Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50.
LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajaci
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1870-
Jffkesloga tlačjf
ŠTEV. (No.) 92.
CHICAGO, ILL., TOREK 8. AVGUSTA—TUESDAY, AUGUST 8.) 1922. ■-•«-»»«/
LETO (VoL) VTI1*
NOYA NADA ZA PORAVNAVO PREMOGARSKE STAVKE.
ZALOGE PREMOGA SO
PRAZNE.
Washington, D. C. 7. avgusta. — Poravnava premogarske stavke je odvisna od današnje konference, ki jo je sklical načelnik združenih a-meriških premogarjev John L. Lewis. Vsi industrijski krogi, katere je pomanjkanje premoga začelo že resno skrbeti in tudi washingtonska vlada gledajo z zaupanjem na sedanjo konferenco in od nje pričakujejo zadovoljivega rezultata.
V Illinoisu so operatorji baje že namigrili, da so pri volji popustiti od svo ih zahtev in da bodo radi podpisali pogodbo z premogarji za staro plačo, ki je bila v veljavi do 1. aprila 1922. To pogodbo so pri volji podpisati do 1. aprila 1923. Med tem časom se pa mora za preureditev premogarskih plač izvoliti posebni odbor, enako zastopan od vseh strank operatorjev, premogarjev in vlade, ki bo imel nalogo voditi arbitražo in potem sestaviti novo plačilno lestvico za bodoče leto.
Nekateri opazovalci sicer trdijo, da na to konferenco ne bodo poslali svojih zastopnikov vsi operatorji. Dosedaj upajo, da se bodo udeležili operatorji samo iz štirih držav. Vendar, pa se zopet sodi iz druge strani, da te prilike, ki je dana operatorjem od strani organiziranih premogarjev, se ne bo prezrla od operatorjev, ker s tem bi oddali glavno orožje premogarjem, ki bi ga porabili pri svojem argumentiranju proti njim pred publiko. Kratko, o-peratorji iščejo potov, katerih pa sedaj ni za najti tako lahko iz te zagate. v katero jih je zavedel Lewis s svojim spretnim političnim manevrom. Bomo videli kako se bodo vedli operatorji na tej konferenci.
VELIKA ŽELEZNIŠKA
NESREČA.
St. Louis, Mo. 7. avgusta. — Zadnjo soboto večer se je dogodila velika železniška nesreča na progi Missouri Pacific, blizu Sulphur Springs, kakih 26 milj južno od St. Louisa. Brzovlak, ki je vozil s polno paro je trčil v tovorni vlak. Oba vlaka sta skočila s tira in več potniških in tovornih vozov se je na mestu zdrobilo. Strojevodja brzo-vlaka je bil na mestu mrtev. Kurjač pa smrtno nevarno ranjen. Na potniških vozeh brzovlaka je izgubilo življenje okoli 35 potnikov. Ranjenih se pa ceni nad 60 oseb. Več ranjencev je pomorila sopara, ki je bruhala iz strojnega kotla na bližnje ranjence.
Med potniki na brzovlaku so bili po večinf Scout Boy-i, ki so se vračali iz počitnic iz Ironton, Mo., kakih 100 milj južno od pozorišča nesreče.
Nesrečo pripisujejo na račun ubitega strojevodja brzovlaka, ki je baje pregledal železniško znamenje pri mestu Riverside, kjer se daje železniška znamenja vsem vlakom, ki vozijo skozi to križišče.
Na mesto nesreče so odposlali iz St. Louisa takoj relifni vlak z več zdravniki, na pomoč ranjencem.
RAZNE NOVICE.
NOVA EVROPSKA
KONFERENCA.
London, 7. avgusta. — Danes se bo otvorila v Londonu nova evropska konferenca, na kateri se bo skušalo rešiti razna evropska vprašanja, ki jih na dosedanjih konferencah niso bili v stanu rešiti-
AMERIKA BO ZASTOPANA NEURADNO.
Washington, D. C., 7. avgusta. — Državni department je naročil poslaniku Harvey-u, da se naj udeleži in opazuje delovanje sedanje Londonske konference, kot neuradni o pazovalec in zastopnik.
DRUGA ŽELEZNIŠKA
NESREČA SE JE PRIPETILA V OKLAHOMA-
Tulsa, Okla. 7. avgusta. — Vojaški vlak, ki je vozil iz St. Louisa vojake v San Francisco, je skočil s tira. Par vojakov je lahko ranjenih. Smrtne nesreče ni bilo nobene.
V SPRINGFIELDU NI
VEČ PREMOGA
Springfield, 111- 7. avgusta. — Državni upravitelj, ki nadzoruje in i-rna v oskrbi dobavo premoga in drugih kurilnih sredstev, je danes podal izjavo, da mesto Springfield bo v par dneh pomelo zadnje drobce premoga iz svojih kabin.
ISTA KRIZA PRETI PO
DRUGIH KRAJIH.
Tudi po vseh drugih industrijskih mestih naznanjajo, da so prišli po skladiščih premoga do dna. Ako zna premogarska stavka trajati še par tednov, se bo v več industrijah ustavilo vsako obratovanje in tedaj bodo gotovi krogi še le sprevideli, kaj sploh -pomeni za državo premo-gar, katerega kapitalisti zatirajo na vseh koncih!
ALI JE TVOJ SOSED ŽE BAROČEN NA LIST EDINOST?
BOJI MED SOCIALISTI
IN FAŠISTI V ITALIJI.
Rim.7. avgusta. — V več krajih severne Italije so .zbruhnili poboji med italijanskimi socialisti in fašisti. Poročila naznanjajo, da se je bivši reški glumač Gabriel D'An-nunzio pridružil fašistom v Milanu.
V Milanu so fašisti s silo prisilili župana k resignaciji. Nastopili so s silo in pri pobojih med policijo in njimi je padlo več mrtvih. Ista poročila se sliši tudi iz Genove. Stavkarji, katerim se je pridružila tudi policija vladajo popolnoma mesto. Kakor izgleda se proletarska Italija nahaja zopet na vulkanu revolucije.
VSI OSTALI ZAVEZNIKI BODO ZASTOPANI URADNO.
London, 7. avgusta. — Vse ostale zavezniške države bodo zastopane uradno. Dosedaj so v Londonu zastopniki sledečih držav: Anglije, Belgije, Francije, Italije in Japonske. V par dneh bodo povabili na konferenco -tudi jvse male djžave. Bomo videli, kqliko bodo dosegli evropski gospodje na tej konferenci.
IZ DELAVSKIH KROGOV. 1 IZ JUGOSLAVIJE.
— Washingtonska vlada je sklenila počakati glede premogarske stavke toliko časa, da bo na jasnem., kakšne sadove bo rodila premogarska konferenca v Clevelandu. Ako bo ta konferenca brez vsakega vs-peha, tedaj bo vlada zasegla vse premogorove in premogarji bodo poklicani na delo, kot vladni delavci za staro plačo, ki je bila v veljavi do 1. aprila 1922.
— Iste korake namerava vlada podzeti tudi glede železničarske stavke. V kratkem bodo poklicani na pogovor za poravnavo železničarske stavke tudi železniški mag-natje in stavkarji, in če sami ne bodo v stanu rešiti medsebojnega spora, se pričakuje, da bo vlada prisiljena poseči vmes, da bo naredila mir in poravnala ta spor.
SIBIRSKA REPUBLIKA
PROTI JAPONCEM.
Peking, 7- avgusta. — Vzhodna sibirska republika Chita je danes razposlala na vse države oster protest, proti japonskemu vsiljevanju na vzhodni trg. Izjavlja, da je odločno proti vsaki priviligiji, ki bi se jo dovolilo japoncem pred drugimi državami.
— Stavka, na katero so odšli cestni železničarji v Chicagi pred petimi dnevi je poravnana. Zadnjo nedeljo večer se je otvorilo zopet promet na naduličnih železnicah. Takoj po polnoči v pondeljek jutro, pa so začele voziti cestne kare- Cestni železničari so se vrnili na delo za 70c. na uro. Nadulični železničarji pa bodo imeli po 72c. na uro.
