primskovcga sta pri SHP-ju varčevala osem let in vse, kar jima je ostalo od skromnih pokojnin, sta "naložila" v hranilnico, ki jima je bila blizu. V ponedeljek sta prišla podaljšat vezano vlogo, a so bila vrata že zaprta. Kaj pa zdaj? Čakala bosta na novo pokojnino in kot sta dejala, dobro premislila, preden bosta še komu zaupala denar. Jatofon: 080 21 22; http://nato.aov.si in pod nadzorom Banke Slovenije, vključen pa je tudi v jamstveno shemo slovenskih bank, kar pomeni, da banke in hranilnica Lon medsebojno jamčijo za vloge vseh varčevalcev. Cveto Zaplotnik, foto: T. Doki Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov; Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). V sredo nadaljevanje razprave o kranjskem prostorskem planu Popravni izpit za urbaniste Z "meglenimi" stališči do pripomb iz javno razgrnjenega osnutka odloka o prostorskih sestavinah občinskega dolgoročnega in družbenega plana mestni svetniki v sredo niso bili zadovoljni. Kranj - Na osnutek odloka se je v javni razpravi zgrnilo okrog 150 pripomb, ki se nanašajo predvsem na nameravane gradnje severne in zahodne obvozniec, vzhodne vpadnice v mesto, osrednje avtobusne postaje, na prostorsko širitev industrije na Laborah, na predhodno komunalno opremljenost posameznih območij pa tudi na gradnje hiš na številnih drobnih parcelah, ki bi jim lastniki radi spremenili namembnost. Stališča urbanistov do pripomb oziroma pobud, ki se nanašajo na velike projekte skupnega pomena, so praviloma negativna. Ali pa tako zapleteno napisana, da bi jih bilo ob izdelavi kasnejših izvedbenih aktov mogoče različno tolmačiti. Odlok je pomemben, saj bo krojil rabo prostora in spodbujal investicijske apetite v mestni občini Kranj v naslednjih dveh desetletjih. Zato nikakor ne more biti vseeno, kako je pripravljen, so v sredo na seji menili člani mestnega sveta. Kritično so ocenili nepripravljenost urbanistov, da upoštevajo pametne pobude ljudi, ki želijo boljše prostorske rešitve (primer severne obvoznice, ki naj se začrta bolj severno ali vklopi v avtomobilsko cesto, primer avtobusne postaje, ki naj se preseli ob železniško ipd.). Kritizirali pa so tudi, kot že rečeno, nekatere zelo "meglene" odgovore na pobude. Daje stališča treba konkretizirati, se je strinjal tudi predlagatelj obsežnega gradiva, župan Mohor Bogataj, zato bodo mestni svetniki razpravo o njih nadaljevali pri- hodnjo sredo. Sklenili so tudi, da se skladno z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, objavljenem 14. junija, v občinska plana vključijo tudi prostorske sestavine planskih aktov za območje Hrastja. Zapletlo se je tudi pri obravnavi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja. Gre za uveljavitev pobud lastnikov oziroma potencialnih investitorjev, ki bi na nekaterih območjih Kranja radi gradili kaj drugega kot določa zdaj veljavni odlok. Med predlaganimi spremembami je mestne svetnike zbodla zlasti želja po večstanovanjski gradnji. Menili so, daje že opredeljenih lokacij za blokovno gradnjo v Kranju do- volj. Za Matjaža Janšo, denimo, je takšna gradnja sredi individualnih hiš "posilstvo nad okoljem", zato kaže nanjo pristajati le z omejitvami (obseg, višina objektov), česar pa iz predlaganih sprememb odloka ni razbrati. Svetnika Aleksander Ravnikar in Darko Jarc pa sta izpostavila nestrinjanje Primskovljanov z nameravano spremembo pozidave na travniku ob domu krajanov in podružnični šoli. Na njem naj bi bila razen oskrbnih dejavnosti in poslovno stanovanjskih objektov po novem dovoljena tudi večsta-novanjska gradnja. Tej zamisli s podpisi nasprotuje osemdeset Primskovljanov, ki hkrati želijo odgovore na vprašanja, kakšni so načrti lastnikov, kdo so potencialni investitorji, zakaj sedanja namembnost ni primerna in kdo je pravzaprav predlagatelj spremembe. Darka Jarca je še posebej zanimalo, kakšna je strokovna razlaga za večstanovanjsko gradnjo, ki po trditvah Primskovljanov v zdaj mirno bivalno okolje ne sodi zaradi prevelike gostote poselitve, hrupa in onesnaževanja. Povedal je tudi, da je lastnik zemljišča Sklad obrtnikov in podjetnikov iz Ljubljane, ki je, skupaj z investi- torjem, škofjeloškim podjetjem Spekter Invest, pri upravni enoti v Kranju 20. februarja vložil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo večstanovanjsko-poslovnih objektov. Upravna enota bi v postopek morala vključiti tudi sosede oziroma mejaše, česar pa kljub njihovim zahtevam doslej še ni storila. Lokacijsko dokumentacijo je za investitorja izdelalo podjetje Ar-hitektni biro Nadižar iz Kranja, ki ga vodi Franc Nadižar. Ta se -tako Darko Jarc - v tej sporni zadevi pojavlja še kot svetovalec kranjskega župana, odgovoren za okolje in prostor. V tej vlogi naj bi podpisal soglasje oddelka k lokacijski dokumentaciji, hkrati pa predlagal spremembe odloka, po katerem naj bi bila gradnja več-stanovanjskega objekta na omenjen prostoru dovoljenja. Ironija je toliko večja, je dejal Darko Jarc, ker mesti svetniki šele obravnavajo osnutek spremembe odloka. Pobude Primskovljanov bodo v fazi priprave odloka v občinski upravi preučili, je obljubil župan Mohor Bogataj, odgovorili pa bodo tudi na Jarčevo vprašanje o domnevni dvojni vlogi Franca Nadižarja. Helena Jelovčan Vodovodne cevi spuščajo, vode ni Kranjska Gora - Kranjskogorska občina bo v prihodnje morala nameniti več denarja za izgradnjo novega vodovodnega omrežja, predvsem pa bo morala poiskati kvalitetne in izvirne vodne vire. Najbolj kvalitetna je menda Črna voda, vodo pa bodo iskali tudi v Veliki in Mali Pišnici. Kranjskogorska občina je pripravila okroglo mizo z naslovom pitna voda - strateška dobrina tretjega tisočletja. Strokovnjaki s področja hidrologije, inšpekcijskih služb, predstavniki javnega zavoda Komunala, občinske uprave in župana Jožeta Kotnika ter odbora za komunalo občinskega sveta so poskušali opredeliti smernice za prihodnjo strategijo zadostne oskrbe z zdravo, naravno pitno vodo v občini Kranjska Gora. Občina Kranjska Gora je v minulih letih gradila kanalizacijo, za oskrbo s pitno vodo pa je skrbela v okviru javnega podjetja Komunala z vzdrževanjem sedanjih vodovodov in urejanjem zajetij kot so v Zgornji Radovni in Jurežu. S širitvijo naselij, novimi objekti pa se vsebolj kaže potreba po načrtnem pristopu k reševanju problema oskrbe s pitno vodo. Vodovodna omrežja so v zelo slabem stanju, sredstva vodarine ne zadoščajo za širitev omrežij in za nove investicije. Ko pride do pomanjkanja vode v konicah - kot seje lani zgodilo ob božičnih praznikih, ko je bila Kranjska Gora turistično povsem zasedena - je prepozno. V spomladanskih mesecih je marsikje zmanjkalo vode, zato sojo ga- silci vozili s cisternami. Problem pomanjkanje vode v Kranjski Gon pričakujejo že poleti, saj je v visokogorju zelo malo snega, ki bi se topil. Strokovnjaki so predlagali, da bi morali najprej izmeriti pritoke in izgube na omrežju ter ugotoviti dejansko stanje ter predlagati kratkoročne ukrepe za sanacijo sedanjih vodnih zajetij in vodovodnega omrežja. Pripraviti bodo morali tudi nov pravilnik o oskrbi s pitno vodo, nujna pa nje sanacija starega vodovoda Podkoren, iz katerega se oskrbuje Kranjska Gora. Rezerv no naj bi črpali talno vodo v pove zavi z rezervoarjem za hotelom Alpina. Kranjska Gora bi kot turistična občina morala imeti naravno čisto pitno vodo, brez primesi. Pomembno bo zato poiskati nov vir na območju Velike in Male Pisni ce v Julijskih Alpah, kjer je struktura kamnin drugačna kot v Karavankah. Ne glede na to pa je JureŽ v Karavankah treba redno vzdrževati. Ljudsko izročilo pravi, da je najbolj kvaliteten vodni vir Črna voda, kjer so že pred drugo svetovno vojno hoteli opraviti analizo celo v beograjskih laboratorijih, vendar se je žal steklenica s kranjskogorsko vodo do Beograda razbila. Kranjskogorci bodo morali ukrepati hitro, kajti izkušnje pomanjkanja pitne vode iz minulih sezon so boleče in če bo tudi letos poleti zelo sušno obdobje, potem jo bodo spet morali voziti s cisternami. Darinka Sedej Dan državnosti v Škofji Loki Škofja Loka - Svojim občanom seje za suvereno državljansko držo najprej zahvalil župan Igor Draksler, ki je poudaril: "Lastna država je svetinja, ki jo moramo spoštovati in skrbeti zanjo. Pomembno je vedeti, da povezovanje s tujimi ekonomskimi gospodarji za domače vladanje ni in ne bo sprejemljivo. To nas uči tudi zgodovina. Bodimo preudarni." Po kratkem kulturnem programu je nastopil poslanec Jožef Bernik. Praznični dan je označil za srečen dan, česar pa ne moremo reči za skupno zgodovino: "V preteklih 150 letih smo žal morali dohitevati druge narode. To je bil čas izgub našega ozemlja, včasih celo za slovenski jezik." V nadaljevanju je državo primerjal z hišo, ki je navkljub viharnim časom preživela in pred 11 leti doživela samostojnost. melje, saj ga bomo takrat nadgradili. Urediti moramo vprašanje morja in državnih meja, se postaviti za slovenski jezik in za rojake po svetu," je spregovoril Bernik. Poslanec pa se je dotaknil tudi napredka Škofje Loke. Končno se bo začela gradnja Loške obvoznice, ki bo premostila ovire v turizmu, kulturi in gospodarstvu. Dotaknil se je tudi ureditve grobišč po drugi svetovni vojni in demokraciji: "Vsakdo ima pravico iz- "Leta 1991 smo začeli s preurejanjem hiše, žal pa je na njej ostala hipoteka iz prejšnjih časov. Sedaj, ko se vračamo v Evropo, je pomembno, da to naredimo zaradi nas samih. Žal je v naših glavah še preveč megle, samostojno razmišljanje še nima dovolj velikih kril. Naš dom moramo v naslednjih dveh letih še pošteno pospraviti in ga postaviti na trdne te- povedi o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Po II letih bi to morali vedeti prav vsi, zato se zahvaljujem vsem, ki ste danes obesili zastavo in vsem, ki ste prišli na počastitev dneva državnosti, čeprav se ne strinjate s slavnostnim govornikom. Mnenje posameznika je namreč v demokratični družbi za razliko od enoumja veliko vredno." Boštjan Bogataj Trije kamni - simbol sodelovanja Kranjska Gora - Župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik se je v soboto, 22. junija, udeležil praznovanja 80-letnice občine Podklošter, s katero kranjskogorska občina tesno sodeluje. Ob jubileju so v Pod-kloštru odprli vodnjak iz treh kamnov, ki simbolizira tri države na meji: Avstrijo, Italijo in Slovenijo, ki že desetletja tesno sodelujejo in ki so tudi pobudnice olimpiade treh dežel. V Podkloštru so še posebej ponosni na naravni park Dobrač, 2. julija pa bodo položili temeljni kamen za novo sežigalnico. Ob tej priložnosti so Jožetu Kotniku ter županu občine Trbiž Lrancu Baritussiu izročili najvišje odlikovanje za sodelovanje in prijateljstvo na tromeji: zlato plaketo, belo rožo Pod-kloštra. D.S. Prenovljeni zdravstveni dom odprt V soboto so v Železnikih odprli prenovljen zdravstveni dom z okolico. Velika pridobitev, tako za bolnike kot ' idra^nike, je Hredr^g^oraj 57 milijonov tolarjev. Železniki - Oflpjija sta se, poleg župana Mihaela Prevca, zaposlenih in občanov, udeležila tudi minister dr. Dušan Keber in priljubljeni upokojeni zdravnik dr. Jože Možgan. V preteklih dveh letih je bilo najprej obnovljeno pritličje, v začetku leta seje končala obnova prvega nadstropja, pred kratkim pa še okolica doma. Zdravstveni dom je odprl minister za zdravje dr. Dušan Keber, ki je pričakoval, da se bo na pred-praznično, vročo soboto zbralo bolj malo ljudi: "Vidim, da vam je veliko do napredka v zdravstvu. Danes najbolj vrednotimo zdravje in želimo si vedno boljše zdravstvene oskrbe. Res je, da imamo v Sloveniji izredno dobro, predvsem osnovno zdravstveno oskrbo, vendar pa so dosežki, kakršen je današnji, le odraz dobrega sodelovanja med občino, in državo." "Poleg vseh obnovitvenih del, so zasebniki kot najemniki prostorov, tudi lepo opremili svoje ordinacije. S pomočjo donaterjev pa smo lahko kupili tudi aparature, ki bodo bolnikom prihranili vrsto poti v Škof jo Loko," je pojasnil župan Mihael Prevc. Od začetka leta namreč ta dom ni več dislocirana enota Zdravstvenega doma Škofja Loka, saj je takrat prišel v upravljanje Občine Železniki. Župan je v govoru občanom želel čim manj obiska v lepem domu oziroma le v preventivne namene. "Zdravstveni dom, ki deluje že več kot 40 let, vse do leta 1999 ni doživel nobene obnove, razen menjave oken in strehe, zato je bila Slavnostna akademija v Železnikih Železniki - V počastitev občinskega praznika Železniki, 30. junija, bodo v dvorani Kulturnega doma na Trnju pripravili Slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj in nagrad občine ter priznanj župana odličnjakom osnovne in srednje šole. V juniju so bile v občine številne kulturne in športne prireditve, med katerimi prav gotovo izstopajo tradicionalni, petnajsti Groharjevi dnevi v Sorici. Vsa leta ga prizadevno pripravljata zakonca Kačar, pri pripravi pa sodeluje pravzaprav vsa vas. Slovesno je bilo tudi prejšnjo soboto, ko je dr. Dušan Keber odprl prenovljeni Zdravstveni dom Železniki. B.B. Mesto bo obnavljal Tehnik Radovljica - V ponedeljek, 24. junija, sta radovljiški župan Janko S. Stušek v imenu Občine Radovljica in Jože Kumer, direktor SGP Tehnik iz Škotje Loke, podpisala izvajalsko pogodbo za obnovitvena dela na Linhartovem trgu ter Trubarjevi in delu Gubčeve ulice v starem mestnem jedru Radovljice. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 190 milijonov tolarjev, pri čemer prispeva občina iz proračuna približno 70 odstotkov denarja, 30 odstotkov pa sofinancerji Petrol Plin, Telekom, Elcktro Gorenjska in Telemach, ki so tudi sopodpisniki izvajalske pogodbe. Gradbena dela se bodo začela 1. julija. Najprej na Trubarjevi in Gubčevi ulici, okoli 1. septembra pa še na Linhartovem trgu. Dela bo nadzorovalo podjetje Alpdom Inženiring iz Radovljice. D.S. obnova nujna," je prepričan Bojan Košir, vodja tukajšnjega doma in naslednik Možgana. Zadovoljen je, ker sta v teh letih župana, Prevc in Čufar, imela dovolj posluha za vlaganje v Zdravstveni dom Železniki. V programu je nastopil tudi ženski nonet Jubilate in dramska skupina Osnovne šole Železniki s skeči o zdravniškem življenju. Obnova Zdravstvenega doma Železniki je potekala v dveh fazah. Investitor prve faze je bilo Osnovno zdravstvo Gorenjske, ki so v začetku leta 2000 obnovili prostore v pritličju: za potrebe fizioterapije in tri splošne ambulante. Vrednost del je znašala 30 milijonov. Tretjih no je prispevala OZG, tretjino ministrstvo in tretjino Občina Železniki. Z drugo fazo obnove je jeseni 2001 nadaljevala občina kot investitor. Obnovili so prostore v prvem nadstropju in sicer prostori patronaže, pediatrije in ginekologije, dveh zobnih ambulant in zobno tehniko. Vrednost obnove je znašala 20 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo sofinanciralo v višini šest milijonov. Za opremo pediatrije in ginekologije je občina dala še 2 milijona, za okolico pa Še skoraj 5 milijonov tolarjev. Boštjan Bogataj Struževo ima svojo zastavo Struževo - Domačin Jože Mrgole jo je na ogled postavil ob lanskem krajevnem prazniku in ker ji nihče ni ugovarjal, so jo ob letošnjem prazniku 21. junija Struževčani sprejeli za svojo. Ideja za zastavo se je porodila ob slovitem železnem petelinu avtorja Jožeta Mrgoleta, ki se "petelini" sredi vasi. Zakaj ne bi petelina, simbola plodnosti, upodobili še na zastavi, so moževali. In res; p£' telina so posadili v jajce, zastavi dodali kranjske barve in jo predstavil' ob lanskem prazniku krajevne skupnosti. Zdaj je simbol Struževega. Pretekli petek, 21. junija, popoldne, so Struževčani v parku Iva Slav' ca-Jokla praznovali že šesti krajevni praznik. Nekaj slovesnih besed je spregovoril predsednik Uroš Pleša, ki je za uspešno delo na kulturno umetniškem področju podelil priznanje Jožetu Mrgoletu, za posluh p11 reševanju krajevnih problemov pa se je zahvalil tudi županu mestne občine Kranj Mohorju Bogataju. Taje poudaril predvsem prizadevanja krajanov za posodobitev in lepši izgled Struževega. Pohvalil je m hovo delo na področju ekološkega ozaveščanja, saj so letos pripravil' že drugo koristno brošuro; prva je govorila o ravnanju z odpadki, naj' novejša pa svetuje uporabo kompostnikov na struževskih vrtovih. Praznični program so popestrili mladi poeti in glasbeniki iz kranjske gimnazije, po razvitju krajevne zastave pa je bila v prostorih krajevne skupnosti na ogled tudi zanimiva razstava Naši krajani skozi prosti Čas in ustvarjalnost. Helena JelovČafl V galeriji graščine Duplje je na ogled razstava o znamenitem nakelskem rojaku Nakelski zdravnik v carski Rusiji Znameniti Naklanec Gregor Voglar (Oglar), ki je živel od 1651 do 1717, je kmalu po službovanju na Koroškem in Štajerskem, odšel za boljšim zaslužkom v tujino. Poznal ga je nemški cesar Leopold I., v Moskvi pa je služboval celih 26 let in bil celo osebni zdravnik ruskega carja Petra I. O njem je izšla tudi knjižica avtorja dr. Marjana Drnovška. Duplje - Občina Naklo in Kul-Jurno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje je v petek, 21. junija, °dprla v galeriji graščine Duplje razstavo o odličnem zdravniku Gregorju Voglarju, ki je služboval v tujini in dobil leta 1694 tudi plemiški naslov Dr. Gregorius Car-bonarius de Biseneg. Tako je tudi naslov pričujoče razstave, na kateri so na ogled nekateri osebni predmeti iz bogate zdravnikove zapuščine ter kopije dokumentov, potrdil, priporočil in pisem. Gregor Voglar seje rodil 1651 v Naklem. Mladost je preživel na domači kmetiji na Gorenjskem, nakar ga je oče ob svoji in dodatni denarni pomoči, verjetno Cerkve, poslal v šole. Prva znanja je dobil na šoli v Kranju, ki je bila pod močnim vplivom Cerkve, nato na celovškem jezuitskem kolegiju. V Gradcu je študiral humanistiko in nato medicino na Dunaju, v Bo-logni in Rimu, kar je dokončno odločilo o njegovi življenjski poti. Kot zdravnik je deloval na Koroškem v Pliberku in Štajerskem v Radgoni, kjer si je uredil tudi družinsko življenje. Iz dokumentov Matjaž Mauser in priporočilnih pisem, je razvidno, daje želel izboljšati svoj gmotni položaj s službovanjem v tujini. Kot odličen zdravnik, ki je uspešno zdravil tudi kugo, je službeno mesto v nevarnost in kmalu našel Moskvi. Turška kuga, ki se je širila po evropskih mestih, sta med seboj povezala nemški in ruski imperij, med drugim tudi Dunaj in Moskvo. Nemški cesar Leopold I. je Rusiji priskrbel zdravnik. Med njimi je bil tudi Gregor Voglar, ki je služboval 26 let in bil dolgo časa osebni zdravnik carja Petra I., ki naj bi ga izbral zato, ker je bil Slovan. S carjem je potoval po Evropi in spremljal njegove uspehe in padce. Leta 1714 je prosil za razrešni- co in odpotoval domov, kjer je umrl v Kranju leta 1717. V bogati zapuščini je 5000 goldinarjev namenil tudi izgradnji nakelskega vodovoda, za kar so mu Nakelča-ni hvaležni še danes. Bogati kulturni dnevi ob prazniku občine Škofja Loka Škofja Loka - Že ves mesec potekajo v okviru občinskega Praznovanja imenitni kulturni dogodki, ki jih organizira Občina Škofja Loka. Minuli teden odlični Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadič, komorni zbor Makrame z orkestrom Camerata Labacensis in solisti, koncerti Glasbene Loke 2002 in začetek Venerine poti. Odlično zasnovan in pester program Občinskega praznika vsebuje tudi številne kulturne prireditve, so se zvrstile tudi minuli teden. V petek, 21. junija, je bil v Kristalni dvorani kljub vročini odlični letni koncert komornega zbora Makrame z orkestrom Camerata Labacensis in solisti, ki so pod vodstvom dirigenta Matjaža Rinka nastopili s programom Maše v C-duru, Exultate in Regije coeli W. A. Mozarta in je pocenil izziv z glasbenega in organizacijskega stališča. Kmalu za tem je na avditoriju grajskega vrta, ki se je izkazal kot odličen koncertni arhbient, nastopil vedno navdušujoč Vlado Kreslin z Malimi bogovi, za njim pa so obiskovalci, zdaj že nabito polnega avditorija, poslušali zaključni koncert Grajskega vitraža, kitarski duet Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadič. Odlična instrumentalna glasba balkanskih ritmov, polna navdihov, izvrstnih prehodov, solističnih delov in virtuoznih spretnosti je napolnila tišino nočnega neba in ob impresivnih zaključkih Makrame z orkestrom Camerata Labacensis in solisti. Hansaplast na rolerjih sprožala navdušujoče aplavze publike. 22., 23. in 24. junija so se zvrstili tudi koncerti Glasbene Loke 2002. V okviru prireditev Venerine poti, ki se je začela 23. junija, so že nastopili zanimiva harfistka Nancy Thym, ki je občinstvu predstavila srednjeveško glasbo za glas in harfe iz različnih obdobij in območij, Komorni mešani zbor Hozana iz Radovljice, Ko- morna pevska zbora Osti jarej iz Kranja in Loka iz Škofje Loke so skupaj predstavili renesančno zborovsko glasbo, včeraj zvečer pa je nastopil odlični zbor sv. Simeona Bogoprimaca iz Smede-revske Palanke iz Srbije s koncertom ruske pravoslavne liturgije. 28. junija bo ob 18.00 v kapeli Pu-štalskega gradu še zaključni koncert udeležencev 12. poletne glasbene šole Glasbena Loka 2002, zvečer pa na Mestnem trgu Škofjeloški pasijon Alojza Sre-botnjaka in Simfonikov RTV Slovenija, 29. junija zvečer koneert srednjeveške glasbe in plesa Camerata Carniola z različnimi plesnimi skupinami iz Slovenije, Češke, Italije in Nemčije, 30 junija pa ob 11.00 uri ljudska igra Tinček petelinček v Nacetovi hiši v Puštalu in gledališka predstava Loškega odra Vizitator iz Frei-singa ob 18.00 na Mestnem trgu. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Avtorja razstave dr. Marjan Drnovšek in Matjaž Mauser sta jo pripravljala dalj časa, saj je bilo potrebno zbrati vse dokumente in razstavljene predmete. Dr Marjan Drnovšek, ki je po stroki zgodovinar in raziskuje migracijske procese pri Slovencih na Inštitutu za slovensko izseljenstvo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, je napisal tudi knjižico. O njem pravi: "Gregor Voglar je v svojem času predstavljal "beg možganov" v tujino. Rusija je bila pod Petrom I. željna zahodnih znanja, tudi na področju medicine, saj je bilo pri njih pomanjkanje zdravnikov. Ne samo zdravniki, tudi lekarnarji in drugi tehnično izobraženi ljudje so takrat odhajali k Petru I. Velikega. Za izdano knjižico je bilo potrebno pregledati vrsto virov, oditi tudi v kraje, kjer je služboval, vendar ostaja o njem še vrsta neznank." Soavtor razstave Matjaž Mauser je omenil, da so želeli postaviti ambientalno razstavo in po sklopih predstaviti Voglarjevo življenjsko pot. "V prostoru smo skušali pričarati duh časa. Razstava je zasnovana kronološko od njegove mladosti na Gorenjskem do službovanja na različnih krajih v tujini, na koncu pa je razstavljenih tudi nekaj osebnih predmetov iz njegovega inventarja." Razstava bo odprta do 5. julija ob delavnikih od 17. do 20. ure, do konca septembra pa si jo bo mogoče ogledati le ob predhodni najavi. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Nepozaben dogodek za celo družino Vodnik po slovenskih zgodovinskih mestih gss?.^.........."^.-.r^j Naj se v starih mestih ne ustavi čas 4. - 17. julij 2002 infortriucije in rezervacije: tel.: 04/5780'504ali wwwMtMk^,cQm Škofja Loka - Pred nedavnim je v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije izšel vodnik "Acta Slovenka", h kateremu so idejni pobudniki dodali tudi zloženko vseh enajstih v projekt vključenih zgodovinskih mest, med njimi tudi pet gorenjskih. Pobudniki z vodnikom želijo spodbuditi večje zanimanje med domačimi in tujimi obiskovalci, hkrati pa tudi poznavanje slovenskih zgodovinskih mest. \ i kol i ust ur ljen čas r*OOD?YEAR ENGINEERED PRODUCTS GOODYEAR ENGINEERED PRODUCTS EUROPE, °ružba za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov, d.o.o., Kranj se želite zaposliti v priznanem mednarodnem podjetju? v svoji sredini želimo zaposliti samostojne, odločne, fleksije in samoiniciativne sodelavce, ki so se pripravljeni izobraževati in srečevati z novimi izzivi. 'Sčerno več sodelavcev za DM: Razvojni tehnolog 'Visokošolska izobrazba tehnične smeri (strojništvo, kem. tehnologija) ~ tekoče znanje angleškega in dobro znanje še enega evropskega Jezika * ^obro poznavanje osnov programskih orodij * Neželene nekajletne delovne izkušnje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šest mesečnim poskusnim delom. j^isne prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ^22pYEAR EPE, d.o.o., KADRI, Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj Med gorenjskimi mesti so v projekt vključeni poleg Škofje Loke, ki je tudi ena izmed najbolj dejavnih znotraj združenja, še Kranj, Kamnik, Radovljica in Tržič, med ostalimi slovenskimi mesti pa so to še Celje, Idrija, Koper, Piran, Ptuj in Slovenske Konjice. Kot je povedala generalna sekretarka Združenja Mateja Hafner Do- lenc, s to akcijo želijo opozoriti obiskovalce na kulturno dediščino, kulturne prireditve in način življenja v slovenskih zgodovinskih mestih, z vodnikom imenovanim Acta Slovenka, pa bi radi imetnike le-tega spodbudili k nagradni igri zbiranja žigov, s tem pa bi v starih mestnih jedrih obiskali čim več izbranih turističnih Video srečanje Kranj 2000 Kranj - Pretekli četrtek, 20. junija, je v predavalnici JSKD OI Kranj, ki je hkrati tudi organizator, potekalo "Območno video srečanje Kranj 2000". Srečanja se je udeležilo deset video ustvarjalcev: Jože Erlah, Miro Vadnov, Tone Frantar, Janez Košnik, Joža Koselj, Tone Mlaker, Simon in Drago Papler, Bogdan Žontar in Andrej Štular. Vsi so prejeli lična priznanja sklada, selektor, TV režiser Božo Grlj pa je v razgovoru prisotnim podal nekaj režiserskih napotkov, govoril jim je o montaži, kako pripraviti kratke filme, kako izbrati glasbo... Prihodnje leto, ko bo srečanje že tretjič, tako pričakujejo še boljša dela, čeprav je potrebno zapisati, da so se tudi letos nekateri dobro izkazali. I.K. Izbruhov koncert in 10 let Srou pa letu Kranj - Danes v petek, 28. junija, bo na zasedenem starem zimskem bazenu pri Gorenjskem sejmu od 20. ure dalje koncert ob otvoritvi Izbruhovega kulturnega centra. Nastopajo: Srou pa letu, Center za dehumanizacijo, Fregatura in TNT K.D. točk. Pri izboru točk so sodelovali s kulturnimi institucijami, predvsem pa z lokalnimi turističnimi organizacijami oziroma turističnimi informativnimi centri. Kako izgleda vodnik? Knjižica v velikosti potnega lista je zasnovana tako, daje vsako od enajstih mest predstavljeno skozi tri vidike, kulturno dediščino (muzeje, galerije, kulturne centre...), kulturne prireditve (gledališča, kulturni zavodi, festivali, kulturna in turistična društva, informacijske pisarne...) in kulturno bivanja (tu gre predvsem za najkvalitetnejše ponudni- ke gostinskih storitev v mestnem jedru ali bližini). Imetnik vodnika bo zbiral žige ponudnikov na omenjenih HO mestih, ki so tudi označena z znakom Združenja zgodovinskih mest Slovenije, in glede na njihovo število 5,10,15 dobil častni naziv ljubitelj, poznavalec oziroma ambasador zgodovinskih mest Slovenije. S tem bo tudi sodeloval v nagradni igri, prvo žrebanje pa bo že oktobra, ko bodo podelili nagrado Hotelov Piran in drugo pomladi, ko bodo nagrajevale Terme Ptuj. Seveda bodo v akciji na voljo še številne druge nagrade. Vodnik je na voljo v štirih jezikih, poleg slovenščine še v nemščini, italijanščini in angleščini, naklada pa je 30.000 izvodov, dobiti pa ga bo mogoče brezplačno pri Združenju zgodovinskih mest Slovenije oziroma pri vseh sodelujočih ponudnikih. "Akcija je predvsem namenjena oživitvi starih mestnih jeder, tovrstni turizem pa je tudi ena od najpomembnejših priložnosti za prihodnost teh mest," razmišlja Mateja Hafner Dolenc in dodaja, da je vsako mesto posebej majhno, s skupnim nastopom, akcijami in projekti pa so možnosti večje. Akcija bo trajala do marca 2003. Igor Kavčič GORENJKA - GORENJEC MESECA MAJA 2002 Šifrer nadaljuje povečevanje IZ POLITIČNIH STRANK Andrej Štremfelj Andrej Šifrer Tudi v tretjem krogu je Andrej Šifrer povečal prednost pred Andrejem Štremfljcm. Poglejmo, kakšen je rezultat, sicer pa za vse, ki glasujete, velja, da imate še eno možnost, da oddate glas za enega ali drugega Andreja. Andrej Šifrer je po prvem krogu (52 glasov), v drugem dobil še 60 glasov, v tretjem pa 53 in jih ima zdaj skupaj 165. Andreju Štremflju pa ste po prvem glasovanju (26 glasov) dodali v drugem še 18 glasov in v tretjem prav tako 18 in jih ima pred zadnjim glasovanjem 62. Andrej Štremfelj, z Orehka pri Kranju, je profesor športne vzgoje in alpinist. Plezati je začel 1972. leta, član alpinističnega odseka Kranj je postal dve leti kasneje. Je gorski reševalec in gorski vodnik, njegov največji uspeh v številnih vzponih je, ko sta 1979 z Nejcem Zaplotnikom preplezala zahodni greben in osvojila vrh Everesta. Letos praznuje 30-ietnico alpinističnih podvigov. Andrej Šifrer iz Bitenj je pred kratkim srečal Abrahama in hkrati praznoval srebrni jubilej njegove poklicne glasbene kariere. Oboje je potrdil s tremi uspelimi koncerti v Mariboru, Ljubljani in v Kranju in z različnimi gosti iz Amerike in Irske. V teh dneh bosta izšli zgoščenki z njegovimi 46 največjimi hiti, ki jih poznamo vsi. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info(s>g-glas.si Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Francka Vršnik, Gregorčičeva 34, 4000 Kranj. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Dora Tonejc, Finžgarjeva 10, 4248 Lesce; Maja Skumavec, Velesov-ska 2, 4208 Šenčur in Mojca M. Zadnikar, Predoslje 108, 4000 Kranj. Šest vstopnic pri blagajni Term Snovik dobijo: Roza Brezar - Grbavac, Moste 63 a, 4274 Žirovnica-Lara Bešič, Kovorska 3, 4290 Tržič; Marija Pipan, Voklo 60, 4208 Šenčur; Darinka Dragan, Trg Svobode 25, 4290 Tržič; Matic Bukovec, Višnarjeva 6, 1215 Medvode; Berta Ber-toncelj, Selca 119, 4227 Selca. DRUŽINA V TOKU ČASA Samsko življenje, poroka, življenje "na koruzi"? Poroke iz ljubezni, ali kot posledica odločitve staršev? Koliko mladim danes pomeni za enega od otrok. Odšla sta brez poroka in s tem zakonsko življenje, je kompleksno vprašanje, katerega odgovor je ponavadi povezan z vzgojo. Vse več mladih se odloča za skupno življenje, ne da bi pred matičarjem dahnili "DA". Kako pa je bilo včasih? So se pari poročali iz ljubezni ali zaradi gmotne preskrbljenosti? Začetek družinskega življenja je do nedavnega zaznamovala poroka. Pri sklepanju zakonske zveze ni veljala in ne velja nikjer popolna svoboda. Zaradi koristi posameznika in družine ter tudi zaradi javnih in cerkvenih koristi je bila predvsem v preteklosti omejena z različnimi zakonskimi zadržki in omejitvami, kot so sorodstvo, mladoletnost, cerkveni celibat. Kdor je hotel uspeti v tedanjem meščanskem cehovskem gospodarstvu, je moral imeti urejeno družinsko življenje. Še po dokončni odpravi tlačanstva leta 1848 so si oblasti prizadevale za omejitev ženitne svobode predvsem za gmotno šibke sloje prebivalstva, zato so izdajali ženitna dovoljenja. Na prelomu stoletja so bili ženini stari okoli 34 let, neveste pa okoli 30 let. Najmlajše neveste so bile stare 16 let. Ponovno so se poročali tudi vdovci in vdove. Vdovci so se pogosteje odločali za novo zakonsko zvezo, ker so brez ženske roke težko shajali v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok. Pričevanje iz vsakdanjika po prvi svetovni vojni pravi naslednje: "Moja starša izhajata iz sosednjih vasi - oče iz majhne kmetije s tremi otroki, mama iz srednje velikega grunta s petimi otroki. Po poroki sta odšla od doma, saj je bila kmetija rezervirana le dote. Sprva sta živela pri teti v majhni sobici, katere mož je padel v prvi svetovni vojni, nato sta se preselila v hišo, kjer sta dolga leta živela kot najemnika. Ata je delal v Kranju pri Pollaku, kasneje kot cestar, mama je bila gospodinja in je kakšen dinar prislužila s šivanjem copat. Na očetovo domačijo smo se preselili potem, ko je umrl njegov oče in se je njegova sestra poročila v Žirovnico." Imate tudi Vi svojo zgodbo, fotografijo, spominek, ki so povezani z Vašo poroko ali poroko Vaših staršev v času pred drugo svetovno vojno? Posredujte jo Gorenjskemu muzeju, kjer pripravljamo razstavo o družini v Kranju in okolici. Veseli bomo, če nas boste poklicali na telefonsko številko 04 201-39-57, 04 201-39-54 ali nam pisali na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tomšičeva 44, 4000 Kranj, s pripisom "Za družino". Marjana Žibert, Jelena Justin Sopotniki izpod klopi Branko Grims, državni svetnik, član SDS Marka Tvvaina je kolega, znan po skoposti, prosil, naj mu kupi karto za vlak. Pisatelj mu je dejal: "Tudi jaz nimam denarja; te bom pa skril pod klop. " Ko je sprevodnik zahteval vozovnico, mu je Twain izročil dve. Sprevodnik se je začudil: "Zakaj pa dve?" Twain je pokazal pod klop: "Ena je zame, druga pa za mojega prijatelja, ki najraje potuje takole." Slovenija znova praznuje rojstni dan. Še vsakokrat je bilo praznovanje tega dne na neki način zaznamovano. Enkrat z navodili zunanjega ministrstva, da naj se po diplomatskih predstavništvih dneva državnosti ne praznuje, ker da "za to ni denarja", drugič z obsodbami, po katerih JLA v času vojne za Slovenijo "ni bila Sloveniji sovražna vojska". Se pa je po sodiščih preganjalo vsa ta leta vse ključne ljudi osamosvojitve - od Jožeta Pučnika in Janeza Janše do Toneta Krkoviča. Sedaj pa se zdi, da so začeli izpod klopi lesti vsi tisti, ki so nekoč na samostojnost Slovenije gledali enako kot tisti "veliki osamosvojitelj", kije še nekaj mesecev pred volilno zmago Demosa v govoru na Jesenicah dejal, da sicer obstajajo tudi nekateri, ki govorijo o samostojni Sloveniji, da pa jim tega "ne bomo dopustili, ker je naša edina domovina Jugoslavija ". Včasih se splača ohraniti kakšen starejši izvod časopisa Gorenjski glas, pa se hitro pokaže, kako mnogi danes svojo vlogo prikazujejo povsem nasprotno, kot pa je dejansko bila. Tudi letos ni nič bolje. Pred časom je komentatorka Mojca Mavec zapisala, kako pogreša JLA, ker da je bila to še prava vojska. Punca je res mlada, a od trezne novinarke bi človek pričakoval vsaj, da premisli, preden se izlije na papir. Vojska, po kateri se ji kolca, je poklala več deset tisoč ljudi na območju nekdanje "juge", pri napadu na Slovenijo pa jo je do tal potolkla nastajajoča Slovenska vojska. Da pa je bila JLA pralnica možgan za vse, ki smo bili prisiljeni v njenih vrstah zapraviti leto svojega življenja, pa je odveč poudarjati. Le W liko, da se ge. Mavec pove, da smo tisti, ki smo v njeni tako občudoval vojski zavrnili vstop v Zvezo komunistov, potem doživljali postopa znane z Golega otoka... Na neki način sta bila uvod v letošnje praznovanje tudi dva dogodka ki vsak po svoje simbolizirata stvarnost trenutka, v katerem živi*710. Mnogi še sedaj ne razumejo, da sta bila medijski pomp ob nastopu Sester na Evroviziji in sestanek predsednikov "srednje Evrope" Brdu čisto navadna politična manipulacija, vsak s svojim točno določenim sporočilom, namenjenim notranjepolitični publiki. Sestrt so na Evroviziji seveda krepko pogorele in izkazalo se je, da s(m)<> imeli prav tisti, ki smo opozarjali, da ima ta skupina kot bleda kopifi nekdanjega izraelskega nastopa eno samo napako - ne zna dobro pm Toda kdor je te besede izrekel pravočasno, je nato poslušal go*0 očitkov o "homofobiji" izrečenih s toliko agresivnosti in primitivizmi da se je večina raje umaknila in si mislila svoje. To pa je bil tw bržkone tudi cilj cele kolobocije - pod krinko "boja za pravico do drU' gačnosti" zapreti usta drugače mislečim in ožigosati ljudi, ki spoŠtu jejo obče človeške vrednote. Tudi srečanje predsednikov na Brdu je imelo nekaj prav šaljivih menzij. Ena je bila geografska. Po kateri logiki so na primer predsed ii i ki nekdanjih sovjetskih republik "srednjeevropski državniki" (ali kot že hočete)? Zadeva je bila za Gorenjce prometni in siceršnji cirkus, to je bil večji kot ob obisku predsednika ZDA (če izvzamemo dejstvo, & je bila ob obisku žene predsednika ZDA na Brezjah dosežena podob' na stopnja medijske ignorance, kot jo te dni doživlja Barbara Brezi gar). Srečanju predsednikov se je pač hotelo dati dimenzije, kijih de jansko ni imelo. Srečanja na Račjem otoku se večina niti udeležiti ^ hotela. Gesta odhajajočemu pač - in nič več od tega. Ki je ob bloki ranem proračunu stala po pisanju medijev več kot pol milijarde tolat' jev. Isto Slovenijo, kije domačemu usihanju investicij, inflaciji in pt°' računski polomiji navkljub v tem času postala največja tuja investitof' ka - v Srbiji. Kdor misli, da to ni politična odločitev, ki odraža zunO' njepolitične strateške prioritete najvišjih vrhov oblasti, najbrž verjart1 tudi, da je zemlja ploščata in da na koncu te plošče padajo oceani11 brezdan. Odnos do domovine in njenih simbolov ima veliko dimenzij. Le m liko zastav je letos zavihralo v pozdrav rojstnemu dnevu drža^ Slovenije? PREJELI SMO Nevesta Ana Mayr in ženin Franc Pernuš, sodnik v Metliki; začetek 20. stoletja. Blejski plin se še ni ohladil V prispevku pod gornjim naslovom je bilo širši javnosti posredovano mnenje nekaterih blejskih občinskih svetnikov o tem, da naj bi bila koncesijska pogodba o plinifikaciji Bleda, ki jo je Občina Bled sklenila z Adriaplinom, "škodljiva ", "da še vedno ni jasno, kdaj bo plin sploh prišel na Bled, niti koliko bo plin stal Blej-ce", in da "je že jasno, da konce-sionar Adriaplin ne bo izpolnil" dela pogodbe. Čeprav so navedena mnenja in trditve postavljeni v kontekst pogovora s predsednikom komisije Občine Bled za nadzor plinifikacije, ki že dalj časa nasprotuje izbiri Adriaplina kot koncesionarja, menimo, da nekritično objavljanje enostranskih in neresničnih informacij v vašem cenjenem časopisu nikakor ne koristi objektivni informiranosti bralk in bralcev, predvsem pa potencialno lahko škoduje ugledu podjetja Adriaplin. Zaradi popolne informacije vašim bralkam in bralcem je potrebno poudariti, da glede pritožbe na podelitev koncesije Adriaplinu že obstaja dokončna odločba drugostopenjskega organa, ki je v celoti zavrnil vse pritožbene razloge in je zato v upravnem postopku odločitev dokončna. Zato ni bilo in še vedno ni nikakršne ovire, da so se dela na plinifikaciji začela izvajati in da sedaj tekoče potekajo v skladu s pogodbenimi določili. Doslej v zvezi z izvedbo del tudi ni bilo nikakršnih vsebinskih sprememb ali terminskih zamikov, tako da ni ovir, da bi z leti ne mogli končati do končnega pogodbenega roka, zato so navedbe glede zamud popolnoma neutemeljene. Neresnično je tudi domnevno nepoznavanje cene plina, saj so pogodbena določila glede cene jasna in določna, Adriaplin pa je skupaj z Občino Bled že pred meseci na blejska gospodinjstva naslovil informacijo o ceni plina. Ker se s takimi objavami v širši javnosti lahko ustvari negativen vtis o Adriaplinu, ki je eden največjih distributerjev zemeljskega plina v Sloveniji, ki to dejavnost opravlja že sedem let in uspešno dobavlja plin v 17 slovenskih občin (v vseh na podlagi razpisa), menimo, da uredniška politika, ki brez zadržkov dopušča objavljanje takih neresničnih informacij ne koristi ne Gorenjskemu glasu ne njegovim bralcem in zato predlagamo, da se v prihodnjih zapisih podajo čimbolj popolne in kvalitetne informacije, ki ne bodo povsem neutemeljeno prizadele pravic subjektov, ki so predmet zapisov. Adriaplin, d.o.o., Ljubljana Direktor ing. Alberto Cervetti Kako različna je resnica V javnem glasilu občine Tržič, "Tržičan" št. 5, z dne 30. maj 2002 v prispevku "Župan z vami", smo resnično lahko "uživali" ob branju, ko gospod župan Pavel Rupar opisuje letošnje vremenske razmere in njihove ugodnosti. V tistem delu njegovega prispevka, v katerem pa navaja velike uspehe gospodarjenja v zadnjem obdobju, kakor o nekaterih načrtih v prihodnje, pa se z njim nikakor ne moremo strinjati. Zakaj? Kot prvo želimo opozorit na resnico v zvezi s popravilom mostu v Kovorju. Gospod župan pravi, da je bilo in bo vse v najlepšem redu in da ga motijo le nergači in nevoščljive!, ki jim bo sedaj zmanjkalo "kanon futra" za kritike. Dela bodo, tako pravi on, zaključena kvalitetno in po načrtih. Zato ga upravičeno sprašujemo. Zakaj niso dela potekala tako že od samega začetka. Potem ne bi nastala takšna škoda. Ker pa so se dela izvajala po nekakšni cenejši varianti in ne po načrtu je bil rezultat tak, kakršen je bil. Tako se je gradilo in podiralo in gradilo, da tisti, ki tega ni neposredno spremljal, verjeti ne more. To je bil prikaz "vzornega" sodelovanja med investitorjem in izvajalci del, ki so v očeh javnosti, zato bili neupravičeno ocenjeni kot edini krivci za vse probleme in nastalo škodo. In ko bi človek celo pričakoval opravičilo vsem tistim, ki so toliko časa požirali prah, in tistim, ki so imeli toliko težav v prometu, smo dočakali nasprotno, žaljivke, čeprav so bile kritike še kako upravičene. Zato gospod župan, takšna pot do spoštovanja, zaupanja in avtoritete ne gre v pravo smer. Vsem občanom pa naj bo tudi jasno, da bodo posledice takega gospodarjenja vedno na njihov račun. Ker imamo v Kovorju na vidiku za obnovo še dva odseka cestišča po pribl. 100 m je samo upati in želeti, da se nam kaj podobnega ne ponovi. Še posebej pa postaja zanimiva predvidena obnova oziroma rekonstrukcija občinske ceste LC 428 130 in dogradnja kolesarske steze ob njej, od Kovorja do Zvirč. Lastniki zemljišč ob tej cesti smo v mesecu februarju od občine dobili v podpis pogodbe o služnostni pravici, s katero bi občin Tržič dovolili začetek gradbenih del. Nihče načrtovani rekonstrukciji ne nasprotuje. Pogodbe pa podpisali nismo in smo le posredovali naše pogoje za sklenitev, ki na kratko vsebuje povsem normalen pogodbeni odnos med kupcem in prodajalcem, to je: izmera potrebnega zemljišča za rekonstrukcijo in plačilo. Ni kakor ne nameravamo verjeti nekim obljubam, ker imamo dovolj izkušenj iz bližnje preteklosti. Tako, da tisti pre- govor, "da gre osel samo enkrat na led", že dalj časa ne velja več. Saj lastniki zemljišč ob cestah: Kovor - Bistrica, Hudo - Brezje, Kovor - Deponija kljub večkratnim obljubam še do danes niso dobili nikakršne odškodnine za odvzeta zemljišča. Dne 12. junija smo lastniki ponovno prejeli v podpis povsem enake pogodbe o služnostni pravici s to razliko, kar je razvidno iz spremnega odpisa, da se sedaj nekam zelo mudi in so določeni zelo kratki časovni roki, vse kaže, da se bliža zelo pomembna jesen. Zato vprašanje občinski upravi. Kje ste bili od februarja do danes? Ali niste prebrali naših zahtev za sklenitev normalne kupoprodajne pogodbe. Ne pripisujte nam kakršne koli krivde in ovire pri uresničevanju ciljev za veliko korist vseh občanov, predvsem pa prebivalcev naše krajevne skupnosti. Upoštevajte enakopravna medsebojna razmerja. Janko Dobre, Kovor, Gl. cesta 19, 4290 Tržič Gradnja kotlovnice Gospodu županu res ne gre oporekati dobronamernosti in truda pri gradnji kurilnice. Ali res v korist vseh občanov, pa je drugo vprašanje. Vedno in povsod namreč pozablja na dejstvo, da bodo vse emisije - tiste, ki jih bo več in tiste, ki naj bi jih bilo manj na širšem območju - porinil na pleča bližnjih stanovalcev. Ne obstaja le vprašanje dimnih emisij, v veliki meri bo prisoten prah, ki ga bo polovico več kot zdaj, in hrup. Hrupa je že sedaj veliko in ga bo se več. Sicer pa se do občine ne sliši. Nobena stvar nima samo dobrih strani za vse, tudi daljinsko ogrevanje ne, pa če je še tako "racionalno ". Na navedbo, ali bo kapaciteta večja, kot je zapisano v izdanem dovoljenju, in z njo tudi posledice, pa sploh, niste reagirali. Dejstvo, da ima občina dovoljenje za gradnjo, je predvsem zasluga PRAVNE DRŽAVE. Na to kaže tudi izjava v GG 19. maja 2000: "Brez podpore Ministrstva za okolje in prostor bi se od projekta lahko kar poslovili. " Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje je občino 4.4.2000 z dopisom 352-11-63/2000 opozorilo na številne nepravilnosti pri pripravi prostorskih aktov. Občina je pri pripravi prostorskih aktov dolžna upoštevati Zakon o urejanju naselij (ZUN), ki med drugim določa javno razgrnitev v občini v trajanju najmanj 30 dni. V primeru biomase JAVNE RAZGRNITVE V PREDDVORSK1 OBČINI SPLOH NIKOLI NI BILO, na Upravni enoti v Kranju pa je bila DOKUMENTACIJA RAZGRNJENA 14 DNI. Vse zakonske določbe in vsaka zakonska določba ima svoj pomen, sicer bi bile nepotrebne. V pritožbah smo med drugim Mj čas navajali in še navajamo M' pravilnosti v postopkih od sarnf ga začetka dalje, vendar je vsak* vsaka instanca od Upravne enot* Kranj do Ministrstva za okolje prostor in Upravnega sodišča t* kršitve "SPREGLEDA." Priznavanje napak res ni prijetni zadeva. Primerjava naprave v Slo veniji in Avstriji je neprimerna, sO) pri nas se zakoni upoštevajo alip° ne, kakor se komu zdi. O kurivu ko} "čisti" lesni biomasi pa daje tm"' ti izjava v GG 27.11.2001: "Kurivo bi bili lesni sekanci, ostanki žag0' vine in LESNI ODPADKI IZ INDUSTRIJE. Kdo koga zavaja - to bo pokazal čas. Želim pa, da ne bi bili zavedeni predvsem tisti, ki v Z0' devo najbolj verjamejo. Anica Kriselj, Preddvor Optiki z merjenji vida v ilegali V članku "Optiki z merjenji v0 v ilegali", objavljen v časopis Gorenjski glas, je omenjeno m1' nistrstvo za zdravje, "nomenklO' tura je bila sprejeta na stroko^ nem svetu Republike Sloveniji soglasja pa so dala tudi pristdM ministrstva, med njimi ministrsflf za zdravje, ki sedaj svoje soglasji z.anika". Ministrstvo za zdravje/ Društvu očesnih optikov Slovenj' je, lani 25. oktobra, poslalo pis' mo, v katerem ga je obvestilo, $ se Ministrstvo za zdravje ne strinjati s predlagano nomenkla' turo (poklicev za poklic triOjSm očesne optike, op.a.), ki jo je tf'y socialnimi partnerji usklajeval Ministrstvo za delo, družino in S°' cialne zadeve. "Ministrstvo m zdravje ne nasprotuje rešitvi, ki omogočala merjene vida tuf drugim, ustrezno usposobljeni*11 poklicem, ne samo okulistom, ^ sprotuje pa predlagani rešitvi, o bi to storitev lahko opravljal opt{ s poklicno izobrazbo, ki bi šele P j dodatnem izobraževanju dose^ V. stopnjo izobrazbe." V izogib napačnim interpret^ jam pa je Ministrstvo za 10. junija letos(!), ponovno op01-0 rilo Ministrstvo za delo, družin0 socialne zadeve o svojem nespft menjenem stališču v zvezi Z * , menklaturo za poklic mojstra ne optike. "Očesni optiki imajo P veljavnem sistemu izobraževal poklicno izobrazbo, ki po mnew Združenja oftamologov in ZdraVn ške zbornice Slovenije ni ustreli podlaga za prepoznavanje boletf skih znakov očesa, tudi če oprali dodatno izobraževanje v obliki minarjev. Ministrstvo za zdrav)e ^ je zato ob sodelovanju str0^°^a. institucij zavzelo za uvedbo i&r\L zevanja za poklic optometrist J višji oz. visoki stopnji." Navedv članku, ki se tiče Ministrstva zdravje, je torej napačna. Bojana Lesk(«iijjkf* STEREO. RDS M Irekvencati 96,0 GORENJSKA 89.6 JtHKlct. lul' KrjniskaGoia 11.1,1 Bohinj ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1811 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Inline hokej, 1. oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure za zdravje, z Jano - Reinkarnacija, 2. del 20.30 Odkritje spomenika v Trbojah 21.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 190 21.30 Razstava del Vide Soklič 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1816 22.00 Vranski glasbeni večeri 23.20 Življenje z motorjem 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1816 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Posnetek prireditve: Razstava, ocenjevanje in dirka koz v Valburgi 8.50 Domače viže: Ansambel Zarja 9.00 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Snidenje ob šolskem zvoncu 9.31 Mozaik srečanj: Prebujanje pomladi in vseh vrst cvetlic (Produkcija: Tone Mlaker) 9.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 10.10 Točnostna vožnja moto oldtimerjev na Šmarjetno goro 2002 (Produkcija: Franci Bašelj) 11.10 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - inforamtivni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Otvoritev trgovskega centra Merkur na Primskovem v Kranju, premiera 21.00 Kmečki praznik v Naklem 2002 (posnetek Franci Bašelj) 21.35 12 let radia Kranj 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 Dežela, prebujaš se! - kontakt, razvedril, glasb, oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glabeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglast 18.16 EPP blok' 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročita 10.05 Otroški program 11.00 Obstanek, dok. serija 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Jabolko ne pade daleč od drevesa, francoski film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic, dok. serija 17.00 Naše gore 17.30 Hrvaška danes 18.00 Dediščina 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15'Risanka 20.05 Hrvaški škof iz Amazonije, dok. film 20.50 Lisice, hrvaška drama 23.0016. Meridian 23.25 Koncert zabavne glasbe 0.30 Nekoč lopov, kanadski film 2.00 Jabolko ne pade daleč od drevesa, francoski film 3.30 Stembergovi, ponovitev 4.15 Amerika - življenje narave AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.00 Princ z Bel Aira 8.25 Mladi Herkules 8.50 Življenje in jaz 8.40 Jesse 9.15 Jesse 9.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 10.00 Herkules 10.40 Otroški program 14.55 Simpsonijvi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Najljubši marsovec, ameriški film 21.45 Quigley v Avstraliji, ameriški film 23.40 Alarm za Kobro 0.25 Mortal Komat 1.10 Blagoslov v preobleki, ponovitev filma 2.35 Quigley v Avstraliji, ameriški film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Na Vrhu - Kukec Grega 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti Z Ar-turjem skozi igre življenja 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big ban-govih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 No; vice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec; prehrana ob putiki 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno NOGOMETNA STAVNICA -žrebanje nagrajencev 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.20 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črana kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša... ansambel Korenine 19.40 Oglasi 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 8.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Izobraževalna oddaja -kviz 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o.-10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.5= Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domža1 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 18.00 Z Marijem Galuničem 19.00 črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibam" 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napove0 5.30 Poročila 5.45 Napovednik progra' ma 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.3° Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bi"1' bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi ° vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Ciijj di priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8-4 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Nara' voslovne zanimivosti 10.00 Poročna 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12-1 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poroci'«' osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovit«' Svetnik dneva 16.00 Glasbena vose"* 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša P« sem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hud- nik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) ' poročila 19.40 Otroška pesem tedna zgodba za lahko noč 19.55 Napoved"' programa za jutri 20.00 Radio VatiKa 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 PnjajJ iji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22-Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljs*. oddaje Sakralna glasba 23.30 Noe glasbeni program TOREK, 2. JULIJA 2002 6.55 Teletekst TV Slovenije 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Mostovi 8.30 Peta hiša na levi, družinska nanizanka 8.55 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.05 Radovedni taček: Ogledalo 9.20 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 9.45 Sanjska dežela, raziskovalno-po-topisna serija 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Severna triglavska stena, dok. oddaja 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.40 Slovenska popevka 1998 15.00 Pogovor s predsednikom države, ponovitev 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Ena Irska, dve Irski, francoska dok. serija 17.50 Otroci Afrike, angleška dok. serija 18.05 Zlatko Zakladko 18.20 Knjiga mene briga 18.35 Skrivnosti 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Kraljestvo planinskega orla, dok. oddaja 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.50 Nekoč v sankt Pauliju, nemška drama, 1/2 0.25 Knjiga brez mene 0.45 Ena irska, dve Irski, ponovitev 1.35 Otroci Afrike, ponovitev 1.50 Skrivnost planiskega orla, ponovitev 2.40 Aktualno, ponovitev 3.35 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 3.55 Dr. Sommerfeld, nemška nadaljevanka 4.45 Nekoč v Sankt Pauliju, nmeška drama, 1/2, ponovitev 6.30 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.25 VVimbledon: Tenis Grand slam, posnetek 16.20 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nadaljevanka 17.40 Boston-canke, angleško-ameriški film 19.35 Videospotnice 20.00 Moje življenje v rožnatem, francosko-belgijski film.21.30 Večnost in dan, grški film 23.35 Praksa, ameriška nanizanka 0.20 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.50 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 17.45 Gola resnica, ameriška nanizanka 18.15 Roseanne, ameriška nanizanka 18.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Kung fu: Kopje, ameriški film 21.40 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.10 Ti in jaz, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.00 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.10 Newyorška policija, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, ve-nezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nadaljevanka 16.25 Majhne skrivnosti 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Posebni športnik, ameriški film 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani »'m 7.30 Wai Una joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor ohow report, ponovitev 9.45 Iz domače sknnje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke l '-50 TV prodaja 13.50 Družinska tv proda-|a 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz do-mace skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Dru-zinska TV prodaja 16.20 Alfi Nipič Show, ponovitev 17.20 Naj N - nogometni studio iq , Naš vrt 18-50 Pokemoni, risani film •9.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Jani-Jjri 21.00 TV razglednica 21.30 Gradimo **-00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana '°ga 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani 1R o ur inf°kanal, http://gtv.tele-tv.si '«•35 Gorenjska pred letom dni 18.50 nastavitveni spot GTV 18.55 GTV pripo-°ca I 19.00 Gorenjska TV poročila 1817 «•15 In line hokej, 2. oddaja 19.40 TA rtu dan Preds,av|ia in nagrajuje 19.55 Pr^P/,poroča " 2000 UtriP Kranja 20.10 dostavljamo vam KS Podblica 21:00 Oton ev maistrovega trga v Kranju 21.40 An- a ,i m9,?" (pon) 2300 Vr°ča kolesa - Li-,rtev še vedno d'žal za majico in mu poskušal izvleči denar iz žepa. Vlom za dva milijona Žiri - V noči na prejšnji četrtek je nekdo vlomil v športno trgovino Insport na Loški četi v Žireh. Iz skladišča, prodajalne in pisarne je odnesel za dva milijona tolarjev oblačil in obutve ter prenosni računalnik. H. J. ___ Priznanja ob dnevu policije Kranjska Gora - Za slovesno podelitev priznanj ob dnevu slovenske policije so si v kranjski policijski upravi v i redo, 26. junija, izbrali teater igralnice Hit Casino v Kranjski Gori. Zlati znak so prejeli Zdenko Guzzi, Vojko Mulei, Edvard Rovtar t :r zunanji sodelavci iz gorskih reševalnih služb Bohinj in Škofja Loka sreorni znak Marjan Anzeljc Milan Černoga, Tinko Hudobivnik in pro.tovoljno gasilsko društvo Škofja Loka, bronasti znak je prejelo petnajst gorenjskih policistov, pisne pohvale pa ONeronajst. H. J. Bolje cepiti pred potovanjem, kot zboleti Evropejci smo slabo odporni proti tropskim boleznim. Če jih ne zdravimo pravilno in pravočasno, lahko povzročijo tudi smrt. Zaradi malarije v svetu letno umre okoli 2 milijona ljudi. Golnik - Zadnja leta čedalje več Slovencev potuje v tropske dežele. Pred odhodom ni dovolj, da poskrbimo le za organizacijo potovanja, misliti moramo tudi na svoje zdravje in na zaščito pred tropskimi boleznimi. Tomaž Malovrh, doktor medicine in član Sekcije za tropsko in potovalno medicino, opozarja na nujnost cepljenja in popotnikom svetuje, naj ne pozabijo na popotno lekarno. V tropskih deželah nas ogrožajo različne bolezni. Med najpogostejše spadata malarija in potovalna driska. Katere bolezni na takih potovanjih še prežijo na nas in koliko popotnikov letno zboli? "V tropske dežele potuje vse več ljudi, na potovanjih pa letno zboli od 50 do 75 odstotkov popotnikov, kar je zelo veliko. Med tropski mi boleznimi jih najbolj ogrožajo: okužbe prebavil (potovalna driska), malarija, hepatitis A, na območju Indije pa je pogost tifus. Ko pridemo v te dežele, se moramo zavedati, da so tam drugačni mikrobi, ki jih nismo vajeni, zato lahko hitro zbolimo." Malarija je, če ni pravilno in pravočasno zdravljena, lahko tudi smrtonosna bolezen. Kje je najbolj razširjena? "Malarija je zelo razširjena bolezen, saj jo najdemo v Srednji in Južni Ameriki, v skoraj celotni Afriki, na Madagaskarju in Bližnjem vzhodu, v Indiji, jugovzhodni Aziji ter v Oceaniji in Indoneziji- Izpostavil bi Afriko, kjer je tudi večina smrtnih primerov, saj kar 80 odstotkov vseh, ki umrejo /a malarijo, umfe V Afriki." Kaj povzroča malarijo in, zakaj zbolimo? "Povzročajo plazmodij, parazit, ki ga prenaša komarjevka. S pikom vnese v naše telo omenjenega parazita, ki se najprej v jetrnih celicah, nato pa v krvi razmnožuje in uničuje naše rdeče krvničke. Znaki malarije so: mrzlica, visoka temperatura (od 39 do 41 stopinj Celzija) ter potenje, bolezen pa se običajno začne zgolj z znaki podobnimi gripi. Nekatere vrste malarije (npr. v Afriki) so zelo nevarne, saj lahko povzročijo cerebralno malarijo, zelo težko anemijo, odpoved ledvic ter še nekatere težke oblike zdravstvenih stanj." Ljudje se na malarijo lahko zelo različno odzovejo. Ali obstajajo tudi različna sredstva za njeno zdravljenje? "Pri malariji imamo dve vrsti ukrepov; to so ukrepi, na katere moramo misliti sami, npr. vedenje, da komar pika predvsem ponoči oziroma od mraka do zore, zato tedaj ni priporočljivo, da hodimo naokoli v kratkih hlačah in s kratkimi rokavi, z mrežo zaščitimo sobo oziroma naše ležišče, zaščitimo oblačila in mreže, upo-rabljajmo repelente, poleg tega ne smemo pozabiti na kemoprofilak-so in na cepljenje. To velja še posebej za Evropejce, kajti tamkajšnje lokalno prebivalstvo je do določene mere odporno na malarijo in jo lahko preboli kot malo hujši Hrustanec morskega psa za zdravje Kranj - Koristni učinek hrustanca morskega psa ni novo spoznanje, saj sta doktorja Ann Lee in Robert Langer z Massachussetts Institute of Technologv, ene najprestižnejših raziskovalnih ustanov, pred skoraj dvema desetletjema ugotovila, da vsebuje protein, ki zavira rast kapilar. Če tkivu preprečimo, da razvije svojo mrežo kapilar, prek katerih Se prehranjuje in odplavlja produkte presnove, začne odmirati. Protein je razredčen tudi z ostalimi hrustančnimi sestavinami, kot so kalcij, fosfor, in ogljikovimi hidrati. Doktor William Lane in Linda Comac sta koristni učinek hrustanca morskega psa opisala v knjigi Morski psi nimajo raka -kako vam lahko hrustanec morskega psa reši življenje. Dr. Lane meni, da je glavna vloga v zaviranju razvoja kapilar, kar vodi v odmrtje dela tkiva. V medicini uporabljajo prekinitev krvnega pretoka (embolizacijo) kot eno od oblik zdravljenja tumorskega tkiva. Po določilih Ameriškega urada za zdravila in hrano (FDA), je hrustanec morskega psa označen kot ćlodatek prehrani in je naravni proizvod. Ker deluje na kapilare, zavira njihov razvoj, ni priporočljiv otrokom, nosečnicam, srčnim bolnikom in osebam po operaciji. Služi kot prehrambeni dodatek pri zdravljenju tumorskih neoplazem, osteoartritisa, revma-toidnega artritisa in obolenjih sklepnega hrustanca. R. Š. Tomaž Malovrh, dr. med. prehlad. Kljub jemanju kemopro-filaktičnih zdravil lahko zbolimo za malarijo, vendar težke oblike zagotovo ne bomo dobili." Alije malarija dobro ozdravljiva bolezen? "Seveda, saj imamo vrsto preparatov, s katerimi jo večinoma uspešno pozdravimo, razen v primeru, koje bolezen že preveč napredovala in se je razvila npr. cerebralna malarija, pri kateri je smrtnost 20-odstotna. Malarijo je treba zdravniško zdraviti in popotnikom bi odsvetoval misel, da se bodo kar sami, brez ustrezne terapije, pozdravili. Zdravniško pomoč moramo poiskati čimprej in v naštetih krajih, kjer je bolezen pogosta, ima tudi najbolj zakotna bolnišnica kinin in še nekatere druge preparate. Pri njenem zdravljenju poleg kinina uporabljamo še tetraciklin, zdravljenje pa običajno traja od 7 do 14 dni. Na potovanju je pogosta tudi potovalna driska. Alijo povzroči le pomanjkljiva čistoča? "Vzroke gre iskati pri vodi in hrani. V tropskih krajih moramo zaradi visoke vlage in večjega potenja piti več vode. Zelo težko pa je dobiti neoporečno vodo. Kupovati moramo ustekleničeno vodo ali pa jo moramo prekuha-vati ter uporabljati filtre in jodove tablete. Ne jejmo surove hrane, ampak le kuhano ali pečeno ter sadje, ki ga olupimo. To je precej zahtevno pravilo, ki ga popotniki pogosto ne spoštujejo. Med ljudmi je zelo razširjeno prepričanje, da oglje dobro vsrka določene strupe iz črevesja, kar drži le delno, saj bi za učinkovito pomoč potrebovali velike količine oglja, zato to načeloma ne velja in tega popotnikom ne svetujemo." Poznate tudi zelo enostaven in učinkovit recept pri dehidraciji. Ga lahko poveste? "Vzemite liter neoporečne vode, vanjo dajte 5 jedilnih žlic sladkorja, 1 čajno žličko soli in sok ene grenivke ali dveh pomaranč. To je okusna in zelo učinkovita rehidra-cijska pijača." Popotnikom svetujete, naj s seboj vzamejo tudi popotno lekarno. Kaj naj bo v njej? "Pribor za oskrbo ran, razkužilo npr. alkoholni zloženci. krema za sončenje s faktorjem 15 in več, krema za blažitev kožnih alergijskih reakcij, termometer, analgetik, antipiretik, antibiotiki, preparat proti driski in okužbi sečil, nepogrešljivi so antimalariki, spaz-molitik (pomaga pri trebušnih krčih, driski, menstrualnih težavah) in antihistaminik." Ne smemo pozabiti na cepljenja. Kje se lahko cepimo, kdaj in kolikokrat? "Pred potovanjem v tropske države so nekatera cepljenja obvezna npr. cepljenje proti rumeni mrzlici, saj je to zelo nevarna bolezen, cepivo je zelo uspešno in brez cepljenja nas v države, kjer je to obvezno, ne bodo spustili. Poleg tega bi priporočil še cepljenje proti hepatitisu A. Cepimo se lahko na ljubljanskem Inštitutu za varovanje zdravja RS, na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo se lahko cepimo proti hepatitisu A in tifusu, proti rumeni mrzlici pa le Tabletka alendronata proti osteoporozi Ljubljana - Osteoporoza ogroža vsako tretjo žensko po 50. letu starosti, obolevajo tudi moški, le nekoliko pozneje. Gre za obolenje kosti, ki so bolj krhke in se rade lomijo, zaradi čedalje večjega števila obolelih pa bolezen imenujejo tiha epidemija. Letos se je tudi v slovenskih lekarnah pojavilo zdravilo alendro-nat v novi obliki, s katerim naj bi učinkovito zdravili osteoporozo. Ameriško farmacevtsko podjetje MSD je učinkovitost zdravila preverilo na več kot 19.000 bolnikih in pri tem ugotovilo, da se je pri bolnikih, ki so novo zdravilo jemali eno leto, tveganje za zlome vretenc zmanjšalo skoraj za 60 odstotkov, tveganje za zlom kolka pa za 63 odstotkov. Specialisti en-dokrinologi priporočajo tako zdravljenje osteoporoze še pred zlomom, je pa dolgotrajno in zahteva od bolnikov precej samodiscipline. Po zaužitju zdravila alen-dronat vsaj pol ure ni priporočljivo jesti, saj se zdravilo težko absorbira skozi želodčno sluznico in bi poln želodec zmanjšal učinek zdravila. Prednost zdravila alen-dronat v novi obliki je, da se jemlje le enkrat tedensko, kar bolnikom olajša zdravljenje. Ena tableta vsebuje enako količino zdravilnih učinkovin kot doslej sedem tablet in ima dolgotrajnejši učinek. R. Š. v Ljubljani. Priporočljivo je, da mesec dni pred potovanjem obiščemo zdravnika, sicer pa zadošča tudi, če se cepimo 14 dni pred potovanjem. Pred potovanjem zadošča le ena doza cepiva pri hepatitisu A, drugič se cepimo 6 do 12 mesecev po prvem cepljenju, cepljenje drži 12 let, pri rumeni mrzlici pa se cepimo le enkrat in cepivo drži deset let. Cepljenja ne priporočamo osebam, ki so alergične na jajčne proteine, otrokom do 2. leta starosti in nosečnicam." Kako je v Sloveniji razvita tropska medicina in kakšno vlogo ima Sekcija za tropsko in potovalno medicino? "Omenjena sekcija združuje zdravnike, ki so že bili v tropih (večinoma v Afriki, Novi Gvineji) in tam sodelovali v humanitarnih akcijah ter nabirali znanje tropske medicine, zdaj pa ga prenašajo na mlajše kolege. V sekciji smo pripravili tudi tečaje potovalne medicine. V Sloveniji je to področje dobro urejeno; na ljubljanski Infekcijski kliniki delajo izkušeni poznavalci teh bolezni, za to področje skrbijo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja RS in na okrajnih zavodih za zdravstveno varstvo. Vsak popotnik se lahko pred potovanjem posvetuje z izbranim zdravnikom ali s strokovnjaki omenjenih zavodov." Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Enostavnejše zdravljenje hemoroidov Ljubljana - Hemoroidi so zelo pogosta zdravstvena težava in povzročajo nevšečnosti in bolečine. V analnem kanalu lahko zaradi pogostega napenjanja pride do oviranega pretoka krvi po žilju, ki postane preobremenjeno, vene se razširijo in lahko se pojavijo izrastki, ki se vnamejo in zakrvavijo ter povzročajo hude bolečine. Preiskave so neprijetne, zato se ljudje zanje neradi odločijo. Doslej so hemoroide zdravili opera- tivno, bolnik je dobil anestezijo, pri novi metodi pa uporabljajo ultrazvok, opravijo jo lahko ambulantno in poseg traja le dobre pol ure. Pacient ne potrebuje anestezije, zdravnik pa s pomočjo ultrazvočne sonde podveze žilje na koncu črevesja. Prekine dovod krvi na mešičke, iz katerih se lahko razvijejo hemoroidi. Postopek je kratkotrajen in ni boleč, zato bolnik ne potrebuje niti protibole-činskih sredstev. R. Š. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Pšeničnik in OF Pšeničnik je bil izrazit antikomunist. Toda to ni bil tisti slepi, zaripli antikomunizem, ki temelji bolj na u raste h kot na znanju in prepričanju. Naš filozof je 11 odličen poznavalec teoretičnega fundamenta komunistične prakse - dialektičnega in historičnega ^terializma, hkrati pa je iz vatikanskih virov gotovo dobival informacije o dejanskem položaju in raz-\$u razmer v Sovjetski zvezi, kije bila v tistem času £ edina dežela s komunisti na oblasti. Ko so začeli ''"venski komunisti pod firmo Osvobodilne fronte Jovenskega naroda (bolj znane pod kratico OF) vani katoličane in duhovnike, naj se jim pridružijo, *je Ušeničnik odločil, da "svoje" ljudi opozori na ^varnost, ki jim preti. V letih 1941-43 je v Reviji katoliške akcije (RKA) in dnevniku Slovenec objavil e'o vrsto protikomunističnih člankov. Prvi ima na- slov Osvobodilna fronta in je izšel v RKA Že konec leta 1941 - ko je v njegovi rojstni župniji izbruhnila prava ljudska vstaja. V njem opozarja katoličane, naj ne nasedajo propagandi OF, češ da se v njej skriva "troje velikih prevar". "Nekateri bi radi tudi duhovnike zvabili v OF, zato jih skušajo sprijazniti z boljševik! in njih metodami. Delajo to z znanstvenim videzom in zapeljivimi besedami. Naš odgovor more biti le ta: Za nas ni nobenega dvoma, da je ljubezen do naroda dolžnost in da je izraz te dolžnosti delo za narod. Toda v argumentaciji teh mož tiči troje velikih prevar. Prva je, da prezirajo tista načela katoliške morale: non sunt facienda mala, ut eveniant bona. Z zločini se ne služi resnično narodu! Druga je tisti zmotni ali - ali, ali kapitalizem ali komunizem; če nočemo dosedanjega pogubnega kapitalizma, da se moramo odločiti za komunizem, kakor da nič ne vedo o papeških socialnih okrožnicah, ki nočejo ne kapitalizma ne komunizma, temveč rešilno krščansko socialno reformo. Tretja prevara je, da rišejo boljševizem kot slovansko socialno uredbo; dejstvo pa je, da je na boljševizmu ruska le ak-cidentalna organizacijska oblika 'sovjetov' pa tista 'verska sila', ki se z njo ruska duša oklene vsake ve- IveŠubic, Poljanska vstaja, 1982 like zmote, obetajoče, četudi goljufivo rešitev. Po duhu in namerah je pa boljševizem skrajni marksistični komunizem. Lenin, oče boljševizma, je bil fanatičen marksist, komunist in materialist obenem, kakor Marx, in zelo se vara, kdor hoče ločiti v boljševizmu komunizem od ateizma: po Marxu in Leninu je komunizem bistveno brezbožen, ker jima je religija le 'opij za ljudstvo'. (Lenin je namesto besede 'opij' rabil še gršo besedo 'siruška', za kar pravi gorenjski žganjar 'geruš')." Ko je kratko in jedrnato orisal "troje prevar", svari še pred božjo kaznijo, ki bo doletela tiste, ki bi jim kljub vsemu nasedli. "Nekateri upajo, da se bo komunizem prilagodil novim časovnim razmeram. To upanje je neosnovano. Da bi tako mogočno internacionalno gibanje z namišljenim svetovnim poslanstvom bistveno spremenilo svojo naravo, to je povsem neverjetno. Taktiko pač, kakor jo res spreminja, a ne narave, kakor je v 24 letih dosedanjega gospostva res ni! Zlasti bo pa komunizem po posameznih pokrajinah svojo zmago risal kakor doslej z nasiljem in pokoljem. Zato si nakopava veliko odgovornost pred Bogom in narodom, kdor s takimi prevarami bega ljudstvo." Ljudstvo takšnih revij, kakršna je bila RKA, seveda ni bralo. Brali pa so jo duhovniki in vsi protikomuni-stično najbolj zagreti katoličani, člani KA ali njeni simpatizerji. Z drugimi besedami: tisti, ki so pozneje postali organizatorji in prvaki belogardizma in domobranstva. Aleš Ušeničnik je zato, kakorkoli že to reč obrnemo, eden od idejnih utemeljiteljev slovenske kolaboracije. K orožju res nikjer ne poziva, zato pa je njegova misel ostra kot meč. Tega, da bi bil v odnosu do komunizma in njegovih obetov naiven, mu res ni mogoče očitati. Bil je mislec stare šole in kot tak zvest sebi in svojim. Porok je vse manj, neveste in ženini pa vse starejši V Sloveniji se je število zakonskih zvez v zadnjih dveh desetletjih skoraj prepolovilo. Ob koncu sedemdesetih let je bilo na tisoč prebivalcev sklenjenih šest zvez, predlani pa le še 3,6. Povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze se je v tem času povečala za štiri leta, neveste pa še malo več. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo največ zvez sklenjenih v obdobju od 1972. do 1978. leta, ko so se poročali pari, rojeni v številčno močnih generacijah povojnih let, in je zakonsko zvezo sklenilo nad petnajst tisoč parov na leto. Predlani je bila sklenjena samo 7.201 zakonska zveza, od tega je bilo 85 odstotkov prvih sklenitev zveze. Razlog za upad zakonskih zvez je tudi naraščanje zunajzakonskih skupnosti. Čeprav je bil zakon, ki je pri nas pravno izenačil zakonsko in zunajzakonsko skupnost, sprejet že 1976. leta, tega pojava v Sloveniji uradno še ne registrirajo. Letnih podatkov o zunajzakonskih skupnostih ni na voljo, ampak obstoj takšnih skupnosti ugotavljajo le s popisi prebivalstva. Medtem ko je bilo ob popisu prebivalstva 1981. leta na zunajzakonskih skupnostih zasnovanih le dva odstotka družin, jih je bilo deset let kasneje 3,1 odstotka, ob izvedbi poskusnega popisa prebivalstva marca 1998. leta pa že 9,1 odstotka. Posledice se odražajo tudi v naraščanju števila otrok, rojenih zunaj zakonske skupnosti. V letu 1976 je bilo tako rojenih 10,5 odstotka živorojenih otrok, predlani je ta delež presegel že 37 odstotkov. Zanimivo je tudi, da se povprečna starost ženinov in nevest ob sklenitvi zakonske zveze v zadnjih desetletjih zvišuje. Medtem ko je bila leta 1977 nevesta ob sklenitvi prve zakonske zveze povprečno stara 22,6 leta in ženin 25,8 leta, je bila predlani nevesta v povprečju stara 26,7 leta, ženin pa 29,6 leta. Če bi upoštevali vse zakonske zveze, torej tudi druge, tretje itd., je povprečna starost še nekoliko višja. Leta 1977 je bila tako nevesta ob sklenitvi zakonske zveze v povprečju stara 24,2 in ženin 27,5 leta, triindvajset let kasneje pa nevesta 28,4 in ženin 31,4 leta. V zadnjih dvajsetih letih je torej povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze porasla za štiri leta, neveste pa za 4,3 leta. Slovenija v tem ni nič posebnega, lahko bi celo ocenili, da sledi "evropskim trendom". V državah Evropske unije se namreč moški prvič poročijo, ko so stari okoli 28 let, ženske pa okoli 26,5 leta. Najbolj se samskega stanu oklepajo na Danskem, saj je moški, preden prvič "skoči" v zakonski jarem, star povprečno trideset let in pol, ženska pa 28 let. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo predlani na Gorenjskem oz. na območju upravnih enot Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice 738 sklenitev zakonskih zvez oz. 3,8 zveze na tisoč prebivalcev. Jezersko je bila edina občina v Sloveniji, kjer ni bilo niti ene zakonske zveze. Med občinami z najmanj zakonskimi zvezami na tisoč prebivalcev so bile še Tržič (3,0), Železniki (3,1), Kranjska Gora (3,1), Marjeta Staroverski, vodja referata za osebna stanja v kranjski upravni enoti. Bled, (3,2) in Bohinj (3,3), največ zvez na tisoč prebivalcev pa je bilo v občinah Naklo (4,9), Šenčur (4,3), Jesenice (4,3), Škofja Loka (4,2), Cerklje (4,2) in Žiri (3,9). Država podvojila takso Čeprav je za vernike cerkvena poroka enako pomembna kot civilna ali še celo bolj, je za priznanje zakona obvezna civilna poroka, kar pomeni, daje sklenitev zakonske zveze torej tudi uradno oz. upravno dejanje. Bodoča zakonca si ne glede na to, od kod sta doma, lahko sama izbereta, kje se bosta poročila in kdaj. Če se bosta, denimo, poročila na območju kranjske upravne enote, se morata oba v času od dveh tednov do treh mesecev pred poroko oglasiti v referatu za osebna stanja oz. na matičnem uradu, je povedala vodja referata Marjeta Staroverski in potem nanizala še nekatere podrobnosti. Bodoča zakonca morata imeti s sabo veljavni osebni dokument s sliko, to je osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje, vedeti pa morata tudi podatke o dveh pričah. Ob prijavi plačata upravno takso in prispevek za poročni obred, ki je za posamične lokacije različen in odvisen tudi od stroškov. Za sklenitev zakonske zveze v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju je v času sobotnih uradnih ur treba odšteti 9.700 tolarjev, za poroko v Gradu Hrib v Preddvoru pa 12.900 tolarjev. V tem znesku je vračunana tudi upravna taksa, ki se je ob koncu maja povišala s 3.200 na 6.400 tolarjev. Podražitev je za državo, ki si prizadeva ukrotiti inflacijo, kar sramotna, v primerjavi s celotnimi stroški poročnega "ceremoniala" pa prej kaplja v morje kot resen strošek. O izjemah odloča načelnik Kaj pa, če se par želi poročiti zunaj uradnih ur?! Če, denimo, hoče v Kranju skleniti zakonsko zvezo med tednom ali v Preddvoru v soboto proti večeru, mora za to doplačati še 43 tisoč tolarjev. Na območju kranjske upravne enote se je možno poročiti tudi na Brdu, vendar je porok tam zelo malo, ker imajo prednost protokolarne zadeve in ker je poroka tam tudi prčcej dražja kot v Kranju ali v Preddvoru. Letos na Brdu še ni bilo nobene poroke, lani jih je bilo šest, predlani tri, še leto prej pa pet. In kakšen je postopek v primeru, če bodoča zakonca prideta na upravno enoto z željo, da bi se rada poročila na vrhu Storži-ča ali v planinski koči na Češki koči? "Če bi vztrajala pri svojem predlogu, bi naslovila prošnjo na načelnika upravne enote, ki bi odločil o tem, ali bi bila poroka tam možna ali ne," pojasnjuje Marjeta Staroverski in dodaja, da doslej takšnih izjemnih primerov ni bilo, če izvzamejo kmečko ohcet v Dupljah, kjer se je par poročil v tamkajšnji graščini. Pogoj za poroko: samski Na matičnem uradu tudi preverijo, ali par izpolnjuje pogoje za sklenitev zakonske zveze. Prvi pogoj je, da sta nevesta in ženin samska, kar pomeni, da doslej noben od njiju še ni bil poročen, lahko pa je že bil poročen, a je s pravnomočnim sklepom sodišča razvezan oz. je po smrti zakonskega partnerja ostal sam (vdovec ali vdova). In kakšni so še ostali pogoji? Bodoča zakonca ne smeta biti v sorodstvu, morata biti različnega spola (poroke med isto-spolnimi partnerji niso mogoče) ter opravilno in poslovno sposobna. Medtem ko matičar sprejme prijavo za sklenitev zakonske zveze, vpiše sklenitev zveze v poročno knjigo in izda poročni list, je pooblaščenec (in ne matičar) tisti, ki na "dan D" vodi civilno poroko, med katero ženin in nevesta z usodnim "da" postaneta mož in žena. V kranjski upravni enoti se že dolgo ni primerilo, da bi kdo rekel "ne" (nazadnje menda pred tridesetimi leti), zgodilo pa se je že, da se je par prijavil, potem pa odjavil ali ga celo ni bilo na poroko. "Običajno ni razlog ta, da bi se razšel, ampak bolezen, smrt ali drugi izredni dogodki. Zgodi se tudi, da se par premisli in odloči za poroko kje druge ali pa ga preseneti rojstvo otroka in je poroko treba preložiti na kasnejši čas," pravi Marjeta Staroverski in poudarja, da se število porok na območju kranjske upravne enote zadnja tri leta zmanjšuje. Še pred tremi leti jih je bilo 370, predlani 300, lani le še 250, od teh pa le 40 v Kranju. Kranjska lokacija postaja za sklepanje zakonskih zvez vse manj zanimiva, pri tem pa odbijata tudi precej zgodnja ura in promet. Upravna enota lahko izda dovolilnico za vožnjo skozi mesto le za dve vozili, vsi ostali morajo priti peš. Cveto Zaplotnik. foto: Gorazd Kavčič Kranjčana Tanja in Igor Mlinar sta doživela svojo sanjsko poroko Če bi lahko, bi ponovila Tanja in Igor sta se poročila na sončni sobotni dan 24. julija pred tremi leti. Odtlej je minilo ravno prav časa, da so spomini na "najlepši dan v življenju", kot pravi Tanja, še sveži, po drugi plati pa tudi ravno prav, da vesta, da je bila njuna odločitev za skupno življenje pravilna. Ko sta si rekla da, je bilo njej 21, njemu 25 let. Ne premlada, ne prestara. Poznala sta se že tri leta, res pa je, daje poroko malce pospešil tudi napovedani prihod malega Žana Luka. "Dandanes se veliko parov odloča za skupno življenje brez poroke. Midva sva jo hotela, ker meniva, da je tako prav. Dovolj dolgo sva se poznala, imela sva se rada, vedela sva, da nama bo šlo skupaj in da ne potrebujeva "preizkusne dobe". Pa še vzgojena sva bila v duhu, naj družina raste iz zakonske zveze." Priznavata, da je bilo pred "usodnim da" pri obeh kar nekaj živčnosti. Priprave na veliki dogodek pač vzamejo čas. Igor jo je z nakupom obleke, ki urejenemu moškemu pride prav ob kateri koli svečanosti, še dobro odnesel. Za Tanjo je bila izbira precej težja. "Hotela sem biti nevesta v belem. Da bi obleko kupovala, potem pa bi mi neuporabna visela v omari, se mi ni zdelo smiselno. Odločila sem se za sposo-jo. Iskala sem preprost, udoben in hkrati eleganten kroj. Pregledala sem vse sposojevalnice po Kranju in vsaj ducat v Ljubljani, kjer sem jo končno le našla." Prstana sta izbrala skupaj. Pravzaprav soju v zlatarni oblikovali po njunih zamislih. Priči sta dobila vsak v svojem bratu, za voznika pa se je ponudil sosed Janko. Seveda sta bili tudi dekliščina in fantovščina. Obe v sproščenem slogu piknikov, a vsaka drugje. "Igor je bil po fantovščini precej 'ubog'," se še danes smeje Tanja. Ko sta se prijavljala na kranjskem matičnem uradu, sta povedala dan, ko bi se želela poročiti, uro pa so jima določili. Bila naj bi prvi par, na vrsti že ob osmih zjutraj. Dogovorila sta se tudi z breš-kim župnikom Francem Ivancem, ki ju je trikrat povabil v svojo predporočno svetovalnico. Zadnjo noč sta spala kot na trnih; v pričakovanju lepega, hkrati pa tudi v skrbeh, da ne bi šlo kaj narobe. Tanja je bila na nogah že ob štirih, saj je želela biti lepa nevesta. Najprej se je prepustila veščim rokam frizerke, nato še kozmetičarke. Ob osmih sta v spremstvu prič, staršev, drugih sorodnikov in prijateljev stopila v poročno dvorano na kranjskem magistratu. Poročil ju je Miro Koželj. "Slišala sva veliko lepega, spomniva pa se bolj malo. Veva samo, da je bilo lepo in da smo vsi razneženi jokali." Po civilni poroki v Kranju je bila v župnijski cerkvi na Bregu ob Savi še cerkvena poroka. Od tam sta se nevesta in ženin podala v nov skupni dom, v hišo Igorje-vih staršev. Skrbi, kje bosta živela po poroki, na srečo nista imela. Pri Tanjinih v stanovanju na Planini ni bilo prostora, pogojev, da bi šla na svoje, pa tudi nista imela. Igorje-va starša sta se že prej umaknila v pritličje hiše in obsežno nadstropje prepustila sinovoma. Tu sta si Tanja in Igor uredila prijetno stanovanje, ki ga bosta v kratkem razširila še na podstrešje. Na cesti pred hišo so mladoporočenca s šrango presenetili sosedje. Pravzaprav ni bilo čisto pravo presenečenje, saj imajo sosedje lepo navado, da se naprej pozanimajo, ali so zaželeni ali ne. Igorjeva starša Milena in Jože sta se nekam skrivnostno nasmihala, tako da sta tudi mlada slutila, kaj ju čaka. "Šrango sem doživela prvič. Pri nas, v bloku, je ni bilo nikoli. Tomo je napisal dolgo napotnico za dober zakon, sosedje so celo zapeli, preizkusili pa so naju tudi v znanju." Igor, ki dela v skladišču na brniškem letališču, je imel precej težav z ugibanjem, kaj se skriva v dolgi vrsti potovalnih kovčkov, Tanji pa je tehtanje različnih živil kar dobro šlo od rok. Ko so se pogodili za odškodnino, so ju spustili naprej. Za denar, ki so ga dobili na šrangi, so jima sosedi potem kupili otroško posteljico in kahlico, preostanek pa pojedli in popili na skupnem pikniku. Na poročno kosilo v hotel Ribno sta Tanjo in Igorja spremljala le njuna brata - priči in voznik Janko. Od tam sta se podala na Bled, se s kočijo popeljala okrog jezera in s pletno na otok, kjer sta z zvonom želja prosila za srečen zakon. "Pletnar je bil poseben človek, vso pot nas je zabaval z zgodbami, kako je vozil Tita na otok in podobnimi." Najlepše fotografije za poročni album so nastale v čudovitem am-bientu vile Bistrica. "Album pa tudi druge fotografije pogosto vzameva iz omare in se ob njih spominjava poroke. Zame je bil to najlepši dan v življenju," pravi Tanja, Igor pa se strinja, da bi ga z veseljem ponovila, če bi lahko. Ohcet je bila v gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču, kjer ju je pričakalo kakšnih petdeset svatov. Rajali so do sedmih zjutraj, vsi prešerne volje, nihče siten, utrujen. "Nedeljo sva v glavnem prespala, v ponedeljek pa odrinila na "medeni teden". Nekaj dni sva preživela na otoku Pagu. Poročna darila? Seveda sva jih dobila, nekaj že pred poroko, nekateri so jih prinesli s seboj« prihajala pa so še ves teden p° poroki. Ker sva začenjala sam«' stojno gospodinjstvo, sva potrebovala marsikaj. V Merkurju sva odprla knjigo žetfa mladoporočencev, kar se je pokaza'0 za pametno." V novi dom je Tanja prišla brez strahu. Tašča in tast sta dobra Človeka, ki se ne vtikata v mlade, pripravljena pa sta pomagati, če V treba. Milena celo pazi na malega Žana Luka, ko sta Tanja in Igor v službi. Helena Jelovčan Poroke na Bledu, v Radovljici in v Begunjah Beneške golobe bi nasitili, toliko je riža Alenka Bole - Vrabec je pooblaščenka za poroke že petindvajset let in poroča v Šivčevi hiši, na Blejskem gradu, na gradu Kamen, v blejski poročni dvorani. Najlepša poroka je bila poroka Jureta Koširja na Blejskem gradu, zelo zanimiva in enkratna pa je bila tudi srednjeveška poroka Iztoka Čopa na gradu Kamen. Radovljica - Znana igralka in prevajalka Alenka Bole - Vrabec K Radovljice je že petindvajset let Pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez. Začela je tedaj, ko so oile poroke še na radovljiški občini, zdaj pa so večinoma v Šivčevi hiši ali na Bledu. Alenka je tista Pooblaščenka za poroke - kot se danes imenujejo tisti, ki uradno poročajo - ki jo zaročenci, ki se želijo poročiti v Radovljici ali na Bledu, sami iščejo. "Naj nas poroči Alenka Bole," Pravijo. Alenka Bole je zato poročila tudi slavne športnike - v zadnjem času Jureta Koširja na Blejskem gradu in Jztoka Čopa na gradu Kamen. Srednjeveške poroke na gradu Kamen Kakšna je bila v očeh pooblaščenca za poroke viteška poroka na gradu Kamen? "Po mojem mnenju je bila zelo privlačna, lepa in resnično nekaj posebnega. Zato, ker je bila tako enkratna, bomo v jeseni na matičnem uradu skupaj z LTO ponudili tako poroko na gradu Kamen v Begunjah tudi vsem drugim parom, ki bi se želeli poročiti na drugačen, srednjeveški način. Na gradu Kamen vlada posebno vzdušje, ambient je prekrasen in zelo primeren za poroke. Dva pooblaščenca za poroke v Radovljici sva tudi igralca, zato sva na gradu Kamen dva tudi poročala, bilo je spremstvo lokostrelcev, vitezov, s cvetličnim otrokom in Alenka Bole - Vrabec najmanj deset ljudi v kostumih in vsak je opravljal svoje delo pri poroki. Prebrala in izbrskala sem vse, kar je bilo mogoče izbrskati iz starih zapiskov srednjeveških porok in poskušala na kar najbolj identičen način posnemati stare srednjeveške poroke." Kakšne so bile srednjeveške poroke? "Ooooo, to so bile pa zelo zelo razkošne poroke. Ne le kraljevske, ampak tudi poroke nižjega plemstva." Največ porok je v Šivčevi hiši v Radovljici. Kakšno je tam poročno vzdušje? "V Šivčevi hiši je tudi zelo lepo. Včasih pomislim, da bi lahko na- sitili vse beneške golobe - toliko riža se za srečo posuje po mladoporočencih in tako se je uveljavila ta navada poročnega obreda. Ponavadi civilni poroki v Šivčevi hiši sledi cerkvena v neposredni bližini." Kakšen je poročni ceremonial? "Sestavljen je iz uradnega nagovora zaročencema, obveznega dela, nato pa vsaj sama dodam še nekaj svojih lepih misli. V vseh teh letih, odkar poročam, sem jih tudi spreminjala, da se vendarle tako ne ponavljam. Poskušam jim povedati nekaj lepih "besed, saj je to zanje najlepši dan v življenju. In če je zanje najlepši dan, potem moram tudi sama to upoštevati in z velikim spoštovanjem opraviti obred. Ustvariti je treba pravo "štimungo" tudi z glasbo in z upoštevanjem vseh želja, ki jih imajo svatje ali zaročenca." Vam najbrž ni težko, saj ste igralka. "Res je. Tedaj moraš izključiti vse in se povsem posvetiti zaročencema in svatom, ki stojijo pred tabo. Morajo čutiti, da si z vsem srcem pri stvari." Najlepša je bila Koširjeva poroka Alije porok več ali manj? "Manj. Število porok upada, v Nemčiji s statistiko to že ugotavljajo, za Slovenijo pa nimam podatkov. Vendar lahko rečem, da jih je manj kot včasih. V začetku, ko sem začela poročati, so bile poroke večinoma take, da sta pri- šla zaročenca, priči in voznik, zdaj pa ugotavljam, da se velike poroke vračajo. Velike v tem smislu, da se z užitkom in z veseljem zberejo družina in sorodniki." Na Bledu agencije ponujajo tujcem poročne pakete za poroko na Bledu. Kakšen je odziv? "To bi morali vprašati na matičnem uradu, vendar mislim, da je odziv kar dober in da je bilo lani deset porok. Ko sta se poročila Američan in domačinka iz Mojstrane, nista mogla prehvaliti okolice in je vsaj Američan nenehno vzdihoval, da tako sanjskega prizora pa niti v sanjah ni pričakoval... Bled je za poroke res enkraten: tisti pogled na jezero, na otoček, tega enostavno ni drugod. Lepo okolje pač naredi svoje, še posebej pri poroki - tega pač ni mogoče zanikati. Bled ima tudi lepo poročno dvorano in zdaj vodnjak pred njo, tako, da ni kaj pripomniti." Katera poroka je bila v zadnjem času vam najlepša? "Poroka Jureta Koširja na Blejskem gradu. Čeprav je prišlo do tistih zapletov z mediji, to ne spremeni dejstva, daje bila to ena najlepših porok na Bledu." Ce bi bili vi, Alenka Bole še enkrat mladi, kje bi se poročili? "Uf - to je pa težko vprašanje. Najprej: imela bi noro dobro dek-liš'no, nato pa... Bolj intimno, bolj skromno poroko. Kje? Recimo, da nekje drugod. Na Mljetu, denfmo, kjer mi je neskončno všeč." Darinka Sedej Srednjeveška poroka Iztoka Čopa in njegove izvoljenke na gradu Kamen je bila enkratna... Poroke na Jesenicah in v Zgornjesavski dolini Ženin odmaknil vse pohištvo in sedel na tla Italijanski ženin je v Kosovi graščini na Jesenicah od silnih čustev, da je poročen, nenadoma odmaknil vse pohištvo, sedel na tla in se želel tako fotografirati. Poroke v lepi Zgornjesavski dolini: pri klinu v Vratih, pri Peričniku, na Triglavu pa kljub željam mladoporočencev poroke še ni bilo - najbrž je precejšen strošek prevoz... taVa planinska poroka pravih planincev pri klinu v Vratih Jesenice, Kranjska Gora - Načelnik jeseniške upravne enote mag. Vitomir Pretnar je že sedem let pooblaščenec za poroke, obenem pa kot načelnik daje soglasja oziroma pooblastila županom sosednjih občin, da lahko poročijo pare tudi, denimo, na Triglavu, pri Peričniku ali v Vratih. Zakonodaja je sicer še stara, vendar pri pooblastilih, kje se lahko kdo poroči, veliko bolj kot nekoč upoštevajo želje mladoporočencev. Res je, da zakonodaja še vedno zahteva, da se mora poroka opraviti v za to določenih prostorih, vendar pa so bili poročni obredi, predvsem v Zgornjesavski dolini, tudi izven takih prostorov, na prostem. "Vedno se prilagodimo željam mladoporočencev," pravi mag. Vitomir Pretnar. "Na Jesenicah se večinoma poročajo v Kosovi graščini, kjer je zares lep graščinski ambient, v poročni dvorani pa visi slovita Gasparijeva slika iz leta 1936, ki predstavlja kmečko poroko. V Kranjski Gori je bilo že kar nekaj porok v Liznjekovi domačiji, v spodnjih prostorih ali v kmečki izbi. Moram reči, da je poroka v krnečki izbi zelo lepa. Kranjskogorski župan Jože Kotnik je poročil par tudi v Vratih, pri klinu, pojavile so se želje po poroki na Triglavu ali pri Peričniku, vendar doslej, kakor je meni znano, do porok na Triglavu še ni prišlo. Mladoporočenca, ki sta se želela poročiti pri Peričniku, se pa potem nista več oglasila, čeprav sem pristal, da se tam poročita. Vitomir Pretnar Ženin prestavil vse pohištvo Na Jesenicah imamo najcenejšo poroko - plačati je treba najmanj takse. Vsi mladoporočenci, ki se poročijo v Kosovi graščini, dobijo naše darilo: kuharsko knjigo, šampanjec in sokove za otroke. Po mojih izkušnjah pa je vedno manj porok - letos jih je bilo okoli 20. Ne vem zakaj, mislim pa, da vedno več mladih živi v izvenzakonski skupnosti in nekako nimajo interesa, da bi se poročili. Ta trend ni prisoten le pri nas, ampak povsod po Evropi. Pravih gorenjskih porok, s šrango, domačimi fanti in drugimi ohcetnimi običaji, ni več. Včasih je še kakšna poroka, kjer obred spremlja citrarka Danica Butinar, to pa je večinoma tudi vse. Kot pooblaščenec na poroko nisem nikoli zamudil - res pa je, da sem prišel včasih točno. Včasih so poroke, ki so zelo razkošne z. 200 svati in tudi z. L1MO avtomobilom - ameriško limuzino, ki menda stane 12 tisoč tolarjev na uro. Taka razkošna poroka po mojem mnenju stane tudi milijon tolarjev ali več, vendar mladoporočenci pričakujejo, da bodo v tej vrednosti dobili darila. Poroke muslimanov so drugačne: noše so druge, ne pijejo alkohola... Kakor vem, se ponavadi odpeljejo na kosilo na Bled, mladoporočenci manjših porok pa se zgolj s pričami odpeljejo na kosilo ali večerjo v bližnji manjši lokal. Kakšnih posebnih nerodnosti pri poročnem obredu ni, je pa veliko čustev. Nekoč so pozabili prstane, a je bil k sreči ženin doma zelo blizu; enkrat smo imeli poroko z italijanskim ženinom, ki je bil zelo emocionalen in temperamenten. Kar naenkrat je odmaknil vse pohištvo v poročni sobi, sedel na tla in se tako želel z nevesto fotografirati. Noja - kakšnemu od' silnih čustev res "zmanjka filma" kot pravimo. Po mojih izkušnjah so ženini kar precej nervozni, kakšen tudi zajoče..." Poroka pri klinu v Vratih Kranjskogorski župan Jože Kotnik je lani poročil par - novi- narko in snemalca POP TV - pri klinu v Vratih. Mladoporočenca, zaljubljena v gore, sta se želela poročiti pod severno triglavsko steno. Bila je to ena najbolj dostojanstvenih, ena najlepših porok v naravnem okolju, kar jih pomnijo matičarke. Mladoporočenca in svate sta čakala v narodni noši oblečena mladi harmonikar in mlada gorenjska dečva, ki je mladoporočencema tiho prepevala priložnostne gorenjske napeve. Svatje so prihajali v lepih, a preprostih oblekah in tudi zala nevesta si je nadela le prikupno obleko, v roki pa držala šopek travniških cvetic. V skladu s planinsko poroko je bil oblečen župan, v planinskih hlačah in bluzi je bila tudi matičarka. Vse je bilo tako tiho, tako mirno, tako lepo... Nihče ni govoril preveč naglas, slišalo se je le ptičje petje in žvrgolenje. Se mimoidočim planincem je komaj zastal korak. Češki planinec je bolj zaslutil, zakaj gre. "Poroka?" je vprašal. "Poroka, kako lepo!" je sam sebi zamrmral v brado. V bližnjem Aljaževem domu so bili veseli poroke in so v Aljaževi sobi pripravili poseben, skromen, a lep planinski aranžma za poročno kosilo. Kosilo je bilo seveda v skladu z željami mladoporočencev: skromno, domače... Prava planinska poroka pravih planincev. In če bi bilo takih še več, v nobenem primeru ne bi motile... Darinka Sedej Andrej Štremfelj preči slovenske Alpe v navezi s Si.mobilom Začetek plezanja z ženo Marijo Znani kranjski alpinist že uresničuje načrt za povezane plezalne vzpone na 30 slovenskih vrhov ob tridesetletnici aktivnega ukvarjanja z alpinizmom. Kranj - Da si je za prvo soplezalko na svoji poti izbral ženo Marijo, ni naključje. Prav z njo več ali manj nepretrgano pleza že petindvajset let. Minulo nedeljo sta preplezala Resnikovo smer v Severni steni Križevnika, v torek pa še centralno smer v Dedcu. V sredo se je Andrej Štremfelj povzpel s Tonetom Škarjo po Herle-tovi smeri v Ojstrici. Včeraj se mu je pri plezanju Spominske smeri Draga Bregarja v Štajerski Rinki pridružil Franci Jensterle. Bralcem našega časopisa je Andrej Štremfelj dobro znan, ker je kandidat za Gorenjca meseca maja 2002. Vendar to ni edini razlog, da pišemo več o njem. Praznuje 30-letnico ukvarjanja z alpinizmom, kar bo zaznamoval na poseben način. Vseeno je prav, da prej predstavimo nekaj njegovih preteklih dosežkov. Rodil seje 17. decembra 1956 v Kranju kot drugi otrok. Leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Poučuje športno vzgojo na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki. Je poročen, z ženo Marijo imata tri otroke; Katarina je stara 21 let, Anže 18 in Neža 3 leta. Z alpinizmom se ukvarja od mladosti. Pleza od leta 1972, pripravnik je postal leta Vzpon po Resnikovi smeri. 1973 in leto pozneje tudi alpinist -član AO Kranj. Isto leto so ga sprejeli med pripravnike za gorske reševalce, kar je postal leta 1979. Že leto prej je opravil izpit za alpinističnega inštruktorja in leta 1982 tudi izpit za gorskega vodnika. Doslej je opravil številne zahtevne vzpone v domačih in tujih gorah. Leta 1975 seje povzpel na Elbrus v Kavkazu in nato sodeloval na mnogih odpravah. Z Nejcem Zaplotnikom je dve leti zatem opravil prvenstveni vzpon na osem tisočak Gašerbrum, leta 1979 pa sta prva zmogla najtežjo smer prek Zahodnega grebena na najvišjo goro sveta. Na vrh Evere-sta je Andrej drugič stopil leta 1990 z ženo Marijo; z njo je prej stal na osem tisočakih Broad Peak in Gašerbrum 2. Posebej je odmeval prvenstveni vzpon na alpski način na 8476 m visoki Južni vrh Kangchenjunge leta 1991 z Markom Prezljem, za kar so ju nagradili z Zlatim cepinom. Z njim je leto zatem opravil prvi vzpon na sedem tisočak Menlungtse. Tretji vzpon na osem tisočak Čo Oju je uresničil z ženo Marijo leta 1995. Uspešen je bil tudi kot vodja odprave na 7952 m visoki Gjačun Kang jeseni 1999. Zamisel za prečenje slovenskih Alp Kljub številnim doseženim vrhovom se Andrej Štremfelj ni naveličal odhajanja v gore. Vedno znova najde zanimive izzive, ki ga izvabljajo proti stenam. Eden takih je drzen načrt, za katerega se mu je ideja porodila med treningom ob koncu zime. Sklenil je, da bo 30 let aktivnega ukvarjanja z alpinizmom zaznamoval z nevsakdanjim dogodkom. Preplezal bo 30 različnih smeri v 30 različnih stenah v kar najbolj povezani obliki, prečenju slovenskih Alp. Razdalje med stenami bo opravil peš ali s kolesom. vedno zame. mobil Projekt "Prečenje slovenskih Alp v navezi s Si.mobilom" je zaradi zanimivosti sklenilo podpreti to znano podjetje. Na njegovem strežniku ima Andrej spletno stran z naslovom www.strem-felj.simobil.net. Dobil je tudi mobilni telefon in kamero, ki omogočata sprotno javljanje s poročili in fotografijami. Na ta način želi sponzor nadaljevati podporo našemu gorništvu in s sodobno komunikacijsko opremo prispevati k odkrivanju lepot slovenskih gora. Andrej Štremfelj načrtuje, da bo preplezal te stene: Križevnik, Dedec, Ojstrica, Štajerska Rinka, Dolgi Hrbet, Grintavce, Košutni-kov Turn, Begunjščica, Debela peč, Rjavina, Veliki Draški vrh. Široka peč, Frdamane police. Prečenje se je začelo 23. junija 2002 v Rot Špik, Škrlatica, Rakova Špica, Stenar, Triglav, Vršac, Planja, Triglav, Prisojnik, Mojstrovka, Travnik, Site, Jalovec, Mangart, Jerebica, Loška stena in Lepo Špičje. Pri tem bo predvidoma sodelovalo 20 soplezalcev. Prvi vzpon z ženo Marijo Pri izbiri smeri je Andrej upošteval več kriterijev. Nekaterih še ni plezal, a bi jih rad, ker se o njih širi dober. glas. Nekatere je izbral na željo soplezalcev, druge pa zato, ker jih želi preplezati ponovno zaradi njihove lepote. Dodal je še nekaj smeri, ob katerih bi se rad spomnil nekaterih soplezalcev in prijateljev, ki jih žal ni več med živimi, a so vplivali na njegovo plezalsko pot. Projekt prečenja, ki ga bomo redno spremljali in opisovali v petkovih zgodbah, se je začel nekoliko prej od prvotnega načrta. Zaradi slabe vremenske napovedi seje na Križevnik podal 23. junija; tudi zato, ker žena ni prosta ob delavnikih, z njo pa je na vsak način želel začeti prečenje. Tako že objavljamo zapis o prvem vzponu, ki ga je poslal po elektronski pošti posebej za naše bralce. "Da sem za prvega soplczalca na svoji poti izbral ženo Marijo, ni naključje. Prav z njo več ali manj plezam že petindvajset let. Kadar plezam pogosteje, kot se ji zdi primerno, mi ponagaja: Ti ne bi smel biti poročen in ne bi smel imeti otrok, potem bi lahko samo plezal!' Resnica je ravno obratna. Bojim se namreč, da brez nje ne bi imel nobene mere, da bi plezal preveč in bi bila možnost nesreče večja. Vedno mi je stala ob strani, še posebej takrat, ko sem bil najbolj na dnu; ob nesreči sestre Barbare, ob moji nesreči v Droatih. ob marsikateri neuspešni odpravi in še in še. Z njo sem bil na največ osem tisočakih (treh), skupaj sva zmogla Walkerjev steber v Gran-des Jorasscs in Nos v El Kapitanu (ZDA), če omenim samo nekaj pomembnejših skupnih vzponov... Ob pol šestih zjutraj sva zapustila Robanovo domačijo v Robanovem kotu. V dveh urah sva lepo našla dostop do stene, ki je rahlo zamotan, ker poteka v izjemno divjem gorskem okolju. Nekoliko presenečena sva ugotovila, da ne bova sama, saj je bila naveza, ki je prespala v votlini pod steno, že v drugem raztezaj u. Res veliko naključje, da stena, ki je večinoma povsem osamljena, dobi v istem dnevu kar dva obiska. Resnikova smer je prava poslastica in ponuja res uživaško plezanje s težavami do vključno šeste stopnje. Še najbolj sva bila navdušena nad lepo poklino tik nad prvo gredino. Posebno poglavje je bil sestop. Na vsak način sem hotel priti v območju grebenov vse do Koroši-ce, kjer bi potem po prekinitvi nadaljeval. Večina alpinistov, ki Križevnik pozna, se bo malce privoš-čljivo nasmehnila. Toda moja trma ne pozna meja. Gre za to, da je celoten greben na desni strani Robanovega kota nizke nadmorske višine in zato na južnih pobočjih poraščen z gostim rušjem. Najprej sva kake pol ure lomastila navzdol proti večji čistini/Potem sva hodila po bolj ali manj (večinoma manj) uhojenih lovskih stezah, se izgubljala, jih ponovno iskala in se potila v strašni vroči- ni. Vodo sva že zdavnaj popila in žeja naju je vse bolj mučila. Po kakih treh urah sem bil prepričan, da pod sabo vidim markirano pot. Prisilni spust je Marijo spravil v dodatno slabo voljo in se je potolažila šele pod hladnimi curki vode v zatrepu doline Robanovega kota, kamor sva sestopila. Tako mi je za povezavo s Korošico ostalo še kake pol ure hoje v eno stran..." Po Križevniku še Dedec in Ojstrica Andrej je zapisu dodal oceno prvega vzpona. Severna stena Križevnika, Resnikova smer, VI/V; 340 m; 5,5 ur; soplezalka Marija Štremfelj; dostop do vznožja ste- v dveh urah. Marija se je vrnila domov, Andrej pa je odšel do križišča za Robanov kot, kjer sta prečenje končala prejšnji dan. Po prenočevanju na Korošici se je v sredo zjutraj podal čez Škarje pod Severno steno Ojstrice. Tam gaje čakal Tone Škarja, s katerim sta v 6 urah (vmes sta veliko fotografirala) splezala Herletovo smer (ocena V/IV). Sestopila sta v Logarsko Dolino. Tja mu je Marija pripeljala kolo, s katerim se je povzpel na Okrešelj. Od tam sta se on in soplezalec Franci Jensterle včeraj podala pod Štajersko Rinko. Lotila sta se spominske smeri Draga Bregarja, zvečer pa je Andrej sestopil do Kranjske koče na Ledinah. Danes sta v načrtu dva vzpona; Matjaž Marija in Andrej tik pod vrhom Križevnika. Pro Montana ne 875 m, višina stene 340 m; z roba stene do doline še za 535 m vzponov in 1740 m spustov. Pripisal je tudi napovedi dogajanj v tem tednu. V sredo je po telefonu sporočil, da sta v torek, 25. junija, z Marijo popoldan prišla na Korošico. Ob 18. uri sta začela plezati Centralno smer v Dedcu in z njo opravila VViegele ga bo spremljal v Jerne-jevem stebru v Dolgem hrbtu, Tomaž Jamnik pa v Zajedi Ekar Jamnik v Dolški Škrbini. V soboto je predvideno kolesarjenje z Jezerskega na Dolgo njivo in plezanje v Košutnikovem Turnu, v nedeljo pa selitev s kolesom na Ljubelj in plezanje v Begunjščici. Stojan Saje Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje loke v ZDA in Kanadi (13) Kulturne dvorane ob cerkvah V Torontu je imel Lubnik dva koncerta, oba sta bila zelo dobro obiskana. Pevkam in pevcem, zlasti pevovodji Andreju Žagarju je breme turneje popustilo in prav zadnji koncert je bil najboljši. Aplavza kar ni in ni bilo konec, poslušalci so želeli še eno belokranjsko, pa še eno prekmursko... V Torontu oziroma Mississaugi tegnili od dolge avtobusne vožnje so nas rojaki sprejeli izjemno premrli ude, že nas je čakalo pra- lepo. Že takoj na začetku. Komaj vo domače kosilo. Slovenske ku- smo si utrli popotni prah in raz- harice so se spet izkazale z odlič- TLAKOVCI - PODLESNIK Maribor, Dupteška 316, tet.