Stev. 13 (Postno tek. ratun. - C. C. con la Posta). V Trstu, petek 28. marca 1924. Izhaja vsak petek opoldne. Naelov : Tr*t-Trie»te Caeella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista MALI LIST TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. «Mali List« — C. C. PostlP- Licejska knjižica (Dr. LJUBLJANA (JUC L Hale novice Hali koledar. Petek, 28. marca : Janez kapistranski — Sobota, 29. marca : mučenec Ciril — Nedelja, 30. marca: četrta postna, Angela — Pondeljek, 31. marca : Gvidon — Torek, 1. aprila : Ilugo, Teodora — Sreda, 2. aprila : pavi. Frančišek — Četrtek, 3. aprila : Rihard — Petek, 4. aprila : Izidor, Rozalija. fDne 1. aprila pazile, da vas kdo ne potegne !). Letošnji prazniki. Velika noč : 20. aprila. Vnebohod : 29. majnika. Binkošti : 8. junija Telovo : 19. junija. V "NANJE. - Neki tržaški list nam je očital bese-dolomstvo in nagrmadil celo vrsto podlih obrekovanj na naš naslov. Mi smo peslali primerno pritožbo na sedaj kompetentno mesto, to je na »Slovanski volivni odbor« ter prosili za razsodbo in polno zadoščenje. 17 živečih bratov in sester. Ta redki slučaj je istina v družini Kofler v vasi iCatharinaberg v dolini Schnals na Tirolskem. Oče Matija in mati Marija sta imela 19 otrok, od katerih je 17 živih, 9 fantov, S deklet. Od 17 otrok je v službi 12. Vsi bratje in vse sestre skupno imajo približno 1000 let. O priliki zadnje ženitniue se je da la družina slikati. Fotografija spominja bolj na občni zbor kakega velikega društva. Lira raste 1 G letni Karel Pocchi v Empoli je po žri liro, kar je spravilo družino v silen strah. Poklicani zdravnik ga je pošiljal v bolnišnico, toda starši so Ka-rclčka rajši doma držali. Drugo jutro no da bi ga kdo motil, je Karelček izpahnil liro in ... kovanko od 20 stotink ! Žrtev poklica. V Tirolali je zapadel minoli teden visok sneg. Župnik Peter Castellari je šel previdet v gorsko vas bolnika, a se ni več vrnil. Snežni plaz ga je vzel. Truplo so izkopali in pogrebli ob ogromni udeležbi žalujočih vernikov. V nedeljo, 6. aprila bodo volitve za parlament, ki bo štel 53U poslancev; izvolili pa bodo samo 179 poslancev, zakaj drugih 356 je že imenoval Mussolini dne 26. februarja, ko je sestavil večinsko listo. Mrlič po 31 letih. Na otoku Korziki (Corsica) v groblju mesta Corte so odkopali neko družinsko grobnico, da bi vanjo položili drugo osebo. Pred 31. leti so zadnjič odkopali grobnico, ko so zagrebli arhitekta Pollegrini-ja. Rakve ni bilo več, truplo in obleka, brki, koža pa taki ko na pogrebni dan. Arhitektova vdova je da la napraviti novo krsto s steklenim pokrovom, tako da se vidi ahitekt, ki se zdi, da spi. Aui biks! Dolgotrajni socialistični voditelj strokovnih organizacij poslanec Buozzi je imel v Turinu volivni shod. Prišli so tudi komunisti zraven in kmalu so si bili v laseh. Poslanca Buozzi-ja so prepeljali v bolnišnico. Vidno znamenje, da bodo ravnali boljše z narodnimi manjšinami kakor doslej, so dali te dni v Bocnu. Policija je ukazala, da morajo biti vsi nadpisi na gostilnah sa-molaški, zato da se morajo takoj odstraniti vsi nemški prevodi in d"Stavki. Tako poroča «Volksblatt» iz Bočna. • * Mati, za tebe sem to storil Žalosten konec družinskega življenja M Te dni je stal pred boceusko porotno sodnijo 19 letni Martin Mur, krojaški pomočnik. Obtožen je bil, da je svojega 47 letnega očeta Maksa s sekiro ubil. Razprava je bila zelo pretresljiva. BRIDKO ŽIVLJENJE V DOMAČI HIŠI. Obtoženi je pripovedoval, kako je bilo v družini, in vse priče so potrdile Martinove besede. Oče je bil do otrok, zlasti pa do matere, zelo surov. Vrhutega se je oče pogosto opil. Zato so se odigravali doma nečedni prizori. Mati je morala večkrat z otroci ubežati. Mur je pretil ženi s smrtjo; grozil je, da jo bo zabodel ali ubil. V TEŽKI NOGI. Na predvečer umora je zopet prišlo do prepira, med katerim je morala mati bežati. Ob eni uri po polnoči se je Martin Zbudil in je zagledal pred sabo mater. V tistem hipu je slišal, kako je oče zamrmral : «Ne prideš več sem, ne; če pa prideš, te ubijem«. Mati je zopet ubežala. GROZOVITO DEJANJE. Pred zoro se je mati vrnila domov in je skuhala kavo. Vsi so prisedli in so zajutrkovali. Oče se je začel jeziti in je ponovil grožnjo. Martin, ki je imel iti na delo, jeb il v strahu za mater. Študiral je, kako bi nevarnost preprečil. V tistem hipu se mu je pred očmi za temnelo, zagrabil je sekiro, ki je bila na štedilniku, ter je počil očeta po glavi. Oče se je zgrudil i:i je izdihnil. ..ODPUSTI MI!