"Prednostno stališče" uživa po iz-javi dr. Žerjava na zboru mladinov katoliška cerkev v Jugoslaviji. Ir nepristranskega ruskega pravoslavnega vira, pa izvemo, kakšne proglase izdaja ruski škof Antonij, ki v Sremskih Karlovcih nima drugega opravka nego da napada poglavarja katoliške cerkve. Ta bivši intimni prijatelj Nikolaja II. in organiza«-tor 1 'črnih stotnij" vodi pri nas tuofo propagando za nasilno popravoslav-ljenje grko-katolikov kakor je to* svojčas izvajal s pomočjo kozakov pod rusko okupacijo v Galiciji. In ta mož, ki v tem oziru uživa žalosten sloves po vsem omikanem sve— tu, vleče apanažo od naše vlade na— mesto da ga kot nevarnega rovarja proti verskemu miru in carističnega agitatorja odpošljejo črez mejo. To-vse zato, ker vlada pri nas "demokratski" režim s "svobodomislece-ma" Pribičevičem in Žerjavom v prvi fronti.	a.
NAŠI POMORŠČAKI SE UDELEŽIJO BRAZILSKE RAZSTAVE.
Philadelphia, Pa. 7. avg. — Danes je odšlo štiri platune pomorščakov U. S. Marines v Brazilijo na razstavo, ki se bo vršila prihodnji mesec. Izbrali, so najboljše može in niti eden ni nižji, kot 6. čevljev. Na razstavi bodo navzoči vojaki vseh držav, ki bodo imeli tekmovalno ek-' serciranje. Dal Bog srečo našim fantom !
— V Indiani, kjer je pričel go-verner obratovati par premogoro-vov pod državno protekcijo, je baje zaposljenih, kakor poročajo nekakih trideset mož. Teh par mož pa straži en cel bataljon vojaštva, bro-ječ blizu tisoč mož.
Bajgali! Proizvajanje premoga na ta način se bo državi Indiani pa izplačalo! Ja, kdor zna, ta zna!
—Po državi Minnesota pobirajo zadnje drobce premoga. Ako v kratkem ne bo premoga, bo vsa industrija te države resno prizadeta. Tako poročajo iz vseh krajev Minne-sote.
— Zaslužena brca. Po nekem poročilu "Slob. Tribune" bodo demokrati in radikali revidirali svoje kandidatske liste za državne svetnike, ker je kralj izrazil željo, naj bi se gospodje pri sestavi teh list prvič bolj ozirali na to. da bodo v državnem svetu pravično zastopana vsa tri plemena, drugič pa naj*" ne pre-zro, da morajo kandidat je imeti tudi nekaj kvalifikacije za tako odlična mesta, kajti sama strankarska pripadnost še ni dovoljna kvalifikacija. — Pri nas je vse narobe kakor drugod. Drugod morajo parlamenti braniti demokratične zahteve pred absolutističnimi poskusi vladarjev, pri nas pa brani vladar najprimitivnejše zahteve moderne dobe pred naskoki in samovoljo^par-lamentarne večine. Kraljeve lekcije si seveda vladni debelokožci ne bodo za dolgo zapomnili.
— Dr. Niko Zupanič — državni
(Dalje na 3. strani.)
TAJFUN RAZDEJAL
KITAJSKO MESTO.
Canton, 7. avgusta. — Zadnji petek je bilo mesto Swatow, kakih 225 milj severnovzhodno od Canta-na, popolnoma uničeno od a funa
_ vrtinca — ki je nenadomi nast?.!-
Mesto je štelo kakih 4. tisoč : rsb?-valcev. Skoro vsa poslopja so poš-dovana. Izguba življenj ni do-gnana.
NORTHCLIFFE NA
SMRTNI POSTELJI.
London, 7. avgusta. — Znani britanski publicist Northcliffe se nahaja v kritičnem stanju. Zdravniki izjavljajo, da smrt zna nastopiti vsaki trenutek.

NAPREDEK ČEBELARSTVA V N. DAKOTI.
Fargo, N. Dak. 7. avg. — Na čebelarski razstavi, ki se je -vršila v tem mestu te dni, se je pokazal velikanski napredek v čebelarstvu. Še nobeno leto niso čebelarji pridelali toliko medu, kakor ga bodo letošnje leto. Čebelarji izjavljajo, da je letošnje leto posebno blagoslovljeno za čebelarje. Pra\> prav bomo bolj sladki!
DENARNE POŠILJATO.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in -Sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite« na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih
VčerajSne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 kron ____• •.........$ 1.90
1.000 kron ............• • 3 60
5,000 kron .............. 17-50
10,000 kron ...........• • .. 34 °°
50 lir ...................$ 2.90
100 lir .................. 5-30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
H i"— *>1
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, III.

.........
EDINOST"
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comnany.
X849 W. 32nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
EDINOST PUBLISHING
Published Three Times a Week by CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Poravnana stavka v Chicago.
Celi teden so počivali vsi vozovi pocestne in nadcestne železnice v v' hicago. Delav stvo se je uprlo novemu krivičnemu znižanju delavskih plač in raje šlo na prisiljene počitnice, kakor bi se pa udalo na milost
n
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
ii
Superior, Wyo. — Sprejmite g. jateljev in naročnkiov naših listov, urednik par vrstic od popotnika, ki Tudi tu sem jako lep vspeh dosegel, jadra po zapadu. Odkar vlada stav- Rev Father Oman so mi veliko poka je vse bolj nekako mrtvo in vsa-|magali in šli na roko v vseh ozi-ko veselje je nepoznano. Stavkarji nh, zakar se jim najlepše zahvalju-se zadrze povsod jako mirno, kar je jem in Bog plačaj!
znak, da hočejo z dostojnim potom _ j
dospeti do svojih pravic Pred dobrim tednom
hajal v Rock Springu. Tam je vse žini, kjer "sem bVfzop^tTepo sprejet po starem in tudi tam se stavkarji in pogoščen. Nato sem obiskal naše
z Newburgha sem jo pa mah-
„ .	nil v Barbertonsko naselbino. Usta-
Prea dobrim tednom sem se na- vil c^m	____• t t - - -
Ild sem se pri znani Leksanovi aru-
junaško zadrze v svojem boju. (rojake in med njimi zopet pridobil
— Umrl je od tukaj v Rock precej novih naročnikov na naše le-
ir» n m iir» - f r«in i • i -i j	.	-j. , .	sPrin§Tu v bolnišnici Martin Zorc.pe liste. Mr. Lekšanu se najlepše i močna je, da je kaj
in ne milost. Cela stavka je bila modro urejena. Se vidi. da ni bilo j poprej je delal	n^jiepst,	j j j
čaran in ni se menil, če bi mu Špela glavo odtrgala. Pustila ga je. Toda treba novega rekruta, da se prazno mesto napolne, — da se nadaljuje s pevskimi točkami, ki so jih naredili za ta večer. In kje ga naj Špela dobi, za njo to ni bila velika skrb — na mene se je spravila in to z vso resnostjo.
"Prav rad, ko bi znal peti, toda jaz nisem bil še nikdar pevec, kako naj pojem tu ?"