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 VS IZDELKI SO 2 PRANEGA PESKA SEDAJ 1IJ1H V Uliti JAM J * » ,ANTIHA 01/51120» KONKURENČNI! V, KIV 12 no juho, krompirjem, pečenko in seveda s potico. Priznam, toliko in tako dobrega 'tenstanega' krompirja kot v ZDA in Kanadi, že dolgo nisem pojedla. Doma kar pozabljamo nanj, naši rojaki pa že dobro vedo, kako okusna so domače jedi v primerjavi s hitro prehrano, ki jo tam najdete na vsakem koraku. Predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora Florian Markun seje samo široki smejal naši lakoti in hitel pripovedovati, daje slovenska pesem v Kanadi zelo priljubljena in da je ponosen, da je Slovenec. Izhaja iz številne Mar-kunove družine s Kokrice pri Kranju, ki se je v petdesetih letih za očetom izselila v ZDA in Kanado. Florian kar naravnost pove, da so morali v svet, ker je bil oče domobranec, vendar zaradi tega ni zagrenjen. Posvetil nam je zelo veliko svojega časa in spoznali smo lahko, da je izjemno strpen člo- vek, ki pozna naše razmere in pravi, da jih je potrebno razumeti in da so dobre pač stvari, ki se spreminjajo počasi, ne s silo. "Morda se sprašujete, zakaj so naše dvorane ob cerkvah. Vedeti morate, da je Cerkev eden od stebrov slovenstva v ZDA in Kanadi, zelo je zaslužna za ohranjanje slovenske besede in kulture. Ljudje pridejo k maši in se nato zbirajo v dvoranah, ki imajo slovenske kuhinje. Vedno nasmejan Florian Markun. Ivanka in Martin Vukšinič Nekateri pridejo od daleč, zato naše kuharice pripravijo kosilo," pripoveduje Florian Markun, ki je zelo dejaven v slovenski skupnosti. Pogovoru seje pridružil Martin Vukšinič, ki mu slabše zdravje v zadnjem času ne dovoljuje več tolikšne dejavnosti v slovenski skupnosti. Njegova žena Ivanka, ki izhaja iz Poljanske doline, mije naročala pozdrave za brata Simona Fortuno, župnika pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Ponosno še pove, da po očetovi strani izhaja iz Horjula in je njen bratranec pokojni Stane Kavčič, znameniti predsednik slovenske vlade. Zelo zanimivo je tudi srečanje z Blažem Potočnikom, ravnateljem slovenske šole v Torontu, ki deluje že 42 let, trenutno jo obiskuje devetdeset otrok, ki se uče slovenskega jezika. Vsako leto jih sedem do osem konča deseti razred slovenskega dopolnilnega pouka ter opravi maturo, nakar jim kanadske šolske oblasti uradno priznajo, da so lingvisti. Pripravljajo tudi tečaje slovenščine, ki jih obiskujejo tudi drugi, ne samo Slovenci. Blaž je v Kanado prišel leta 1948 v skupini štiristotih Slovencev, z grško ladjo. Prvo leto je delal kot težak na železnici in zaslužil 43 centrov na uro, po deset ur dnevno, ob sobotah po pet ur, nakar so šli s prijatelji na pivo. Točili so jim ga zastonj, če so zapeli. Veliko je pel, kar na 1.055 poro- Blaž Potočnik Kulturne dvorane so naši rojaki postavili ob cerkvah. kah, njihov zbor še vedno vodi 86-letni Ignac Križman. Enajst let je bil statist v metropolitanski operi v New Yorku. Nato je 37 lef delal v največji kanadski mesni industriji Swift Companv, ki Je leta 1986 bankrotila. Ravnateljstvo slovenske šole je prevzel /a Francem Cerarjem, pomagata Sonja Kolenko in Marinka Jereb. 2* kulturno prosvetno delo so m leta 1995 kot prvemu Slovencu podelili Tišlerjevo nagrado-"Zboru Lubnik sledim že dolgo, v najlepšem spominu imam konec ob petnajstletnici zbora v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, J škofjeloSke pevke in pevce pohvalil Blaž Potočnik. f?tejO?8Jijnija 2002 ••••••• GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Samo zima ni dovolj Slovenski žičničarji so se dobro pripravili tudi na poletno sezono, saj vedo, da samo pozimi zasluženi denar ni dovolj in da je za dober finančni rezultat treba poslovati vse dni v letu. Ljubljana - Združenje slovenskih žičničarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije je poletno ponudbo v gorskih športno turističnih središčih predstavilo v pravem času, na vrhuncu junijske vročine, ki je marsikoga iz nižinske pripeke že zvabila v gorski svet, kjer se je vendarle še dalo normalno "dihati". Lanska zima je bila po katastrofalni predlanski zimi vsaj rahel °bliž na še nezaceljene (finančne) rane, saj je bila tretja najboljša, odkar je Slovenija samostojna država. Obisk je bil v primerjavi z rekordno sezono manjši za 15 odstotkov, dohodek pa je bil slabši le za šest odstotkov. Če so bili žičničarji zelo zadovoljni z obiskom stacionarnih gostov, pa so ugotavljali velik izpad dnevnih gostov. Ob tem, ko naravnega snega ni bilo dovolj, so jo bolje odnesla smučarska središča z napravami za umetno zasneževanje, precej slabše pa visokogorska središča brez tovrstnih naprav. Pogrešali so predvsem dnevne goste Podobno kot v Sloveniji je bilo tudi v drugih alpskih državah. V avstrijskih smučiščih na južni strani Alp je bil obisk zaradi pomanjkanja snega nekoliko manjši kot leto prej, a ker so drugod beležili velik porast, je bil skupno večji kar za 14 odstotkov. V sosednji Italiji je bila zimska sezona zelo različna. V nekaterih smučiščih v pokrajinah Piemont, Aosta, Lombardija in Furlanija - Julijska krajina so predvsem zaradi slab- Snežni telefon bo deloval tudi poleti. Obiskovalci bodo na številki 041 oz. 031 182500 dobili informacije o trenutnih temperaturah in vremenskih razmerah, obratovanju žičnic ter o prireditvah in dogodkih v osmih rekreacijsko turističnih centrih, med njimi tudi za Krvavec, Kranjsko Goro, Cerkno, Vogel in Veliko planino. Enake informacije bodo tudi na spletnih straneh www.slo-skiing.net in www.smucisca.7-s.si. šega obiska dnevnih gostov beležili od 30- do 50-odstotni izpad, v Trentinu in na Južnem Tirolskem je bila sezona srednje dobra, zelo dobre rezultate pa so beležila smučišča v Apeninih in Kalabriji. V francoskih smučiščih se lahko pohvalijo z rekordno sezono, saj seje število smučarjev kljub snežno slabi zimi povečalo za domala dva odstotka, prihodek pa realno za 3,4 odstotka. Sezona je bila tako uspešna predvsem zato, ker so skoraj vsi centri zelo dobro opremljeni z napravami za zasneževanje. Obisk stacionarnih gostov je bil rekorden, obisk dnevnih pa je precej upadel. V Švici so za- beležili 4-odstotni porast obiska na smučiščih, pri tem pa je bila sezona ponekod na jugu države zelo slaba. Nemške žičnice so predvsem zaradi naprav za umetno zasneževanje poslovale pozitivno, k temu pa so pripomogle tudi obilne snežne padavine v marcu. Na razpis z dvanajstimi projekti Izkušnje lanske zime so bile poučne za večino alpskega sveta in tudi za slovenska smučišča, to pa je razlog, da bodo tudi letos naši žičničarji vlagali predvsem v naprave za umetno zasneževanje ali za povečanje njihovih zmogljivosti. Kot je povedal predsednik združenja Go-razd Bedrač, so se žičničarji na letošnji razpis ministrstva za gospodarstvo prijavili z dvanajstimi projekti. Ker ministrstvo podpira predvsem projekte regionalnega in nacionalnega pomena, vsi ne bodo dobili podpore, so pa naložbe v naprave za umetno zasneževanje v zadnjih štirih letih dokazale, da so bile zelo upravičene in da bi bila brez njih lanska zima katastrofalna. Žičničarji se bodo letos vključevali tudi v spreminjanje zastarele zakonodaje o Gorazd Bedrač Alpina bo kupovala lastne delnice Delnice bo lahko kupovala poldrugo leto, vendar skupni nominalni znesek tako pridobljenih delnic ne bo smel preseči desetine osnovnega kapitala. Žiri - Delničarji družbe Alpina Žiri so na skupščini prejšnji četrtek, na kateri je bilo zastopano 85 odstotkov kapitala, skoraj soglasno potrdili vse sklepe, kot sta jih predlagali uprava in nadzorni svet. Bilančni dobiček lanskega poslovnega leta v znesku 123 milijonov tolarjev bo ostal nerazporejen, uprava pa je dobila pooblastilo, da lahko poldrugo leto kupuje Alpinine delnice, pri tem pa skupni nominalni znesek tako pridobljenih delnic ne sme preseči dese- tine osnovnega kapitala družbe, nakupna cena delnic pa ne 20.000 tolarjev. Delničarji so sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnim vložkom, ki ga predstavlja terjatev Slovenske razvojne družbe (SRD) do Alpine, sprejeli pogojno, ker nadzorni iošb* na počitnicah z zdravilno klimo na Rogli po programu S KLIMO DO ZDRAVJA Naredite nekaj zase, zajemite življenje s polnimi pljuči. J|NI0Rd.d. program TURIZEM, Tel.: 03 757 6 000,01 2 329 264, www.unior.si » svet SRD-a do zasedanja skupščine še ni potrdil preoblikovanja terjatve v delnice. V Alpini pričakujejo, da bo SRD to potrdil še v letošnjem polletju, zato bodo do-kapitalizacijo izvedli le pod pogojem, če bosta Alpina in SRD sklenila pogodbo do 30. septembra. Dokapitalizacijo naj bi izvedli z izdajo 2.650 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev na delnico. V Alpini so lani poslovali uspešno. Izdelali so 1,532 milijona parov obutve, od tega dve tretjini modne in tretjino športne. Naredili in prodali so več, kot so načrtovali, in poslovno leto sklenili s 152 milijonov tolarjev dobička. Čisti dobiček je bil za 21 odstotkov večji od predlanskega, dobiček na delnico se je povzpel s 639 na 772 tolarjev. S prodajo so ustvarili 9,8 milijarde tolarjev čistih prihodkov, kar je realno za 15 odstotkov več kot leto prej. 86 odstotkov prihodkov iz prodaje obutve so dosegli s prodajo obutve lastne blagovne znamke, preostanek pa z dokupljeno. Ob koncu leta je bilo 1.115 zaposlenih, kar je osem odstotkov manj kot pred enim letom. Lani so začeli tudi s proizvodnjo v Romuniji, odprli so pet novih prodajaln v Sloveniji, dve v Jugoslaviji ter po eno na Hrvaškem in Madžarskem ter pri prodaji obutve za tek na smučeh dosegli na Norveškem več kot 50-odstotni tržni delež. Med lanske dosežke štejejo tudi začetek preobrazbe Fabrike obuće i galanterije Sarajevo in uspešen zagon proizvodnje, predstavitev novega čevlja za alpsko smučanje, dobre poslovne rezultate povezanih podjetij v ZDA, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ter ponovno poživitev sodelovanja z Jugoslavijo. Cveto Zaplotnik NATO j_q t o n a b i r a I n i k: Slovenska 29, Ljubljana Natofon: 080 21 22; http://nato.aov.si žičničarstvu in varnosti na smučiščih. Skupina poslancev je ob koncu maja že vložila v državni zbor predlog zakona o varnosti na smučiščih, v pripravi pa je že tudi nov zakon o žičnicah, ki pomeni uskladitev z direktivami Evropske unije. Veliko prireditev na Krvavcu In kaj se bo letos poleti dogajalo v gorsko turističnih središčih, s katerimi upravljajo žičničarji? Kot je povedal Lovro Sodja iz družbe Žičnice Vogel, bo nova kabinska žičnica letos poleti vozila na Vogel vsak dan, vse do jesenskega vzdrževanja. Od 1. julija, ko načrtujejo tudi otvoritev poletne sezone, bo vozila na vsake pol ure in po potrebi še vmes od sedmih zjutraj do sedmih Vinko Ribnikar Lovro Sodja zvečer, na vrhuncu sezone tudi do osmih ali še dlje. Lani so poleti prepeljali povprečno 2.500 obiskovalcev na dan, letos upajo, da bodo to številko še presegli. Že v naslednjih letih naj bi se poletna sezona po številu prepeljanih potnikov približala zimski. Velika planina je po besedah Vinka Ribnikarja ponovno zaživela s prigonom živine na pašo. Žičničarji so se z gostinci dogovorili za izletniško ponudbo, ki bo poleg prevoza z gondolo vključevala tudi postrežbo s kislim mlekom in z drugimi dobrotami s planšarij. Gostinci bodo ob koncu tedna poskrbeli za prijetno vzdušje, še posebej prijetno pa bo 27. julija, ko bo srečanje in tekmovanje harmonikarjev, in 4. avgusta, ko bo Marijin praznik z mašo v planšar-skem naselju. In kakšna je poletna ponudba Krvavca? Kabinska žičnica bo vse do sredine septembra vozila ob sobotah, nedeljah in praznikih vsako polno uro od 9. do 17. ure, na dan prireditev pa do 20. ure. Odrasli bodo za vožnjo v eno smer morali odšteti 600 tolarjev, za povratno vozovnico 1.000 tolarjev, otroci pa 400 oz. 700 tolarjev. Poleti bo na Krvavcu več prireditev, med drugim družinski in planšarski dan, Holcer festival, kravji bal, srečanje kmečkih žena, gorski tek, jahaška tekma, tekma v gorskem kolesarstvu, srečanje potapljačev in poskus postavitve novega svetovnega rekorda v jadralnem padalstvu. Vsako nedeljo ob treh popoldne bo v Plečnikovi kapelici maša. RTC Krvavec je tudi že objavil cene smučarskih vozovnic za prihodnjo sezono. Za dnevno karto bo treba odšteti 4.800 tolarjev, v predprodaji, ki se je že začela, pa jih bo mogoče kupiti po ceni od 4.000 do 4.400 tolarjev. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Ponudba za dom in mojstre Kranj - Kranjski Merkur je prejšnji petek na Primskovem v Kranju odprl doslej svoj največji trgovski center v Sloveniji, v katerem je združil ponudbo več kot trideset tisoč izdelkov za dom in mojstre. V novi center je preselil tudi ponudbo dveh nekdanjih trgovin v središču Kranja (v Globusu in na vrhu Jelenovega klanca), Gradbinko na Primskovem pa je preuredil v prodajalno, v kateri bodo predvsem obrtniki in podjetniki našli vodovodno inštalacijo, izdelke za ogrevanje, stavbno pohištvo, gradbeni material ter črno in barvno metalurgijo. Center sta slovesno odprla predsednik uprave in generalni direktor Merkurja mag. Bine Kordež ter kranjski župan Mohor Bogataj, Merkur pa je ob tej priložnosti v okviru akcije Odprta dlan za dober dan podaril milijon tolarjev Varsteno delovnemu centru Kranj in še sklenil sponzorske pogodbe s petimi športnimi klubi v skupnem znesku petnajst milijonov tolarjev. C.Z., foto: G. Kavčič 6 x PIVO SMILE 795,00 SIT Pivovarna Union, 6 x 0,331 VINOGRADNIŠKA KLOBASA 689,00 SIT ABC Pomurka, vak pak., 1 kg SVEŽI VRAT S KOSTJO 919,00 SIT MIR, 1 kg KORNETI LADY RED 499,00 SIT 6x120 ml "--1— GEL PERSIL OCEAN 2.099,00 SIT 31 Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! V petek, 28. in v sfltMhvffl. {unija je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču. HiperoVtf«1* čez vikend SVEZE URICE ___/ LINŠKI SADNI ZAVITEK Kranjski kolaček MELONE NEKTARINE v soboto, 29. JUNIJA, od 9. do 14. ure: ■ 30 % HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, d d , Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo Evropska unija glavnina našega turističnega tržišča Pred začetkom turistične sezone so o turizmu v državah Evropske unije in v Sloveniji spregovorili tudi v centru Evropa. Turizem je močna gospodarska panoga, ki posredno vpliva tudi na druga gospodarska področja. Slovenski turizem je že dolgo del mednarodnega konkurenčnega okolja na tem področju. Pa ga zna prav izkoristiti? To je le eno od vprašanj, ki si ga v Sloveniji zastavljajo ljudje v vladnih in nevladnih organizacijah, povezanih s turizmom. Kakšna so pričakovanja naše države, kandidatke za članstvo v Evropski uniji, v zvezi z bližnjo prihodnostjo in mestom turizma v njej? Večidel pozitivna, vendar bo večja konkurenca terjala tudi našo boljšo pripravljenost, so ugotavljali sogovorniki Evropske srede. Dr. Thomas Kaufmann, namestnik vodje delegacije Evropske komisije v Slovenij, je pojasnil, kakšna je politika Evropske unije na področju turizma, mag. Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, je govoril o pospeševanju turizma in EU, mag. Darja Radič, državna podsekretarka za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, pa o usklajenosti naše turistične strategije s politiko EU. Turizem je pomembna panoga, ki v državah Evropske unije zaposluje več kot 8 milijonov ljudi, še enkrat toliko delovnih mest pa jih je posredno povezanih s to gospodarsko panogo, je le drobec iz mozaika podatkov, ki jih je stresal dr. Thomas Kaufmann, ko je govoril o turizmu v državah Evropske unije. Turizem ni pomemben zgolj v razvitih državah, kjer je denimo leta 2000 pet evropskih držav z 10 vodilnimi turističnimi destinacijami ustvarilo glavnino turističnega prometa, temveč tudi v manj razvitih, kjer obstajajo še neizživete turistične priložnosti. Ljudje potovanja, rekreacijo, prosti čas, turizem povezujejo s kakovostjo življenja in v prihodnjem desetletju bodo temu posvečali še večjo pozornost, zlasti bo pozornost turističnih ponudnikov usmerjena na ciljno skupino ljudi do 65 let, "osvobojenih" največjih družinskih in delovnih obveznosti, ki bodo željni tudi novih turističnih dogodivščin. Ko je govoril o evropski politiki na področju turizma, je omenil eno od pridobitev: enotno denarno valuto v državah EU, ki je poenostavila potovanja tako znotraj držav EU kot tudi pritok ljudi iz držav zunaj pet naj -sterice, ki potujejo v države EU. V politiko teh držav na področju turizma je že od zgodnjih devetdesetih let vpeta tudi Evropska komisija, sobesednik na Evropski sredi pa je omenil tudi dejstvo, da EU denarno podpira nekaj turističnih projektov v Sloveniji, med drugim v okviru čezmejnega sodelovanja uvajanje informacijskega sistema v več lokalnih skupnostih. Slovenski turizem ustvari skoraj desetino BDP Od leta 1993 v Sloveniji deluje Nacionalno turistično združenje, z njim je povezan tudi Mednarodni inštitut za turizem, oba pa si prizadevata za pospeševanje tu- rizma v Sloveniji. Ti cilji gredo v korak z varovanjem okolja, z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v turizem, z uveljavljanjem znanja in sodobne informacijske tehnologije ter evropskih standardov, je dejal mag. Janez Širše, ko je v Centru Evropa predstavil delovanje nacionalnega turističnega združenja. Slednje je sodelovalo tudi pri pripravi slovenske razvojne strategije v turizmu, aktivno je pri strategijah razvoja Bleda, Krasa, Maribora, Portoroža, izdelalo je več analiz o turizmu, med drugim tudi analizo navad turistov, povzeto po analizi iz EU in prirejeno našim razmeram. Turizem generira velike dodatne vrednosti, veliko produkcijo in število zaposlenih, zato mu povsod pripisujejo velik pomen. V Slovenji turizem ustvarja 9 odstotkov bruto domačega proizvoda in po prepričanju Janeza Sirše-ta tu še obstajajo rezerve. Dve tretjini gostov prihaja iz držav EU Slovenski turizem je že dolgo vpet v mednarodno konkurenčno okolje. Kar dve tretjini gostov prihaja v Slovenijo iz držav Evropske unije, zato naše agencije, prevozniki in drugi vedo, kako ravnati s tem. Ni pa veliko zakonske regulative, ki bi urejala ta področja (imamo zakon o pospeševanju turizma iz leta 1998) niti pri nas niti v EU. Pač pa so pravno bolj urejena področja, ki so povezana s turizmom, tako denimo varovanje potrošnikov, zaposlovanje, varovanje okolja, varovanje zdravja, plačilni sistem... in na teh področjih je zakonodaja večidel usklajena z evropsko. Kakšna so naša pričakovanja v zvezi s turizmom, ko postanemo del EU? Janez Širše pravi, da večinoma pozitivna, čeprav bo večja konkurenca neizprosno terjala, da smo uspešni. Zlasti večja turistična podjetja takšna tudi so, ne pa tudi manjša, smo slišali iz občinstva. Gre namreč za to, da ta ne izkoriščajo dovolj podjetniških projektov EU, da nas bremeni slabo poznavanje tujih jezikov, da kadrov ne usmerjamo dovolj dobro na turistično področje. Večja podjetja so prodornejša, tudi v EU ugotavljajo, da se kar dve tretjini manjših v hudi konkurenci osuje. Prihodnost v EU bo zahtevala še učinkovitejšo odzivnost, prinaša pa tudi večji vpliv kapitala, manj ovir bo za investiranje, kar bo prineslo hitrejši razvoj, obeta se tudi razvoj kadrovanja, šolanja. Na evropskih tržiščih se bodo možnosti izenačile, meje ne bodo več ovira, tudi denarniri preprek je z enotno valuto manj, mobilnost bo večja. Bo to povečalo tudi prepoznavnost slovenskega turizma v EU? Janez Širše je predstavil tudi nekaj projektov, ki jih izvajamo v okviru Evropske unije, in sicer dva v izobraževalnem programu Leonardo da Vinci, v okviru Pha-re CBC programa pa razvoj lokalnega turističnga informacijskega sistema. Izdelane so tudi prioritete za leto 2002 v povezavi z EU. Med cilji je tudi aktivno sodelovanje v projektih EU (trenutno je v pripravi eden, ki naj bi povezal Slovenijo in deželo Veneto), pa tudi pomoč slovenskim turističnim podjetjem pri prilagajanju evropskim standardom v turizmu. Kandidatke bi bile skupaj vplivnejše Mag. Darja Radič je spregovorila o strategiji slovenskega turizma, ki je še vedno v medresorskem usklajevanju, kljub temu pa država že dela na njenem uresničevanju. Usklajena je tudi s politiko EU in vsebuje elemente iz novembra lani sprejetega programa EU VVorking Together for the Futire od EU Turism. Slovenija v Evropi ustvari 0,3 odstotka turističnega prometa, kar pomeni, da še ni izkoristila vseh potencialov. RadiČeva ugotavlja, da je morda napaka tudi v premajhni usklajenosti držav kandidatk za EU, ki bi lahko enotnejše močneje vplivale na oblikovanje enotne politike turizma v EU. To bodo skušali popraviti na mednarodni konferenci novembra v Radencih o globalnem turizmu in podjetništvu v državah srednjeevropske pobude. Ne znamo pobrati evropskega denarja Iz EU bi lahko dobili za razvoj turizma 10 odstotkov sredstev, a je trenutno največji problem, ali imamo dovolj izvedljivih projektov, s katerimi bi prepričali EU, da bi nam dodelila svoj denar. Trenutno Slovenija pripravlja nekaj projektov, s katerimi bi že sedaj lahko kandidirali za denar iz strukturnih skladov, treba pa je izdelati tudi politiko, kako kandidirati za sredstva po letu 2004, ko bomo že članica EU: Država bo h kandidaturi spodbudila občine, lokalne turistične organizacije, razvojne agencije, naj nastopijo s konkretnimi projekti. Tisti, ki bodo dovolj prepričljivi, bodo vključeni v pogodbo z EU do leta 2006. največji problem je po mnenju Darje Radič dejstvo, da večina projektov nima urejene prostorske dokumentacije, zato bo pozornost države namenjena sofinanciranju priprav prostorskih pogojev in projektne dokumentacije, usposobili pa bodo tudi strokovnjake, ki bodo znali prijavljati projekte in črpati EU sredstva. Radičeva je govorila o dveh konkretnih projektih, ki jih je Slovenija prijavila na Phare program za leto 2003, in sicer obnova kulturne dediščine v kobilarni Lipica in izgradnja šolskega hotela na Bledu. Oba skupaj sta vredna štiri milijone evrov. Danica Zavrl Žlebir www.gorenjskaonline.com Prva plpktrnn^ka ^tnrifpv notaripv Vesina zgodba o uspehu i- 1 * & V/-IV ML " 11 w3 IV (A |3 V Vrl. K I V/ T jH-VT idl jK/ ▼ Ljubljana - Generalni direktor Vege, Julien Coustaurv, in Ljubljana - V sredo je potekala novinarska konferenca o prvi elektronski storitvi notarjev, kjer se je govorilo o elektronski knjigi sklepov enoosebnih družb, kot prvi elektronski storitvi notarjev in o nadaljnjih aktivnostih in načrtih notarjev. Slovenski notarji bodo med prvimi v Evropi opravljali storitve elektronsko. Storitev, knjiga v elektronski obliki, je nastala v sodelovanju med pravosodnim ministrstvom, Centrom vlade za informatiko in Notarsko zbornico Slovenije. Projekt prve elektronske storitve notarjev je sestavni del večjega projekta e-uprave. Knjiga sklepov je storitev, ki jo morajo po Zakonu o gospodarskih družbah voditi vse eno osebne gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo in jo mora potrditi notar. Takšno knjigo sklepov lahko sedaj družbe vodijo izključno v elektronski obliki. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Kratke iz e-sveta Elektronske knjige sklepov enoosebnih družb bodo omogočile centralno preverjanje sklepov. Stranke in njihovi pooblaščenci bodo lahko na varen in učinkovit način pregledovati sklepe, notarji bodo lahko odpirali knjige ter imeli možnost preiskovanja in vpogleda v elektronske sklepe, pri storitvah notarja pa se bodo upo- Pošta Slovenije uvedla novost Pošta Slovenije dostavi mesečno več kot 50 tisoč telegramov, med katerimi je večina LX telegramov - takih, ki so sestavljeni iz voščilnice in darila. Pred kratkim so ti telegrami dobili novo podobo. Naredili so katalog s sveže oblikovanimi LX voščilnicami in LX darili in ga razposlali po slovenskih gospodinjstvih. Katalog vključuje tudi musli, citate, reke in pregovore, ki bodo pošiljateljem v pomoč pri izbiri primerne vsebine. LX telegrami so predstavljeni tudi na spletnih straneh www.posta.si, naročijo se lahko tudi na pošti na brezplačno telefonsko številko 080 1410, ali predajo osebno na pošti ali prek interneta. Telekom podpisal drugo pogodbo za ADSL Telekom Slovenije je lani marca vključil v promet prvi priključek v tehnologiji ADSL. Vsi znani ponudniki internetnih storitev so takrat dobili cenik, splošne pogoje in tipske pogodbe za zakup pod povsem enakimi pogoji. Za ADSL se je prva odločila Telekomova hčerinska družba, pred kratkim pa je pogodbo za ATM povezavo z vozlišči ADSL (DSLAM.i) podpisal še drugi ponudnik internetnih storitev pri nas. Telekomova hčerinska družba tako ni več edini ponudnik, ki svojim naročnikom omogoča ADSL; zaradi česar so Telekomu Slovenije pogosto neupravičeno očitali, da ji daje prednost pred drugimi ponudniki interneta. rahljala kvalificirana digitalna potrdila. Klasična pot opravljanja storitve bo še obstajala, vendar po besedah predsednika Notarske zbornice Slovenije Bojana Podgorška, seje večina notarjev že odločila za elektronsko obliko storitve in se v tej smeri že izobražujejo. Tako da bi bile elektronske storitve notarjev razširjene in ustaljene, hkrati pa tudi e-poslovanje države ter zahtevni pravni posli, kot vpis nepremičnin, novega lastnika v zemljiško knjigo, tja do leta 2004. Če pridete k notarju, plačate za overovitev deset tisoč tolarjev, v čemer se elektronska storitev ne bo razlikovala. Digitalno potrdilo pa bo treba plačati posebej. Center Vlade RS za informatiko in notarska zbornica Slovenije pripravita posebno dokumentno bazo za vodenje knjig sklepov v elektronski obliki z imenom EKS.baza, ki se bo fizično nahajala na strežniku Centra Vlade RS za informatiko in bo upravljani v skladu z vsemi zaščitnimi in varnostnimi mehanizmi, ki veljajo za celotno državno upravo. A.B. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 «*Ko tlM l 4 d LH»|M«. C 24 21,1231 LJ*lf«M - tt*ut* Gambit Trade na spletnih straneh Gambit Trade na svojih spletnih straneh že skoraj tri leta vsak dan postreže s petimi do šestimi najnovejšimi domačimi in tujimi novicami s širšega področja informatike in komunikacij, naročnikom pa šc dodatno vsak teden po elektronski pošti e-Tednik nove ekonomije z najzanimivejšimi novicami preteklega tedna. Na njihovih spletnih straneh lahko najde vsak nekaj zase. Vse od vrhunskih tehnologij, nizkih cen do žgečkljivih vsebin. Corning odprl nov portal Družba Corning, d.d., je s svojimi sedemnajstimi lastnimi in štirimi franšiznimi prodajalnami že praktično prisotna v vseh večjih slovenskih krajih. V sodelovanju s podjetjem Menea in Gambit Trade je zaključil prvi korak v smeri, da visoko stopnjo storitev, konkurenčne cene, ugodne plačilne pogoje, vedno atraktivno akcijsko ponudbo in širok prodajni asortiman približa kupcem preko spleta. Hrvaška za Mobiuporabnike in nov način polnjenja Mobiračuna Iz hrvaškega omrežja HT Cronet kličete enako, kot v omrežju Mobitel GSM. Odtipkate le mednarodno klicno kodo (+386 za Slovenijo) in želeno GSM številko (brez začetne 0). Ljubljana - Generalni direktor Vege, Julien Coustaurv, in višji podpredsednik korporacije VVestern VVireless International Corporation, Stewart Sherriff sta zaznamovala uradni zaključek dogovorov s konzorcijem evropskih in slovenskih bank, povezanih t zagotovitvijo finančnih virov za postavitev in delovanje GSM omrežja v Sloveniji. Skupna vrednost treh kreditnih linij projektnega financiranja je 120 milijonov EUR, zadnji obrok odplačila pa dospe v plačilo v zadnjem delu leta 2009. Vlogo koordinatorja bank celotnega bančnega konzorcija je prevzela IKB Deutsche Industrie-bank. V celotni vrednosti kreditnih linij so tuje banke udeležene v EUR kreditnih linijah s skupno vrednostjo 96,4 milijona EUR, kreditno linijo v slovenskih tolarjih pa predstavlja obnavljajoče se posojilo v vrednosti 4,4 milijarde SIT (20 milijonov EUR). Razliko do skupne vrednosti prispevata Lucent GmbH ter ustanovitelji družbe VVestern VVireless International, d.o.o. Mednarodni konzorcij bank sestavljajo: IKB Deutsche Industrie-bank AG in Kreditanstalt flir Wie-deraufbau, kot vodilna organizatorja, Raiffeisen Landesbank Obe- rbsterreich kot višji soorganizatorj ter Hypo Alpe-Adria-Bank AG, in Landesbank Schleswig Holstein Girozentrale, kot soorganizatorja. Tolarski del posojila bosta zagotovili Nova Ljubljanska Banka, d.d., ter Hypo Alpe-Adria-Banke, d.d. Hermes Kreditversicherungs AG, nemška agencija za kreditiranje izvoza, je z garancijo zavarovala več kot polovico EUR kreditnih linij. Hermes je predstavnik nemške zvezne vlade in je svojo garancijo izdal na podlagi izvoznih poslov podjetja Lucent GmbH, ki je glavni dobavitelj GSM infrastrukture za Vego. Zagotovitev tega dolgoročnega posojila za Vego predstavlja velik korak pri uveljavitvi družbe na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Posojilo bo Vegi omogočil0 kreativno delovanje z novimi p°' nudbami in idejami ter nacionalno pokritost ob najbolj ugodnih cenah. A.B- Ta popolnoma nova storitev omogoča naprednejši način komunikacije med sistemi gostujočega in domačega operaterja. Zaradi tehničnih ovir pri VIPnet-u storitev zaenkrat v tem omrežju ni na voljo. V tujini in doma lahko polnite Mobiračun tudi z ukaznim nizom. Če imate na primer Mobikartico s 13-mestno številko: 123 45 o' 89 12 34, vtipkajte: * 121*1234567891234# in pritisnite tipko za klic- . V primeru uspešne polnitve, dobite SMS z vsebino: Uspešno ste poj' nili za XXXX SIT. (Seveda xxxx v primeru ponazarja vrednost p0'' nitve.) V primeru napačnega vnosa številke dobite SMS z vsebino-Vtipkali ste napačno številko, prosimo poskusite znova; v primeru napačnega vnosa ukaznega niza pa: Neznana storitev. Po uspešni polnitvi ne dobite avtomatsko informacije o stanju na svojem Mobiračunu; preverite ga lahko z ukaznim nizom *123#. V omrežjih, ki ne omogočajo ukaznega niza, uporabite polnjenj Mobiračuna prek interneta ali, v primeru Mobigostovanja po naročil • mobimam. Najlažje boste ugotovili, če omrežje, v katerem se trenutn nahajate, podpira ukazni niz za povratni klic, s preizkušanjem. t-vtipkate *123# in prejmete SMS s stanjem na vašem Mobiračunu, potem omrežje podpira ukazni niz. Priredila: Alenka Bru f^!^28- junija 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ni grožnja Evropa, ampak država Škofjeloški Termo, d.d., je prejel priznanje za čisto proizvodnjo. Davek na ogljikov dioksid bi lahko uničil največjega slovenskega proizvajalca toplotno izolacijskih materialov. Škofja Loka - Podjetje Termo je od lanskega poletja do maja letos sodelovalo v projektu Čista proizvodnja, ki je potekal v sodelovanju Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor ter Gospodarske zbornice Slovence. V začetku junija je prejelo Pnznanje, ki ga v okviru omenjenega projekta podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. S tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi so dosegli čistejšo proizvodnjo. Zmanjšali so količino drugoka-kovostnega Tervola in energentov, saj porabijo precej manj zemeljskega plina, letno porabijo kar 150.000 kubičnih litrov manj v°de, zmanjšala se je emisija Prašnih delcev, dimnih plinov ter električne energije. Zgradili so novo čistilno napravo 2, absorb-°ijski hladilni stroj ter novo prezračevanje proizvodne hale, poleg tega so zaposlili delavca, ki skrbi za obdelavo nekakovostne volne •n za odpad, poskrbeli pa so tudi za ločeno zbiranje odpadkov. Projekt Čista proizvodnja bodo nadaljevali z izdelavo nove centrifuge, s katero se bo zmanjšala količina drugokakovostnega Tervola, z možnostjo vpihovanja filterskega prahu neposredno v peč, v fazi idejnega osnutka je zgorevalna komora za zgorevanje dimnih plinov iz trdilne komore, načrtujejo pa tudi nakup stiskalnice odpadkov. Sodelovanje v omenjenem projektu je potrdilo pravilnost dosedanjih aktivnosti in povečalo ekološko zavest zaposlenih. "To je le nadaljevanje naših dolgoletnih prizadevanj za čistejšo proizvodnjo in okolje. Nekoč je bil odpadek v Termu velik problem, saj kar 20 do 30 odstotkov osnovnih surovin ni bilo mogoče predelati. Danes lahko govorimo o skoraj popolnem "reciklu" neuporabljenih surovin. Imamo tudi certifikat ISO 14001," je dejal Janez Deželak, generalni direktor delniške družbe Termo. V Termu nameravajo del cestnega transporta zamenjati z železniškim, sedanji obrat v Bodovljah pa naj bi preselili na Trato. Škofjeloško podjetje, ki ima več kot štiridesetletno tradicijo in 468 zaposlenih, je prisotno v 34 evropskih državah in več kot 75 odstotkov proizvodnje izvozijo v tujino. Glavna dejavnost je proizvodnja izolacijskega materiala iz kamene volne, hčerinski družbi Termika in Izomat pa ima tudi na Hrvaškem in na Slovaškem. Lani so Zlato ogledalo oglasu o sosedi Ljubljana - Zlato ogledalo pomlad 2002 je prejel oglas z naslovom Sodelavka ji bo verjela, naročnika Delo, d.d., za prilogo Ona. To je prvo letošnje zlato ogledalo za najbolj kreativen tiskani oglas, nagrajeni oglas pa so izdelali v agenciji Futura DDB. V finalni izbor so se uvrstili kar trije oglasi na temo nasilja nad ženskami, komisijo v sestavi Zlatko Jančič, Mateja Mahnič, Darja Groznik, Miljenko Licul in Bojan Petejan pa je prepričal Futurin oglas, na katerem je zgornji del ženskega obraza in modrica okrog očesa, pod njim pa besedilo: "Sodelavka ji bo verjela, da je Padla po stopnicah. Soseda ve, da stanujc v pritličju." Oglas je bil namenjen reviji Ona v boju proti nasilju. Komisija je v svoji obraz- ložitvi med drugim zapisala, da k oglasu o sosedi ni bilo pripomb in da so vsi verjeli, da ji bo sodelavka verjela, da je padla po stopnicah in da slednja ve, da stanuje v pritličju, oglas pa je namenjen vsem sosedam sveta, ki bi morale vtikati nos v zadeve sosed z obarvanim očesom. V ožji izbor se je uvrstilo šest oglasov, Zlato ogledalo pa je tudi tokrat podelilo Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij, ki deluje pri Gospodarski zborni- ci Slovenije. Avtorji nagrajenega oglasa Sodelavka ji bo verjela so Zoran Gabrijan, Jože Gerečnik in Tina Brezovnik, zanj pa so prejeli nagrado pol milijona tolarjev. Ostali nominirani oglasi so: oglas ANRX, agencija Pristop, naročnik Mladina, d.d., oglas Darila, agencije S Team Ideas Group, naročnik Ženska svetovalnica, oglas Dont kihat, agencija Mayer&company, naročnik Mladina, d.d., oglas Zakaj bi trpeli zobje, agencija Formitas, naročnik Bayer Pharma, d.o.o., in oglas Teaser, agencija Futura DDB, naročnik Radenska, d.d. R.