« Tedaj je Martin padel na kolena pred mater ter je vzkliknil: ..Mati, mir boš imela, ne boš več v strahu. Odpusti mi, jaz se kesam; obup in strah, v katerem si dan in noč živela, me je pripravil do tega. Mati, za tebe sem to storil«. PODOBA ŽALOSTNE MATERE. Pretresljiva je bila materina izpoved. Dejala je s tresočim glasom, da je živela marterniško življenje in da jo je mož največkrat po krivici pretepal. Ko je nosila, je Maks z nogo sunil na občutljivo mesto. Nekoč ji jo izbil levo oko. Ko se je žena podajala v bolnišnico, ji je mož zavpil : «Le pojdi, potem ti izbijem še drugo«. CELA VRSTA PRIČ je govorila ženi v prilog, nihče ni zagovarjal ranjkega moža. Otroke je večkrat vrgel čez stopnjice. Mož je bil pijanec, prepirljiv, surov. Obtoženega Martina pa so priče prikazale kot dobrega, marljivega, miroljubnega fanta, ki je ljubil svoje ter je po možnosti podpiral družino, da se je mogla preživljati. POSVETOVANJE IN RAZSODBA. Državni pravdnik zahteva, naj se Martin obsodi v 10 letno ječo. Po daljnem posvetovanju so porotniki z ozirom na trenutno razburjenje obtoženca in na njegovo sicer dobro obnašanje obsodili Martina na tri leta težke ječe. MIHEC JAKEC limrn, Lipa in planika, mlnCUi doline, gore dlka. Iivrn ■ Šestega aprila JHIVlU ■ v boj nas boš vodila. Premije naSim kmetom. Katere so? L Državni zemljiški davek; 2. deželna doklada; 3. občinska doklada; 4. državni hišni davek; 5. deželna doklada; 6. občinska doklada; 7. davek na zemljiški dohodek; 8. izredni davek na vino; 9. davek na živino; 10. družinski davek; 11. davek na najemninsko vrednost; 12. davek na prodajo (scambio); 13. kolkovni davek; 14. itd. itd. Druge premije dobijo kmetje, ako jih zadene 'oča, suša, slana, trtna uš in druge nagrade. Goriška Mohorjeva družba. V četrtek se je vršila seja naše druž be. Odbor je sprejel družbin poslovnik in z velikim veseljem vzel na znanje obilno priglašanie družbenikov. Zato se je odobril ves književni na/rt za tekoče leto. Poverjeniki se tem potom opozarjajo, naj dopošljejo do VELIKE noči svoje nabiralne pole. Ude bo družba sprejemala tudi še po tem roku, vendar pa ne garantira, da bodo prišli v imenik. Vse, kar hočete ! Vse vam ponuja viadujoča stranka sedaj pred volitvami: vodovode, železnice, vojno odškodnino, poštne urade, železniške postaje in tako robo. Limanice so dobre, vprašanje * je, koliko «gimpeljnov» bo med nami. Čeden odborček. V Trstu se sestavili fašisti volivni odbor, ki obstoji iz 3000 članov. Pregledali smo imenik : skoro 800 slovanskih imen. Društvo za Hrvate in Slovence v Istri, edina samostojna pol. organizacija; našega naroda v Istri, je slo v de-putaciji k novemu škofu mons. Fogarju, ki jo je ljubeznjivo sprejel. Pogovor se je vrtel zlasti okrog vprašanja slovanskega duhovniškega naraščaja v Istri. Pušeljc za klobuk. Kakor smo že javili, se začne stopa-nje pod orožje 24. aprila. To velja za letnik 1904. Razen potrjenih se morajo javiti 1). fantje prejšnjih letnikov, ki pa so bili začasno doma, ker je bil pod orožjem brat, ki še ni bil odpuščen ali ki do 24. aprila ne bo še odpuščen. 2) fantje, ki so jim Ioni službovanje začasno odgodili. 3). fantje, ki so bili rojeni 1901., a so šli pod orožje s posebnim naborom šele leta 1923. — Ne' bodo pa pozvani : 1). novinci letnika 1904., ki se nahajajo v tujini. 2). nesposobni, med katero spadajo tudi tisti, ki niso 154 cm visoki. 3). člani milice, ki so v službi v kolonijah. 41. fantje, ki so jim dovolili uvrstitev v 2. ali 3. kategorijo še pred 7. marcom 1920. — Novinci dobijo pozi/niče od okrožnega poveljstva ali od župana. — Za odlog službovanja smejo prositi : 1). visoko- šolci in srednješolci zadnjega letnika, ako so člani strelskih društev. 2). fan-t]e, ki so nujno potrebni za kmečko, obrtno ali trgovsko gospodarstvo ali dokončujejo kako kmečko, trgovsko ali obrtno šolo. 3). fantje, ki imajo že enega brata pod orožjem. 4). fantje, ki hočejo postati orožniki ali flnancarji. 