"Samo na mene pazi — kadar boš videl, da bom jaz odprla usta, odpri jih tudi ti — kadar bom jaz zapela, zapoj tudi ti — to je vendar lahka stvar!" mi prav modro zapove Špela.	f,
— Hudo mi je bilo pri srcu — vendar Špela me še lahko nabije —
saj sem videl,
v premogorovu na' zahvaljujem za gostoljubnost vsem! kako je Petra Oberklukca tresla,
— najbolje se podati, dokler sem pod to
nahajal, kakor pravijo nad 20. let.j _ Od tod sem se podal pa vistreho'	'
Zavarovan n, bil pri nobenem društ- Pennsylvanijo v Pittsburgh, kjer
poleg socijalistov. ki vsikdar vse pokvarijo, česar se lotijo. Tu je stalo StmerSr Riink; H Kil	1 1 " ' f-	~ -	1, ,
samo delavstvo kot tako in sicer združeno in zjedinjeno. Modro je bilo, ^ 7 - ,etTn v Amtl	!* W°cnikom P» ^ na-| kakor kako mlado mačko
da so obenim pridobili tudi nadcestno železnico, da so šli tudi ti želez-	jj ^^ P^ Je ^jenost n^njaznost
ničarji na stavko. Morda bi se še več tednov vlekla ta stavka, ako bi nadcestna železnica vozila. Toda počivali sta obe, tako je bilo lažje prisiliti mogočne kompaniste, da so se udali pritisku javnega mnenja. Ako bi se ne bili udali ta teden, pripravljali so se tudi delavci pri gaselinu.
tega
v žrelo. Ene danes, druge jutri.
Pozdravljam vse čitatelje lista in želim, da bi kmalu dobili toliko naročnikov, da bi postal dnevnik.
Popotnik.
da bi šli na pomoč svojim tovarišem. Ako bi pa še ti zastavkali, bi pa dobilo vse mesto počitnice ,ker bi se ne mogli tudi z avtomobili prevažati.
\ se delavstvo je veselo in se veseli svoje zmage, kajti pogoji so za delavstvo primeroma precej ugodni in se lahko govori o delavski zmagi.
Iz te stavke se pa delavstvo uči dvoje.
1. Da naj ne pusti socijalistom se mešati v delavsko vprašanje. Delavsko vprašanje je delavsko in socijalizem je pa socijalizejn. Velikanski greh nad delavskimi koristi je, kdor meša ta dva pojma. Ako se nam gre za to, da zboljšamo svoje delavsko stališče, da si izbojujemo delavci svoje pravice, da si zagotovimo svoj pošten kruhek, zakaj bi moralo delavstvo preje v socijalizem in socijalizmu na ljubo žrtvovati delavske koristi. Socijalizem je samo teorija, je nauk. ki še ni preisku-šen,-c'.a bi se moglo popolnoma zaupati. V kolikor je pa preiskušen. se je pa izkazal popolnoma za nič, da. naravnost za škodljivega za delavske koristi. Nesrečna Rusija je največji dokaz, ki se ne da utajiti. Socijalizem naj se proučava v knjigah, in magari, če hočete, po listih, kjer
se da krasno pisati o njem. kjer se da slikati krasna rdeča bodočnost..- ,	1 ,-
. 1 •	. , . .	..	, .	, , . se vedno zadovoljna, zato se zopet
toda preje se mora izkazati, da je ta teorija, ta nauk in pa vsakdanja ...	. ' ...	t 1
- •	• . . «	„,	, , . , .	posluzim \ asega podjetja na kate
skusnja res eno in isto. Seaanja Chicaska stavka kaze. da ni vse eno m	.	. , .
• .	, . , . . ,	,	.......rega vem. da se lahko zanesem.
isto, temveč, da je dvoje in da mora dvoje tudi ostati. Kdor hoče biti u -
™\razvcn sPadaI ie k uniii Premo-jsem se ustavil pri našemu ondotne-'	"	,"111 marljivemu zastopniku Mr.
j Tako ne vemo zemljani ne dneva Golobiclui. Takoj sva začela agitira-ne ure. kdaj se bomo srečali na tej ti in tudi v železnem Pittsburghu zemeljski poti. ki je zavita in se vi- sem dosegel vspeh, da ga nisem pri- in je daleč na okrog, a iz nje ni izho- čakoval. Veliko k temu mi je sicer j mi „
da, vsakega popelje naravnost smrti i pomagal Mr. Golobich. ki je hodil | Špela je pričela "
"Dobro Ie začnimo!" veli Špela. — Gledal sem po drugih, kdaj bo kdo zazijal. — Ker ni nihče začel je Špela dvignila svojo taco v znak, da se začne. Odprla je svoja usfa zazijala, da sem se prestrašil, da glavo odgrizne. Pričeli smo.
. . . Visoka je
z menoj. Zato se Mr. Golobichu tu- gora. di prisrčno zahvalim za njegov trud in požrtvovalnost, ki jo je imel pri agitaciji za katoliški tisk. Zahvaljujem se pa tudi prisrčno družini
zares je hud klane." — Tovariš Janez Kraljšeni pa je začel na sredi ravnoisto: "... Gorjan-ska dekleta so lahko lepe. k'si jajca ocvrejo. pa mleko tope." — Špela,
Mrs. Koss za prenočišče, kjer sem kot pevovodkinja, je to hitro zapa
mojega bivanja v podal * v Ca-
Milwaukee, Wis. — Priloženo Vam pošiljam $11.40 od katerih pošljite $10.00 na naslov kakor tu označen. J eden dolar naj ostane listu v podporo. Po Vašem podjetju
sem že večkrat poslal denar v starcr1 nad vse ljubeznivo pogoščen. Zato | rec vode domovino in sem bila s postrežbo
žila in je tovariša Kraljšeni sunila s komolcem v želodec, da je kar
znak padel v nezavest. Nobene šti-
bival ves cas Pittsburghu.
—	()dtod sem se
nonsburg. kjer sem se ustavil pri	me ni dal od sebe in preobledel je
naši marljivi zastopnici Mrs. Bevc.	kot zid. Stari Jerneje ga je začel
kjer sem bil prisrčn i dobrodošel in	pobirati. Nežika je prinesla ' koza-
in ga začela močiti. — prisrčna hvala Varn Mrs. Bevc. Špeli pa to ni bilo nič, pela je na-
Istotako se lepo zahvaljujem Mr.	prej — kakor bi se šlo za domovi-
Tomšiču. ki se je tudi trudil z me-	no. Jaz sem zazijal, kadar sem videl
n< j za naše liste.	Špelo zazijati, ker sem se Špele bal
—	»Zatem sem se podal v Ambrid-	— da bi me ne poslala še predno hi-ge. in tucfi tam sem s pomočjo do-	šo zapustim ira oni svet.
stari kraj, da se naj obrnejo na tojbre naše tamkajšne zastopnice Mrs.	— Ko smo pesem skončah*. sern
domače delavsko podjetje, ki je j. Švegel dosegel lepe vspehe.	pričel misliti, kako naj bi se Imuz-
varno in zanesljivo v postrežbi in Hva'a tudi Vam iskrena za pomoč,	nil iz svatbe. Pričel sem stokati, da
drugače. , — Octod pa sem se pr.rfal v Far-	me nekaj ujeda. Domov bom mos-el
S pozdravom rell. Tu sem se ustavil pri družini	v postelj, sem prav žalostno ome-
Fr. U'- Mr. Lumperta. kjer sem užival go-	nil vpričo pevcev. --I stoljirbnost dobre družine Obiskal	"Nič ne skrbi Gregor, jaz imam
sem rojakom, pa priporočam, kadar pošiljajo denar svojcem
da v
socijalist, le naj bo. Kdor hoče biti pa nasproti socijalizmu. pa mu naj bo tudi svobodno. Samo vsi delavci bodimo danes najprej edino delavci in samo delavci. Ko bomo imeli dovolj kruha, da se nam ne bo treba vsaki dan bati. kaj bomo jutri dali svojim otročičkom. potem bomo pa začeli socijalizem reševati in se pogovarjati, ali je dober ali ni dober.
