Pastir
rijetno je pastirsko življenje.   Vf& na Tse zgodaj, ko  se začne aritati, žene pastir avojo živiuico na zeleni pašnik. Njemu prvemu Tzhaja rumeuo $ solnce ter ga pozdravlja s svojimi alatimi  žarki.   Cvetice mn cveM po j   zelenih travnikih in veseli ptifiki mu poj6 svoje juternje pesence t«r mu delajo nedolžno veselje.   Uže Abel  si je  bil  izvolil pastirstvo,  in kralj David je bil tudi pastirček. Tudi naš izveličar Jezus sam se imeuuje dobrega pastirja,  ki cuje nad nami svojimi OTčicami,  ter nas vodi v varuo zavetje. Dcbrega in pobožnega pastirja  inia Bog  zelii rad ter ga poTzdigne do naj-večje česti in sla?e.   Mnogo imeaituih gospodov iummo, ki so nekdaj, ko so bili še doma pri svojih starSih,  pasli domaSo živinico po zelenih pašDikih, a zdaj so v visocih in imenitnih  službab, kar nam oSitno kaže, da se čloTek v najnižem  stanu  lehko povzdigne  do česti in slave.   Da je temu res tak<S, naj sledi tnkaj povestica, ki je uže marsikateremu izmed vas znana. V  nekej rasi na Laškem sta bila o6e in mati,  ki 8ta imela sina po imenu Felilsa. S\\ je rs-zumen deček, pa kcr je bil zeW nb6g,
koinur moro. Drugi otroci v vasi pa so ga zaaiCevali, dražili in se nespodobno vfiilll. Ko neeega dne Feliks pase svojo čredo in v seuci pod drevesom eeihS bere na neko knjigo, pridejo mimo njega iiestitljif menih in ga prosijo, da bi jim pokazal poL skozi dobravo. Felika tak6j vsUne in pelje častitega tneniba na veliko ceato.
Grede se menih mnogo pogo?arjajo s pripiostim pastirčkom Feliksoiu ter vidijo, da je prav dober in razumen deček. lJeljejo ga s seboj v samostau in ga po doToljenji njegovih stariSev Tzaiuejo v svoj red.
Feliks se je doljro nčil in je knialu prekosil vse svoje sobrate in to-variše. Zaradi tega pa ni tiil ošaben, ampak ostal je veilno ponižen, priljnden in postrfižljiv. Vsi so ga spoštorali in radi imeli. Bil je povzdigovan od časti do Casti, dokler ni postal cel6 Skof ia potem kardinal.
Ko so tedanji papež umrli, bil je Feliks izvoljen jedaoglasno za papeža v daa 24. aprila 158b. L Vlatlal je po iiueuu Sikst V. z veliko uiodrostjo in slavo.
morai j8
svinje
pasti.
Stariiiso
ga lepo
učili, kako n&j bode do
Tseh
Ijudipri-jazen tej-uaj rad postreže in poma-ga vsa-cemu,