5). fantje, ki so godbeniki in želijo postati muzikantje pri regimentu. Prošnje za odlog se pošljejo na «Comando del distretto militare di Trieste« do 28. marca v rekomandiranem pismu. Kdor ne moro poslati vseh dokumentov do tega dneva, naj pošlje vsaj prošnjo in naj omeni, da dokumente pošlje kasneje. — Fantje,, ki pošljejo omenjeno prošnjo, naj počakajo doma do vpoklica Med tem že dobijo odgovor na prošnjo. Ako ne bi do 25. maja prejeli nobenega odgovora, naj se zglasijo 26. maja pri poveljstvu. Natačnejša pojasnila ti da bližnja orožniška postaja. F. Jop. Užitnina v Trstu. Mestno županstvo je oddalo pobiranje užitnine neki tvrdki Trezzi, ki se trudi na vse pretege, da bi napolnila svojo blagajno in razdražila ljudstvo. Zapornice počivajo ponoči do poznega jutra; kadar pa pridejo, delajo bolj naglo kakor polž. Tvrdka ravna slabo iudi s svojimi nameščenci. Obvezala sc je, da bo vzela v službo 11G uradnikov, ki bo vsak imel letno kosmatih 12.000 lir; v resnici pa je vzela v službo samo 60 uradnikov in vsak dobi le SCO lir na mesec. Kaj delajo komunistični mestni odborniki naše občine? Ali vam je v februarskem mrazu jezik zamrznil ? Kaj je luksus ? Londonski milijarder Alvarez, ki je prebival dva meseca v Parizu, si je dal vsak dan prinašati poseben kruh iz Lcndona potom svojega zrakoplova. Alvarez ima dva predstojnika kuhinje; vsak vodi krdelo kuharjev po 6 mesecev; v mesecih, ko ni v kuhinji, potuje po vseh svetovnili mestih, da išče kuharskih novotarij. Norosti v postu. V teku desetih dni se je vršilo v naši državi devet dvobojev. Kdor poreže drugemu uho ali lice, ta si je rešil čast Smo še v polnem srednjem veku ! Žalost v hiši. V trenutku, ko je razvijal vse svoje silo za zmago naše narodne liste, je g. dr Wilfan dobil iz Kranja brzojavno poročilo, da mu je umrla 14 letna hčerka. Kažipot po Primorskem . bo sčasoma postal Koledar Mohorjeve družbe v Gorici. Tako je bilo tudi pred vojno. Če si iskal, kdo je učitelj v Buzetu, kdo župnik v Dekanih, kdo župan v Postojni, kje je ta ali ona družina, si vse našel v koledarju. Zato učlanite se v Goriško Mohorjevo družbo ! Volivci, ki bivajo drugod. So volivci, ki ne bivajo v volivni občini; da bi pa šli volit, pravijo, je predrago. Pa ni res ! Ta dan se voziš brezplačno. Kdor hoče tedaj narediti svojo dolžnost in obenem obiskati svoj kraj, naj gre z volivnim spričevalom, ki mu ga je poslal župan volivnega kraja, k županstvu, kjer sedaj biva. Ta mu da potrdilo, da tam sianuje. Na podlagi obeh listin dobi na železnici brezplačno vozovnico ,za tja in nazaj. t Matija Zlobec. Pri Sv. Mariji Magdaleni je umrl posestnik Matija Zlobec, oče našega bivšega kandidata pri državnozborskih volitvah 1921. S pokojnikom, ki je bil skrben gospodar, plemenit čhjvek in ljubezniv oče, izgine eden izmed redki!: pristnih mož naše stare korenine. Naj počiva v miru I Anton Podgornik. Podgornik se je. rodil 15. maja leta 1881. kot sin širom znane družine v Čepovanu na Goriškem. Njegov starejši brat je odvetnik dr. Karel Podgornik, bivši državni poslanec v Rimu ter bivši deželni poslanec v Gorici, voditelj narodno-napredne stranke na Goriškem. V šoI?h. Anton Podgornik se je šolal v Gorici. Ko je dovršil latinske Na dan sv. -Jožefa, je priobčil dnevnik «Berliner Tageblatt« besedilo pogodbe za tajno zvezo med Francosko in Češkoslovaško državo. Ta dogovor se je sklenil 25. januarja v Parizu in podpisana sta Poincare in Beneš. Dogovor obsega deset točk; ena bolj zanimiva od druge. 1. točka. — V slučaju vojne med Nemčijo in Francosko se postavi Oe-ška na stnan Francoske z vsemi silami. Isto velja tudi narobe. 2. točka. — V slučaju vojni: med Nemčijo in Poljsko se postavita Francoska in Češka na stran Poljakov. 3. točka. — V slučaju vojne med Češko in Ogrsko bo Francoska Čofki državi dobavljala ves vojni materijal. 4. točka. — V slučaju vojne med Rusijo in Poljsko ostaneta Francoska in Češka nevtralni: 5. točka. — Ako bi se skušala, Avstrija pridružiti Nemčiji v eno samo državo, se bosta Francoska in Češka temu poskusu uprla; ako ne bi to zia^ dostovalo, bodo francoske, in češke čete zasedle Dunaj. 6. točka. Ako bi stopili na ogrski kraljevski prestol Habsburžani, bo Francoska takoj preklicala posojiio, ki ga je dovolila Ogrski. Nadaljni koraki ,sei določijo, če bi bili potrebni. 7. točka. —.Ako bi v Nemčiji prevzela cesarsko vlado hiša Hohenzol-lern, tedaj napovesta Francoska in Češka nemški državi vojno. šole, je šel na Dunaj na visoko šolo za kmetijske ve,de «Bodenkultur», ki jo je dovršil teta 1906. tar je dosegel inženirski naslov. Malo zatem je naredil tudi profesorski izpit. Se vrne v domovino. Čim je Anton dovršil visoke šole, so ga pozvali v Gorico, kjer ja bil nameščen na starodavni kmetijski šoli, katero je s svojo temeljito strokovno izobrazbo visoko povzdignil. Med vojno se je šola zaprla in deželni odbor ga je pridelil svojemu kmetijskemiui uradu. Ko so morali Gorico izprazniti, se je preselil kmetijski urad v Ajdovščino, kjer je bil Podgornik' imenovan za načelnika uirada. Po vojni se je vrnil v Gorico ter deloval naprej v kmetijskem uradu. Ko so Goriško deželo likvidirali, so Podgornika upokojili v veliko škodo goriškega slovenstva. Delovanje Pdgornikovo se ni omejevalo le na strogo poklicno poslanstvo, ampak je segalo daleč preko njega. Inženir Podgornik je tih, delaven mož. Bil je neumoren sotrudnik bivšega ((Primorskega gospodarja», kakor je sedaj ((Gospodarskega lista« in ((Gospodarskega vestnika*. 