2. Krasen nauk je pa dobil tudi kapitalizem, samo ako ga bode hotel videti. Čemu je bilo treba tedenjske stavke in spravljati celo milijonski mesto v tolike sitnosti in neprilike? Čemu je bilo treba toliko	__
avtomobilnih nesreč, predno je delavstvo prisililo bogato kom pan i jo ! Chicago, 111. — Iz mojega j**o- sem ttidi tod vse Slovence m dose- zdravila ki bodo vse to pre-naTa -cia je priznala delavstvu pravice? Ali bi ne bilo bolj pametno, za obe vanja. — Zopet se nekoliko oglasim ger precej po »oljni vspefi.. Družini čakaj -rem po nje" me prav mo-strani koristneje, ali bi kompanija tudi finančno ne bila na boljšem, ko iz mojegtI potovanja, iz katerega Mr. Lnrnperta se najlepše zahvalim (lro potolaži Špela bi se udala preje, predno je bilcr delavstvo prisiljeno seči po skrajnim, sefn se VTTTn zdrav in ^dovoljen z za gostoljubnost in trud. ki so ga — Kakor bi trenil je prihiMa iz sredstvu za dosego svojih pravic? Sama trma in ošabnost bogatinov i evspehom, Zato prosim Vas g. ured- j žrtvovali tekom mojega bivnnja kuhinie z -alonco. — V mali slabila tega uzrok. Nekateri magnatje so smatrali za poniževalno> da F»i se ;-ešli skupaj z delavstvom, predno so znižali cene, da bi tam zasFrsali
delavstvo, poslušali njegove zahteve, vzeli svinčnik v roke in začelr računati delavske stroške, da bi videli, da delavstvo ne more živeti in pošteno preživljati svoje družine za ceno, katero so mu ponujali.
Kdo goji socijalizem. kdo najbolj razširja ranikalizem med delavstvom? Samo oni delodajalci in fabrikantje. ki le preradi pozabljajo, da je delavec tudi človek in da ima tudi svoje pravice prav tak«, kakor bogatin. Delavec je skromen človek. Delavec v veliki \-ečini noče ničesar, kar ni njegovega. On hoče samo to, kar mu je po božjih in naravnih pravicah zagotovljeno — namreč pravico, da dobi za s\«J>je žulje toliko, da se bo lahko pošteno preživel sebe in svojo družinico in se bo t orli za svoja bolna in stara leta preskrbe!.
w Zato čim preje se bodo bogatinje zavedli teh pravic, čim preje bodo sprejeli svojega delavca kot svojega brata, kakor jih uči krščanstvo in 7 njim ravnali po bratovsko, tim hitreje bodo rešili delavsko vprašanj2
nik priobčite nekoliko ztihval mi- za katoliški tisk. Rog Varn plačaj! |žek mi* nalije nekega hudirja, o ka-šim dobrotnikom in prijateljem ka- Še enkrat vsem najprisrčnejša terem Je pričela pripovedovati, da t-Hškega riska. ker mf šli na ro- l^-aTa iir Bog plačaj!	Iga je sama skuhala iz češpelj- Po-
ko in pomagali širiti na>e liste.	j -— Delavske razmere so nekoliko vedala mi je tudi. da ima "laka'*
Ko sem dospel v Cleveland, sem , boFi'se po mestilr. Po premoga rs kih v sebi "160 prufov"" in da mi jam-^ naj prve«' z glasil prf Mr. Suhadol- naserbinnh pa se ubogi premo ga rji či. da mf bo bolezen pregnalo predniku, kjer sem zopet, kakor vsaki borijo za svoje pravice. Vsem kfi- no ga bom izpil poT galonce.
jAor dobrodošel. Nato- me je prav čem le krepko fn junaško stojte v gostoljubno sprejel ^Tr. Grciina, ker boju. ker pravica mora zmagati s<jrn ves č^s mojega l»ivanja bil nje- nad" krivico, ki se Vam godi. g(5v gost in tndi stanoval pri njem. j Pozdrav vsem !' Cbema Mr. SnhadolnEku fn Mr. Gr-	Leo Mladich, pot. zastopnik.
Jmatu s« najlepše zahvaljujem tn	-
gostoljubnost. IstotakD se tudi naj- Iz Dcrlge vasi na Safaborskem. —
— Za božjo voljo ne bo izho'da iz te svatbe. — Ker mi ga ie Špela natočila. sem ga moral pokusiti, drugače bi mi jih po hrbtu naložila. — Po duh al sem ga — bil je hud. kot hren. — Nič v imenu božjem sem
zamižaf in sem ga sunil naglo, kar fcpše zahvaljujem za prijazni spre- Sredi petja, ki je bilo glasno, da sejse je tfaTo. Zapeklo me je v grlu in
fem v uredništvu Ameriške Domo-jje gotoro pet bfokov culo na okrog:skozi doli, kakor bi sršena požiral.
bodo pomagali sebi. delavstvu in celemu svetu do mirnejših in zadb- ;rine in za njrhovo priporočilo. Hva- — serrr se nahajal resen iz glavne | Špela pa mi je pomižiknila. češ»
ljenejsih dni.	sem tudi dolžan Mr. Kmetir za zagonetke — Špela me ni več gleda-ifant to ti bo pomagalo. Dvignila je
.	. .	* ii*	-	njegovo pomoč in vožnjo z automo- la debelo, ampak zadb^Jj-no in pe- galonco in mi hotela še eneo-a naliti.
Dokler bo pa kap.tal.stu oelavec manj vreden, kakor pa tojmanjs.	^ m{ ^ ^ raogoče'fa •	škrjanec. Ko so enJ Xe dovo,- „e smem ^
"šravbek" v stroju, tako dolgo pa ne more biti miru. tako oolgo bo P® iobislesrti tudi nekatere oddaljene skončali so poskusili drugo, - sem vajen. Ubogala me je odn.-la delavstvo moralo neprestano stat, na straž, za svoje pravice i«r »^	^ ofcoHc. CTeveIanda. Zlas-jSpravHi so se tudi n* zdravičke in'je galonco nazaj v kuhinjo.'ker sera
obstanek in stavke se bodo vrst,le za stavkam,. Ne bo m,ru med defotr^. pa ^ do|žan ^ zahvalit,; Mrs.1 ga zraven žebtali. da ga stari Jer- jo postraSil. da če bi je kdo vide!.
Kmetovi za okusno večerjo, katera nejc Pijegarad skoraj ni mogel ki zvezdo nosi, jo še lahko v kazen
in kapitalom.
■
BREZŽIČNE BRZOJAVKE.
se je nama z Mr. Kmetom tako iz-borno prilegla, ko sva prišla domov.
— Nato sem se podal v Lorain, kamor so me peljali preč. g. Father
bilom. Tam sem se
zopet ustavil Bombachevi,
IZ NEW YORKA. — V našem milijonskem svetovnem mestu je vse po starem. Razun nočnega riganja. ki ga je povzročal Pe-Terček Zgagec po cortlandski ulici, ni bilo zadnje dni nobenega škandala.
IZ CLEVELANDA. — Na cesti sv. Klare se je ustavil pri "Enako-'pri dobroznani Mrs bedasti" pl. Korobač Gajžla. V svojem prvem javkanju je povedal 62-se-jkjei sem bil zopet sprejet z najvec-tim naročnikom "Enakobedaste," da takih je malo, kakor je on, pa da jim veseljem in pogoščen. Za vse kljub temu bi jih bilo žiher še manj! No, škode bi ne bilo .	se Mrs. Bombachevi najlepše zah-
# *	\a'im in Bog Vam stotero vse po-
-IZ MILWAUKEE. — Razun temeljite razprave, ki jo je napisal vrni. Ravno tako se najprisrčneje urednik Novače v D. Sloveniji glede romanja v Lurd, se ni završilo v j zi hvalim Rev. Fathru Bombachu, našem mestu prav nič zanimivega. Novače je seveda pozabil povedati, za njih trud in požrtvovalnost, ki da ie dotično poročilo nekoliko po svoje prikrojil.
j	.	j, j.
sproti nanesti.	spravi. Povedala mi pa je sicer, da
— Prvi. ki je omahnil prežet do- se jih pet takih, ki zvezde nosijo bre volje in vinskega duha je bil ne boji. Verjel sem ji, brez ca bi ji starešina Peter Oberklukec. Godr-,ugovarjal — ker znabiti, da bi b^la
njajoč je klonil svojo glavo na mi-
Bombach s svojim krasnim avtomo- zo in v kratkem utihnil. — Zaspal
.17 LAWNDELE. — Očka Zafrknik so sklicali zadnje dni posebno
1 1 " * 1 * "K jf___T m « A^kl . m m / 1 o rr f 1» V bi a t-i <lr\ n A
so jo imeli z menoj. Bog plačaj in stotero po.vrni!