Š. planirane prihodke presegli za 15 odstotkov, leto so končali z 864 milijoni tolarjev dobička, skupni prihodki od prodaje so znašali 11,1 milijarde tolarjev, za investicije pa so porabili 1,3 milijarde tolarjev. Letos bodo po Deželako-vih besedah investicijam namenili od 3 do 4 milijone evrov, tržne deleže na vseh trgih naj bi povečali za 6 odstotkov, s specializacijo pa naj bi znižali stroške proizvodnje. "Naša industrija je procesna in vizija našega poslovanja je dolgoročna, zato smo na skupščini sprejeli paket neodplačanih dividend za obdobje petih let. Ob izgubi jugoslovanskega trga smo preživeli šok terapijo in niti najmanj se ne bojimo evropskega trga, naša grožnja so lahko le državni organi, ki bi nas s takso na ogljikov dioksid radi dodatno obremenili," je pojasnil Deželak. Uvedba takse na ogljikov dioksid je že pred petimi leti prizadela slovenske industrijske proizvajalce, ki uporabljajo zemeljski plin, premog in mazut. Podjetja so dosegla spremembo uredbe, s katero so vsa industrijska podjetja oproščena plačila takse v višini 67 odstotkov celotne količine porabljene energije v obdobju od leta 1986 do 1997. V Termu menijo, da je industrija že prispevala svoj delež k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida glede na referenčno leto 1986, ki je omenjeno tudi v Kyotskem protokolu, zato je po njihovem mnenju nepošteno še dodatno obremeniti industrijo. "Ogorčeni smo nad novo uredbo o taksi na ogljikov dioksid, ki se obeta julija in s katero nas želijo šc dodatno obremeniti, kljub temu, da smo svoje že prispevali in redno skrbimo za čistejšo proizvodnjo ter pozitivni učinek na okolje. Malo držav je dosedaj ratificiralo kiotski sporazum, naše ministrstvo pa kljub temu, da imamo okoljske standarde, hiti z njegovim uresničevanjem. Gre za velike vsote, ki lahko ogrozijo procesno industrijo in tudi obstoj našega podjetja. Z denarjem naša država očitno namerava polniti državni proračun, državni organi pa, kot kaže, želijo biti v svoji naglici, bolj papeški od papeža," je še dodal Deželak. Renata Škrjanc, foto: R. Š. JARC cementni izdelki Medvode tel.: 01361-7936 Betonski tlakovci Namesto kranjskega sejem v Komendi Kranj - Kranjsko sejmišče je bilo vsako poletje prizorišče velikoš-marenskega sejma, mednarodne sejemske prireditve, kije poleg nakupov in predstavitev novosti poskrbela tudi za zabavo. Po več kot pol stoletni tradiciji je lani Gorenjski sejem zaprl svoja vrata in končala se je tudi sejemska dejavnost. Letos bodo za velikošmarenski sejem, ki bo od 14. do 18. avgusta, poskrbeli v Komendi. Z njim naj bi zapolnili poletno sejemsko praznino na Gorenjskem. Vsebinsko naj bi bil podoben nekdanjemu kranjskemu, kar pomeni, da bodo poleg prodajno razstavnega dela obiskovalci dobili tudi poletno zabavo, organizatorji pa pričakujejo dobro udeležbo razstavljavcev. R. Š. Ob prvem rojstnem dnevu Si.mobil centra: Nokia 3330 za 1 tolar. (g) ® loKia WAP, vibra, slikovni SMS, možnost zamenjave pokrovčka posebno presenečenje - Nokia 3330 za sani prav poseben nač o 1 tolar! Za svoj r n Nove nara ojstni dan lahl« inike paketa Sr :o tako res reči emo. Vse najboljše! Pohitite, ponudba velja le do 4 7 2' /j2 ali do razprodaji • zalog! Za dod atne informacij? i pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si. vedno zame IS Si.mobil center simobil Kranj, Koroška u (Globtur center) Prvi AstraChemo center V Sava Trade, d.d., načrtujejo v prihodnje še več centrov pod blagovno znamko AstraChemo. Jarše pri Domžalah - Na Kamniški cesti med Kamnikom in Domžalami v Zgornjih Jaršah je danes teden Sava Trade, d.d., ki je del Poslovne skupine Sava v okviru področja Trgovine odprla prodajni center AstraChemo. To je prvi takšen center pod to novo in združeno blagovno znamko dveh Rajko Dežman, vodja novega prodajnega centra v Jaršah. nekdanjih trgovin, s katero bodo poslej nadgrajevali ponudbo nekdanjih prodajaln Chemo in Astra. Prodajni center v Jaršah ima več kot 2000 kvadratnih metrov prodajnih površin v treh etažah, 600 kvadrantih metrov je ostalih površin, prav tako 600 pa zunanjih prodajno-skladiščnih površin. Ce- lotni prodajni center v Zgornjih Jaršah pa se nahaja kar na 6000 kvadratnih metrih in bo na njem kupcem na voljo tudi okrog sto parkirnih prostorov. V novem AstraChemo prodajnem centru bodo kupcem na voljo barve in lepila, tehnična guma in plastika, kovinska galanterija, ročna in električna orodja, kopalniška oprema, elektromateriali in svetila, les, gospodinjski pripomočki in zaščitna oprema. Posebnost pa bo tudi mešalnica različnih barv po naročilu. Investicija v opremo in objekt je znašala 70 milijonov tolarjev, v centru pa je dobilo delo 22 zaposlenih. Rajko Dežman, vodja prodajnega centra AstraChemo v Zgornjih Jaršah je ob odprtju povedal: "Kupci bodo v centru našli širok izbor blaga priznanih blagovnih znamk, imeli bodo stalno akcijsko ponudbo, posebne ugodnosti bomo redno pripravljali za upokojence, prednost centra pa bo tudi enostaven dostop in okrog sto parkirišč. Naša ponudba bo namenjena končnim kupcem; tako domačim mojstrom, obrtnikom in podjetnikom." Nova blagovna znamka AstraChemo bo v prihodnje v okviru področja Trgovine Sava Trade, d.d., združevala in predvsem nadgrajevala lastnosti obeh že od prej prepoznavnih trgovskih blagovnih znamk. Poleg kakovostne in celovite storitve in svetovanja bo zagotavljala večjo in poglobljeno ponudbo barv in lakov, V Savi še bolje kot lani Kranj - V Poslovni skupini Sava Kranj pričakujejo letos še boljše poslovanje kot lani, občutno pa se bo povečala tudi donosnost iz tekočega poslovanja, je najpomembnejše sporočilo nadzornega sveta, ki je na petkovi seji obravnaval poslovanje v letošnjih prvih štirih mesecih, napovedi za prvo polletje in za vse leto ter finančne naložbe. Podjetja iz Poslovne skupine Sava so v prvih štirih mesecih pretežno uresničila načrte in tudi napovedi za prihodnje mesece so obetavne, tako da bodo tudi letne načrte izpolnila ali celo presegla. V prvih petih mesecih so prodali za 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju oz. tri odstotke manj, kot so načrtovali. Dodana vrednost je bila v tem obdobju v primerjavi z. lanskim večja za 28 odstotkov oz. en odstotek manjša od načrtovane. Za naložbe v osnovna sredstva so do konca maja namenili 8,1 milijona evrov, vrednost dolgoročnih finančnih naložb pa je v tem obdobju znašala več kot 130 milijonov evrov. Sava je povečala kapitalski delež v Gorenjski banki, dokapi-talizirala družbo Savatech in Zavarovalnico Triglav in svoj delež v Chemu povečala z 51 na skoraj 83 odstotkov. V skupini pričakujejo letos za z 34 odstotkov višjo dodano vrednost kot lani ter v skladu z načrtom tudi 7,3 milijona evrov dobička. CZ. SGS SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2, 4000 Kranj tel.: 04/202-16-21, 202-16-31 fax: 04/236-20-51 razpisuje naslednja prosta delovna mesta za šolsko leto 2002/2003 1. UČITELJ/ICA PRAKTIČNEGA POUKA za določen čas (od 1.9.2002 do 31.8.2003) s polnim delovnim časom v programu Zaključna gradbena dela, slikopleskar -črkoslikar (25 pedagoških ur tedensko) 2. UČITELJ/ICA PRAKTIČNEGA POUKA za določen čas (od 1.9.2002 do 31.8.2003) s krajšim delovnim časom v programu Tesar opažev in Gradbinec II - tesar (12 pedagoških ur tedensko) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. V novem centru imajo bogato izbiro kopalniške opreme. talnih in stenskih oblog, plastike in pribora, tehnične gume in tekstila ter drugega blaga in izdelkov. Takšnih, okrog 2000 kvadratnih metrov velikih prodajnih centrov. ki jih bodo imenovali AstraChemo, imajo v Sava Trade, d.d., v okviru njihove Maloprodaje v prihodnosti v načrtu še več. Andrej Žalar Za Goričane le ena ponudba Goričane - Slovenska razvojna družba (SRD) je do prejšnjega petka, ko se je končal rok za nakup nekaj več kot 85-odstotnega deleža družbe Goričane, tovarne papirja Medvode, prejela le ponudbo družbe Papigor, ki sta jo ustanovila vodstvo Goričan in Krekova družba. V SRD-u nad odzivom niso razočarani, a ker so se v času javnega zbiranja ponudb za nakup zanimali trije resni ponudniki, so vendarle pričakovali več ponudb. Ponudba družbe Papigor formalno popolnoma ustreza razpisnim pogojem. Če tudi po podrobnem vsebinskem pregledu Donudhc injpp pogajanjih za sklenitev kupoprodajne pogodbe ne bo zapletov, naj bi pogodbo sklenili že do koncu septembra. Kot je znano, je to že tretji poskus SRD-a za prodajo večinskega deleža v Goričanah. Prvič so ga poskušali prodati pred šestimi leti in drugič lani, ko sta se na razpis prijavili dve podjetji, poleg Papigorja še Cartiera Radeče Ita-liana, vendar takrat niso izbrali nikogar. Na tretjem razpisu, ki ga je SRD objavil 22. maja letos, je bila izhodiščna cena za nakup delnic šest milijard tolarjev. SRD prodaja 81-odstotni delež Goričan v svojem imenu in za svoj račun, nekaj več kot štiri odstotke pa za Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskemu zavarovanja. CZ. — mm-^>*»irpfw, -~—: Delničarjem 920 tolarjev dividende Kranj - Delničarji družbe Iskraemeco, družbe za upravljanje in svetovanje, so na četrtkovi skupščini, na kateri je bilo zastopano okrog 63 odstotkov kapitala, med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička. Od 171 milijonov tolarjev dobička so ga nekaj več kot 105,6 milijona tolarjev namenili za izplačilo dividend, 65,4 milijona tolarjev pa za oblikovanje drugih rezerv. Dividenda za lani znaša 920 tolarjev (bruto) na delnico in je osem odstotkov višja kot leto prej. Prejeli jo bodo lastniki delnic, ki so bili vpisani v delniško knjigo 10. junija letos, družba pa jim jo bo izplačala v 90 dneh od dneva skupščine. Kot je znano, so Iskraemeco, družbo za upravljanje in svetovanje, ustanovili pred štirimi leti z namenom, da bi ohranila lastništvo malih delničarjev v družbi Iskraemeco. Z lansko dokapitalizacijo je dosegla glavni cilj, to je pridobiti in zadržati večinski nadzor nad poslovanjem Iskraemeca. Direktorica družbe je Marija Šenk, predsednik nadzornega sveta pa Vinko Ribnikar. CZ. Od 1. julija višja cestnina Kranj - Vlada je višino cestnine za vožnjo po slovenskih avtocestah uskladila z rastjo tečaja evra. Ker je vrednost evra letos doslej porasla za 2,23 odstotka, je temu primerno tudi povišala cestnino za prevoženi kilometer z 10,186 na 10,413 tolarja. Nove cene, ki jih bodo izračunali v družbi za avtoceste, bodo veljale od 1. julija dalje, cestnino pa bodo začeli pobirati tudi na novih odsekih avtoceste Ločica - Trojane in Kompolje - Krtina. CZ. EOC, d.o.o., Tržaška 37/a, 2000 Maribor P.E. LESCE, Rožna dolina 10, 4248 LESCE objavljamo dve prosti delovni mesti VOZNIKA C in E kategorije Delo je razpisano za nedoločen čas s poskusnim delovnim časom 3 mesecev. Obseg dela zajema razvoz nafte in naftnih derivatov. Izbrana kandidata bosta morala opraviti še preizkus znanja iz prevoza nevarnih snovi oz. pridobiti še ADR. Vsi interesenti morajo v roku 30 dni poslati prošnjo v pisni obliki in s kratkim življenjepisom. Prav tako mora interesent predložiti še kopijo spričevala o ustreznosti oz. usposobljenosti za opravljanje takšnih del. Zadnji rok za oddajo prijave je 25. julij 2002. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št.: 04/531-77-00, vsak dan od 7. do 15. ure. KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 28. 6. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR J HRANILNICA LON, d.d. Kranj 154,00 156,00 238,00 243,00 225,80 226,50. HIDA - tržnica Ljubljana 153,50 154,10 240,50 241,50 225,95 226,20. ILIRIKA Jesenice 153,00 154,90 239,00 242,90 225,80 226,60 ILIRIKA Kranj 153,00 154,90 239,00 242,90 225,80 226J50 INVEST Škofja Loka 153,00 154,40 239,90 242,10 225,70 226,60 KREKOVA BANKA Kranj, šk. Loka 152,99 154,83 239,85 242,72 225,38 226,65. KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 153,00 154,50 240,50 243,50 225,70 226,60. ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA ujm 153,21 155,00 238,15 240,67 225,39 226,73 PBS D.D. (na vseh poŠtah) 152,99 153,80 239,84 241,70 225,38 226,80 TALON Škofja Loka 153,50 155,50 240,00 243,90 225,80 226,40. VVI LpAN Jesenice supermafket Union 586 26 98 WILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18h) WILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 153,22 154,79 239,47 242,49 225,67 226,57, Krka gradi v Rusiji Kranj - Farmacevtska družba Krka je pred kratkim, prav na dan ruske neodvisnosti, odprla skladiščni del nove tovarne v industrijskem območju na obrobju mesta Istra na severozahodu Moskve, v desetih mesecih pa bo zgradila še proizvodni del, v katerem bodo na leto naredili 300 milijonov tablet in 150 milijonov kapsul. Potlej bodo zgradili še razvojni center, v katerem bodo ruski strokovnjaki razvijali nove izdelke, med njimi tudi takšne, ki jih v Novem mestu morebiti ne bi mogli. Izgradnja avtomatiziranega skladišča in vseh objektov za bodoči proizvodno distribucijski center jih je stala 15 milijonov dolarjev, celotna naložba pa bo vredna 25 milijonov. Krka je pred tremi leti v Ruski federaciji ustanovila hčerinsko podjetje, predlani pa je že začela z gradnjo tovarne, s katero bo pridobila status domačega izdelovalca. Z zdravili iz te tovarne bodo poleg matične države oskrbovali tudi sosedna tržišča. Krka proda na območju nekdanje Sovjetske zveze za 60 milijonov dolarjev izdelkov na leto, kar jo po prodaji uvršča v sam vrh tujih farmacevtskih družb v Rusiji. CZ. Predlog dividende: 30 tolarjev Škofja Loka - Delničarji družbe Avtomehanika Škofja Loka bodo na skupščini, ki bo 16. julija, med drugim odločali o razporeditvi bilančnega dobička za lansko poslovno leto ter o izplačilu nagrade upravi in članom nadzornega sveta. Od nekaj več kot 41 milijonov tolarjev bilančnega dobička, v katerem je 22 milijonov tolarjev prenesenega čistega dobička iz preteklih let in 19 milijonov tolarjev nerazporejenega lanskega dobička, naj bi za dividende namenili 6,8 milijona tolarjev, preostali dobiček pa naj bi prenesli v naslednje obdobje. Če bodo delničarji podprli tak predlog, bo dividenda znašala 30 tolarjev (bruto) na delnico, prejeli pa jo bodo v 90 dneh od dneva skupščine. Upravi oz. direktorju družbe naj bi v breme letošnjih poslovnih stroškov izplačali 400 tisoč tolarjev nagrade (bruto), enak znesek tudi članom nadzornega sveta, predsedniku pa 200 tisoč tolarjev več. CZ. Delnic SKB ne bo več na borzi Ljubljana - Delničarji SKB banke so na skupščini prejšnji teden sprejeli sklep o umiku delnic SKB z organiziranega trga vrednostnih papirjev, za to pa so se odločili zaradi prevladujočega lastništva Soci-ete Generale v banki. Delničarjem, ki so temu predlogu nasprotovali-so ponudili odkup po ceni 2.251,78 tolarja za delnico, kolikor je njena zadnja revidirana knjigovodska vrednost. CZ. Dražji bencin in cigarete Kranj - V torek so se spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Cena za neosvinčeni 95-oktanski bencin seje povišala za 0,70 tolarja, to je s 181,80 na 182,50 tolarja za liter, cena za neosvinčeni 98-oktanski bencin pa za 0,80 tolarja, s 190,10 na 190,90 tolarja. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 150,30 tolarja ali 0,30 tolarja več kot pred podražitvijo, ekstra lahko kurilno olje pa se je podražilo za 0,60 tolarja, s 84,90 na 85,50 tolarja za liter. Iz Tobačne Ljubljana pa so sporočili, da se bo trošarina za cigarete v skladu z zakonom 1. julija povečala s sedanjih 49 na 51 odstotkov maloprodajne cene najbolje prodajanih cigaret v Sloveniji. To pomeni, da se bo cena za zavojček cigaret znamke Boss dvignila za 25 tolarjev,2 285 na 310 tolarjev. CZ. Klasika se bo pripojila k Alplesu Železniki - Delničarji družbe Alples Železniki bodo na skupščin' sredi prihodnjega meseca odločali o dveh pomembnih zadevah - 0 potrditvi pogodbe o pripojitvi družbe Klasika in o zmanjšanju osnovnega kapitala. Delničarji naj bi na skupščini potrdili pogodbo o pripojitvi druŽbe z omejeno odgovornostjo Klasika, storitve, trgovina in proizvodnjalZ Železnikov k Alplesu kot prevzemni družbi, sklepali pa naj bi tudi o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Zaradi upoštevanja dolocj* zakona o gospodarskih družbah naj bi z umikom 22 tisoč lastni«1 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 22 milijonov tolarjev osnovni kapital družbe zmanjšali z 220,5 milijona tolarjev na 198.* milijona tolarjev, zaradi pripojitve pa naj bi ga z umikom 63.479 lasj' nih prednostnih delnic z nominalno vrednostjo nekaj manj 63,5 m"' ijona tolarjev zmanjšali na 135 milijonov tolarjev. „ 15-1 letno stanovanjsko posojil o z devizno klavzulo! © Informacije: BKS-leasing d. o. o. 01 / 3000 920 www. bks-leasing.si Blejci so bili deset dni v Združenih državah Amerike Odlična promocija Bleda v palači Združenih narodov Blejski turizem je imel odlično promocijo v palači Združenih narodov v New Yorku, kjer so štirje odlični blejski kuharji deset dni diplomatom, osebju palače, obiskovalcem, turistom in Slovencem, ki živijo v Ameriki, predstavili domače, gorenjske in slovenske jedi po izboru prof. dr. Janeza Bogataja. Vsi navdušeni nad jedrni in nad lepotami Bleda in Slovenije. Najraje so jedli gibanico in kremne rezine. . Bled - Na pobudo dr. Ernesta strica, vodja Stalne misije republike Slovenije pri Združenih Prodih so se na Bledu odločili za izvedbo projekta Slovenian Izbrana kuharska ekipa z direktorjem Grand hotela Toplice Zvone-tom Špecem in s sladkim simbolom Bleda na krožniku - blejskim labodom... Food festival v Delegates Din-ning Room v palači OZN. Ko je dr. Ernest Petrič predlagal direktorju Toplic Zvonetu Specu in direktorici LTO Turizem Bled Evi Štravs Podlogar ta projekt, so se takoj odločili, da kljub zahtevnosti projekta sprejmejo velik izziv. K projektu je pristopila tudi občina Bled, Slovenska turistična organizacija in njihovo predstavništvo v New Yorku, pomagalo je Ministrstvo za kmetijstvo in Rogaška ter nekaj drugih podjetij, ki imajo poslovne partnerje v Ameriki. Osrednji del projekta so bili dnevi slovenske kuhinje v restavraciji v OZN, ki jo vsak dan v času kosila obišče 400 diplomatov, predstavnikov držav in gostov z vsega sveta. Na Bledu so izbrali odlično kuharsko ekipo: Stojana Rezarja iz Kraljevske klubske hiše, Silva Križaja iz Vile Bled, Simona Bertonclja iz Grand hotela Toplice ter Igorja Jagodica iz hotela Astoria. Odlični kuharji so od 10. do 21. junija skrbeli, da so visoki gostje spoznali slovenske kuharske spe-cialitete, Bled in Slovenijo kot deželo dobre hrane in izvrstnih vin. S svojim znanjem in izkušnjami je pri sestavi menujev pomagal prof. dr. Janez Bogataj in pripravil izbor slovenskih jedi, ki so obiskovalce navdušili. Moto festivala je bil slogan Kuhinja Slovenije - na stičišču Alp, Panonije in Mediterana. V času festivala so v organizaciji s predstavništvo STO v New Yorku pripravili posebni kulinarični omizji za novinarje in turistične agente. Ob dnevu državnosti in ob deseti obletnici članstva Slovenije v OZN je dr. Ernest Petrič priredil sprejem za diplomatski zbor in druge uradne goste ter Slovence v New Yorku. Ta obisk v ZDA so spretni blejski turistični delavci izkoristili za odlično promocijo Bleda, saj je bila pred restavracijo promo- Čarter v Grčijo in Bolgarijo Brnik - Turistično podjetje Globtour iz Ljubljane je za letošnje po-ktje v sodelovanju z Aerodromom Ljubljana in grškim letalskim prednikom Aegean Cronuš Airline pripravilo čarterske prevoze s,ovenskih turistov v Grčijo in v Bolgarijo. Prejšnji petek je z brniškega letališča poletel prvi redni čarter, ki bo predvidoma vse do Sredine oktobra vsak teden vozil turiste na grška otoka Rodos in Kreta, v soboto pa je prvi čarter krenil tudi proti bolgarski Varni. Kot navajajo v Globtourju, so letos prodajo aranžmajev za Grčijo Povečali za trideset odstotkov, njihov cilj pa je privabiti na grške otoke v^č kot tri tisoč gostov. Bolgarija postaja vse bolj priljubljena dopust-n»Ška dežela za številne evropske turiste, samo nemških je bilo lani dobri dve petini več kot leto prej. V Globtourju ocenjujejo, da bo Bolgarija tudi letos velika uspešnica in da bodo poleti tja pripeljali sestro slovenskih turistov. V Turčijo so lani pripeljali 2.200 gostov, letos Pa načrtujejo, da bodo krepko presegli številko 2.500. Na hrvaški otok "rač že od aprila dalje redno vozi čarter vsak teden, minuli konec ted-na pa so v Globtourju začeli tudi s čarterskimi prevozi turistov na Sirijo. CZ. IftRUM PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV, PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA, PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN, PAPIRNICA, FOTOKOPIRANJE d.o.o. 1. julija odpira papirnica KARUN na Šucevi ulici 25 tVOJO DRUOO TRGOVINO Trgovina se nahaja v stavbi R0NA v Komunalni coni na Pirmskovem, med centrom Dolnov in Le-tehniko. r Odprto bo vsak delavnik od 6. do 13. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. cijska razstava o Sloveniji in Bledu. In kaj nam je po vrnitvi iz New Yorka povedala direktorica LTO turizem Bled Eva Štravs Podlogar? "Obisk v palači ZN je bil odlična promocija Bleda in Slovenije, saj smo se predstavili kot dežela dobre hrane in naravnih lepot. Vsi, ki smo jih srečali, so bili navdušeni nad Slovenijo. Od vseh naših predstavnikov smo bili deležni izredne pomoči, pohval in zahval. Gostje so bili najbolj navdušeni nad gibanico in kremnimi rezinami, hvalili pa so tudi jedi iz ajdove moke in gobovo juho z jurčki. Jurčki so v Ameriki suho zlato in zgolj začimba, zato niso mogli verjeti, da jih nekdo kuha v takih količinah. Z nabavo so imeli naši fantje kar nekaj težav, saj skuta ni taka, kot jo poznamo mi - bolj vodena je, orehi so mokri, nimajo takšne moke kot pri nas. A so se odlično znašli in zelo potrudili." Darinka Sedej Najbolj znani udeleženci prve predstavitve z blejskimi kuharji: med njimi eden najbolj priznanih urologov Slovenec dr. Ciril Godec in gospod Andrea Soltzner, uveljavljeni francoski kuhar. Na morje z vlakom Ljubljana - Slovenske železnice so za letošnje poletje pripravile vožnje posebnih vlakov, ki bodo Ljubljano in Maribor povezali z nekaterimi priljubljenimi mesti na hrvaški obali. Že od 9. junija dalje vozi vsak dan posebni sezonski vlak med Ljubljano in Pulo, tako pa bo vozil vse do 1. septembra. Iz Ljubljane odpelje ob 7.55 in v Pulo prispe ob 12.15, iz Pule pa se vrača ob 15.35 in v Ljubljano pripelje ob 20.25. Za potovanje iz Maribora na Reko s prestopanjem v Ljubljani ponujajo železnice dva počitniška vlaka na dan. Prvi odpelje iz Maribora ob 3.50 in prispe na Reko ob 8.55, drugi odpelje ob 11.50 in na cilj pripelje ob 17.22. Vrnitev z Reke v Ljubljano in Maribor je možna z vlakom ob 12.50, v Ljubljano pa tudi z vlakom, ki odpelje ob 20.45. Dobra bo tudi povezava s Splitom. Iz Maribora bo vse do 26. avgusta odpeljal vlak vsak ponedeljek ob 16.08 in pripeljal v Split ob 5.57, iz Splita pa se bo vračal vsako nedeljo ob 18.55. Iz Ljubljane bo vse do 28. avgusta vozil ob petkih in sredah ob 16.10, v obratni smeri pa bo vozil ob torkih in četrtkih, vsakič z odhodom iz Splita ob 18.55. CZ. Stojnica s promocijskim materialom in izdelki ter Janez Fajfar, Jana Špec, v narodni noši Eva Štravs Podlogar in Simona Mav iz stalne misije. www.gorenjskaonline.com VABLJENI! |PIAVA lAGUNAl -POREČ- NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRM ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV V HOTELIH DELFIN (bazen, pivnica, kavarna, šport, 2 klimatizirani samopostrežni restavraciji) in GALEB (bazen, restavracija, taverna, TV soba, športni centri, žičnica za smučanje na vodi) so cene polpenziona od 22. 6.2002 do 10. 7.2002 že od 20.- EUR na osebo na dan. Dobrodošli v avtokampih ZELENA LAGUNA, BIJELA UVALA in NATURIST CENTRU ULIKA. V vseh so obnovljene sanitarije, plaže, ki so dobile zaradi urejenosti Evropske plave zastave, pristanišča, športni centri, ma-rketi, in še marsikaj drugega. Prostor za 2 osebi do 5.7. že od 15,10 EUR. Posebej je potrebno omeniti novo obnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVUE, z novima bazenom in grill-pizzerijo. Dnevni najem apartmaja od 22. 8. do 10. 7. 2002 že od 00.- EUR Dnevni najem apartmaja v naselju ASTRA od 22. 0. do 10. 7. 2002 že od 74.- EUR POPUSTI ZA OTROKE DO 50 % V HOTELIH iN KAMPIH l Informacije pri agenciji Vašega zaupanja ali pa pri PlAVA IAOUNA POR.t Tel. 00 385 52 410 136, 410 101 Fax: 00385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr Poiščite nas tudi na teletekst strani 2g6 TV Slovenija! A Hotel Sava Rogaška d.o.o. Zdraviliški trg 6, | U 3250 Rogaška Slatina POLETNI POČITNIŠKI UTRIP V HOTELU SAVA - ROGAŠKA OD 20. 6. - 4. 8. 2002 Aranžma vključuje: - 2, 5 ali 7 polpenzionov v hotelu sava**** - neomejeno kopanje v Rogaški rivieri - vsakodnevna jutranja gimnastika v TERMALNIH BAZENIH ROGAŠKE RIVIERE - AQUAAEROBIKA - VSAK PETEK SVEČANA VEČERJA V HOTELSKI RESTAVRACIJI - VSAK VEČER PLES OB ŽIVI GLASBI- BOGAT ANIMACIJSKI PROGRAM ZA "VELIKE IM MAJHNE" - ZANIMIVE KULTURNE PRIREDITVE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel: 03/811-4000, 03/811-4703, e-mail: INFO@HOTEL-SAVA-ROGASKA.SI, www.hotel-sava-rogaska.s Družinski paketi: • 1 OSEBA 2 OSEBA OTROK 5 - 14 LET VIKEND I8.000 SIT I6.200 SIT 9.000 SIT 5 DNI 4O.OOO SIT 36.OOO SIT 20.000 SIT 7 DNI 52.000 SIT 46.OOO SIT 26.OOO SIT Paketi za samce, dedke m vhučke: 1 OSEBA 2 OSEBA OTROK 5 - 14 LET VIKEND 16.000 SIT 14.4OO SIT 8.000 SIT 5 DNI 36.OOO SIT 32.000 SIT 18.OOO SIT 7 DNI 49.OOO SIT 44.OOO SIT 24.5OO SIT Ribogojstvo le kot dodatni vir zaslužka V Sloveniji je le ena kmetija z ribogojstvom kot glavnim virom zaslužka, na vseh ostalih je le dopolnilna dejavnost. Na Gorenjskem je štirinajst malo večjih ribogojcev (z letno količino nad dve toni rib), ki pa prav zaradi svoje majhnosti nimajo problemov s prodajo. Kranj - "Nekdaj so se v Sloveniji z ribogojstvom ukvarjala predvsem družbena podjetja, biotehniška fakulteta in ribiške družine. Potem ko je izgradnjo ribnikov začela denarno podpirati tudi država in je kmetijska svetovalna služba dobila tudi svetovalea za ribogojstvo, se je kot dopolnilna dejavnost začelo razvgati tudi na kmetijah," pravi Mitja Kadoič iz Kranja, svetovalec za ribogojstvo v kmetijski svetovalni službi, ki pa se je s to dejavnostjo strokovno ukvarjal že v svoji prejšnji službi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot svetovalec "pokriva" vso Slovenijo, sedež pa ima v kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu. Koliko ribogojnic je v Sloveniji? "Podatki p tem so si precej različni, po naših ocenah je v Sloveniji približno tristo ribogojcev, od tega je sto petdeset resnih, tržno usmerjenih in med njimi le deset večjih." Gorenjska ima sicer dosti vodnih virov in s tem tudi možnosti za ribogojstvo, a je že tradicionalno navezana predvsem na govedorejo. Koliko pa se je kljub temu razvilo tudi ribogojstvo? "Na širšem območju Gorenjskem, to je vse do Tuhinjske doline, je po naših podatkih štirinajst ribogojnic z letno zmogljivostjo več kot dve toni rib na vsako, ob upoštevanju manjših pa je številka še večja. Letos je na novo začela z. delom ribogojnica v Mošnjah, dva ribogojca v Škofji Loki sta tudi že pridobila dovoljenje za gradnjo in koncesijo za izkoriščanje vode, nista pa še začela z gradnjo. Za nasvet so me spraševali tudi iz. kroparskega konca. Vsem, ki se zanimajo za gradnjo, najprej svetujem, naj preverijo, ali so za to prostorske možnosti. Medtem ko je bila v preteklosti praksa, da so najprej postavili ribnik in šele potem začeli zbirati potrebna dovoljenja in soglasja, zdaj to ni več možno." Ali ni zanimanje za ribogojstvo že nekoliko upadlo? "V devetdesetih letih je bilo veliko zanimanje. Moj predhodnik na delovnem mestu svetovalca za ribogojstvo je naredil tudi po deset, dvajset načrtov na leto, zadnja leta je tovrstnih želja manj. Za tO je več razlogov, med drugim tudi to, da je oskrba s postrvmi v Sloveniji že dokaj dobra. Pri toplovodnih vrstah rib je povpraševanje še večje od ponudbe, vendar pa je Gorenjska že tradicionalno navezana na rejo postrvi." Kdo prevladujejo med ribogoj-ci: veliki kmetje, polkmetje, vrtič-karji...? "Največji kmetje se z ribogojstvom ne ukvarjajo, izjema je morda le kmet na Dolenjskem, ki je od podjetja v stečaju kupil veliko ribogojnico in se preusmeril v rejo rib. Na leto jih zredi od tristo do štiristo ton in je edini v Sloveniji, ki je po tržnosti primerljiv z evropskimi ribogojci. Večinoma se z ribogojstvom ukvarjajo mali kmetje oz. polkmetje, ki jim je to dodatni vir zaslužka. Po novih predpisih je ribogojstvo možno registrirati tudi kot dopolnilno dejavnost, pri tem pa je pogoj količina največ šestnajst tisoč ton rib na leto." Prvi pogoj je, da mimo hiše teče potok oz. reka... "Nekateri so postavili ribogojnice tudi na parcelah, ki so nekoliko oddaljene od hiše. To ni najbolje, saj je predvsem ob neurjih ali nepredvidenih dogodkih veliko lažje obvladovati in nadzirati razmere, če je objekt v bližini hiše." Je ribogojnico možno zgraditi kjerkoli ob vodi? "Tako enostavno ni. Za postavitev je treba pridobiti koncesijo za izkoriščanje vode, za to pa je pomembno tudi mnenje pristojnih služb ministrstva za okolje in prostor, zavoda za ribištvo in ribiških družin ter kmetijske svetovalne službe." Ali kdo pred postavitvijo ribogojnice preverja tudi kakovost vode? "Na tak primer, ko bi kdo hotel postaviti ribogojnico ob preveč onesnaženi vodi, še nisem naletel, so pa primeri, ko bi za ribogojstvo radi izkoriščali več vode, kot je to možno." Je za gradnjo težko pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja? "Običajno ne. Zaplete se takrat, če so pravne ovire ali če je naravovarstveni interes močnejši od ostalih. Dovoljenja za gradnjo novih objektov je možnd pridobiti le na podlagi koncesije za izkoriščanje vode, pridobiti pa jo morajo tudi lastniki že zgrajenih objektov. Nekateri za to doslej še niso naredili ničesar, drugi že imajo koncesijske odločbe, ki so osnova za sklenitev koncesijskih pogodb." Legalna gradnja je tudi pogoj za pridobitev državnih denarnih podpor... "Država podpira le gradnjo objektov, za katere so investitorji pridobili vsa potrebna dovoljenja. Tako je tudi prav, črnih gradenj država in tudi nihče drug ne more in ne sme podpirati. Po letošnjem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se za nepovratna sredstva v skupnem znesku 27 milijonov tolarjev lahko potegovali le graditelji objektov z letno pridelavo več kot pet ton rib ter objektov, namenjenih za predelavo." Je gradnja ribogojnice velik investicijski zalogaj? "To je odvisno od velikosti pa tudi od tega, kako zahteven je odvzem vode in kako dolg je vod od zajetja do ribnika. Izgradnja samih ribnikov za letno zrejo do deset ton rib stane po približnih ocenah od pet do osem milijonov tolarjev." Eno so objekti, drugo je strokovno znanje... "Ribogojci so večinoma samouki. Zelo malo jih ima tudi ustrez- Dividenda delničarjem Ljubljanskih mlekarn Delničarji, med katerimi so tudi nekatere gorenjske kmetijske zadruge, bodo prejeli po 45 tolarjev dividende (bruto) na delnico. no strokovno izobrazbo, še tisti, ki so končali srednjo kmetijsko šolo, pa o ribogojstvu vedo bolj malo." V reji prevladuje postrv... "V Sloveniji je največ postrvi, na leto jo zredijo okoli 1.300 ton, od tega je od 1.200 do 1.250 ton šarenke. V štirinajstih gorenjskih ribogojnicah znaša letna količina od 150 do 200 ton, reje toplovodnih vrst rib pa na Gorenjskem ni." Je tudi trg krme za ribe tako razvit kot, na primer, za govedorejo? "Na trgu je velika ponudba že pripravljene krme za ribe. Medtem ko jo je za goveda, prašiče in perutnino možno dobiti že po 40 tolarjev za kilogram, je za ribe malo kakovostnejša dražja od 