8. točka. — Ako pride med Rusijo in Poljske do vojne in bi v tej borbi Nemčija stopila na stran Rusije morata Francoska, in Češka napovedati Nemčiji vojno. 9. točka. — Stremljenje Italije po gospodstvu na Sredozemskem morju morata Francoska in Češka z vsemi silami pobijati. 10. točka. — V vsakem slučaju vojne prevzamejo francoski oficirji vodstvo češke armada. Zato pa se Francoska zaveže, da bo dobavljala Češki ves vojni materijal in kredit v neomejeni meri. V dodatku sta se obe državi zavet-zali, da delata z vsemi močmi nato, da pristopi k tej zvezi tudi Jugoslavija. Vpitje po vsej Evropi. Vse države so razburjene vsled odkritja besedila tajne zveze. Razume se samo po sebi, da sta Češka in Francoska vlada takoj izjavila, da je besedilo izmišljeno, zlasti je razsrjen Francoz, ki na vse strani kriči: to je laž. Francozu pa; seveda nihče ne verjame, ker je v zadnjih 30 letih na vse. strani pletel zveze, a je vse vselej tajil, dokler je to šlo. Naše opazke. Danes nihče ne more priseči, da obstoji taka pogodba, pa tudi nasprotne ne; Gotovo je le to, da sta bila g. Poincare in Beneš 25. januarja ves dan skupaj v Parizu. Da: nista šla samo na črno kavo, si lahko mislimo! — Pomislimo še nekaj: Italija in Francoska sta še vedno — vsaj na; zunaj — zaveznici! To vam je zvestoba, da se Bogu usmili! V 5. točki pogodbe se Avstrijcem odreka pravica do samoodločbe. To je seveda krivica, če pomislimo, da so Čeihi skozi pol stoletja razglašali svetost samoodločbe. Deseti brat na boiji poti v Ricmanjih. Neč kej liepu vreme ni kazalu, ku sn se prprauljou ne buožju puot u Ricm&nje. Peljou b’se z mašino, pej kr noj — spoduobno se ne buožjo puot vozet, sn se uodluoču, de buon hodu. &ou sn z duma ne viljo u torek zvje-fcer. Udaru sn jo gor po «Sžganke» čz Katnaro. Pr spoude. Kukar usak n:mar sn nepravii tud jest muojo — krstjansko doužnuost jen sn šou k spoude, če glih sn vjern ki;.tjan jen njeman ne moje vjeste kosmateti grjehu. Hodu b’ po goleh kolje-ne}'. ti utarje Svjetc držine, kukar je uianca, pej ku je bi no mres jen ku sn Mu muokar nisen tega nerjedu. Upan, de me bo Sv. Jožef tu vuotpestu Pinočišče. Po crkvjenem iuopravile sn šuv več-jerjot jen sn mnogu skrbet ze jet spot. A kan jet spot? Muj prjatou, ra-nik žepon — Berdon — Buh me dej u mjenei poeivot — je mrou u oejte uojske. Suo sn u ano šišu jen sn prosu, če b’ me imuogle spravet spot. Je, drage miuj prjatov, m’ je reklo ano ženo, postelje — nenton, če bi šuo ne sienu net štalo vos be lehku spraulo. — Dobru, dobru, sn rjeku, samu de sn pot strjeho. Glih ku sn tjeu zespot, je zečnu u štale an vosu močnu prhat. Tu je de-ralu ane pou ure. Ku sn vidu, de nej tego — prhonja ne konca ne kraja, sn uožgou ano uoljnosto luč jen sn šuo poglijedot, kej je teme uosle. Ku sn pršu u štalo, sn zeglijedou Ribničana Urbana, ku je futrou uoslo. «Hoj, zdravo, Urban!« sn jo pozdravu. «Kaj si pršu prdajot svojo kravo?« — «Ne», je rijeku, «pršu sn samu ne buožjo puot». Ne slovensko-taljanskem kon-fino b’ mogu planot več dacje, kukor je bluo uso umoja ruoba vrjedno, zetu sn jo pstu ne konfine jen sn prjahou sam z mojem uoslom u Ricmanje«. Snidonje z Ribničanom Urbanom, sn arotpravu sv. uophajilu. Bluo je use voblačnu jen ob 9 ure je padalu maše, de buon čuv, če še toku lepu pojejo, kukor 'uinbot, ku je bjev u Ric-monjih duohtor Požar. Jest nec'en ufendjerot Ricmonce, ma reč inuoron, de pjetje zdej jen ta-bot nej nanko u žlahte. Kan so šle u-ne base, tenorje, alte jen soprane? Ku so tabot pjele, se je ejerku prou trjie-slo. Tiide komponjot al pritrkavot ne «r Tajna zveza med Francosko in Češko Pretijo Nemčiji, Avstriji, Ogrski, Rusiji in Italiji PODLISTEK Lokavske starine. Arhiv gročanske dutiovnije, ki je v srednjem veku mejila na Sv. Justa in na tomajsko župnijo, je večkrat zgorel, in tako sem le s težavo prišel do posameznih listin, ki so mi odpirale pogled ,v domačo zgodovino. £koda, velika škoda, da si Rutar ni vzgojil naslednikov, ki bi nam z