— Zatem, sem se napotil v New-
konferenco, katere so se udeležili Mul«*, Zajček in Zalaznik. Sklenilo se^urgh k sv. Lowrencu, kjer je zo-
je mnogo važnega za korist lawndalskih koritarjev.
\_
pet cela armada naših dobrih pri-
je, ker ga je preveč žehtal. — Špe la Kokodaka. ki je menda zavzemala pri petju mesto pevovodje, je hitro zapazila, da je zmanjkalo enega glasu. Pogledala je okoli in seveda za mizo zapazila, da se je starešina Oberklukec podal v pokoj za ta večer. — Za komat ga je popokala in potegnila izza mize, kakor kak otrok mlado mačko. Toda njeno delo in trud je bil zastonj. — Oživeti Petra Oberklukca ni bila špas. Dasi ga je dobro tresla je bilo vse zastonj. Oberklukec je bil za-
pričela prakticirati na meni.
—	Nič domov moram na vsak ia-čin. Še bolj sem začel stokati m sem začel pripovedovati, da me tudi v prsih nekaj bode.
Oprostite, da grem, saj veste, da če bi bil zdrav, bi ostal pri Vas do jutra. Tako pa ne morem bolan sem in na svoje zdravje moram paziti.
—	Nežika mi je pritrdila in tudi France Taprijazni. Špela se je nekako bolj resno obrnila — kaj ie mislila ne vem. Vzel sem klobuk in začel »segati v roke. Ko sem se od vseh poslovil sem odšel po stopni-
(Dalje na 3. strani)
_________ ___
V NEDELJO POPOLDNE.
13- Nedelja. — Janez Berhtnan, )ipoht in Kasijan, muč.
14.	Pondeljek- — Evzebij, sp. A-nastazija, dev.
15.	Torek — Vel. Gospoj., Vne-bovz. M. D. Tarzicij.
i.. Sreda- — Joahim, oče BI. dev Marije.
17« Četrtek — Hijacint, spoz. Li-berat, muč.
J8. Petek. — Agapit, m., Helena, kraljica-
19- Sobota. — Ludovik Tolet, škof.
PRVA CERKVENA ZAPOVED.
"Zdržati se hlapčevskega dela in kiti pri sv. maši ob nedeljah in zapovedanih praznikih."
Cerkev ima vsled oblasti in moči, ki jo je prejela od svojega nebeškega Ustanovitelja, pravico, da uredi vse, kar se tiče bogoslužja, da postavi in določi gotove praznike — 1) v čast Presv.Trojici, 2) čast našega Gospo-lia Jezusa Kristusa, 3) v čast pre-blaženi Devici Mariji in 4) v čast angelom in svetnikom.
Namen teh praznikov ni samo, da izkažemo Bogu in svetnikom češče-nje, katero zaslužijo, da slavimo njihove kreposti in njihova zasluženja, marveč tudi da prejmimo od njih varstvo, da se verniki navdušujejo, da postanejo še bolj goreči v pobož-nosti 111 molitvi, da imajo verniki živo pred očmi skrivnosti svete vere in zglede Jezusa Kristusa in svetnikov.
Cerkev nam zapoveduje, cia praznujemo v Združenih Državah sledeče zapovedane praznike: Božič, praznik Ob rezovanja Gospodovega ali Novo Leto, Vnebohod Gospodov, Praznik Vnebovzetja Matere Božje, Praznik vseh Svetnikov in Brezmadežnega Spočetja B. D. M.
Prijatelji, spolnjujmo vestno to prvo cerkveno zapoved, posnemajmo zgled nebeškega Odrešenika, ki je kot otrok hodil s svojimi stariši praznikom v Jeruzalem.
BOJ ZA IN PROTI ANTANTI ANGLIJI.
Anglija preživlja viharno borbo, ki jo bijeta dva tabora radi zunanjepolitične usmeritve. Silno oster, doslej nepoznan ton vlada v časopisju. Medtem ko "Times", "Daily Mail", sploh ves takozvani Northcliffov protinemški tisk neprestano po načrtu napada Lloyd Georgea radi politike na genoveški konferenci, ki je ogrozila zvezo s Francijo, ta "temelj svetovnega reda in miru", stoji cel tisk koalicijskega centra, liberalnih disidentov in delavske stranke (Labour Patry) za ministrskim
Bog skrivnost, nerazumljiv. Ali morete Boga zapopasti?—Za me, brezverca, je pa svet nerazumljiv in ko-nečno skrivnosten. Tako imava oba ■svoje skrivnosti, vi skrivnostnega Boga, jaz skrivnosten svet. Vsak si lahko torej izbere, kar mu drago.
Odgovor.— Počasi, prijatelj! Ti nimaš nikake skrivnosti, ampak protislovje ! Svet brez Boga je učinek brez vzroka, torej popolno protislovje.
Nasprotno pa bivanje Boga ni ni-kako protislovje, ni nikaka skrivnost, ampak čista, jasna resnica, logična posledica zakona o vzrokih.
Bivanje božje ni nikaka skrivnost, pač pa so skrivnosti v Bogu, kakor je skrivnost v najmanjšem peščenem zrnu, skrivnost v magnetu, skrivnost v vsaki električni svetilki; vsled tega pa. prijatelj, še vedno ne moreš zanikati, da te stvan ne obstoje!
22.—Večnost materije, snovi!
Ugovor.—Vi trdite, da je Bog večen, ki je sam od sebe, in ki je svet vstvaril. Jaz pa trdim, da je materija, snov večna, ki je sama od sebe že od večnosti tu; stvarnika potem takem ni potreba.
Odgovor.—Tudi v tem slučaju je pa le 1.2 proc. Leta 1919 .pa 3.2 proc. Bog neizogibno potreben, prijatelj! jeseni 1921 že 16.5 proc. in januarja
Nemčijo k življenju. S Francijo! JUGOSLOVANSKE NO-
brez Francije! to bosta bojna krika i	VlCV
strank ob volitvah jeseni. In v ta-	,
boru, ki hoče za vsako ceno spora- 1 , /J^f™1^ 1. strani.)
■Utusijo, bo ob strani Lloyd »t ? ^ ^^ bel^ska . manchesterski mladi in *L J nbUna' nameravajo radikali kot
zum z
Georgea manchesterski mladi in stari liberalizem in pa Labour Party, kateri je bil ravno sedanji premijer zadal toliko težkih udarcev. Anglija nosi v plašču meč in oljko. Volitve pokažejo, ali bo šla zvesto ob strani sedanje Francije naprej v gospodarsko razsulo, ali bo obveljala Lloyd Georgejeva misel, da "Evropi brez Rusije ni živeti."
(Politicus.) (S. M.)
predsednikom- Za angleško politiko!	. ~7Z
je ta grupacija nekaj presenetljive-! VERSKI CUT V NEMŠKI AV-— -	-	STRIJI OMAJAN.