200 tolarjev, vendar pa je tudi prirast na vložek krme bistveno večji kot pri rejah drugih živali." Kje ribogojci dobivajo mladice za nadaljnjo rejo? "Z njimi se oskrbujejo pri ribo-gojcih, ki se ukvarjajo z vzrejo mladic. Največji je Biotehniška fakulteta v Ljubljani s centrom na Pšati pri Zalogu, poleg nje pa so še trije večji. V zadnjem času uvažajo tudi oplojene ikre iz. Amerike, vendar to lahko počnejo le tisti, ki imajo za to primerna vališča." Je ribogojstvo donosna dejaV' nost? "Ocenjujem, daje za vse, ki se i ribogojstvom ukvarjajo kot z. dopolnilno dejavnostjo, to dokaj d°' nosna dejavnost, vendar le v pn' meru, če ribe prodajo doma." Je s prodajo že kaj težav? "Zaenkrat še ni problemov-Manjši ribogojci prodajo ribe strankam iz bližnje okolice, veČJ1 jih morajo ponuditi tudi trgovini' kjer pa dosegajo precej niŽje cene. Če jih doma prodajo po i soč tolarjev za kilogram, so p*1 prodaji trgovcem lahko veseli, # iztržijo osemsto tolarjev." Je pričakovati večje težave m vstopu Slovenije v Evropsko urti' jo? "Mali ribogojci, ki prodajo ribe na lokalnem območju, verjetno tudi potem ne bodo imeli problc; mov, lahko pa se bodo z njim1 ubadali srednje veliki, ki bodo ob prostem pretoku blaga dobili veli' ko konkurenco tujih velikih ribogojcev. To se ne bo zgodilo, # bodo ribogojci in država še pravočasno poskrbeli za promocijo kakovostnih domačih rib in za to, da bi jih ljudje pogosteje jedli." So se veterinarsko sanitarni po goji zaostrili tudi za ribogojstvo? "Tudi, še posebej za predelavo Po novem se ne smejo križati Čiste in nečiste poti, za ravnanje z odpadki je še precej strožje, vsaka stopnja dela zahteva ločene prostore..." V čem kmetijska svetovalni služba lahko pomaga ribogoj' cem? "Pripravljamo idejne zasnove, pomagamo pri pridobivanju dokumentacije, dajemo obvezn* mnenja pri razpisih za državfl? denarne podpore, svetujemo m tehnoloških in drugih strokovni'1 problemih in opravljamo še nek"' tere druge naloge." Cveto Zaplotnik Ljubljana - Delničarji Ljubljanskih mlekarn so se prejšnjo sredo zbrali na skupščini, na kateri jim je predsednik uprave in generalni direktor Matjaž Vehovec predstavil poslovanje družbe v minulem letu, razmere v slovenski mlekarsko predelovalni industriji ter smernice razvoja in poslovanja v prihodnjih letih. Ljubljanske mlekarne so lani odkupile šestdeset odstotkov slovenskega mleka, utrdile oz. še povečale delež na domačem in tujem trgu ter s prodajo ustvarile nekaj več kot 36 milijard tolarjev prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Najboljše rezultate so dosegle s prodajo jogurtov in alpskega mleka. Družba je lani ustvarila 499 milijonov dobička, kar je skoraj petino več kot predlani, vendar pa je s ponovnim vrednotenjem premoženja izkaza- Olga Debeljak mlada kmetica leta V finale se je uvrstila tudi Andreja Bizant iz Žleb pri Medvodah. Jarčje Brdo - Na zaključni prireditvi akciji' tednika Kmečki glas Izbiramo mlado kmetico leta, ki je bila v soboto pred gostiščem v Vidrgi pri Kandršah, je največ znanja in spretnosti pokazala 39-letna Olga Debeljak s Podmlačanove domačije v Jarčjem Brdu. Medvodah, sta se odlično izkazali. Obe sta se uvrstili med dvanaj-sterico, ki se je v soboto potegovala za naziv mlade kmetice leta, in obe tudi med trojko, ki je nazadnje v igrah ročnih in drugih spretnosti odločila o zmagovalki. Olga je bila najspretnejša in nazadnje tudi najsrečnejša, postala je prva mlada kmetica leta. Za nagrado je dobila bon v vrednosti osemdeset tisoč tolarjev, knjige iz založbe Kmečkega glasa pa kajpak tudi šopek in posebno priznanje. Olga, sicer mati štirih otrok, izhaja s 45 hektarjev velike kmetije, na kateri se ob živinoreji že devetindvajset let ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo. C.Z. Pri Kmečkem glasu so skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine že petkrat izbrali mladega gospodarja leta (z Gorenjskega sta si ta naslov prislužila Janko Jeglič iz Podbrezij in Jože Zlate iz. Praš), tokrat pa so v sodelovanju s turističnim društvom Mlinše prvič izbirali tudi mlado kmetico leta. Kmetijske svetovalke so s pomočjo društev kmečkih žena predlagale dvaindvajset kandidatk, ki so morale izpolnjevati dva pogoja: da so mlajše od štirideset let in da živijo na kmetiji. Bralci Kmečkega glasa so z glasovanjem določili dvanajst finalistk za sklepni izbor. Gorenjki, Olga Debeljak iz Jarčjega Brda in Andreja Bizant iz Zleb pri la 1,9 milijarde tolarjev izgube, ki jo je v že tekočem letu v celoti pokrila iz. rezervnih sredstev. Ko so delničarji na skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička, so 197 milijonov tolarjev dobička, ki izhaja iz nerazporejenega dobička iz 1996. leta, namenili za izplačilo dividende 45 tolarjev (bruto) na delnico, preostalega dobička v višini 2,3 milijarde tolarjev pa niso razporedili. V mlekarni bodo letos nadaljevali s posodobitvijo obratov v Mariboru, Kočevju in Ljubljani, hkrati pa bodo z združevanjem proizvodnje poskrbeli za racionalnejšo predelavo mleka. Za racionalizacijo poslovanja ter za naložbe, ki bodo družbi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo omogočile konkurenčen nastop na trgu mleka in mlečnih izdelkov, bodo Ekskurzija za vrtnarje Kranj - Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana organizira v sredo, 10. julija, vrtnarsko ekskurzijo. Udeleženci si bodo v Semenarni na Ptuju ogledali poskuse v rastlinjaku in na poskusnem polju, se seznanili z boleznimi in škodljivci plodovk ter z novostmi v ponudbi zelenjave v prihodnjem letu, za konec pa bodo obiskali še vrtnarsko kmetijo Volk v Prager-skem. V zavodu sprejemajo prijave na telefonsko številko 041/601 - 193. Cena ekskurzije je 2.000 tolarjev, udeleženci pa bodo stroške lahko poravnali na avtobusu, ki bo iz Ljubljane (izpred BTC oz. Žito diskonta) odpeljal ob sedmih zjutraj. C.Z. namenili skupno 8.5 milijarde tolarjev, od tega so lani za to že porabili eno milijardo. Večino denarja za posodobitev in specializacijo obratov ter za izgradnjo distribucijskega centra bodo zagotovili iz lastnih virov, ostalo s posojili ekološkega sklada in poslovnih bank ter z državnimi podporami za preobrazbo živilske industrije, prizadevajo pa si pridobiti tudi sredstva iz programa Sa-pard. Cveto Zaplotnik Še brez dogovora o ceni pšenice Kranj - Čeprav se čas žetve že približuje, še vedno ni znano, kolena bo letošnja odkupna cena pšenice. Predstavniki žitne skupnosti #\ kmetijsko gozdarske zbornice in zadružne zveze se o ceni že neMj časa pogajajo, vendar se doslej še niso sporazumeli, tako da je predlogom ene in druge strani še vedno štiri tolarje razlike. Medtefl1 ko so žitarji pripravljeni odšteti za pšenico povprečno 27 tolarjev oZ; odvisno od kakovosti od 25 do 29 tolarjev za kilogram, prideloval^ vztrajajo pri ceni 31 tolarjev za kilogram. Svoje pogajalsko izhodih utemeljujejo s tem, da so se stroški pridelave v enem letu povečali Za 15 odstotkov, cene kruha pa so porasle od 13 do 20 odstotkov Pa ne 'e to! Ko so analizirali, koliko kdo dobi pri končni ceni kruha, so ug0' tovili, da pšenica predstavlja v ceni le sedem odstotkov, trgovina P" dobi tudi do 30 odstotkov C.Z. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Beethovnova M 1502 Ljubljana AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET Tržaška l6 1000 Ljubljana SPREMEMBA SISTEMA RAČUNOV PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV IN JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV DNE 30.06.2002 Po določilih Zakona o plačilnem prometu (Uradni list, RS, št. 30/02) bo Agencija Republike Slovenije za plačilni promet dne 30.06.2002 prenehala opravljati storitve vodenja žiro računov in opravljanja plačilnega prometa. Zaradi tega bodo ukinjeni tudi vsi žiro računi proračunskih uporabnikov in javno-finančnih prihodkov. S 1. 7. 2002 se v Republiki Sloveniji vzpostavlja enotni zakladniški sistem, v katerem bodo, skladno z določili istega zakona, računi neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov ter računi javnoti* nančnih prihodkov odprti kot podračuni pripadajočega enotnega zakladniškega računa države ozirorna posamezne občine. Podračuni proračunskih uporabnikov, ki jih bo vodila Uprava Republike SlovenjJe za javna plačila, imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in vidi* predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi. Seznam starih številk računov in novih številk podračunov proračunskih uporabnikov in javnofinančni prihodkov je objavljen na spletnih straneh ministrstva za finance in Agencije Republike Slovenije plačilni promet. http://www.sigov.si/mf/slov/vezs/projekt.htm http://www.sdk.si/html/body_srpu.html Ministrstvo za financ Agencija Republike Slovenj za plačilni prom* GLOSA Micke Kovačeve Državni prazniki so minili, ko se spodobi. S številnimi proslavami in kresovi po mestih in vaseh in z malo manj številnimi zastavami, ki jih na državni praznik ni videti niti za pokuši-no. Država bi že zdavnaj morala iti v ta strošek in državljanom zastonj razdeliti zastave, SaJ je več kot očitno, da jih nimajo oziroma nočejo kupiti. Postali so previdni, saj v tej državi nikdar ne v?š, kdaj bo kaj zamenjano. Vsake toliko časa se najde kdo, ki začne polemiko, kaj da je narobe s slovenskimi državnimi simboli in vse Začne kazati na to, da bo prišlo do spremembe. Le kdo bo potem vsaki dve leti menjal zastavo? A to je bržkone le priročni izgovor. Številni Priročni izgovori pa so se pojavljali tudi ob dejstvu, da je bila na proslavi v državnem zboru prisotna komajda tretjina poslancev. Na največjo državno proslavo je prišlo več vabljenih visokih gostov kot poslancev, kar je za državo in njen ugled neznanska blamaža. Ko so se prešteli, jih je bilo od vsake stranke nekaj, vodje poslanskih skupin pa so jeli naštevati, zakaj vse ni bilo njihovih kolegov: ker Je bila toča, ker so pred vrati lokalne volitve in so odšli na domače, krajevne proslave, ker so bdi časi neusklajeni in tako dalje in tako naprej. Vsi tisti izgovori pač, ki jih pes na repu prinese. Nobeden kajpak ni dejal, da so si vzeli podaljšani vikend in da so vsi več ali manj šli na morje ali peljali svoje drage družinice na morje in jim je pač eno figo mar, kakšne proslave so v državnem zboru. Saj so najvišja oblast in jim nobeden nič ne more, ali ne? Niso ne ob zaslužek, ne oh dnevnice, ne ob poslansko mesto: le domoljubni ugled rahlo trpi, a kaj je to domoljubnost proti dobremu vikend paketu ? Zato se takoj, ko nam bodo solili pamet s svojega trona, da je pa zdaj, ko vstopamo v Evropsko unijo, res treba paziti, da se vanjo čisto ne utopimo, na jezik in kulturo, da je treba malo domoljubne vzgoje, zanosa in ponosa, požvižgajmo nanje. Prodali nas bodo za en sam groš, še preden bodo zares zasedli udobna mesta v bruseljski birokraciji, ki jih na različnih mestih iz Slovenije potrebuje kakšnih tisoč - ne le 90, kot jih zdaj kinka ali pa se jih šopiri v parlamentu. Zadnje čase v tej Sloveniji res več ne veš, ali bi se jokal ali smejal - toliko neumnih smešnic je kar naenkrat planilo na dan. Najprej se dva domača petelina v besednem dvoboju tepeta na nogometnem prvenstvu in sta videti kot dve opravljivi babi, na domačih tleh pa hude afere kar trajajo in trajajo: novinarje sodstvo stiska za vrat. o napadalcih na novinarja Petka ni ne duha in ne sluha in naj bi zdaj napadenega še hipnotizirali, če bo kaj pomagalo, mučitelje mačk zaradi pomanjkljivih dokazov oprostijo, nazadnje pa pride vrh vsega: prisluškovati menda začnejo najboljšemu slovenskemu odvetniku, češ da v tujini pere denar. To je šele bomba, za katero ne izve nihče drug kot Zmago Jelinčič. Njegovo globoko grlo iz prisluškovalnih vrst spregovori in veriga kriminalistov, ki naj bi se šli akcijo proti odvetniku, poči. Veriga je močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. In za pri s l u-škovalne namene izve odvetnik, ki se drži dostojanstveno in modro. Smešno se mu zdi le to, da ga imenujejo "nepremagljivi odvetnik". Saj niso na nogometnem placu, ali kaj? Seveda so! Tudi odvetnika, tako kot vseh drugih propadlih procesov so se lotili s krampom v čelo. Ojoj - tudi če bi nepremagljivi odvetnik res pral denar, ga taki tipi ne bi mogli zašiti. S krampom že ne. Znajo pa zašiti nekoga, ki je kot direktor urada za igre na srečo popil nekaj vinčkov in prespal par noči na igralniških rjuhah kot nadzornik. Pil in nič plačal - kakšna groza! Tega so s kazensko ovadbo, ki so jo kazali po vseh medijih pač zašili kot Micko Kovačevo, ki je piva, nič plačava. To smo v kriminalistični šoli vsi vzeli: kurje tatove in Micke Kovačeve. Kaj več? To se pa sfiži tisti hip, ko si zadevo sploh zamislijo. Preveč je globokih grl in pomanjkanja umskih spretnosti. Darinka Sedej HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 19 JODLGATOR St 43. ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) Končno se vam bo začelo življenje urejati tako, da boste vendarle več kot zadovoljni. Tako na delovnem mestu kot na ljubezenskem področju se vam bodo začele odpirati poti, na katere boste pogumno zakorakali. Obiska boste veseli. Bik (22.4.-20.5.) Na vidiku imate večji denar, s tem pa bo tudi splošno počutje precej boljše. Bolj boste premišljevali, večje priložnosti bodo šle mimo vas, zato bodite te dni na sestankih pozorni, čeprav ne bodo strogo poslovni. Belo ni vedno belo. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Vedno manj znate uživati v vsakdanjih prav tako lepih trenutkih. Prava sreča se vam zdi nekje daleč, čeprav jo imate čisto blizu na dosegu roke. Kmalu se boste o tem lahko prepričali in mirne duše se boste lahko začeli pripravljati na dopust, ki se vam bliža. Rak (22.6. - 22.7.) Sami pri sebi se boste morali zjasniti, česa si pravzaprav želite in do kod segajo vaši cilji. V naslednjih dneh boste imeli priložnost, da popravite svojo naivnost, ki vas je že večkrat drago stala. Opravičilo vam bo šlo težko z jezika. Lev (23.7. - 23.8.) Še ob pravem času se boste začeli zavedati, da tako ne gre več naprej. Ljudje okoli nas so nam potrebni za splošno preživetje, ni pa nujno, da so to prav naši prijatelji. Tudi naključni znanci so lahko prav prijetni. Odzvali se boste povabilu. Devica (24.8. - 23.9.) Z bliskovito hitrostjo se vam približuje avantura, ki se ji niti pod razno ne boste mogli izogniti. Zadnji čas, saj so bili vaše slabe volje in nedružabnosti že vsi pošteno siti. Zaključili boste tudi neko staro, uradno zadevo, ki je vaš dolg iz preteklosti. Tehtnica (24.9. -23.10.) Pri financah boste občutili tako varnost kot že dolgo ne. Zopet boste na vrhuncu razmišljanja in domišljija vas popelje do popolne rešitve. V krogu prijateljev se boste ugriznili v jezik, saj ne bo potrebe, da slišijo vaše misli. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Na vidiku imate zelo dobro priložnost za naknadni zaslužek. Dopust bo zaradi tega veliko bolj prijetnejši, kot ste sprva mislili. V ljubezni bo prišlo do vaših pet minut in glejte, da ne boste ponovili svojih starih napak. Ne bodite preveč zahtevni. Strelec (23.11. - 21.12.) S svojimi notranjimi strahovi boste bili tiho, a gorečo bitko. Veliko stvari vam bo kar naenkrat postalo zelo pomembnih in ne boste se mogli odločiti, kateri dati prednost. Ob vikendu si boste vzeli krajši dopust, da si naberete novih moči. Kozorog (22.12. - 20.1.) Pri zapravljanju nimate prave mere, zato boste te dni še bolj kot ponavadi pazljivi pri financah. Po drugi strani pa se boste veselili nekega nepričakovanega zaslužka. Partnerja boste hoteli naučiti strpnosti, a do cela vam to ne bo uspelo. Vodnar (21.1. - 19.2.) Temne misli in s tem povezane težave bodo kmalu minljive, a nekaj dni zaradi njih ne boste spali. Dovolite prijatelju, da vam pomaga z nasvetom in izkušnjami, saj veste, da več glav več ve. Z ljubljeno osebo se pogovoru ne boste mogli izogniti. Ribi (20.2. - 20.3.) V ljubezni se boste še naprej počutili razdvojeni in v dvomih, a kar kmalu se vam bo razvrstil niz nenadnih pozitivnih dogodkov. Konec težav? Morda se bodo s tem šele začele. Drugače ne gre, saj je tak zakon narave. I ANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR! Siddharta Samo edini, Siddharta, so ob prazničnem koncertu tridesetih let Vala 202 v nedeljo, 16. junija. Križankah zaigrali skupaj s sim foničnim orkestrom RTV Ljubljana. Čeprav kratka predstava ene najbolj priljubljenih slovenskih skupin, se je vsem poslušalcem ob bogati zvočni spremljavi orkestra nepozabno vtisnila v spomin. Mogočnost pesmi in zvočnost orkestra je zazvenela v vsej veličini večne ročk klasike. Siddharta je z novim cd albumom Silicon Delta že nekaj tednov na vrhu najbolje prodajanih domačih skupin, na katerem so, seveda tako kot na vseh albumih do sedaj, potrdili svojo izvirnost, kvalitetno skladanje glasbe, domiselne melodične prehode, globoka in zahtevno zapeta besedila ter profesionalno glasbeno delovanje resne ročk skupine. S svojimi skladbami in udarno energijo so se med ljubitelji slovenskega ročka priljubljeni že od samega začetka. In žreb je izbral... Sašo Bukara, Planina 14, 4000 Kranj. Bravo! Sledi dopis, z njim pa kar v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico. Novosti Tuje: Robert Plant (cx Led /ep pelin) - Drcamland, Madredeus -Electronico, Joe Satriani - Stran-ge Beautiful Music, Niagara -Best of (Flammes). Slovenske pa: Be Pop - Moje Sonce (singl), Mu-rat & Jose - V besedi je moč (slo rap) Koncerti in vstopnice Na No border music festivalu 2002 v Trbižu od 12. do 21. julija bodo nastopili Chaka Khan, Terence Trent D'arby, Gotan pro-ject, Caetano Veloso, na razpolago bo tudi Buddha bar - International DJ soba (več info na w w w. n o b o r d e r m u s i c fe s t i -val.com), 28.6. - 30.6. lOlh Bikcrs VVeekcnd v Lendavi (3990 sitov), 5. - 7.7. Ročk Otočcc (3000 ali 6500 sitov), 6.7. Josipa Lisac v avditoriju Portorož (2400 sitov). In še nagradno vprašanje 493 Naslednji konec tedna se obeta že tradicionalni Ročk Otočec. Tokrat vas sprašujemo, na kateri lokaciji se bo odvijalo tridnevno koncertiranje imenitnih slovenskih in tujih ročk skupin? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 3. julija, na naslov Gorenjski Glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada je seveda lepa (kaseta, cd pa te zadeve). In seveda še to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net. Z Romano v prve počitniške dni "Ravno s festivala Lent prihajam,*' mije pred nekaj dnevi na vprašanje, ali kaj dela (beri nastopa) v tej vročini, odvrnila Romana Krajnčan. Tja jo vabijo vsa leta, odkar festival obstaja, torej 10 let. Sicer pa se ji prihodnji teden obetajo kar trije večji nastopi. Prvi bo v sredo, 3. julija, ob 17. uri v okviru Kekčevih dnevov v Kranjski Gori, že naslednji dan, v četrtek, 4. julija, ob 18. uri pa jo bodo otroci lahko poslušali na vrtu Gradu Khiselstein v Kranju, kjer bo nastopila v okviru letošnjega Kiselfesta. Najmlajšim se obetajo vse najlepše pesmice z devetih doslej izdanih kaset in plošč Romane Krajnčan. Ob petju in glasbi pa se bodo igrali tudi prstne in druge gibalne igrice, reševali bodo uganke, najpogumnejši pa tudi na odru zaplesali. Romana že po tradiciji poskrbi, da otroci vseskozi aktivno sodelujejo, skupno druženje z njo pa je prežeto s kakovostno glasbo, žlahtnimi besedili in ustvarjalno energijo. Pravzaprav bo to zaključek sezone, v kateri je Romana nastopila po vseh koncih in krajih po Sloveniji. Da bo zaključek res tak kot mu gre, pa bodo poskrbeli v nedeljo, 7. julija, ob 17.30 uri na vrtu restavracije Avsenik v Begunjah, kamor so tako kot pogosto vabijo najboljše narod-nozabavne ansamble, tokrat povabili tudi Romano, ki je že zagotovila prav velik otroški žur. Sicer pa vse na temo Romane lahko najdete tudi na internet stran www.romanakr.com. kjer otroci lahko sodelujejo tudi v nagradni igri, rešujejo vsak mesec novo uganko... Igor Kavčič "Naj planina s planšarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa. Danes objavljamo šesti, ZADNJI kupon, na katerem lahko predlagate planino za sodelovanje v izboru "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002". V izboru lahko sodeluje planina, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko ali žgance. Prav tako vas opozarjamo, da je na primer Velika planina območje z. več planinami in glasujete lahko samo za posamezno planino. Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na zadnjem vmesnem žrebanju 3. julija 2002 izžrebali bon Planike za 5.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. S tem bomo tudi zaključili predizbor predlogov in objavili končni vrstni red predlaganih planin. V juliju boste lahko izmed prvih desetih planin ( vrstni red po vseh prejetih kuponih do 2. julija 2002) glasovali /a "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Zopet lahko pošljete neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2002, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: I. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica /. okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje. Prihajamo h koncu zbiranja predlogov, bon PLANIKE za Marinko Na petem žrebanju so imeli srečo: Marinka Čufar, Tavčarjeva 3b, Jesenice prejme bon PLANIKE 5000 SIT za nakup pohodne obutve, tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Andreja Novak, Frankovo naselje 1, Škofja Loka, Albina Steiner, Jelendol 12, Francka Dežman, Šercerjeva 30, Radovljica. Janez. Erman, Ovsiše 49, Podnart in Cveto Stanovnik, Podgorje 4b, Podgorje. Čestitamo! Do četrtka, 27. junija, smo prejeli največ predlogov za Pungrat, sledijo Kolce in Koroška. Kuponov s predlogom VELIKA PLANINA nismo upoštevali, ker smo v razpisu akcije opozorili, da lahko na Veliki planini predlagate samo posamezno planino. Še do torka, 2. julija 2002. lahko s poslanimi kuponi vplivate na spremembo trenutnega vrstnega reda planin. Razen prvih dveh mest je /a ostalih osem mest v finalnem izboru še vse odprto..... Seznam planin in število predlogov zanje: PUNGRAT 516 KOFCE 238 KOROŠICA 74 RIBENSKA PLANINA 45 LIPNIŠKA PLANINA 30 USKOVNICA 22 V LAZU 21 PREVALA 17 LEŠANSKA PLANINA 16 MALA PLANINA 15 BLEGOŠ 14 POUŠKA PLANINA 12 PEČANA-RATITOVEC 11 KRŠTENICA 8 KRIŠKA PLANINA 7 ZAJAMNIKI 7 PLANINCA 4 DOVŠKA PLANINA 3 PRAPROTNICA 3 POLANA 3 TROMEJA 2 MENINA 2 VOJE 2 KONJŠČICA nad Lomom 1 BISTRIŠKA PLANINA 1 JAVORNIK na Pokljuki 1 VODIŠKA PLANINA 1 Kupone pošiljajte na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002" akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE Za sodelovanje v izboru predlagam planino Ime in priimek Naslov HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. do °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 1. julija, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 8. julija, ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 1. julija, ob18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 1. in 15. julija ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 17.7.; Madžarske toplice od 17.8. do 20.8. 2002; Lenti 6.7.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 1.7 in 22.7; Prevoz: možnost plačila na čeke. HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57 Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140 AVTO tOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Prvi tečaj se bo začel v ponedeljek, 24. 6. 2002. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770. Jutri, v soboto, 22. 6., bo bazen zaradi tekmovanja zaprt. GLASOV KAŽIPOT Tribuna v Cerkljah Cerklje - Koalicija Slovenija, 00 SDS Cerklje in OO N.Si Cerklje vabita vse občanke in občane in okoličane ter člane in simpatizerje na javno tribuno danes, v petek, 28. junija, ob 20. uri v Cerkljah v dvorano Kulturnega doma. Gosta in govornika bosta predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk in predsednik SDS Janez Janša. Temi večera pa bosta javne finance in gospodarstvo, aktualni politični dogodki v Sloveniji. Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Jutri, v soboto, 29. junija, bo ob 9. do 12. ure v pritličju MO Kranj potekal že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Jeseni bo ponovitev sejma, predvidoma 6. in 7. septembra. Novo gasilsko vozilo v Voklem Voklo - Prostovoljno gasilsko društvo Voklo v nedeljo, 30. junija, ob 15. uri prireja svečanost ob predaji novega gasilskega vozila GVC 16/25 v uporabo. Svečanost bo pred gasilskim domom v Voklem. Po slovesnosti pa velika vrtna veselica na kateri bo igral ansambel Gašperji. Nova maša Železniki - Župnija Železniki vas vabi na slovesnost nove maše, ki bo v nedeljo, 30. junija, ob 10. uri v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika v Železnikih. Daroval jo bo novomašnik David Jensterle. Srednjeveški dnevi Škofja Loka - V okviru prireditev Venerina pot in počastitve občine-ga praznika bodo v Škofji Loki do 30. junija potekali Srednjeveški dnevi. Vstop na vse prireditve je prost. Evropski renesančni plesi - Od petka, 28. junija, do vključno nedelje, 30. junija, bo v OŠ Škofja Loka - Mesto potekala plesna delavnica, ki jo bosta vodila dr. Mic-hael Malkijewich in Lidija Podles-nik. Potrebne so predhodne prijave in plačilo kotizacije. Podrobnejše informacije po tel.: 041/80-24-24. Srebotnjakov Škofjeloški pasijon - Jutri v soboto, 29. junija, bo v počastitev občinskega praznika na Mestnem trgu ob 18.30 uri koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije, komornega zbora RTV Slovenije in domžalskega komornega zbora s solisti. V letih 1999 in 2000 je bil v Škofji Loki izveden veliki spektakel na prostem, tokrat pa boste lahko na Mestnem trgu poslušali veliko koncertno delo Alojza Srebotnja-ka Škofjeloški pasijon. Venerina pot v Škofji Loki - Jutri, v soboto, 29. junija, ste vabljeni na srednjeveški mestni sejem v Škofjo Loko. Na srednjeveški tržnici, ki jo bo otvoril Mestni klicar ob 10. uri, si boste lahko ogledali prikaze različnih starih obrti, na živilski tržnici pa kupili domače izdelke. Vzporedno bo potekal bogat spremljevalni program - srednjeveški plesi, vklenitev v klado, lokostrelski turnir, vitezi in mečevalci, številne delavnice za otroke, poskusili pa bo mogoče različne srednjeveške jedi. Ob 13. uri bo prava srednjeveška poroka, ob 20. uri pa koncert renesančnega plesa in glasbe - nastopile bodo renesančne plesne in glasbene skupine iz Slovenije, Češke, Italije in Nemčije. Srednjeveški dan se bo zaključil ob 24. uri z ognemetom. Dan odprtih vrat Loškega muzeja in Nacetove hiše - V okviru prireditve Venerina pot ste vabljeni jutri, v soboto, 29. junija, na ogled zbirk Loškega muzeja in Nacetove hiše. Vstop bo prost. Prav tako bo tudi vsako polno uro, od 12. do 18. ure, organizirano brezplačno vodenje po mestu in bližnji okolici. Tinček Petelinček - V nedeljo, 30. junija, ob 11. uri ste vabljeni v Nacetovo hišo v Puštalu, kjer bo Kulturno društvo Bukovica - Bukov-ščica zaigralo prvo v slovenskem jeziku prevedeno mladinsko igrico Tinček Petelinček - delo Avgusta von Kotzebuea. V slovenščino jo je prevedel Valentin. Vodnik, dogajanje pa je postavljeno v leto 1780. Vizitator iz Freisinga - V nedeljo, 30. junija, bo domače gledališče Loški oder ob 18. uri na Mestnem trgu uprizorilo delo Ivana Tavčarja in Ludvika Kaluže: Vizitator iz Freisinga. Odrska priredba Amandu-sove zgodbe iz povesti V Zali je postavljena v čas okrog leta 1600. Otroške poletne delavnice Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: od 1. do 5. ju^ lija - Kako dela novinar; od 8. do 12. julija - Spoznajmo domači kraj; od 15. do 19. julija - Barvanje kamnov; od 22. do 26. julija - Oblikovanje nakita; od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih - vezenje in od 5. do 9. avgusta -Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201. Poletje na igrišču Kranj - Center mladih iz Kranja letos že drugič organizira projekt Poletje na igrišču. Projekt je namenjen osnovnošolski mladini, poteka pa med poletnimi počitnicami trikrat tedensko. Dogaja se na igrišču osnovnih šol Matija Čop (torek 9.-13.) in France Prešeren (četrtek 9.-13.) ter pokritem olimpijskem bazenu (sreda 9.-11.). Brezplačni program obsega športne in družabne igre, ustvarjalne delavnice ter plavanje in vaterpolo. Več informacij lahko dobite na spletni strani: poletje.center-mladih.com, ali pa pokličete po tel.; 23-60-631. Mednarodni folklorni večer Kranj - Akademska folklorna skupina Ozara vas vabi na Mednarodni folklorni večer, ki bo danes, v petek, 28. junija, ob 21. uri na Slovenskem trgu - občinska ploščad. V primeru dežja bo prireditev v Dvorani na Primskovem. To bo prva tovrstna prireditev v Kranju. 100 let PGD Ribno Ribno - PGD Ribno vas ob svoji 100-letnici delovanja vabi na prireditve, in sicer v petek, 5. julija, ob 19. uri bo slavnostna seja; ob 20. uri po zaključku seje pa veselica z Veselimi Štajerkami. V soboto, 6. julija, ob 17. uri bo športno rekreativni program in zabavne igre; ob 19. uri zabavni program s srečelovom in ob 20.30 uri večer z gosti Smučarskega kluba Bled in sodelavci. Igral bo ansambel Štajerskih 7. V nedeljo, 7. julija, bo ob 14.45 uri odkritje in blagoslov slike sv. Florjana; ob 15.30 HOTEL ŠPIK Gostinstvo in turizem, d.o.o. Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek K sodelovanju vabimo RECEPTORJA Zahtevana izobrazba V. stopnje, usmeritev turistična. Druga znanja: 2 svetovna jezika aktivno, usposobljenost za delo z osebnim računalnikom. Zaposlitev je za določen čas. Rok za prijavo 5 dni od dneva objave. uri parada gasilskih enot; ob 16. uri svečanost ob 100-letnici in ob 17. uri veselica z bogatim srečelovom. Za zabavo bo skrbel ansambel Mira Klinca. Aljažev večer Medvode - V Knjižnici Šiška v Medvodah bo v sredo, 3. julija, ob 19.30 uri bo v okviru občinskega praznika Aljažev večer in odprtje prve postavitve razstave fotografij, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh, od Zavrha pod Šmarno goro do Aljaževega doma pod Triglavom. V ku-lurnem programu bo slovenski pisatelj mag. Ivan Sivec predstavil Jakoba Aljaža ter ponatis svoje knjige o njem Triglavski kralj, Aljaževo spominsko pot Od doma do doma, pa njen avtor Janko Kocjan. V glasbene sporedu bo sodeloval Oktet Sora. Srečanje radovljiških planincev Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. julija, na tradicionalno prireditev Srečanje radovljiških planincev pri Rob-lekovem domu na Begunjščici. Program prireditve: ob 9. uri bo srečanje pri smernem kamnu na vrhu Begunjščice, ob 11. uri planinski program pri Robleku in ob 12. uri sv. maša pri križu pod Rob-lekovim domom. Kolesarski vzpon na Goško Ravan Lancovo - Športno društvo Lan-covo vabi na četrti kolesarski vzpon na Goško Ravan - Jelovica, ki bo jutri, v soboto, 29. junija, ob 10. uri. Start bo pred Kulturnim domom na Lancovem, kjer bodo tudi sprejemali prijave uro pred startom. Proga je dolga 13 km, na njej pa je skoraj 500 višinskih metrov vzpona. Rafting gorenjskih diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj v soboto, 6. julija, organizira 2. rafting gorenjskih diabetikov. Zbrali se boste ob 10.30 uri na parkirnem prostoru avtokampa Šobec v Lescah. Naprej vas bodo odpeljali s kombiji. Prijave sprejema Ivan Benegalija do 4. julija po tel.: 031/485-490 ali 257-14-51, po 16. uri. Na vrh Korena Radovljica - TD Radovljica vabi v soboto, 6. julija, na planinski izlet na vrh Korena nad planino Dolga njiva. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 7 ur. Prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44. Kolesarjenje za vse generacije Naklo - Kolesarjenje za vse generacije ob prazniku občine Naklo na relaciji Naklo - Duplje - Pod-brezje - Naklo, ki je 25. junija odpadlo zaradi dežja, bo jutri, v so- boto, 29. junija. Prijave bodo sprejemali na igrišču za OŠ Naklo od 8.30 ure dalje, start udeležencev pa bo ob 9. uri. Izlet v hrvaško Zagorje Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas vabi na prelep izlet v hrvaško Zagorje, ki bo v sredo, 3. julija, z odhodom ob 6. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki društva. Kopalni izlet v Strunjan Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Strunjan, ki bo v sredo, 10. julija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni. Kopanje v Čatežu Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane - dedke in babice s svojimi vnuki na kopanje v Čatež, ki bo 1. julija, z odhodom ob 7. uri iz Nakla. Pohitite s prijavami. V Laško in okolico Naklo - DU Naklo organizira zanimiv izlet v Laško in okolico (prireditev Pivo in cvetje), in sicer v četrtek, 11. julija. Odhod bo ob 6. uri iz Nakla. Na Gorjance in v Kostanje-viško jamo Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet na Gorjance in v Ko-stanjeviško jamo, ki bo v četrtek, 4. julija. Odhod bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Na Čreto Kranj - Sekcija za planinstvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na lep in zanimiv izlet na Čreto, ki bo v četrtek, 11. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva (Tomšičeva 4), do vključno ponedeljka 8. julija. Turistični izlet v Julijske Alpe Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane v torek, 9. junija, na turistični izlet v Julijske Alpe. Odhod bo ob 7. uri izpred holeta Creina. Ker del poti poteka po Italiji, ne pozabite na veljavni osebni dokument za prestop meje. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 2. julija, kolesarski izlet v smeri: Kranj - Škofja Loka -Sora - Gorice - Senica - Zbilje -Mavčiče - Kranj. Proga je srednje težka, dolga približno 40 km. Odhod kolesarjev bo ob 8. uri izpred stavbe društva, na Tomšičevi 4. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek. Na Veliki Draški vrh Jesenice - PD Javornik - Koroška Bela vabi na planinski izlet na Veliki Draški vrh, ki bo jutri, v soboto, 29. junija. Prevoz bo organiziran, odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prijave sprejema Janez Ciuha še danes, 28. junija, po tel.: 040/298-645. Na Viš Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane na Viš - "Gola ne", in sicer v petek, 12. in v soboto, 13. julija. Zelo zahteven vzpon, plezanje, sestop po ferati Anita Giotan. Odhod bo v petek, 12. julija, ob 16. uri izpred hotela Creina. Potrebna je planinska oprema: plezalni pas, čelada, dobri čevlji. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, tel.: 23-67-850. Kopalni izlet na Debeli rtič Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega prvega kopalnega izleta na Debeli rtič, ki bo v sredo, 10. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 28. junija do zasedenosti avtobusa. Pohod na Sv. Lovrenc Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod na Sv. Lovrenc. Pohod bo v četrtek, 4. julija, zbirališče pa ob 9. uri pri gostišču Gamsov raj v Bašlju. Krvodajalske akcije Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije in darujete kri, in sicer: 1., 2. in 3. julija v Železnikih; 4. julija v Gorenji vasi; 5., 8. in 9. julija v Škofji Loki ter 15. in 16. julija v Ži-reh. Pričakujejo vas vsak odvzem-ni dan od 7. do 13. ure v osnovnih šolah v Železnikih, Gorenji vasi, v OŠ Škofja Loka - Mesto in v Žireh. PD Javornik - Koroška Bela obvešča Jesenice - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča planince in obiskovalce, da sta Kovinarska koča v Krmi in Prešernova koča na Stolu odprti in redno oskrbovani, Staničev dom pod Triglavom pa bo odprt od 1. julija dalje. Kovinarska koča, tel-050/631-989, Prešernova koča, tel.: 050/611-366, Staničev dom, tel.: 050/614-772. 50-let Kovaškega muzeja Kropa - Kovaški muzej Kropa praznuje 50-letnico. Počastili so jo s priložnostno razstavo in drugo številko muzejskega glasila Vi-genjc. V obeh so predstavili pre^ hojeno pot in nakazali nadaljni razvoj. Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ir1 od 15. do 18. ure. Nadaljevanje na 29. strani rani u organizator: Center mladih soorganizator: Klub študentov Kranj I O. 29 junij JObdtil 18:00- Kranj 20:00 Po ulicah Kranja - Odprta dirka za profesionalne in amaterske kolesarje Dirka na klasičnem kranjskem _krogu___ 21:00 Slovenski trg - ploščad Mednarodni folklorni dan v Kranju Armagh Cultural & Heritage Group (County Armagh - Irska) Akademski folklorni ansambel 'Mirko SrzentiČ' (Podgorica - Črna gora), FS Iskraemeco, AFS Ozara Grad Khislstein Koncert - jazz Mia Žnidarič and Steve Klink Trio 30 junij 21:00 Pungert Koncert - jazz Tonč Feinig (Avstrija, Nizozemska) 01 julij ponedeljek 02 julij 21:00 Maistrov trg Ulično gledališče The Primitives (Belgija): Wash iti 21:00 Maistrov trg Ulično gledališče Al Millar (Avstralija): Alakazam 04 julij 18:00 Grad Khislstein Za najmlajše Romana Kranjčan ANA DESETNICA 1. v Kranju 30 junij nedeljo 20:30 Maistrov trg Ulično gledališče Theatre en vol (Italija): Macchianizione..et altre diavoleriae 21:00 Glavni trg Plesna predstava MSG - Monospolno gledališče: Debbi da dol Dallas ___ 21:00 Potepuh _Potopisno predavanje__ Na vseh prireditvah je VSTOP PRgjJ ^ www.poletjevkranju.com Za aktualen program pošlji SMS z vsebino cmok poletje na številko 2929 J GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje s 26. strani Brezplačno vodenje po Kranju Kranj - Tudi letos bo skozi poletje Turistično društvo Kranj organiziralo brezplačna vodenja po Kranju. Prvi načrtovani ogled Kranja bo jutri, v soboto,'29. junija. Zbirno mesto je na Maistrovem trgu ob 10. uri. Po mestu vas bodo vodili izurjeni vodiči. TD Kranj načr- tuje organizirati brezplačna vodenja dvakrat mesečno. Datumi, zbirna mesta in dogovorjeni termin bodo sproti objavljeni. Prodajna razstava Preddvor - Likovno društvo pred-dvorski Samorastniki prireja prodajno razstavo slik in skulptur na društveni razstavi, ki bo trajala od 30. junija do 7. julija. Razstava bo odprta ob sobotah in nedeljah med 8. in 11. uro ter 15. in 19. uro, med delavniki pa od 17. do 19. ure. Razstava bo v dvorani Kulturnega doma v Preddvoru. Razstava Cirila Velkovrha Ljubljana - Do 10. septembra si lahko ogledate razstavo, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh, in sicer v Galeriji Krka Ljubljana, Dunajska cesta 65. Razstava ponatisov knjižnih iluminacij Tržič - Vljudno ste vabljeni, da s ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete ŠTEFANIJE BAJŽELJ roj. 25.12.1938 se iskreno zahvaljujemo dr. Tatjani Primožič in osebju bolnišnice Golnik, oddelek 200, ki soji stali ob strani v času bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Cirilu Brglezu za lepo opravljen pogrebni obred ter moškemu obrtnemu zboru dr. Janez Bleiweis iz Kranja za lepo zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje, cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI co o 0 C 1 Ql o 05 E co o c cn "D CO O cn ._ 0 TJ 0 > 3 rrt m N "55 "O , O f a 0 U) C0 CD CD E co 0 C £ 0 o gt D) CD jD 3 c O-: ti n i »i o 0 8 k o-* O I O o £ S o a d n .o ca 'c 'aT o c c .g ca w S* S 0 N Xl "D c i E M I 2 N -2 •2,to 6 tp ^ o. O C0 2S —r 2 "O o co a.-e c TJ >C0 JJ; O S > W £ £ o - o c "2 !? H § S iS 2 x S i= co c S i .o c i 5 o co o TT c p 5 c 0 ■- XJ e"f| l?a :—, CD 2 s i E ca a o c > . O) "o w 2 .2. P — ca £ II a 2 a o OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi CIRIL KUTIN Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 28. junija 2002, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Na dan pogreba bo žara od 8. ure zjutraj na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 24. junija 2002 g 2 > 9 2 CD CL j5 CO g JxT X! CD O O. CD CO C O I 2 C0 O cn - 0 CD O CD 'CO CD O f I iS CD tU CO 'O CO ."i O .2, ° "S 10 g. co "E TJ O C0 O) CD a co N CD Is 0 CO $ -15 o 2 w o a O p" co cf co 'g O j c o. is o » E ^ co - C CD CD Xl TJ CD CO O -o NO lil o * co a..m a C CO o -9 2 co ® 6 6 O) co 5 cd CD C0 — I-I s o 6 .5 s = o co ca E f-2 cd o S o > o co S S 2 o .2 S c P § i _^ a. O E || cd TJ 0 ' N a ca .«5, TJ 2 C0 N 0 C0 g LO CJ) o 0 32 O ca f! co ca ca -o 0 ca CO O) *2 - ca 0 c .P. c >o >o .3 O 32 * •c o O. ca'g N .9 1 N 0 iS ■e O co s > B o tj 2 c o »i o 2 0 > o % m •o £ 5 >N •■=- 0 'S E O- O 2 ca J? ca j* o. ca O TJ O LU ■S o < 2 O rr co SI & o c II 0 O -n ■D c CO O y ^ tu i 'CO xj — o E £ 0 T ;o E o g) n a o" o W g) acD cl ČT TJ co O > o. <1> r- .2 co g o ,e| 0 2 c a S e J2 E a 0 .2 co 2 CL ca co 1 * 0 "co co '8 o i C > O) 0 C «| ca 0 "co ■o o CO CO O) TJ 3 « TJ "ĆD .2 I .2« o o ^ a. 2-0 co "O 6 .c 9 0 2 .2 - c jo ca 0 T3 g ca o — o § -c čd a "S o E ^ E a co 3 o '■> >R w . co p o lil lil ?=2. o tj S ca ^ £1 1o LU o LU Z -o o. < z .± N "E o 0 I Ez >N 0 3 c co >o 1 g co O C0 >W o -— co £ c0 LU DQ »O o —I o Q LU Z »o z 2 .J. co I i E I c CO CO cn 0 a I c p O 0 II ti Is li N <3 1-2 o. cq O N -1- l— o jo . co -2 o CD "■=" C0 E o. 0 0 3 c "čT , -o .2, co 5 f f O N ^ C — 0 C0 tj o. cn C0 'CO C C O N O -o J2 oo iS CO "C Z TJ CL 3 o o CO I a prijatelji in znanci pridete v Tržič, kjer bodo danes, v petek, 28. junija, ob 18. uri v razstavišču Galerije Ferda Maverja v Tržiču odprli razstavo ponatisov knjižnih iluminacij Vpisne spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizme. Spregovorili bodo o pomenu razstave in izdaje knjige, ki je izšla pri fondaciji J. V. Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Znamenitemu Trži-čanu Simonu Tadeju Volbenku Grahovarju, bodo odkrili spominsko ploščo. Razstavo ob sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pripravlja Tržiški muzej. Kras Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice - Kranjska Gora vabita danes, v petek, 28. junija, ob 11. uri v Kranjsko Goro, kjer bodo v prostorih Liznjekove domačije odprli razstavo slik Evgena Guština: Kras - slovenske domačije na italijanski strani. Liznjekova domačija in razstava sta odprti od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 16. ure. 6. kolonija Iveta Šubica Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je ob delovnikih odprta med 9. in 13. uro, ob sobotah in nedeljah pa md 9. in 17. uro. Od načrta do stavbe Podsreda - Zgodovinski arhiv Celje in Kozjanski park vabita na otvoritev razstave Od načrta do stavbe, arhitektura Kozjanskega v načrtih in dokumentih iz sredine 19. stoletja, ki bo danes, v petek, 28. junija, ob 19. uri v Slovensko - bavarski hiši v Podsredi. Na razstavi so predstavljeni stavbni načrti in spisi, ki so nastali sredi 19. stoletja. iS 5 * _ 2 2 q •o 0 ^ TJ c O 0 C0 ~ co W co J2 co iS c « .ŠT-I* - > .a 0 C CO C0 CD ti 3 9 C JO 0 E 0 o "S F C0 N 3 £ o 0 32 co 0 LU -5 Z < 3 o < LU 0 co XI o co o C 0 3 «? co .co 0l > co "o I o XI c o ■S % co ll 'O o 0 32 ti 82 E :=, >o 0 -2 o ■§ $ s J, o o P TJ C 0 N E 9 P CO > o ._ -9. XI xi o o o P c cn t! o o « a a.:* ■9 32 cc ^z i TJ ■> g & O N E c o a 3 > C0 E 0 C0 C 'co .2 ca >o cn . 0 co c 3 3 32 3 1 c ca cn 0 ■o 0 'o1 "co X) o co o C 2 CL '1 1 a CO N "CO.-C0 XI 0 .2, c co i. i— 3 O 32 E co .53, 4 > C C0 C0 2; cn 3 0 co •o cn 0 0 fj l.f o x> CO 0 2 "c > £ CL Ć0 C0 N primorske novice PRIMORSKE NOVICE d.o.o. prodajajo naslednja osnovna sredstva 1. SCANNER OPTO TRADE D-5404 (Hovvtek D4000), bobenski, s fotopomnoževalno cevjo) - površina skeniranja 279x259 mm - ločljivost 31 do 4000 dpi - A/D pretvorba: 12 bitov na barvo, 4096 nians sive barve - CMYK/RGB sistem - programska oprema: a) Aurora (Windows 3.11, WfWG 3.11) b) SilverFast (VVin NT 4.0) - računalnik (Pentium II, 450 MHz, 256 MBy RAM, 13 GBy HDD) - boben (2 kosa) - miza za montažo slik na boben 2. RIP (2 kosa) - ECRM (Harlequin RIP), baziran na WIN 3.11 - računalnik 486-100, 64 mby RAM, 1 gby SCSI disk 3. LASERSKA OSVETLJEVALNA ENOTA (2 kosa) - ECRM VR 30 - širina medija: 305, 310 mm -ločljivost 2540/1270 dpi - hitrost osvetljevanja 17,5 "/min 4. RAZVIJALKE - Multiline 45 - Norscreen Metro 25 D (v delujočem stanju, rahlo ohvarjen) Za vse informacije pokličite po tel. 05/664-81-72 ali 041/692-370, g. Štefan Miklavčič, tehnični urednik. c 0 >o cvi LO CO 0 M 1 o 0 C ft 2 § ±J co "O S *■.!) o > 0 "S 0 co II cl 3 o. 0 n * i 2^ co O 2 TJ 1 ° o 5 s* 2 z » 0 C II ;o "2 S -0 O C > c: .2, 0 ■o CO LO CO C o C "co 8 E 0 C i > i x7 o o a c ca TJ j 'ččf £ 0 CL O 32 co 2 co E^ O C0 I 3 >N O > 3 0 TO vu x O -3 O > i "s ca ■ ■ ^ E ll •CO Q 6 cb CL 7n cn := o = „ co i 1 S.c 0 >o TJ 3 1 a o o si co 0 if cn ° 0 ca ** N E > o TJ 0 t A .E >N sI o E E o Cd:2 'ra1 2 tj « 2 .-i CL CO $.23 »f t £ § m :=> > C0 0 O C C0 TJ - = o S JO C C £ -ci 0 1 2 E o. ca hI: n 32 ^ co 0 0 CO "D « "S B 0 f0 5 "2 r9 CO "Č0> TJ 2 o. C0 I CL N O C 2 Cl.!= ca « P a c KER O B E 8 -a P ca" čo TJ 3 0 XI TJ q ~ tj ca c 0 ž . X) E ca 0 £ E 0 3 2 o g TJ 0 f 'P 0 ll ca s 1 -a ^ O 3 C0 m ^ ff V ^ C co 'E 7? X 0 _ w C •- o ~ o C0 c C C O 0 co g XI i 1 i i n _cg cd 0 !=; P S-2 co 2 N _2 -2 .2, 0 ™ m n ^ c 9 'O 0 > co tj SS, c -o .b! - 3 E '° 0 2 C N CO N C0 _ o a o v. Iti c o ca lil 3 O i— o a a LU m •o 3 o a LU (O z LU C\J CL 3 0 >C0 2 a _-oo ca I ^ 1 co' •o r- CM ^ 5? r |^ -8 ovi O " tj »" i5g ■ž c I 8 32 X * O Cl CD » '3" g c Cl O O a ca 0 0-* c c o 0 0 TJ •o >o o Razstava slik Vladimirja Makuca Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja je do 2. julija na ogled razstava slik Vladimirja Makuca. Galerija je ob delovnikih odprta med 10. in 12. uro ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro in ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprta. Fotorazstava v Kosovi graščini Jesenice - Fotografsko društvo Jesenice, Gornjesavski muzej Jesenice in TD Jesenice vabijo na ogled fotorazstave članov FD Jesenice in pokojnih fotografov, ljubiteljev planinske fotografije. Razstava je posvečena mednarodnemu letu gora 2002. Ogledate pa si jo lahko vsak dan, razen ob sobotah, ponedeljkih, nedeljah in praznikih, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Predavanja Rezultati arheoloških raziskav Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj vse Kranjčane in okoličane, ki so v preteklih mesecih bolj ali manj mirno prenašali raz-kopavanje in obnovitvena dela na Maistrovem trgu v Kranju obveščajo, da se bodo o namenu in vsebini arheoloških raziskav lahko seznanili na predavanju Rezultati arheoloških raziskav na Maistrovem trgu. Predavanje bo v ponedeljek, 1. julija, ob 19. uri v novih prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna izpostava Kranj, Tomšičeva 7 - pritličje. Predaval bo Milan Sagadin, dipl. arheol. in dipl. um. zgod.. Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje v torek, 2. julija, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja je Uvajanje goste hrane. Vabljene bodoče/doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki ter očetje. Informacije-tel.: 510-8001 Irena. Predstave Trije vaški svetniki Kranjska Gora - Dramska skupina Prosvetnega društva France Bevk iz Otaleža bo jutri, v soboto, 29. junija, ob 20. uri nastopila v Kranjski Gori pod šotorom s kmečko burko Trije vaški svetniki. Juhuhu, poletje je tu Kranj - Združenje staršev in otrok Kranj prireja otroško poletje v Kranju - JUHUHU, POLETJE JE TU, pred Prešernovim gledališčem v Kranju. V soboto, 29. junija od 10.00 do 12.00 bo ustvarjalno delavnico Kamni in kamenčki vodila akademska slikarka Alma Intihar. Vabljeni otroci in starši. co jr £ 8 CO I CL 3 ž 0 CO O C0 o cn o a tj .2 B '° .2 a li ■* i 0 iS C0 CO *- TJ ČO o £= .2. 0 3 00 I :=-C 0 v CD c ci 11 0 to ^ 0 N >o .o o 1 « B .Tj I s s I C 0 T* Igoo CO co • C - LO co S, - E I r O ~co Š I r 0 n ir E "čo N _ co co o MM > o C TJ 0 P. >- 'O C0 O 0 ll E a 'c a « >ti > c o CO I O 0 ca 0 tj •o c >o o MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 »201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE V Pučišču na otoku Braču ugodno oddajamo apartma za 5 oseb z veliko teraso in kaminom. tr 00 385 21/48-66-94 in v nedeljo med 12.in 14.uro 00 385 21/633-471,041/754-322 8792 Ugodna oddam apartma za 4 osebe Črvar pri Poreču v času od 10. do 20.7 in od 26.8. do 30.9. 2002. tT 01/534-34-24 APARTMA v okolici Zadra - Nin, 100 m od morja, ugodno oddamo. tr 00385-98-867-112 ODDAM APARTMA na otoku Krku od 15.8.2002 dalje. tT 031/309-764 6836 V bližini Šmarjeških toplic ODDAM v najem POČITNIŠKO PRIKOLICO. V 041/743-866 89io VRSAR - oddam 2 apatmana, vsak za 4 osebe, od 30.6. dalje. TT 040/840-290, 00 385 52/441-168 8940 APARATI STROJI Zelo ugodno prodam TRAČNO ŽAGO za izrez hlodovine. Inf. na tr 041/691-199 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, tr 041/878-494 8804 Prodam HLADILNIK za mleko 100 literski. 'tT 041 /805-489 8809 Prodam SIMENS C 45 v garanciji in NOVE GUME 185/65/15. tT 041/582-829 8826 Prodam TRAKTORSKI NAKLADALEC SKIP-IMP. tT 040/201-462_aasi Prodam ZAMRZOVALNO SKIRINJO LTH 380 I, za simbolično ceno. tT 513-13-35 Nerjaveč ŠTEDILNIK za vzidavo - levi dimnik, kombiniran, nerabljen, prodam. tr 040/242-057 8863 KOMBAJN za izkop krompirja Grimme Evropa Standard, dobro ohranjen, prodam. tT 01/8343-506 8878 Načrt in tehnologijo za izdelavo stiskača gumbov prodam (knakar). tT 5961-458 Prodam SOBNO KLIMO. V 256-12-27 Prodam vrtno KOSILNICO ALKO, širina kose 1 m. tT 040/249-724 8893 PUHALNIK za žito in seno, PAJEK deutz fahr, MLIN za žito in trobrazdni obračalni PLUG, prodam. tT 031/66-33-28 8898 Za simbolično ceno prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. tT 2022-439_8906 Prodam ČRPALKO za centralno Grunfosu zaganjalnik zvezdo trikot, škarje za rezanje, tenke pločevine do 3mm. tr 041/515-990" i ■ ii i ■ ft Prodam skoraj nerabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, cena 20.000 SIT. « 2325- 121 8918 Prodam KOSILNICO HRIBOVSKO MOT-TOBENSSI 110 in OBRAČALNIK ZA M UTO. TT 031/309-753 8972 Prodam brezhiben 180 literski HLADILNIK Gorenje. tT 533-66-21 89bo GR. MATERIAL Prodam smrekove in kostanjeve deske. tr 041/608-642 B79i Ugodno prodam dobroohranjen STREŠNIK Novoteks rdeče barve, 1700 kosov. tT 232-6845 8832 BRAMAC strešna OPEKA rabljena 6 let po polovični ceni s snegobrani in obrobnimi strešniki ter slemenjaki. tr 041/541-995 Prodam smrekove in borove DESKE 50,25 mm in LES za streho. tT 514-12-22 8923 Prodam suhe lipove PLOHE ter SMREKOVE plohe in colarice. tr 041/965-112 Suhe hrastove in smrekove PLOHE colarice po 31.000 SIT, prodam. tT 031/762-947 GARAŽO KRANJ - PLANINA I, kupimo garažo za znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5875 V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. HIŠE PRODAMO NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5873 MEDVODE, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, staro cca 35. let, 473 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje in prve etaža, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 *ž^^> NEPREMIČNINE • "rilfVr REAL ESTATE K Ur I Enota Kranj, ▼ » I Nazorjeva ul. 12, — 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000, fax.: 04/2026 - 459 www.svet*re.si e-mail: info@svet-re.si ZALOG PRI CERKLJAH, prodamo celotno kmetijo, z obstoječo dvodružinsko stanovanjsko hišo dimenzij 10 x 12 m, stara 15 let, obstoječo starejšo hišo, obsežnim gospodarskim poslopjem, celotnega zemljišča 4545 m2, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - OREHEK, prodamo 1/2 hiše, stare cca 28. let, na cca 300 m2 zemljišča, bivalno 1. nadstropje in neizdelana mansarda, vsi priključki, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - KOKRICA, prodamo starejšo hišo, 726 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, vsi priključki, prevzem možen takoj.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 dvojčka, podkletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, enodružinska, cca 65 m2, parcela 129 m2, vzdrževana, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PREDDVOR - okolica, enostanovanjska, pomožno 2 stan. hiša, cca 160 m2, pare. 1328 m2, delno obnovljena in opremljena, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_ KRANJ - enostanovanjska, pomožno 2 stan. hiša, cca 115 m2, pare. 726 m2, potrebna prenove, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - 7 km izven, nadstandardna, enodružinska v IV. gr. fazi, cca 150 m2, pare. 492 m2, lepa lega ob gozdu, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA v starem delu mesta prodamo obnovljeno hišo, primerna za poslovni in stanovanjski prostor VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-41. VRBNO-RADOVUICA prodamo dvojček na parceli 500m2, 240m2 bivalne površine-terasa 40m2 pokrita, vsi priključki CK na olje (lastna >-primeren tudi za poslovno dejavnost, 5 parkirnih mest VOGOPROM nepremičnine d.o.o. 04/513-82-40, 04/513-82-41. MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na.450/t\2 ravne, sončne in ■mirne paro«te.Ce)na: *6MIO! *f^O-|^.Jw^ 4500 m2, z •enoatanovahjskb hiso na sončni in idilični lokaciji! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KRANJ: prodamo sodobno dvodružinsko hišo, parcela 700 m2, 69 mio Frast, d.o.o. 041/ 734 198, 04/ 234 40 80 KRANJ - nedokončana hiša v bližini mesta na parceli 995 m2 prodamo, mirna lokacija, krajna lega ob gozdu, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - 1/2 stan.hiše (nadstropje in mansarda), stara 30 let, lastna CK, cena -20,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Stražišče: 1/2 stan.hiše pritličje, cca.80 m2, z vrtom ali 1/2 stan.hiše cca 80 m2 v nadstropju z vrtom, ugodno prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 . BLED - stan.hiša v 3.gr.fazi, vel. 7 x 10 m (3 etaže), parcela 600 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ MOŠNJE - starejša stan.hiša vel. 8 x 8 m (3 etaže), zraven hiša v lll.gr.fazi, skupaj parcela 918 m2, sončna in končna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ DUPLJE - stan.hiša z gosp. posl. primerna tudi za obrtno dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠČE - starejša hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, starejša hiša primerna za poslovno-stanovanjsko dejavnost na parceli 524 m2 za 17,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. KRANJ bližnja okolica prodamo starejšo, samostojno, vis.pritlično hišo na parceli cca 700 m2, 190 m2 uporabne površine, 26 mio sit.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_ssm TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. KRANJ Vodovodni stolp ugodno 3 ss, obnovljeno, 90 m2/l., etažna CK, 90.500 SIT/, KRANJ Planina I sončno 2ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Planina I, garsonjero, nizek blok, 30 m2/lll., vsi priključki, ni balkona.DOM NEPREMIČNINE tr 202-33-00, 041/333-222 8238 ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda prodamo novejšo, poslovno stan. HIŠO na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3,66 mio SIT, vredno ogleda. RADOVLJICA prodamo atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, 53 mio SIT, vredno ogleda,' RADOVLJICA prodamo posl. in stanovanjsko hiši na dobri lokaciji, parcela 1152 m2 in 1393 m2, uporabne površine cca 620 m2+410 m2, primerno za vse mirne, storitveno trgovske dejavnosti. Ostale inf. v agenciji. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_7874 MEDVODE SENIČICA HIŠA dvojček, parcela 461 m2, prodam. tr 041/746-103 8043 Bled - 84 m2, polovica, 400 m2 zemljišča, odlična lokacija. TT 031 /397-946 8815 Ugodno prodam polovico stanovanjske HIŠE cca 75 m2+250 m2 zemljišča v Kran-jski gori. TT 031/549-004_asw Ugodno prodam lepo, novejšo HIŠO. IT 20-25-578,041/931-124 seoe ŠKOFJA LOKA - center prodamo enonadstropno HIŠO 133 m2. tT 5122-913, 2311- 86 1 8909 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije. ENAČBA-izobraževanja, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, tT 041/564-991, 25- 31-145 7853 INSTRUKCIJE angleščine in francoščine za vse stopnje, individualno poučevanje. IT 040/607-512, 234-35-40, Naracija d.o.o., Britof 292, Kranj 8788 MOTORNA KOLESA Prodam YAMAHA TDR 125, reg. do 4/02. tT 041/863-183 8786 NAJDENO KOLESA KOLO CITY BEIK moško, rabljeno, ohranjeno, prodam. tT 041/718-856 8828 Prodam KOLO PONY, modre barve, ugodno. tT 5743-899 8833 KUPIM ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. tT 041/593-428 Tomič Marko.s.p., Hrib 2a, Preddvor 7356 Kupim TRICIKEU zadaj dva kolesa na nožni ali motorni pogon. tT 232-65-94 8784 Kupim krmi KROMPIR. tT 01/3645-360 Kupim IZRUVAČ KROMPIRJA in KIPER PRIKOLICO. tT 031/460-289 8901 LOKAL KUPIM KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 m2 poslovno-prodajnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 7555 LOKAL ODDAM KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). KRANJ Zlato polje prodamo novejši trgovski lokal v PR posl. stan. hiše, 42,2, , KRANJ prodamo samostojni trgovski lokal, cca 105 m2 funkcionalnih površin, in 140 m2 poslovnih površin v PR z gradbeno dok. za gostinski lokal.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 5879 RŽlSNIK & PERC arhitekti in inženirji Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavsko tesla 24, Šenčur tel. (04) 27918 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik pere si Gospa, ki je pozabila DEŽNIK v avtomobilu Bistrica-Tržič naj pokliče. tT 594-90-41 ssae OTR. OPREMA Prodam otroški STOLČEK znamke Hamax za kolo. IT 2311-228 8884 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8125 KAMNOSEŠKI KIPARSKI VOZ, nosilnost 3 t, nov, na kolesih, olajša delo. tT 2330-079 8813 HRASTOVO KAD za namakanje in manjšo KAŠČO, ugodno oddam. IT 01/832-31-19 Prodam okovane GAJBICE za KROMPIR ali jabolka. tT 031/560-048 8900 Za kurjavo ODDAM stari les ostrešja in hiše, v izmeri 16 x 9 m v Mostah pri Žirovnici. tT 031 /521 -584, 041 /844-335 8934 Prodam na lepi, dostopni lokaciji poslovno stanovanjsko atrijsko hišo v Stražišču pri Kranju, na parceli 500 m2 in 420 m2 koristne stavbne površine za ceno 36 mio SIT. tT 041/624-523_ 8601 SELŠKA DOLINA - Bukovica prodam POSLOVNI PROSTOR in starejšo HIŠO, zemljišča 900 m2. tT 51-41-188 8838 ODDAM opremljen frizerski salon, mesečna najemnina 55.000 SIT. tT 031/546-938 LOKAL PRODAM Prodam ali oddam PIZZERIJO v Radovljici, cena po dogovoru (Mega pizzerija). tT 031/373-892 8648 KRANJ - trgovski lokal v sklopu več trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zun. prostora, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 GORENJSKA, restavracija, z dolgoletno tradicijo in priznanim imenom, 114 sedišč,vpeljano in kvalitetno opremljeno, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO. KRANJ CENTER, samostojni trgovski objekt z izložbami, 110 m2, prevzem možen takoj! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323. KRANJ - posl. prostor (pisarne) v l.nad. 67 m2, lastna parkirišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - posl.prostor 100 m2 (za razne dejavnosti) v pritličju na ulici v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PRIDELKI Sladke, okusne JAGODE dobite pri Marku-ti, v Čadovljah 3 pri Trsteniku. Možnost samoobiranja. tr 256-00-48 soei Prodam ZGODNJI KROMPIR - jedilni. Pi-panova 11, Šenčur, 041/551-970 87ao Prodam jedilni neškropljeni KROMPIR. tT 041/790-312 8796 SADIKE varaždinskoga zelja v platojih in krmilni KROMPIR, prodam. Strahinj 7, Naklo, 25-710-25 8820 V Gorjah pri Poklukarju smo pričeli Z OBIRANJEM ČRNEGA RIBEZA. tT 5725-015 Prodam ČEŠNJE na drevesu za simbolično ceno, tr 25-51-457_8844 Prodam AJDO za seme. IT 51-32-692 Brezplačno ODDAM KOŠNJO na 5000 m2 v Podgori. tT 031 /548-298 sesa ČEŠNJE, kvalitetne, domače, hrustavke -nudimo dnevno sveže nabrane. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, 595-60-80,041/747-623 8869 FR&ST ±0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27,4000 Kranj 04/234-4040, 047/734-198 KIS iz neškropljenih bobovcev in suho SADJE prodam, tr 5725-254_8mi_ Prodam domače ŽGANJE. IT 231-23-98 AJDO za seme naravno sušeno, prodam. Pipanova 40, Šenčur 8939 Prodam kvalitetno PŠENICO (lansko) in ječmen. Sp. Bitnje 21, 2311-964 8943 KROMPIR beli, jedilni, prodam, tr 031/585-345 8953 Prodam kvalitetne ČEŠNJE hrustavke. Zabukovje 2, tT 25-03-214 8971 PODARIM Podarimo MLADE MUCKE, stare dva meseca, navajene čistoče. tT 040/2624-86, 2325-790_eese Podarim DVA MUCKA, stara dva meseca. tT 041 /909-273 ali 512-65-40 8733 Podarim PSA mešančka, starega 7 mese-cev. tT 041/855-107_8785 DVA PRIJAZNA MUCKA IŠČETA DOM. tT 031 /834-806 8798 Podarim PSE - mladiče mešančke med bernsko planšarko in labradorjem. tT 257-1236,040/394-027 eeoo Ljubitelju ODDAMO prijaznega, tigrastega MUCKA, starega leto in pol. tT 040/544- 647 8881 PSIČKO staro 2,5 meseca, srednje rasti, svetlorjave barve, kratkodlaka mešanka, navajena čistoče, podarimo. tT 01/8341- 120 8938 Podarim PSIČKI - nemški ovčarki, star 7 tednov. tT 5141-266 8946 POSESTI PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2.ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. ŠENTURŠKA GORA zaz. vikend parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9.500 SIT/m2, asfalt, voda in elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5876 PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija. tT 041/404-960_7328 SP. UPNICA - zidan vikend na idilični legi ob potočku, 38 m2, pare. 1322 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 HRASTJE - v bližini Bistrice ob Sotli in PODČETRTKA na lepi sončni in mirni lokaciji prodamo bivalni vikend velikost 7x5 m na parceli 1300 m2, asfalt do vikenda, voda, elektrika VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel.04-513-82-40 , 04/513-82-41. TUPALIČE, prodamo zazidljivo parcelo 1.970 m2, primerno za poslovno stanovanjski objekt, možna tudi delitev parcele na več delov, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ LANCOVO pri Radovljici: 3 parcele v izmeri po 740, 820 in 860 m2, ob cesti Radovljica - Kamna gorica, ravna sončna lega. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PODUUBEU - zazidljiva parcela, primerna bolj za vikend, 591 m2, voda, elektrika, dostop asfalt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Na ravnem sončnem in mirnem kraju v POUANSKI DOLINI prodamo 700 m2 zazidljive parcele, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL.04/513-82-40 , 04/513-82-41. 600 m2 zazidljive parcele prodamo v Gorenji vasi z možnostjo dokupa VOGOPROM nepremičnine d.o.o.04/5183-82-40, 04/513-82-41._ BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Breg ob Savi, ob cesti, ravna in kvadratna parcela, možnost razdelitve na manjše enote, odlična lokacija za stanovanjsko gradnjo! Lahovče pri Cerkljah, 800m2, ravna parcela, ugodno! Preddvor, okolica, nadomestna gradnja, parcela ca 900 m2, mirna lokacija! Cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323._ BLED, center, prodamo stanovanjsko hišo 200 m2 in BLED, okolica, nadstandardno 326 m2 na parceli 877 m2. J&T, 04-531 44 24,031-322 246. LESCE, ugodno prodamo večje posestvo: visoko pritlična stan. hiša, večje gosp. poslopje na parceli 3000 m2. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._ BOHINJ, Stara Fužina, na lepih lokacijah prodamo več stanov, objektov različnih cenovnih razredov.J&T, 04-531 44 24, 031-322 246._ POKUUKA in JELOVICA 35 ha kvalitetnega gozda. Ugodno. J&T, o4-531 44 24, 031-322-246. HLEBCE, stavbno zemljišče 980 m2, priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. Britof, Voge - krajna lega parcela 650 m2 po 15.030,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ: v bližini, parcelo 594 m2 z nadomestno gradnjo in v nadaljevanju 1.720 m2, tudi zazidljivo, prodaja se vse skupaj, tel. 04'202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Šenčur: zazidljiva parcela 6.900 m2, primerna za poslovno dejavnost, možnost delitve na manjše dele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele na sončni lokaciji, K3 KERNd.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 JESENICE, Javorniško nabrežje: stavbna parcela 1.000 m2 na idilični lokaciji ob vodi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ŽIROVNICA: stavbna parcela 677 m2 z lokacijsko dokumentacijo, sončna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim, tr 031 /54-88-41_7333 PARCELE PRODAMO BREG OB Savi lepo, ravno, zazidljivo parcelo ob cesti, 2000 m2 ali manj, vsi priključki ob parceli, 90 EUR/m2, RADOVUICA okolica prodamo cca 600 m2 zazidljive parcele ob zelenem pasu, elek. in voda ob parceli, dostop urejen, 75 EUR/m2. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 B205 Prodam ZAZIDUIVO PARCELO v izmeri 1100 m2 v okolici Kranja, cena po dogovoru, tr 031 /360-606 ali 587-11 -94 8797 Zazidljiva parcela Bled, 617 m2, ravna, sončna, prodam, tr 031/697-946 . ssie Dovje 683 m2, zazidljiva, odlična lokacija, prodam, tr 031 /397-946 8817 V najem ODDAM VELIK HLEV, skladiščne prostore, 1 ha vrta in starejšo hišo. tr 041/706-526 k 8928 POSLOVNI STIKI Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tT 040/633-903, 04/531-56-64, int. 28 4 8706 POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabljeni vsi, ki si želite spoznati novega partnerja ali partnerico. Kom. tel. 090 54-24, 24 ur dnevno ali pišite na Pomladni veter pp 4210 Ljubljana. Veseli bomo vašega klica ali pisma! 8864 POMLADNI VETER - 36 letna gospa in 62 letna prijazna vdova, obe želita spoznati primernega prijatelja za resno vezo. Kom. tel. 090 54-25. Vabljeni! 8865 Fant star 47 let, bi po tej poti rad spoznal gospo, ki bi bila pripravljena priti k meni na moj dom za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji, stara do 50 let. tT 031/671-697 RAZNO PRODAM Prodam VENTILATOR za hlev z motorojem za 5000 SIT in 10 MOŠKIH KLOBUKOV št. 56, nenošenih, razni dizajni za 20.000 v kompletu. tT 513-71-41_8807_ Prodam suha MEŠANA DRVA. tr 25-31- 494 8814 TAPISERIJE različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnega razreda od 15.000 SIT prodam. tT 23-12-599 sai9 Ugodno prodam 3 sončne kolektorje IMP, skoraj novo MIKROVALOVNO PEČICO, še v garanciji in CAMP PRIKOLICO Hoby Pres-tige, zelo dobro ohranjena s klemo. Stara 10 let. tT 5955-020_bm Prodam bukova, hrastova in brezova drva, metrska ali razžagana z dostavo na dom. tT 5128-310,041/758-958 8883 nepremičnine, d.o.o. Pod Plevno 42, Šk. loka, tel.: 511-04-20,041/425-380 Prodam suha mešana DRVA po 5000 SIT. tT 51-20-019, popoldan_8929 Prodam novo BRUNARICO 4x4 m. tT 041/592-192, 041/252-470, 040/839- 460_8950 Suha DRA prodam. tT 031/585-345 8954 Prodam suha jesenova DRVA, cca 35 m3. Inf na tT 51 -80-220, 041 /639-348 8974 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 4 ss, 87,4 m2, vse opremljeno, 88000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Planina II opremljeno garsonjero 33 m2, 50.000 SIT/mes, mes.plačilo+ varščina, KRANJ Planina II, 2 ss, 68m2/ll, opremljeno, balkon, 68000 SIT mes, predplačilo+varšči-na. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222 7553 PORTOROŽ ODDAMO novo 2 ss za počitnice s pogledom na morje, tr 041 /75-75- 50 8589 PREDDVOR, alpski blok, opremljeno 3-sobno stanovanje v 1.nadstropju, ugodno oddamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890_ Kranj- opremljeno garsonjero in 1ss; dvosobno, trisobno, štirisobno stanovanje; hišo v Šenčurju in Podbrezjah. Frast, d.o.o. 041/.734 198, 04/ 234 40 80 JESENICE, enosobno opremljeno stanovanje s 6 mesečnim predplačilom odd-amo. J&T, 041-738 454._ Kranj, Planina 11-1 G 32 m2, Planina I - 2 K + 2 S brez opreme, 2 SS 68 m2 z vso opremo, Zlato polje -1,5 SS l.nad. z delno opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V najem oddam STANOVANJE v novi hiši pri Golniku. tT 041/637-100 8795 KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2/lll. delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, trimesečno predplačilo, varščina. KRANJ HUJE oddamo 2 ss z bivalno kuhinjo, 85 m2, CK plin, delno opremljeno, 325 EUR mesečno + varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 22 2 8837 Oddamo 1 sobno STANOVANJE v Kranju. tT 031/430-180, 23-26-365 8947 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK~ LOKA, RADOVUICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5872 Planina: kupimo lepo 2ss v l.nad., gotovina. Frast, d.o.o. 041/ 734,198, 04/ 234 40 80__ KRANJ, kupimo enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__ JESENICE, 1 sobno stan. do 3. nadstr. kupimo. J&T, 031-322 246, 04-531 44 24_ Kupim GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE ali zamenjava možna. V okoli-ci Lesc ali Radovljice, tr 041/602-395 V Kranju kupim večje- trosobno STANOVANJE za gotovino. tT 232-46-91 STAN. OPREMA Prodam UMIVALNIK in črne PIPE Hansa za umivalnik in tuš, tr 530-94-10 8783 Prodam OMARO, kredenco za dnevno aH vikend. tT 530-96-80_J9i9 Prodam 4 leta staro SEDEŽNO GARNITURO. tT 23-26-019 8948 _ŠPORT __ Rabljeni ROLERJI in KOLESA, sprejem in prodaja. Rubin Kokrica Kranj,d.o.o.. Betonova ul. 44, Kranj, tT 204-91-91 SCOOTER, vodni, Jamaha 700, dvosed-IZPOSOJA: dnevna ali tedenska, 18000 SIT7dan, Kranj. tT 041/639-509. Gešo.d.o.o., Kidričeva c. 55, Šk. Loka bsss STORITVE___ BEUENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! tT 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj -J^. TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let 9ar^' cije. tT 041/694-229, 01/83-15-05/'. BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik '306 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! ! |TANr ; i L.STRIH J i STROJNI ESTREHi TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 ĐJAK0VIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust!_4228 SERVIS PEN- PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 6713 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemunt:, Pokopališka 10, Naklo tel: 04/25 718-13 041/632 047 SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA, stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, 513-40-83, 041/806-751 7250 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7283 GSm= 041/81 H\'3[ Vse parketarske storitve, polagamo laminat, topli pod, itison, PVC, pluto... Robert Kuzma, s.p. Fužinska ul. 23, Škofja Loka POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakiranje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema. tr 041/970-923, GA-MA Ma-glovskv, d.n.o., Britof 120, Kranj_7493 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, v 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 7832 team Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net mansardno stanovanja strešna okna obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene JffiUf @iratrong PERIEl ost. v skupni izmeri 552 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem v Cirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v emeriSO m2; v Centru mesta Kranja oddamo v najem več postavnih Prostorov različnih velikosti v I. in II. nadstropju; •na Gorenjskem oddamo v najem tri pisarne v I nadstropju, v skupni izmeri 48 m2; , 03 Planini I. v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v emen cca 55 m2; v Srednjih Bitnjah ob glavni cesti Kranj-Skotja Loka odda-T? l.^™ <*va prostora (hala) po 100 m2, primemo za v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem postavni pros-; *pn,ll<*. izmere cca 32 m2 - samostojni vhod; v Kranju na Primskovem (Jezerska cesta) oddamo v naj-JJ^slovni prostor v pritličju, izmere 44 m2 - samostojni fARCELA. PRODAMO: meri Jf^90!]" Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v iz- ^"iincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z grad- ^mdovolieniemvKmeri 980 m2; rr= ii9rJezerskem Prodamo zazidljivo parcelo, velikosti ^■ca 1500 m2; v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca 3600 1 na 7 Wni ali poslovno stanovanjski objekt; '300 m2 k6m prodamo z&^jNO parcelo velikosti y^END PRHAMO23 ^ PaPCel V ŠenĆU'iU ^KosfiTl76em Pr0dam° V'kend hte° "a Zel°l6pi ParCel'' VIKEND PARCELA Pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parceli »nen 1166 m2; mi ^r,3 Sentu'*ki 9°n' Prodamo vikend parcelo z vse-'n Pnkliucki v izmeri 432 m2-r'KEND. ODDAMO V NAJEM: * viiT? ?art)ari 03(1 štorl° oddamo v najem manj-"Kend- brunarico, tlorisa 16 m2; KUP"U° STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE 7A^0V0RN0ST ,N STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. FORD TAUNUS 16 I, L. 75, reg. do 4/03, prodam. g 041/878-494 8803 Prodam GOLF diesel, I. 88, reg. do 3703, GOLF diesel, I. 86, reg. do januarja 03, cena 260.000 SIT. g 041 /283-461 esoe Prodam R MEGANE CLASIC 1.9 D, I. 97, reg. do 4/03, klima. g 041/632-885 ssio Prodam R 5 FIVE, I. 94, reg. do junija 2003. 041/523-755 8835 ŠKODA FEUCIJA 1.3, I. 95, zadaj karam-bolirana. g 041/227-338 aaso VW POLO CLASSIC 1.6, letnik 1996, prevoženih 105.000 km, moč 75 KM, servo volan, kovinsko zelen, cena 1.175.000 SIT, reg. do 2/03. g 031/628-302, 04/2012- 943 8857 Prodam BMW 1602,1. 74, dobro ohranjen. g 20-21-268 ali 040/713-483 8867 Prodam GOLF I11.6 bencinar, I. 87, ohranjen, tt 5860-301, po 15. uri 8874 Prodam HONDA CIVIC 1.4 I. 91 in AUDI 80, 1.8 S, I. 89. g 041/460-951 8890 FORD MONDEO 1.8, 16 V, reg. do 3/03,1. 97, metalno kov. zelen, klima, ABS, vsa oprema, cena 1.750.000 SIT. g 041/689-829 Prodam R 5 1.4 FIVE, I. 94, reg. 1.7.2003, 5 v, rdeče barve, 90.000 km, garažiran, lepo ohranjen, 460.000 SIT. g 5333-856, 031 /856-957 8924 Prodam JUGO 45 CORAL, 1.90, prevoženih 48.000 km, reg do 9/02, zelo ohranjen. g 512-17-58 8951 Prodam WV POLO 1.6, 1.98, odlično ohranjen, garažiran. g 041/725-225 8952 HYUNDAI ACCENT 1.5 LSi, 1.96, prvi last-nik, reg. 3/03. g 04/502-2000, 041/630- 754_8956 RENAULT R5 CAMPUS, 1.91, 5 vrat. g 502-2000, 041/630-754_8957 HYUNDAI ACCENT 1.3LS, 1.97, reg. 4/03, prvi lastnik. g 502-2000, 041/630- 754 8958 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TCI, I.98, reg. 6/03. g 502-2000, 041 /630-7 54 8959 GOLF 1.88 in GOLF 1.86, oba reg. do 3/03, prodam. P 041/283-461 6977 prodam FORD SCORPIO, I.87, 180.000 km, ABS in vlečna kljuka, cena po dogovoru, g 041/537-072, 202-42-95 8979 ZAPOSLIM Zaposlimo AVTOLIČARJA. g 25-55-355, Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor Brez tveganja in stroškov, ni akviziterstvo, nudimo kredit, g 041/784-151, Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj Če ste brez zapslitve in imate dovolj prostega časa vam nudimo možnost dobrega zaslužka in redne zaposlitve, g 041/246-519, 041/716-768, GEOX,d.o.o., C. Kokr. odreda 24, Križe 8193 Dinamično delo tiče strokovnjake! V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v Kranju zaposlimo: HELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu seje mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni naučiti, se prijavite na oglas. Pismene prošnje pošljite na naslov: DON DON d.o.o., Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj Iščemo prijetno dekle za strežbo ob vikendih v Špeli v Tržiču, g 596-39-00, Mis-ter Gregor d.o.o., Cešnjevek 10, Cerklje Mednarodno transportno podjetje Anton Grašič.s.p., Polica 11, Naklo zaposli DISPO-NENTA za mednarodni transport z znanjem tujega jezika, g 2519-700 8603 Honorarno delo dobi KUHAR oz. KUHAR NATAKAR. Inf. na g 041/335-979, Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor eeog VSE ZA VAŠO STREHO. SKRILI KRITINA S STOLETNO TRADICIJO. TONDACH, CRE-ATON, BRAMAC. STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VEliUL SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14 BLED, tel.: 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net DEKLE za delo v dnevnem lokalu zaposlim, g 041/570-937, Okrepčevalnica Klane, Klane 38, Komenda 8613 Honorarno redno zaposlim FRIZERKO z znanjem moškega striženja, pripravnice izključene. Salon Jakše, Koroška c.16, Kranj Zaposlimo MIZA.RJA. Fibra.d.o.o., Puštal | 106, ŠkjjJLoka. »' 041 /66^-805 >• 878i Grajska c. 44.4260 Bled tel. n.c: 5754)7-00. tax: 5754)7-19 e-mall: elvo@elvo-lnzenirlng.si, www.ehr0-ln2enlrlna.si Potrebujemo večje število samostojnih in priučenih elektro in vodovodnih instalaterjev ter monterjev ogrevalnih naprav. K prijavi vabimo tudi samostojne podjetnike enake stroke. Zaposlitev je za določen čas, začetek dela takoj, za dela na večjih objektih, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. -*r—1 ■"'......-MBWmi ~—~~—■ Zaposlimo PRODAJALKE živilske stroke, lahko tudi pogodbeno za 4 ure. TALIJA, Ribno, d.o.o., Izletniška 13, tel.: 04/531-0546 ali 070/205-250 Če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa vam nudimo možnost dobrega zaslužka in redne zaposlitve, g 031/515-702, Geox,d.o.o., C. Kokrškega odred 24, Križe Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi, g 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 8471 Zaposlimo MIZARJA, mlajšega delavca za pomožna dela in delavca oz. delavko za delo v lakirnici. Delovne izkušnje pri izdelavi pohištva so zaželjene. Prijave samo osebnona naslov: Smolej, d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. Informacije med 8-18 uro na g 595-88-02 ali 041/619-302 8572 lVo|lH%*l*(jT Dmamićno delo iite strokovnjake! V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. Na trgu nas prepoznate pod blagovno znamko Tvojih 5 Minut. K sodelovanju na področju prodaje vabimo kandidate-ke za delovno mesto: Mlajšo UPOKOJENKO iščemo za pomoč pri gostinskih opravilih ter strežbi v planinski koči. Zaželjena NATAKARICA. Nudimo stanovanje in hrano ter plačilo po dogovoru, g 041/672-919 8782 Potrebujete redno zaposlitev? Želite izboljšati svoj finančni položaj? Pokličite 041/645-186 (ni prodaja)! MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 8789 V živilski trgovini zaposlimo PRIPRAVNICO ali PRODAJALKO. Mant-Co., d.o.o., Žiri, Ob potoku 19, g 5105-800 8790 ADMINISTRATOR V PRODAJNI SLUŽBI Od kandidatov/k pričakujemo srednjo šolo, poznavanje dela z računalnikom, najmanj 5 let delovnih izkušenj, dinamičnost in komunikativnost. Delo je v Kranju. Pismene prošnje z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: ; )) ! DON DON d.o.o., /\ : Laze 16 < (*>J j p.p. 546 ^»Iflfj 4001 Kranj Če ste komunikativni in imate bogat besedni zaklad, se nam pridružite v telefonskem studiu podružnice v Kranju, Maistrov trg 11. Vabljene vse, ki si želite dodatnega zaslužka. Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, Ljubljana, g 23-61-530 8802 Honorarno delo dobi POMOČNICA V KUHINJI s prakso, g 01/3611-242, Belšak Dušan.s.p., Golo brdo 8, Medvode 8812 Zaposlimo KV NATAKARJA -ICO za kita-jskorestavracijo. g 202-72-61 od 11 ure dalje, H U AN GONG d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj 8858 Iščemo DELAVCE za delo v mizarski delavnici, g 031/550-061 ali 20-49-111, Mizarstvo Križaj.d.o.o., Zg. Bitnje 166 8899 Zaposlimo DELAVCA za montažo oken iz Kranja ali okolice. Željeno znanje manjših zaključnih del z mavčnimi ploščami in vozniški izpit B kategorije, starost od 20-40 let. g 041/653-203, LA.d.o.o., Ljubljanska c. 34A, Kranj 8905 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali PRIUČENEGA DELAVCA z znanjemvarjenja za delo na terenu. Hidroremont.d.o.o., C. stavka Likoviča 4a, Jesenice, 041/844-335, 031/521-584 8935 Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959 BEMATRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana Zaposlimo PICOPEKA. g 041/75-11-66, Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 19 1 8942 AVTOMEHANIKA zaposlimo. Pisne prošnje na naslov: Jerala Dušan s.p., Profil, Vir-maše 190, Škofja Loka 8949 Gostilna in picerija Gala iz Lesc zaposli PICOPEKA. g 531-60-00, GALA IN d.o.o., hraška c. 13, Lesce 8973 Zaposlim FRIZERKO z najmanj 3 leta delovnih izkušenj, g 041/694-521, Kamenčić Valerija s.p., Tominčeva c.38, Kranj 8975 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo: lahko varstvo vašega malčka na mojem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, Poljane z okolico, g 518-52-24 7805 Iščem delo VOZNIKA KOMBIJA z lastnim prevozom, g 040/627-837, 202-31-02 ZAHVALE Kot je napisal Albert Schevvitzer, da velike vode za svojo moč potrebujejo mr.ogo majhnih pritokov, tako je tudi v življenju. Ko nam je neko jutro nesrečni slučaj v obliki požara spremenil življenje in je kruta resničnost pokazala svoj pravi obraz, smo presenečeno ugotavljali, kako veliko je še dobrih ljudi Vsi ste nam nesebično priskočili na pomoč pri odpravljanju posledic požara, kakor tudi pri obnavljanu našega doma. Ker se osebno vsem imenovanim in neimenovanim ne moremo zahvaliti, smo se odločili, da to storimo na ta način. Nikoli ne bomo pozabili vse dobrote, vse pomoči in vse moralne podpore, ki ste nam jo nudili. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Družini Semenič in Meglic, Zg. Duplje 8907 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ naložba v znanje - naložba za življenje izredni študij v sodelovanju z EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA, TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR in PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR organizira VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ: • VISOKA POSLOVNA ŠOLA (EF Ljubljana) • FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR • FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN • INFORMATIKO MARIBOR • FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MARIBOR UNIVERZITETNI ŠTUDIJ: • FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR • FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR AfOVO: • PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR izredni univerzitetni enopredmetni pedagoški program SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO - vpis v 3. letnik, za diplomante Pedagoške akademije, smer slovenščina ... i LJUDSKA UNIVERZA KRANJ šola s tradicijo in uspehi na področju izrednega študija INFORMACIJE: 04 280 48 00, 04 280 48 18, 04 280 48 19 Splet: www.lu-kranj.si ŽIVALI Prodam 2 KOZLIČKA srnasta pasma, g 5331-331 8739 PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg prodam in pripeljem na dom. g 041 /724-144 8757 Prodam odlične mladiče - LABRADOR z rodovnikom, g 041/794-786_8779 Prodam odstavljenega TELIČKA križanca, težkega okrog 160 kg. g 041/696-919 Prodam TELIČKO ČB staro 10 dni in tri mesece. Olševek 40, g 25-31-561 8/94 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu, dobro mlekarico in brejo TELICO simentalko. g 01 /561 -24-22 8801 Prodam BIKCA simentalca 270 kg in teleta po izbiri, g 041 /575-259 8808 Prodam 6 tednov starega BIKCA križanca. g 041/582-149_882i_ Prodam BIKCA starega en teden, g 031/850-370_8822_ Prodam 10 dni starega ČB BIKCA, g 031/248-987 A ik_. 8 -4--MMto*m*B- Prodam 7 dni staroga čb BIKCA KRIŽANCA, staJbia-JO cNjgjjr 231.1ft-962 ff Prodam 2 BIKCA simentalca težka 250 kg in BIKCA simentalca star 14 dni. g 2531- 450 8827 TELIČKO simentalko staro 20 dni in KOSILNICO MUTA, skoraj novo, prodam, g 514- 11-14 8829 Prodam TELIČKE simentalke, težke 150-250 kg. g 041/753-542 8830 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. g 23-12-297 8834 Prodam BIKCA starega 10 dni. g 5725- 015_8841 Prodam čb BIKCA starega 8 dni. g 25-11- 813 8843 Prodam več TELIČK, starih 14 dni, si-mentalke. g 204-68-44_8845 Prodam dve TELICI simentalki po izbiri, g 031/512-215_8846 Prodam domače OČIŠČENE KUNCE, g 0407201-462 8852 REMIČN AL E S T A tel.: 583-65-00, 041/70.1-806 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. g 041 /705-352 sazi Prodam 1 teden dni staro TELIČKO simentalko in SAMONAKLADALKO SIP 17. g 031/45-36-21, po 15. uri 8872 BIKCA in TELIČKO 10 dni stara, prodam. g 252-11-82_88/3 Prodam TELIČKO simentalkđL težkd 110 kg. g 59-49-105•--■^ f Its ,. Več bikcev starih 7 dni, prodali. Zg. BJrtik 73, 25-22-689_' 8876 Rjave in grahaste JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, g 51-85-546 8877 Prodam 8 mesecev staro TELIČKO simentalko. g 253-12-41 8880 Prodam 10 dni staro TELIČKO, perzijsko plavo, g 25-22-569_8897_ Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo. g 041 /599-380 8898 Prodam BIKCA, starega 10 dni. g 25-21-724 Prodam očiščene, domače krmljene PU-RANE. g 531-86-64_8914 Prodam DOMAČE PURANE KUPIM stekleno volno, g 040/666-806 8917 Prodam ZAJKLO z mladiči in zajce za nadaljno rejo. g 041 /597-933 8922 Prodam KRAVE po izbiri. Pogačnik, Otoče 21, Podnart 8941 Mlado SIMENTALKO s teletom ali brez, prodam, g 031/585-345 8955 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado, pitano GOVEDO, krave, ovce, konje, g 041/650-975 7579 Kupim manjšega, kratkodlakega PSIČKA (velikost čivava). g 594-90-41 seos Kupim BIKCA simentalca, starega do 20 dni. g 259-1269 8849 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni g 041 /922-679_8859 Kupim BIKCA simentalca do 100 kg. g 040/250-629 8862 Cupim BOkCA simentalca, cca 200 kg. g /8341-108 8915 ^Rupim B&CA simentalca, starega do 10 dni. g 01/750-20-00 3933 ITD+ nepremičnine S/ovenski trg 8,4000 Kranj tel/tac 2366-670, 2366-677 GSM041 /755-296 £-MAlLltd.nepremicnine@ siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. M ZAHVALA Bolečina da se skriti, pa tudi solze zatajiti, le dragega očeta nam nihče ne more več vrniti. V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast FRANČIŠEK SIMONČIČ iz Žerjavke 5 pri Trbojah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Navček, g. župniku, pevcem Bratov Zupan in PGD Trboje. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Franci in Zvonka z družinama ZAHVALA Vsem, ki ste sočustovali z nami ob smrti naše drage mame, mamine in prababice TEREZIJE MAGAJNA roj. Prijatelj se prisrčno zahvaljujemo. Posebna hvala tudi osebju Doma starejših občanov v Preddvoru za skrbno nego v zadnjih dveh letih. Hčerki Sonja in Nada ter sin Peter z družinami Ljubljana, Baden, v juniju 2002 GORENJSKI GLAS • 34. STRAN ••••••• KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 28. junija 2002 tel.: 202-22-90 Nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 6.000,00 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 4.000,00 SIT Tri nagrade podarja Gorenjski glas. Sponzor križanke Volna & Pletenine Blanka Trgovina te dni praznuje 12. obletnico in ob tej priložnosti vabi k nakupom v svoje prostore na Tavčarjevi 16 v centru Kranja. Svojo stalno ponudbo volne in bombažnih prej, šiviljsko - pletiljske galanterije, modnih pletenin Almira in ženske konfekcije, smo v letošnjem letu razširili še na ponudbo moške konfekcije in kvalitetne vezene posteljnine Čib Bovec, primerne tudi za poročna darila. Veseli bomo vašega obiska vsak dan od 9.-12. ure in od 15. -19. ure, ob sobotah pa od 9.-12. ure. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 10. julija 2002 na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v maloo-glasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Rešitve nagradne križanke LES 3, TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj Tel.: 04/20-42-714 Izmed več kot 1000 prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrada: BON ZA NAKUP V VREDNOSTI 10.000,00 SIT FRANC LOTRIČ, Gradnikova 103, 4240 Radovljica 2. nagrada: BON ZA NAKUP V VREDNOSTI 7.000,00SIT SONJA ŠTEFANČIČ, Titova 18, 4270 Jesenice 3. nagrada: BON ZA NAKUP V VREDNOSTI 5.000,00 SIT STANE DRAKSLER, Golnik 163, 4204 Golnik Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: MATEVŽ ČEBUU, Olševek 70/č, Preddvor ZINKA LIPOVAC, Na jasi 34, Tržič MARJAN SEDEJ, Mlaška c. 86, Kranj •PBBKRStr **** 1»»»- ,K-fs.:, " 3 IN 5 VOKAL NEKDANJA ENOTA ZADELO i m ll— POLKROŽEN MORSKI ZALIV CONA, PREDEL REKA V ROMUNIJI KISEL TROPSKI SADEŽ Z MORJEM OBDANO KOPNO GALERA DALMATINSKA ANA ŠPANSKI KITARIST (PEPE) INDIJSKO GLASBILO JADRALNI PADALEC KRALJ AKTIVEN JAPONSKI VULKAN KRAJ NA KRKU v I M KRATKA POVEST O ŽIVALIH RAZLIČNI ČRKI GORENJSKI GLAS LASTNIK KAVARNE BREZ-VLADJE TURŠKI NAROD DEDALOV SIN SIBIRSKI VELETOK ZELENICA V PUŠČAVI DRŽAVA V ZDA NEGATIVEN ION LIRSKO-EPSKA PESEM OTOČJE V ALEUTIH PREGOVOR MAJHNA RANA JEZERO V TURČIJI DRUGO IME LUKE TURKU VRSTA PREPROGE bšecT STAROGRŠKI TRG POVRŠINA IZRASTEK NA PRSTU PREDNIK ITALIJANOV ELDA VILER NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ IGRALEC VENTURA PERGA-MONSKI KRALJ KONJSKI TEK IZUMITELJ TESLA FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) VOJAŠKI PROSTOR ZA VAJE EVROPSKI VELETOK OČE, ATA HLADNO OROŽJE OKONČINA OSJE GNEZDO PLATINA BILKA TONSKI NAČIN PLEME, ROD ZEPPEUN (NASA PISAVA) NACE SIMONCIČ VRH V TURČUI IGRALKA MIRANDA POLŽ BREZ HIŠICE PESNICA SKERL VRANIČNI PRISAD ČREVESNA BOLEZEN Eftekj^. junjja 2002 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN V SPOMIN Vsa sreča, smeh in vse lepo l teboj, Anita, je odšlo. Življenje pa naprej hiti, o. mi ostali smo sami. Vemo pa, da nikdar več tako zares lepo ne bo, kot nam s tabo je bilo! Danes mineva devet žalostnih let, odkar je za vedno ugasnilo mlado življenje naše nepozabne ANITE VETERNIK Hvala vsem za vsako lepo misel nanjo, za postanek ob njenem grobu, za prižgano lučko ali poklonjen cvet. Oči, mami, Boštjan ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata JOŽEF SEIDL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Trifix Tržič za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju DPU Tržič, župniku g. Gregoriču iz Bistrice, pevcem za zapete žal-ostinke ter pogrebni službi Komunalnega podjetja Tržič. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, strica in sorodnika VALENTINA RUPARJA Kopališka 44 v se iskreno zahvaljujemo sosedom za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče, za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Zamanovi za dolgo zdravljenje in drugemu zdravstvenemu osebju. Iskrena hvala p.z. Akris, g. župniku za obisk na domu in lep pogrebni obred, hvala pevcem in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči žena Marica in hčerka Marija z družino V SPOMIN Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je. 26. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat FRANC ZUPAN Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, prinašate cvetje na njegov grob in molite zanj. Vsi njegovi, ki ga imamo radi. Praprotna polica, junij 2002 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 91. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica in prababica ANTONIJA ZUPAN iz Kalvarije iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Prav prisrčna zahvala dr. Jerajevi za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvala gospe Marici Udir za pomoč pri mami. Hvala gospodu župniku Cirilu Brglezu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Naklega za ganljivo petje ter pogrebni službi Navček. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste mamo pospremili v njen tihi dom. VSI NJENI Kalvarija, Gorenja Sava, Sveti Duh, 18. junija 2002 ZAHVALA Ob smrti mame FRANČIŠKE RANT roj. Bernik, iz Zgornje Luše 5 nad Skol jo Loko Zahvalo in spoštovanje izrekamo domačim in sorodnikom za nesebično skrb v času bolezni, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Škotja Loka in Železniki za požrtvovalno zdravljenje in nego, sosedom za pomoč in solidarnost, gospodu župniku na Sv. Lenartu za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Sinovi: Viktor, Franc, Stane, Niko in Ivan z družinami OSMRTNICA Nenadoma nas je v 67. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric FRANCE KAPUS iz Kamne Gorice Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 29. junija 2002, ob 17. uri na pokopališču v Kamni Gorici. Žara bo v mrliški vežici od petka, 28. junija 2002, od 8. ure dalje. Žalujoči: žena Stana, hčerka Irena z Majo, sin Iztok s Kristino, Lukom in Mihom, bratje sestri z družinami ter ostalo sorodstvo. Kamna Gorica, Kropa, Ljubljana in Radovljica, 26. junija 2002 in V SPOMIN Kakor roža, ki cveti v vsej lepoti, pa jo kosa umori, tudi ti prenehal si živeti v cvetu najlepših dni. Danes, 28. junija 2002, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil ROK TUŠEK Megušarjev Rok iz Martinj Vrha Hvala vsem, ki se ga spominjate, zanj molite in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI ••• Štrli so mi dušo mlado. Žalosten sem na tem svetu!. °j galebi, beli ptiči, tja na jug mi poletite, fnateri pozdrav nesite! ZAHVALA Za vedno je odšel MARIJAN KOVAČEVIČ Stražišče, (21.7.1970-15.6.2002) Dragi sorodniki, prijatelji, znanci, sovaščani, sodelavci, stražiški mladinci hvala vam, za toplo besedo, stisk roke, prižgano lučko, podarjen cvet. Posebna zahvala Veri, Ireni, Juretu,.Franciju, Janezu, društvom Vita, Zarja in Sonček za vso podporo in nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku in pevcem za tople besede in pesmi v slovo. Žalujoči: oče Ivan, mami Anica, sestra Gordana in brat Roko z družinama Stražišče, Škofja Loka, 21. junija 2002 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje Vaše je bilo življenje, naš dom ovila je tišina in ostala je praznina. V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja ANTONIJA ERŽEN Gašperjeva mama z Rudna Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri ge. Bogataj, dr. Peternelj, g. župniku iz Selc, pevcem in pogrebni službi Akris. Žalujoči: Francelj, Marija, Ivanka, Cilka, Bernarda, Luka, Metka, Francka, Tončka in Anica z družinami, vnuki, pravnuki, sestra Lucija in ostali sorodniki ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA m* .';-r/--'v. ■ od 12 °C od 8 °C od 11 °C do 17 °C do 20 °C do 24 "C Danes bo oblačno s padavinami, sprva tudi nevihtami. V soboto in nedeljo bo povečini sončno in postopno topleje. Prvih 40 let Slovenske popevke Bo Slovenska popevka še prišla na Bled Leta 2004 Bled praznuje svojo 1000-letnico, zakaj ne bi takrat oživili tudi Slovenske popevke... Zvezdniki takratne glasbene scene so za, dokazati pa se želijo tudi mladi. Bled - Zadnjo nedeljo se je na terasi Hotela Golf na Bledu zbrala prav pisana druščina mladih, tistih, srednjih let in onih, kakšno leto, dve starejših. Prvi so po večini igrali v Big bandu RTV, drugi so bili priložnostni poslušalci, tretji pa gostje, brez katerih posredno dogodka sploh ne bi bilo. Prireditev se je uradno imenovala "Prvih 40 let slovenske popevke", namenjena pa je bila predvsem snemanju za TV oddajo, ki jo Televizija Slovenija posveča 40-letnici, odkar so leta 1962 na Bledu prvič pripravili festival Slovenska popevka. Festival je živel dobrih dvajset let, po dvajsetih mirovanja pa je čas, da zopet oživi. Na Bledu. Bled, moj Bled, avtorja Loče Sti-plovška. je bila glede na kraj dogajanja pravzaprav pričakovana skladba, s katero je Alenka Godec odprla približno uro dolg večer zabavne glasbe izpred 40 let... prilagodili predvsem snemanju pogovorov, v nekaj primerih tudi nastopov, akterjev, torej pevcev in pevk, piscev besedil in glasbenih aranžerjev, ki so zaznamovali 1. festival pred 40 leti. Pobudnik Še vedno odličen pred mikrofonom je Lado Leskovar Med 10. in 12. majem leta 1962 se je namreč v Festivalni dvorani na Bledu zgodil prvi festival Slovenska popevka, po uspešni prireditvi, ki jo je na to temo teden poprej pripravil Radio Triglav, pa so tokrat organizatorji Občina Bled in RTV Slovenija dogodek oživljanja slovenske popevke je režiser Dušan Hren. ki je skupaj Z glasbenikom Mojmirom Šepetom tudi eden od glavnih "krivcev" za novodobni festival slovenske popevke, ki letos že peto sezono poteka v okviru oddaje Orion. Pri spominjanju na Bleivveisova cesta Gradbinec GIP, d.o.o., obvešča, da bo zaradi gradnje parkirne hiše popolna zapora Dražgoške ulice, od križišča z Nazorjevo ulico do uvoza Dražgoške ulice št. 3. Popolna zapora bo od 1. julija do 21. decembra 2002. V času zapore bo promet po Dražgoški ulici potekal dvosmerno. Prosimo za razumevanje! Alenka Godec bi bila na prihodnjih festivalih slovenske popevke na Bledu zagotovo vedno med boljšimi. tista leta pa je velik delež prispeval tudi režiser Slavko Hren z dokumentarno serijo na TVS Zlata leta slovenske popevke. Vrnimo se k nedeljskemu dogodku "v živo", ki ne bi bil pravi dogodek, če ne bi prišli povabljeni številni akterji zlatih časov slovenske popevke, ki so z zanimanjem spremljali ll glasbenih točk, ki sta jih ob spremljavi "ožje sestave" Big Banda RTV Slovenije pod vodstvom Lojzeta Kra- jnčana, izvajala Alenka Godec in Tomaž Domice^j, pa tudi staroste slovenske zabavne glasbe, kot so Lado Leskovar, Matija Cerar in Beti Jurkovič. Še vedno odlično poje Lado Leskovar, ki v zadnjih letih odlično opravlja delo ambasadorja UNICEF-a, tokrat pa je pel Robežnikovo Življenje je vrtiljak, je povedal, da bi bilo lepo, če bi še več peli. "Prepričan sem, da bi mnogi, ki so danes tu, lahko stopili pred mikrofon in zapeli. Sam sem na "popevki" prvič nastopil leta 1963 s skladbo Malokdaj se srečava, upam pa, da se bomo tedanji akterji slovenske popevke večkrat srečevali, tako kot se danes," je razmišljal Leskovar. Matija Cerar je predstavil finalno skladbo izpred 40 let, saj veste, kako gre tista "Kaj mi mar, da sem star, saj sem sin planin...", ki sta jo ustvarila Matija Bari in Vilko Avsenik. Čudovito skladbo avtorja dr. Stiasnya Spomin je zapela Beti Jurkovič. Poletna noč, Orion, Zemlja pleše, Ura brez kazalcev, Vem, da danes bo srečen dan, skladbe, ki sta jih zapela Godčeva ali Domicelj oziroma so instrumentalne priredbe igrali fantje iz Big banda, so poslušalcem vsekakor poživile večer. Kljub temu da je nekaj slabe volje med starostami slovenske popevke povzročilo dejstvo, da nismo slišali zmagovalne V Big bandu so med drugim igrali tudi mladi uspešni glasbeniki: saksofonist Blaž Trček, dirigent leškega Bid Banga, trobentač Matej Ri-hter, dirigent Pihalnega orkestra MO Kranj in pozavnist in stalni član Big banda, Klemen Repe, dirigent Godbe Gorje. skladbe s prvega festivala, to je /namenite Mandoline, ki bi jo lahko zapel isti pevec kot takrat, namreč Stane Mancini, ki prav tako še pogosto seže po mikrofonu, in je bilo kakšno ime pevke, pevca, aranžerja, tekstopisca premalo poudarjeno, nam je večer ponudil tudi kakšno iskrico v razmislek. Namreč, spodaj podpisani sem prepričan, da bi tak večer v širši zasedbi, z nekaj več oglaševanja, zagotovo na Bled privabil precejšnje število poslušalcev, tako domačih, ki bi "v živo" obudili spomin na tiste čase, kot tujih gostov "iz tistega časa", ki jih trenutno na Bledu ne manjka. Upam, da so dame in gospodje cveta slovenske popevke, v LTO Bled so jih gostili tudi popoldne pred večerom, na blejskem otoku ob zvončku želja mislili prav na to, da bi Slovenska popevka še kdaj prišla na Bled. Direktorica omenjene organizacije Eva Štravs Podi logar, ki je goste odpeljala ni otok, je zagotovo razmišljala v tej smeri. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavči* Kosci in žanjice na občinski njivi Konjeniško društvo Naklo je pripravilo tradicionalni Kmečki dan. Prikazali so ročno žetev ječmena in stare obrti, ki izumirajo. Naklo - Kmetje in kmetice so na občinski njivi spretno vihteli kose in srpe, žetve pa sta se lotila tudi župana Ivan Štular iz Naklega in Miran Zadnikar iz Preddvora. Žejo so gasili kar s črno kavo, a so ponudili še kaj močnejšega. Na prireditvi so predstavili ob kova-št vu, kolarstvu in sedlarstvu tudi žganjekuho. Ivan Štular z ženo Slavko je sedel na voz Janeza Goloba i/ Struževega, preddvorski župan Miran Zadnikar pa je s hčerko zajahal jeklenega konjička na dveh kolesih. Člani Konjeniškega društva Naklo Tomo Romšek, Anja Arnšek in Ana Bajželj so z zastavami pospremili sprevod skozi naselje do občinske njive ob bodočem šolskem igrišču. "Danes bo žetev naporna zaradi hude vročine. Pa saj je bilo v časih, ko so vsi želi ročno, tudi tako! Na srečo je naša njiva majhna, a je ječmen lep. Zato upamo, da bo zrnja dovoHza celo leto," je ugotovil župan Štular, ki je prvi prijel koso v roke. Pokošeno žito je v prvi snop povezala njegova soproga, ki je kljub praznični obleki vztrajala pri tem opravilu. Tudi vaški kosci in žanjice v delovnih oblekah se niso menili za vroče sonce. Hiteli so s spravilom ječmena, ker so na nebu že grozili deževni oblaki. Nekaj zamahov s koso je naredil tudi župan iz Preddvora, kateremu se je vidno orosilo čelo. Njemu in vsem drugim je žejo pogasila Marija Kokalj iz Naklega, ki S košnjo ječmena na občinski njivi je začel župan Ivan Štular. Sedlar Franc Jelovčan se ukvarja z obnovo starih izdelkov. V ponedeljek popoldan so se zbrali pred občino Naklo kosci in žanjice iz vasi v okolici, ki so jih na vozovih pripeljali Janez Meglic in Boris ter Mojca Bajželj i/ Podbre/.ij, Boris Škrjanc iz Zgornjih Dupelj, Jože Cankar i/. Gobovcev, Silva Gregorc iz Se-ničnega, Janez Pavlin s Pivke in Janez Crnilec iz Naklega. Župan je postregla "črn kofe z zocem". Pri stojnicah so ponudili tudi "hruševo vodo" in še kaj močnejšega, iz mlekarske šole v Strahi-nju so pripeljali sir, gospodinje pa so napekle sladke dobrote. Delo na njivi so končali s strojno kosilnico na konjsko vprego. Snope so naložili na voz in jih odpeljali na sušenje v Zaletelov kozolec. Predsednik Konjeniškega društva Naklo Marijan Marin-šek je medtem povabil številne obiskovalce k ogledu že skoraj pozabljenih obrti. Kot je povedal Marko Legat iz Naklega, so se s kolarstvom preživljali ded Jernej, oče Metod in stric Jože. Sedaj ta poklic izumira, zato mu je P^jji na pomoč kolarski mojster Vid Hanžič iz Savinjske doline. S W vaštvom ni nič drugače, je oceni mojster Rudolf Peric iz Naklega-Podkve izdelujejo le še za ogled* pri čemer so se mu pridružili Žena Marija, sin Drago in vnuk Tadej-Upokojeni sedlar Franc Jelovčan iz Naklega je zaupal, da se ukvarja predvsem z obnovo starih »" delkov in jih razstavlja v domač galeriji. Janez Jošt iz Strahinja pa je ugotovil, daje njegova obrt boj razširjena; žganje kuha marsikdo, žal pa gredo tudi dobri izdel* težko v prodajo. _ Stojan Saje