njemu lastno marljivostjo odkrivali naše starine; tako pa, žal, večina kulturno-zgodovinskih vrednosti se izgublja brez sledu v veliko škodo nage mlade narodne kulture Naj tu podam par drobtin, da se otmejo pozabi. Tri stvari ima .občina Lokev, na katere sme biti ponosna: starinski križec, kapelico Matere božje in Tabor. Starinski križec je iz 12. ali 13. stoletja. O njem sam izvedel iz starih spisov, spominjala pa se ga jf tudi neka stara ženica, a se ie- bil pred 70 leti zgubil. Po poldrugoletnem iskanju sem ga zasledil na grobtju. To zgodovinsko dragocenost sem na kratko popisal v Jadranskem almanahi' za leto 1923, kjer je priobčena tudi fotografija. Neki angleški starinoslovec mi je dejal, da je križec neprecenljive vrednosti. Od 13. stoletja tja do 1850. je visel v kapelici Matere božje, na desno pri vhodu. Verniki, ki so hodili v cerkvico, so — kakor mi je pripovedovala omenjena umirajoča ženica — se ga spoštljivo dotikali in se prekriževali. Gospod Ant. Nedved, duhovnik v Istri, ki je umrl 1922. v Gabrovici, znan starinoslovec strokovnjak, je bil mnenja, da so kri žec prinesli v Lokev templarji, menihi, ki so bili v križarskih vojskah v Sveti deželi in so se kasneje naselili v Lokvi, kjer so imeli svoj samostan v bližini sedanje ,«Mešinove» hiše. Kapelica Matere božje, ki se nahaja za glavno cerkvijo, je zidana v gotskem slogu. Nadpis na pročelju priča, da je dal to ljubko kapelico zgraditi lastnik graščine na Škoiju pri Vremskem Britofu leta 1423. Na njenem mestu je stala že prej stara cerkvica. Ko bodo kapelico preslikovali, naj bi sc temeljito zdrgnil sedanji omet,, pod katerim bodo odkrili srednjeveški fresko. Neskončna pa je škoda znamenitega zvona, ki je bil v zvoničku in ki je bil — Bog si vedi, kako — med vojno rekviriran. Menili so, da je navaden zvon. Kakšna pomota ! Ljudsko izročilo se ni motilo ! Bil je eden izmed najstarejših zvonov v Evropi. Tretja starina, ki je ponos Lokavcem, je Tabor. Starejši tabor iz pne dobe srednjega veka je stal na griču «Stari Tabor«, sedanji naš Tabor pa je iz kon- znaju neč lepu. De be čiile Ricmonce komponjot Jepauce, b’ se kar zečiidlu-Hodu sn gor jen dol po semnje, jen mriskej vidu. Prclajole so usego: jegračke, srečo, rešeto, bombone, fouea, mezome, pe-kuone, kornete, štruklje, sr, pršut jen neznan kej še use. Ciipu sn več rječi. Pr ejerkve sn srječou moj’ go znan-co. Šlo smo ne pou litro. «Kej buoš kej povjeu, prjatou •» sn jo uprašou. «Kej b’ ti povjeu«, m’ je udgovonu-«Te je slabil. Ljetne nej neč, djelo tiidi ne. Te toučomo imiežerijo«. — «Ma koku jemaste mežerijo«, sn rijeku, «ku so use ladje toku lepu uoboučo-ne. Vaše pupe so še več fine kukor u Trste«. — »Je, miuj drage«, m’ je rijeku, «uone nejdejo dnar magare pod zemljo, samu de se- kupjo Židane gvan-te jen lakoste al pej rejave šulne«. Prazen garžot. Popodan sn poglijedou u garžot. Biu je vre prazen. Buh vare, deb’ ten klafot Rictmonice ma reč muoron, de je bluv use dragim. Riemonci b’ muo-gli glijedot ne take dnijeve, de bi ledi dobriu jen duober cup postrjegle, a je glih neruobe. Drugi dan sn biu brez dnara. Zetu sn muogu mislt čej go buon dobu. Nemalu sn pomislu jen sn jo vele pogrentou: ubvjezou sn si moka, nemalu počrnu vuobras, držou u ruoke an star kle-btik, ku sn go nejdu u ane grape jen sn šuo beračt. Glih ku sn jemu pou klebiiko monijede jen nekaj lire me je primo ze ramo Pepi s Koludrovice z Matildo. «Kaj se je s tabo zgodilu?« me je prašou, «de si postau petljar«. «Prazen garžot«, sn me rijeku. «Ti pej si vrag, prave ktiijc«, m’ je rijeku jen se je nasmejati. Povabu ime je ž njem na «ringišpilj.» Pepo in Matilda so biu prou dobre uolje. Reklo so, de se muoremo prou fanj zebavot. Ku smo pršle do «ringi-špilju« je Matilda toku hitru skočilo ne konjo, de nanko nejsen šuo zete n. Potle smo zejaholo tiide jest jen Pepo usak sojgo bjelca. Ne «ringešpilju» je^luišno biu, de še nikdor toku; Mu je ta hudir, kukor an netopir. Ku smo se štefali le tego, smo se šle cinzot ne «barkete», ke jem Pepo pravi «cinzloe». Use tri smo šle u ano. Potle je pršu še Ribnčan Urban. — Matilda jen Pepo so bla u ane, jeist jen Urban u druge). Use štjere smo u cinzanju mojstre. Cinzole smo se ne uso muč toku, de nos je zegnalu uku-le jen ukule. Ko smo ,8© tega štefale, smo šle— se fotografjeirot use štjere jen u srjedo smu ctenle uoslo . uot Urbana. Potle smo šle večjerjot; blo je utre kesnu ku srno se uotpraule z Ric-monj. «No, tudi ta je pasata«, je rjekla