Dunaj, 4. avg. — Veliko slabša od
je ta grupacija nekaj preseneti j ga. Nič manj ne preseneča globoka odločnost širokih množic, da se je treba brzo odločiti: ali s Francijo ali brez nje. Angležev se je polastila zagrenjenost proti Franciji, v duši Anglije se bije težka borba med čuvstvom zavezništva in razumom
Ir:iJ±keJe dra verska stis- I joče radikalne s^ranke
svojega slovenskega zastopnika predlagati za državnega svetnika g. dr. Nika Zupaniča. — Odkod ima Tribuna" to vest, ni znano; mogoče naj bi bila migljaj od strani samega . . •? Ve se le, da bo bodoči državni svet predstavljal najvišje upravno sodišče, kamor spadajo pač Jzborni in odlični poznavalci uprave in visoki sodnijski funkcijonarji, nikakor pa ne dobri ali slabi poznavalci človeških lobanj in narodopisnih zbirk. Tega dejstva prav nič ne more izpremeniti okolnost, da je gospod dr. Zupanič pristaš vlada-
in tudi ne
ka, v kateri se pravkar nahaja ljudstvo Nemške Avstrije. Ko so v človeku enkrat zamorjene dušne zahteve po materilistični zahtevi, po-(,uivt
gospodarjev. Le kdor je videl za-J ^ S°"ničene in ž njimi ' ^va primerno nagradi na drug
prte tovarne in ugasle plavže An-	način ,*e pa da mu podeli sine Jro
bližnjega. In tako je danes v Nem- v korporaciji, kamor spadajo samo
okolnost, da je bil član Jugoslovanskega odbora. Ce si je tam res stekel takih nevenljivih zaslug za novo kraljevino SHS., naj ga državna
prte tovarne in ugasle plavže An glije in vojske brezposelnih v indu-
strijskih mestih, razume to mučno f VAvstriji. Minula vojna je izruva-borbo ljudske duše.	i la ljudem vsak čut Potenja in poro-
Številke govorijo strahoten jezik. d,Ia ?°/e stT?šanska zla. ki strahovi I.eta 1913 .je bila 2.6 odstotkov de-	narod v verskem oziru.
lavcev, članov strokovne zveze (Tra- - Jakl V1SJ'lh so1 so okuže™ od li-
de U nion) brezposelnih, leta 1914.
Potreben je. da je iz neumne tvarine in iz sil, ki niso imele nikakih načrtov, napravil kaj pametnega. Tvoja večna materija bi bila brez duha na veke ostala taka. kakor je bila. nikoli bi ne bilo nastalo samo od sebe tako s vetov je. taka čudovita stavba, v kateri pripoveduje vsak kamenček, vsak atom o stavbitelju.
Večna, sama od sebe eksistujoča tvarina, prijatelj, je pa nesmisel sama na sebi. Kar je samo od sebe. mora neizogibno tako biti. kakor je, to je neizpremenljivo; kajti bitje in bivanje so v tem slučaju eno in isto; bitje pa je vedno neizpremenljivo; torej mora biti tudi bivanje neizpremenljivo. Sedaj pa, pri-| jatelj, vzemi, mrtvo in živo, oziroma
Xe pozabimo, cia so ti dnevi odlo-' oživljeno materijo. Kake vedne spre-čeni v čast Bogu in njegovim svet-' membe v naravi! Kake ogromne
nikom, ne pa v zabavo in pregrešno raz vesel je van je.
letos navaja uradna statistika 18.9 proc. brezposelnih delavcev. To pomeni, da je od 12 milijonov zavarovanih delavcev dva milijona in en
beralnega duha in iz njihovih vrst ne prihajajo več moči v semenišča, ni več moči, ki naj bi se rekru-tirale v Gospodovo armado. Vse to dela cerkvenim oblastem v Nemški Avstriji velike skrbi. Te dni se je poslalo posebni apel v Rim za gmot-
četrt ljudi brez dela. Najhuje zade-l T- P°m.°£ V tem °zirU- V Rimu se ta je ladjedelska industrija (37.5! , a,C P"PravlJaJ°> da bodo vprizori-proc. brezposelnih). Tudi kovinska I !.tP°	kamPani° vsem kato-
industrija trpi. njena proizvodnja je hskem svetu za Pomoč, da se gmot-dosegla leta 1921. le 47 proc. predi™	k°,ikor naiveč mogoče
vojne proizvodnje. Od 540 velepav-žev jih je obratovalo koncem 1921
prvovrstni upravni in sodnijski strokovnjaki. Kaj pa naj dela g. dr. Zupanič v državnem svetu? Ali naj s pomočjo antropologije odloča, da je n. pr. finančna oblast predpisala g. X. preveč davka? Končno pa: pri nas je vse mogoče.
— Nagle smrti je umrl 34-letui
Franc Omerza iz Štude doma iz Krškega, ki je prišel 16. maja 1922. z Amerike in poročil pred 5. tedni Ivanko Mavcer iz Štude.
ravno se 45.
—- Novo sv. mašo je obhajal 16,
julija ob 10. uri v farni cerkvi v Podbrezjah č. g. P. Bogdan Mar-
katohskim semeniščem in drugim fed. q. F. M. sin dolgoletnega žu-zavodom v Nemški Avstriji in da!pana občine NakIo in ^ f^™
Uvoz je padel od	* f ™Z™	P^Cvcnkelj v Ljubnem. Novomašniku
rešiti, kar se oac da.	__t 1
1982 milijonov liver (1920) na 1086
APOLOGETIKA.
21.—Povsod same skrivnosti! Ugovor.—Za vernika je neskončni j izpremenljiv.
premembe od plinovitega prvotnega stanja pa do današnjega popolnega svetovja!
Tako spremenljiva stvar, kakor je svet. ne more nikakor biti sama od sebe, ker bi sicer svet moral biti ne-
(Nadaljevanje s 2. strani)
cah — na katerih sem imel še to srečo, da mi je spodletelo in sem se brezplačno zapeljal do podnožja. Ves obtolčen od brezplačne vožnje po stopnicah sem se pobral in šel na sveži zrak-
Bilo je okrog 11. ure, ko s^-n dospel domov. V svoji sobi pa .em naredil zaobljubo, da ne bom nikdar več šel na nobeno svatbo, da bi ne bilo zraven — Gregorja Dajga.
NAZNANILO.
Chicago, 111. — Tem potom naznanjamo vsem slavnim društvom in klubom v Chicagi, da je naša SLOVENSKA	PODPORNA]
DRUŽBA SV. MOHORJA sklenila prirediti v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. igro "IZPOD BURKELJ" v korist družbene blagajne.
Vsa slavna društva prosimo, da na to naznanilo upoštevajo in da ne bi na ta dan prirejala svojih prireditev.
ODBOR.
brotnikov se bodo tu javno razglasila, zapisala v kroniko in v slučaju smrti se bode počastil spomin umrlega dobrotnika z zvonenjem.
Darove sprejema župni urad Bohinjska Bela, pošta isto tam, Jugoslavija.
Za odbor podpisali:
Martin Drolc, župnik, Ivan Burja, Matija Gogala, Jakob Zupan, cerkveni ključarji-
Pojasnilo.
Jaka: "Kaj pa pomenijo besede: E Pluribus Unum?"
Janez: "Hočemo lahka piva in vina."


— » p^f
810 milijonov liver. Silno je padel,"jSL predvsem vsled agitacije ghandi-stov, izvoz tkanin: od 29.5 milijo-1 ^ nov liver (1920) na 125 milijonov (1921.)
Beda je silno razsežna in trajna. V plavžni industriji so mezde padle ^ s 170 proc. temeljne plače leta 1919. ^ na 3 6proc. Kot blisk nam osvetli ^ mračno sliko Anglije statistika taj- ^ ništva policijskega ravnateljstva v Londonu, ki navaja, da je pozimi 1921 prenočilo na londonskih ulicah povprečno 184.000 oseb! In to v ledeni megli londonski! (Podatki po obzornikih "Smjena vjehi", Paris, 25. februarja 1922 in nancial Rewiew of Rewiews", London, marec 1922.)
Z Vsemi silami se hoče Anglija! izkopati iz te gospodarske nižave.j Zunanja politika naj odpre trge. nai obudi mrtve zemlje — Rusijo in
ZAKAJ TRPETI?
Revmatičnp. ne7T"lBH*Tie in	**
miSicah bo hitro oapravijezie a piaut:^ uporabo
&PAIN-EXPELLERJA&
TVornlSka znamka reg. t pat. nr. Zdr. dr.
Glejte, da dobite pristnega—slffvnega že več kot 50 let.
Zahlerujte SIDRO trornUko znamko.
BENJ. EICHHOLZER
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanj« razne zeleznine in kuhinjskega pohištva. Imamo na večfo za logo razne zelezn.ne, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja
oh7inn.r0Cam0-blagO " V*',ki mnoiini- »"o tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pr, našem blagu. Zato, kadar potrebujete raz-
?zberi iTS^JK."",Sktga P0hiŠtVa in drugih "znih stvari, pridite in zbente si tako blago v nas. trgovini, kjer'se lahko pomenite v vašem
lastnem matermskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri
Do vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne železnme in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
P*
r gr
V
v
6T
r
PROŠNJA DO ROJAKOV.
Odbor za nabavo novih zvonov za župno cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli se obrača z uljudno prošnjo do rojakov v Ameriki za denarne prispevke za nove bronaste zvonove, ki bodo stali čez 400.000 kron.
Župnija sama, ki je letos posebnD prizadeta po hudi suši, ne zmore te velike svote, zato prosi rojake za velikodušno darilo. Imena do-
VSO ODPRAVO
0DGLAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DY0RAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO, ILL.

4
V VASO KORIST BO!
Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite
Vašega lastnega delavskega podjetja
"BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI"
KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO
IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE
DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU.
V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne
urade prejemnikov brez vsakega odbitka.
"LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI"
NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja.
DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih.
NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje.
OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo.

ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno
na:
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje!
4 f


■ T v r>*> r - £ p-

V - f
• C
EDINOST"


ČRTOMIR IN BOGOMILA.
\ Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.)
"Ga že ima!" je vzkliknil Pepič. in vrgel svoj klobuk v zrak. Klobuk se je obesil na akacijino vejo, Niko je pogledal na smreke in se poklonil: 4< Nerad bi se bil s tako nežnim sovražnikom. Toda ako želi gospodična, da poizkusiva orožje — na službo sem . . . Prosim gospodično najprej pojasnila, zakaj vidite v meni sovražnika, saj gori gotovo Vam kakor meni srce 2ra ta krasni kraj in ljubi ta naš dragi, toda zaostali narod. kZastopnik sem struje, ki želi uvesti tudi Kranjsko v moderni milje, in taka struja vendar ne more biti antipatična izobraženemu človeku, razen ako ima oči zavezane s črno prevezo."
"Dobro se je odrezal," se je zaklel Pepič in Alma je razširila oči; Helena pa je pokimala resno: "In ker nimamo zavezanih oči, gospod pisatelj, vidimo, da Vi domovino rušite, da tirate narod v prepad, ker rapadate staro trdnjavo krščanstva . .
"Trhla trdnjava, gospodična, ki razpade sama ob sebi. Krščanstvo se je preživelo. Skoro bomo učakali razpad cerkva, gospodična . .
Pogledala ga je pomilovalno: ''Odkriti ste. Da bi bili vedno tako, Spregledal bi marsikdo, ki vam veruje. Razpada cerkva ne bomo doživeli, gospod, pač pa bomo doživeli razpad vaših brezbožnih zvez in delovanja. Naše cerkve! Tekla je kri na Francoskem zanje, tekla bi tudi pri nas, da se jih upa dotekniti brezverska roka."
Zardel je vdrugič: "Ne mislim na silo, gospodična . . . Prišlo bo famoobsebi. Že niso cerkve več tako polne, kot so bile, ljudstvo se prebuja, si išče vede, zabave, razvedrila. Bolj ko bo napredovala svoboda misli, bolj zapuščeni bedp hrami malikovanja. Kdo se še zfneni za glas zvonov? Včasih so ustavili vsako delo, kadar je zazvonilo opoldne . • . Žuaj? $e kak star možlcelj sc odkri^ T .	tfiSŽ"^
da je to res," je potrdila Helena. "Toda to izvira iz napačne sramežljivosti. Marsikdo moli v srcti, a sram ga je odkriti se, prekrižati se, da se ne izpostavi zasmehu. A krščanska zavest ni umrla, 01I&. dremlje samo. Prišel bo čas, ko se bo odkrila zopet vsaka glava, ko bo blagro-val vsakdo glas zvonov, znak miru, svobode, ljubezni do bližnjega. Kajti kdor bo izkusil vaše čase, se bo rad povrnil k našim."
Bil je poldan in oglasili so se zvonovi, kakor pečat na prepričevalno izgovorjene besede Helenine. Vstala je, ne čakavši odgovora, se prekrižala in pregovorila čudovite besede, pozdrav iz daljnih poljan deti-stva: "Angelj Gospodov ..." * "*	••
"O ljuba kranjska dežela! Zdaj šele vem, da sem doma." Pepič je vzkliknil, vzel klobuk raz akcijo in pozdravil. Odšla sta, za njima je hitel glas zvonov in glas molitve---
Zamišljena sta se ločila prijatelja. Niko ni pokusil kosila; črtice, ki jih je bil začel pisati in ki so bile polne Helene, so ga gledale porogljivo z mize; mati je govorila o stanarini, drvih, čevljarju, ki se drži trdovratno načela, da morata iti delo in denar iz roke v roko. Hiša na trgu, krasno dekle, gozdi — vse to je splavalo v neoosežno višino.
Toda spoznal se je bil s Heleno in ni se smel prestrašiti svojega ponesrečenega prvega naskoka, ali pravzaprav izpada sovražnikovega. Pozdravljal jo je zjutraj, iskal opoldne, srečaval zvečer- In glej, tudi Helenine oči so iskale njega, Helena ni odklanjala njegovega spremstva. Ljubila je pregovarjanje in bila je preponosna, da bi se ozirala ' omejene nazore in navade domačega mesta. Tako so se mu nekega dne odprla vrata ponosne hiše, in v veliki dvorani, ki je imela prostora za tri njegova stanovanja, je stal pred gospo milih oči, skromne zunanjosti, preudarne besede. Ni mu imponirala posebno. Menil je v svoji kratkovidnosti, da je, kakor njegova mati, sužnja svojega otroka. Pozneje se je uveril, da so tudi rodbinski odnošaji pri premožnih ljudeh drugačni kot pri siromakih. Tu sin ali hči, ki se je vzpel na materinih žuljih do boljšega kruha — tatn mati, ki je oboževana, ker ji ni bilo potreba nikdar, da vzdržuje otroke s trdim delom, mati, ki ima vedno lepe obleke, mati, ki nastopa v družbi, mati ki ima tisočake, s katerimi razpolaga po svoji volji. ... Ji je bilo ljubo ali ne, da je zašel v njeno hišo? Niko ni vprašal, samo da so ga pozdravljale Helenine oči. — Pač se je plela med njim in Heleno večna vojska: on je poizkušal dobiti njo v svoj tabor, toda zaman . . . Včasih se mu je posrečilo spraviti Heleno i; ven okopov — ali njena zadrega ni trajala dolgo. Premišljevala je, sestavljala in pobila zopet sovražnika. — "Vera," ji je rekel, "kaj%je to? Veruje tisti, kdor ne ve. Sedaj vemo toliko, da ne moremo verovati. Vi pravite in pravili so skoz tisočletja: Bog je ustvaril svet, ga vlada in vzdržuje. Zdaj pa je dokazano, kako nastajajo svetovi, sami od se-
be, iz večnega gibanja ,večne materije."
'(Zaiskrile so Helenine oči: "A odkod dokaz, da je materija večna? Kako more spoznati materija sama večnost, svet in drugo? Ob nečem stalnem se razvijajo vekovi, nekaj, stalnega je merilo in vodilo gibanja v svetovju — in to stalno, kaj je?"