Matilda. Šle smo >usak sebe. ca 15. stoletja, kakor priča letnica nad vhodom. Služil je domačinom za obrambo, kasneje pa Benečanom kot žitnica. Sedaj je na Tabru nastanjena občinska pisarna. Kakor so Lokavci doslej čuvali svoj «Tabor», naj ga tudi zanaprej, da ne bi ob kakem popravljanju izgubil svojega bistva. Naj omenim slednjič še dragoceno starino, ki siger ne spada v Lokev, marveč pod gročansko župnijo, katere podružnica pa je se vedno lokavska cerkev. To je stari nagrobni kamen na Gročani. O nagrobniku, ki nosi sledove glagolskega napisa iz leta 1580. na grobu duhovnika glagoljaša, ki je upravljal Gročano in Lokev, bom poročal v prihodnjem ((Jadranskem almanahu» Tu naj le izrazim željo, naj bi se nagrobniku, ki služi sedaj za stopnico pred cerkvijo, dalo primernejše mesto, ker se bo sicer zadnja sled napisa zabrisala. — Virgilij šček. Programni govor dria E. Besednjaka Na Jožefovo so jo vršil v Mirnu pri Gcrici volivni shod, na katerem je bil Prvikrat v sedanji volivni borbi razvit programni govor. Nastopil je kandidat dr F.ngelbert Besednjak. Govor prinašamo skoro v celoti. Opustili smo opazke volivcev, oplavze, ker se nam vidi najbolj poglavitno vsebina govora. Cenjeni volilci, dragi Slovenci 1 Ko otvarjamo prvi volilni shod na Goriškem, se vsi spominjamo onih ne pozabnih dni iz spomladi leta lOtil, ko se je slovensko goriško ljudstvo v sijajni disciplini dvignilo na plan, da izbere svoje prve zastopnike v rimski parlament. Bil je to trenotek, ko so gorički Slovenci dokazali pred vsem svetom, da so zrel in kulturen narod, poln življenske sile. Frogram, s katerim smo tedaj stopili pred ljudstvo, je bil trojen : naroden, socialno-gospodarski in upraven, to se pravi avtonomističen. / Borba za samoupravo Ideja občinske deželne in šolske avtonomije je bila v tistem času na dnevnem redu in je prežela široke plasti našega naroda. Mi smo se je oklenili s celim srcem in smo se zanjo odločno borili. Imeli smo zakonito pravico, se za avtonomije potegovati, /tikaj vso tedanjo vlade so ponovno in slovesno izjavljale, da se bo v novih pokrajinah Italije ohranila obstoječa občinska, deželna in šolska avtonomija. Brvi, ki je dal novim pokrajinam >,ako obljubo, je bil Nitti v juliju 1919. in vse nastopne vlade so se držale dosledno dane obljube. Še več 1 Kralj sam je v svojem prestolnem govoru zagotovil našim krajem avtonomijo hi tudi zakon, s katerim so se anektiralo naše dežele Italiji, nam je zagotavljal avtonomijo. Naša borba jo bila poštena torej in pravična, ker je slonela na trdni podlagi zakona. Tako je bilo z našim avtonomističnim programom. Naše socialno starišče- Glede našega socialno-gospodarskoga programa iz leta' 1921 lahko rečemo, da je temeljil na veliki resnici, ki smo jo živo čutili v svojem srcu, da je slovensko ljudstvo po svoji ogromni večin; kmetsko in delavsko. Kmet in delavec tvorita vogelni kamen, na katerem sloni ves slovenski narod. Zato smo rekli : prvi, naloga naših poslancev in naših organizacij mora biti ta, da gredo v boj za socialne in gospodarske pravice slovenskega kmeta in delavca. Naše jezikovne pravice. Naš narodni program iz leta 1921. je bil jasen : kot Slovenci se moramo bojevati za slovenski jezik, bojevati se moramo z vsemi silami našega srca in našega uma, da a? naš jezik na domačih tleh spoštuje, da se ceni in vpošte-Vg v šoli, v uradu in vsem Javnem življenju. Slovenska kultura se ne sme le za silo ohraniti, ampak se mora krepko in žilavo razvijati. Kaj so slovenski zastopniki dosegli? S temi tremi programat.ičnimi ideja mi smo šli leta 1921. v volilni boj. Vi se boste vprašali : «Naj so naši zastopniki v nastopnih letih dosegli ? Kolikšen dei programa so uresničili?« Slovenski možje in fantje, ki so v tej dobi pazno motrili potek našega javnega življenja vedo, da se je izvršilo v gorišlti deželi tekom zadnjih let ogromno delo. Tega se izobražene množice dobro zavedajo. So pa med nami tudi ljudje kratkega spomina. Ti so dajo begati in mešati od nasprotnih agitatorjev, ki govore ne-vednežem : «Ivaj boste hodili na volišče, ko vam nič ne pomaga. Kaj so vaši poslanci pravzaprav dosegli ? Nič in še enkrat nič 1» Radi resnice hočem prav na kratko pobiti te nespametne ugovore. Prvo, kar moram poudariti, je to, da poslanci sami brez organizacije ne ponvnijo mnogo. Le kadar se poslanec naslanja na krepko organizacijo, ki stoji za njim in ž njim skupno dela, more vršiti pravo delo /.a ljudstvo. Poslanec in politična organizacija