<Kai nai bo Nk: ! Moderni človek ne more verovati starim bajkam. Recimo, da je res nekaj nad nami — potem se razvije samoobsebi vse drugo, in mi smo tam, kjer ne moremo in nočemo biti . . . Kako naj verujem v Kristusovo božanstvo? Zakaj so nas odgojili z bajkami?"
Prodirno so ga pogledale rjave oči; razsvetlile so se v ognju navdušenja: "O, ta bajka je gibalo, ki giblje ves svet in nas. Kristus v vseh časih in narodih pred nami in za nami. Slavljen v raznih podobah in oblikah, prerokovan in čakan, iskan in željen, Kristus v vseh vekih sreča in mir človeškega srca. In tudi vi, ki sovražite njegov nauk, tudi vi veruje-te . . . Kako bi sovražila nekaj, kar vem, da ni? More li človek, vzgojen v krščanskem zraku, biti popolnoma neveren? Ne. To je moda prinesla, kakor je prinesla smešno ozka krila. Poglejte si, gospod doktor, prav globoko v srce in povejte odkrito: Ali res ne verujete v Stvarnika?"
Zardel je. A ni si hotel pogledati na dno srca. Morda bi našel tam pravo domačo vero, trdno in stalno — a on je ni hotel najti . . . Kaj bi rekli tovariši? Kaj bi rekel svet, ki pričakuje od njega, da razžene v svoji domovini davne megle. Molčal je; toda Helena se je zavedala svoje zmage in je nadaljevala: "Govorite, vi moderni, kolikor hočete o svojem brezverstvu J V dnu vaše duše bdi klic po veri. In bolj ko omamljate svojo dušo s strupom sofizmov, bolj kriči duša ... Iz tega razpora izvira vaše sovraštvo do vere in Cerkve . .	.^1-...
Ni ji vedel pravega odgovora, zato ji je rekel,. da se je rodila za tri stoletja prekesno. — Mirno se je nasmehnila Helena: "Bog pošlje vsakega človeka o pravem času na svet — prišli ste vi — priššli smo tudi mi. Čas ni samo vaš, dokler smo mi tu . . ."
Ni ji odgovoril. Ljubil jo je in k tlom ga je tiščala misel, da Helena ne bo nikdar drugačna. Bela in meglena se je ozirala neka postava med njo in med njega. Poznal jo je, najnežnejšo sliko vsega pesništva. A kaj bi hotela Bogomila od njega? Zatajevanje je njeno geslo, njemu pa se hoče slave, ljubezni, —	-
Bila &e l% hied njima, tiho, a vztrajno — bitka, kot se bije v naši dobi posamezniku in v splošnem. "Naš čas je čuden, nestalen", je modrovala Helena. "Zdaj pokoplje staro, zdaj zavrže novo. Naš čas je neodkrit, revolucionaren. Težko leže vojske v vzduhu, izumevajo se orožja za ubivanje tisočerih in — razpisujejo se nagrade za varstvo mater. Samo Kristus, kralj miru »zadržuje preteči pogin."
"Kako dolgo?" je odvrnil. "Izpodkopani so temelji zgradbe, na ka-i teri stoji Kristus — on pade, svet se zavrti v divjem plesu . . ."
"On ne pade! In ko bi padel, pokopal bi pod ruševinami tudi tiste, ki podirajo."
Pogledala ga je svareče in proseče — molče je šel od nje.
Naši zastopniki(ce).
KO POŠILJATE SVOJ DENAR STARO DOMOVINO, POŠLJITE GA SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI!
v Naš glavni in potovalni zastopnik zat vse naše liste je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste in vse kar je v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi po-oblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice.
LOKALNI ZASTOPNIKI(CE).
San Francisco, Calif.—Mrs. Lena Petrick Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo, in okolico.—Rev. P. Cyril
Zupan, O.S.B. in Mrs. Jos. Meglen. Indianapolis, Ind. in okolico.—Mr.- Louis Komlanc,
Rodson, Md. in okolico.—Mr. Jernej In-tihar.
Calumet. Mich, in okolico.—Mr. J. Mu-
sich in Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich, in okolico.—Mr.
A. Berce.
Detroit, Mich, in okolico.—Mrs. A. Banks.
Bridgeport, Conn, in okolico.—Rev. M„ J. Golob.
Rothbury^ Mich, in okolico.—Mr. Rudolf Sneidar.	^ St. Louis, Mo. in okolico.—Mr. John Mi--helich.
Frontenac, Kans. in okolico.—Mr. Martin Chanzel. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. .East Helena, Mont, in okolico. — Mrs.
Frances Ambro. So. Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasich. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevzek. New York, N. Y.—Very Rev. Benigen.
Snoj O.F.M. Thomas, W. Va.—Mr. John Lahajnar in.
Mrs. J. Bulich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia. Mrak.
ILLINOIS.
Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, I1L—Mr. Leo Mladich in Mr..
A. Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jo«.-Muhich. Mr. Paul Laurich in Mr. J. N. Vranichar. Rockdale, I1L—Mrs. M. Kastelic. La Salle in Ogletby, 111.—Mr. F. Mišjak. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ North Chicago in Waukegan, 111.—Mr.
mmmmmmmammm	j Dj-ashjej.
VAŠ DENAR BO V STAREM Springfield, 111.—Rev. F. S. Mažir ia. -KRAJU NAJPREJE, AKO GA Bra^,^IL-Mr^M. Smoley.
POŠLJETE SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI!
Prepričajte se!
I 1 m: rtsnir :> ir*Ii 1 u]»; n j tjijxi:rr.rjii £i-.ii:i-nj
ii
9IVC 011 rv
cj Da imamo na razpolago f za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših ce-
nah* itr.flfciLf.atf Vsem se priporočam
—r
emecei
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone: Canal 3534.
»Wfc—1
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KKOJAl) -
6217 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
GOSPODINJE POZOR!
Pravkar smo prejeli nekaj knjig
VARČNA KUHARICA.
To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice
MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c.
Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na:
"AVE MARIA", 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
k 75M 1 <j	*
+ * * * * + * * + * * * * * *
se naučite angleškega jezika sami ako si kupite "
BREZ UČITELJA
SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO
>	katera obsega:
Prv idel: Glasoslovje.	* - ' v*
Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje.
Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski*Angleški Besednjak. Šesti del : Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir.
V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja.
knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-1 Cena s poštnino samo 90c.
AVE MARIA,
1849 West 22nd Street,	Chicago, I1L
* ♦ * * * * * * * * * * * *
MINNESOTA
Aurora, Minn.—Mrs. M. Smolich. Biwabick, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč- -
nik. Rev. J. E. Schiffrer in Mr. John* Strle.
Ely, Minn.—Mr. J, Otrin, Mrs. Val. Ma-
rcn in Mr. Jos. Peshel. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Grego-
rich in Mrs. M. Gorjanc. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. New Duluth, Minn.—Rev. A. Pirnat in-Mr. M. špehar.
Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Tower in Soudan, Minn.—Mrs. F. Lou-
šin.
Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. OHIO.
Barberton. Ohio.—Mr. Frank Zupančič,.
Mr. Joseph Leksan. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr.
Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph.' Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik, Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka Gaspari.
Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach«
PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik.
Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pethan. Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman,
Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomcc. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobič, Mr.
J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steelton, Pa.—Mr. Anton Malesich. So. Bethlehem, Pa.—Mr. J. Koprivšek.
WISCONSIN. Milwaukee, Wis.—Mr. J. Jenko. Miss . Mary Mohorko in Mr. Steve Hojnik. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar in Mr..
John Udovich. Willard, Wis.—Rev. J. Novak in Mr. Fr.
Perovsek. Racine, Wis.—Mr. Martin Novak.

J. KOSMACH.
x8°4 W. aand St* Chicag*. DL
Rojakom *e priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEŽJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem "barvanje hiš zunaj in « traj. pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanifje cene. Rojaki obrnite se Vselej na svojega, rojaka I