sta živa enota, ki se ne dii ločiti. Uspehi v dobi avtonomije. Poglejmo torej, kaj je politična organizacija in kaj so naši zastopniki dosegli Ne maram na dolgo razpravljati o delu, ki so ga vršili naši zastopniki eno leto v goriškem deželnem zboru skupno s predstavitelji italijanskega prebivalstva. Omeniti hočem samo par stvari. S pomočjo bivšega deželnega odbora je postavil naš kmet vničeno živinorejo zopet na noge, kar je bilo ogromne važnosti za naše ljudstvo. Deželni odbor je začel reformirati podeželske ljudske šole s tem, da je ustanovil na Goriškem na desetine stalnih kmetijskih tečajev, ki so postali strokovne nadaljevalne šole za kmetsko mladino. S pomočjo deželnega odbora so dobile vse porušene občine brezplačne stavbne načrte, ustanovila se je zadruga za izrabo naših vodnih sil itd. itd. Ne maram dalje govorili in naštevati, ker gre za stvari, ki so dobro znane vsakemu našemu človeku na Primorskem. Tako jo bilo z našim avtonomističnim programom do jeseni 1922. Gre za milijonske koristi. Ivaj so pa dosegli slovenski zastopniki s svojim socialno-gospodarskim programom ? V odgovor hočem spregovoriti le eno besedo : vojna odškodnina I Ali se no spominjate odločnih in trdovratnih borb, ki so jih vodili slovenski zastopniki skupno z vsemi italijanskimi strankami za pravično izplačilo vojne odškodnine ? Ali so ne spominjate, kako je tedanja vlada odklonila sprejemanje novih prošenj in hotela nižati in manjšati odškodnino v škodo nase dežele ? Vi so teh časov spominjate, spominjate se pa tudi, da se jo vlada pod pritiskom agitacijskega odbora vojnih oškodovancev, v katerem so bili slovenski zastopniki, tedaj udala in podaljšala rok za vlaganje prošenj, ter opustila vsaj za par mesecev nižanje odškodnin. Veste, kaj je to pomenilo ? To Je pomenilo težke milijone, katere je vlada izplačala ljudstvu, mesto da bi si jih bila prihranila. Ge bi ne bili slovenski zastopniki in slovenska pol. organizacija nič, prav nič drugega dosegli ko to, bi bil že to prav velik uspeh za slovensko politiko na Goriškem. Vojna odškodnina. Jaz vas nadalje vprašam : Ali mislite. da izmenjava denarja, ki so kmalu izvrši, ne pomeni nič ? Štirinajst miljonov lir telila mnogo, zelo mnogo v gospodarskem življenju našega ljudstva. TJanes, ko je- izmenjava že gotova stvar, se oglašajo naenkrat ljudje, ki pravijo, da je to njih zasluga. Mi se ne spuščamo v debate o zaslugah. Eno le poudarimo : da so se za izmenjavo začele boriti naše organizacije in da je izmenjava denarja izključna zadeva našega ljudstva, kajti znano je, da se denar italijanskim zadrugam ne bo izplačal. To je najboljši dokaz, da je izmenjava denarja uspeh slovenske politike. Zapomnimo si pri tem še eno : Ge smo pripomogli k izmenjavi denarja, nismo rešili s tem le denarja kot takega ampak nekaj, kar je več : naše celokupno zadružništvo. Ali ni to nič ? Že to, kar sem rekel, zadostuje, da pobijem nespametne ugovore nasprotnikov, ki vpijejo, da slovenski zastopniki niso nič dosigli in torej nima smisla voliti slovensko listo. Drobno delo. Ali naj začnem naštevati vse podrobno gospodarsko delo, ki ga je vršila naša organizacija s pomočjo poslancev dan na dan v lorist goriškega ljudstva ? Ali naj govorim o kupih spisov, ki so šli skozi naše tajništvo v zadevi pokojnin, invalidnin, vojnega materija-la državnih davkov, poštne hranilnice itd ? Ni potrebno, kajti naše ljudstvo ve dobro, da njegova organizacija in njtgovi zastopniki niso spali, temveč delali in izvrševali po svojih močeh so cialno-gospodarski program iz leta 1921- Za naš jezik. Kako je bilo z narodnim progrfinom? Ali se je posrečilo čuvati koristi našega jezika v šoli, uradu in javnem življenju ? V tej stvari moramo govoriti odkrito. Bila je doba, ko smo ščitili čast lu vpliv slovenskega jezika uspešno, prišli so' pa nato časi, ko so padali po nas hudi in težki udarci. Do jeseni leta 1922. je bil slovenski jezik uradni jezik občine, slovensko je bilo uradovanje na dež. odboru, slovenska je bila šola, dosegli smo celo, da so se otvo-rile v Gorici in v par vaseh na Krasu neve slovenske šole, razprave na sodniji so bile za Slovence slovenske. To je Dr Besednjak nadaljnje: Kaj naj zastopniki slovensko-hrvat-skega ljudstva store v tem položaju? Ali naj zataje svoje dosedanje delo in zavržejo svoj program? Ljudstvo naj se samo vlada! «Zato izjavljainii», — je nadaljeval Besednjak — «da ostanemo neomajno zvesti načelom, o katerih vemo, da so prava in odrešilna za naše ljudstvo. Nepremakljivo verujemo v idejo ljudske samouprave, ki bo prej ali slej zmagala v vseh državah Evrope«. Naša avtonomija. »Gotovo nismo tako kratkovidni, da bi mislili, da se vrne v na&e kraje še kedaj avtonomija stare Avstrije. To je popolnoma izključeno in nemogoče. Slovensko ljudstvo naj ve, da je avstrijska avtonomija za vse večne čase pokopana, da leži v grobu, iz katerega se ne dvigne nikdar več! Izjavljam, da se mi ne pulimo za avstrijsko avtonomijo in radi nas naj le zatone v viečno pozabljenje. V kar mi verujemo in česar se držimo z vsem sroemi, je nekaj višjega, namreč IDEJA: da mora postati ljudstvo gospodar svoje usode. V občini, v okrožju in deželi naj ljudstvo samo po svoji volji odločuje o lastnem gospodarskem in socialnem živjlenju. Mi se odločno trajalo toliko časa, dokler ni prišlo koncem 1922. do revolucije. Po državnem prevratu. so se razmere na celem polotoku korenito spremenile. Fašizem je bil v enem samem zamahu prevrnil stare stranke in začel z revolucionarno močjo gospodariti v državi. Zatiranje našega jezika. Kar najbolj zanima naše ljudstvo, pa je politika, ki jo je zasledovala nova vlada napram naši narodni manjšini. Geslo zmagujočega fašizma je bilo določno in nedvoumno: interes Italije zahteva, da postanejo Slovenci zvesti in vdani italijanski državljani, zato jih je treba asimilirati, in sicer hitro in korenito. Razlike med Slovenci in Dalijam morajo zginiti in zato je pol robna politika močne roke. Da bi zenačila nove dežele z ostalo Italijo, je nova vlada odpravila obstoječo občinsko in deželno avtonomijo, dodelila večino Goriške Vidmu in vpeljala v šolo, v občinske in državne urade ter na sodnije samo italijanski jezik. Misel je bila zelo enostavna. V državi mora vladati povsod od juga do severa en sam jezik in Slovenci naj se temu čimprej privadijo, kar bo njim le v kokrist. Po našem globokem prepričanju ni rodila ta metoda zaželjenoga uspeha. Mi smo n-verjeni, da se bodo o tem prej ali slej tudi v Rimu prepričali' in iskali novih poti. Novi parlament. Verna slika novih razmer bo tudi novoizvoljeni parlament. V njem stranke ne bodo več imele moči, zakaj vlada ne bo od njih odvisna. Prejšnje stranke so vlade postavljale in podirale, kakor sc jim je zdelo potrebno. To pot so bo položaj korenito spremenil. Gospodar parlamenta in države bo vlada, ona bo o vsem samostojno odločala. Težišče vse politiko se prenese od parlamenta na vlado. Parlament in poslanci bodo imeli nalogo, seznanjati vlado z razmerami v deželi, ji tolmačiti- želje prebivalstva, dajati ji nasvete in staviti predloge. Na tej podlagi bo potem vlada, oziroma njena stranka sama odločala. Kakšna sprememba političnih razmer 1 upiramo, da bi se birokracija postavljala za nekakega gospodarja nad ljudstvo in ukazovala ošabno na levo in desno v vsaki najbolj neznatni stvari. To je neznosno jerebstvo, ki ga dozorel narod ne more prenašati. Mi stojimo na stališču, da 9e mora ljudstvo v občini, v okrožju in deželi samo vladati, ko gna za zadeve, ki se tičejo njegovih lastnih interesov. Zakaj naj bi n. pr. Občinarji ne smeli svobodno gospodariti z lastnim občinskimi premoženjem? Zakaj ne sme občina napraviti najmanjšega sklepa brez dovoljenja in potrdila birokracije? Ali je nadvlada uradništva nad celokupnimi ljudskim življenjem res potrebna in koristna? Ne! Skoro vse stranke Italije so napovedale brezobziren in neusmiljen boj oholi, nesposobni, vsemogočni birokraciji, ki je prava nesreča za državo«. Tudi Mussolini se je zanjo izjavil! «Tudi Mussolini je v svojih govorih ponovno izlil svoj gnev nad vladajočo birokracijo in napovedal konec njenemu gospodstvu. V svojem govoru, ki ga je diržal tik pred revolucijo v Vidmu, je Mussolini jasno razložil, kakšna bi morala biti država. Država — je rekel — naj skrbi za red in Naš socialno-gospodarski in narodni program D mir, ščiti naj poštenega državljana pred zločinci, skrbi naj za obrambo meja, vodi naj ziuinanjo politiko, briga naj se za pravo vzgojo prebivalstva. Vse drugo, posebno gospodarsko in socialno življenje.ljudstva je treba vzeti državi iz rok». Ljudstvo naj odločuje, ne uradnik! «To se pravi z drugimi besedami: gospodom uradnikom, prefektom in podprojektom je treba vzeti oblast, da odločajo in ukazujejo nad gospodarskim in socialnim življenjem, ljudstva. Ako bo hotel Mussolini v prihodnjih letih uresničiti svoje ideje, bo moral vrnili ljudstvu svobodo, da samo odloča o svojih gospodarskih in socialnih zadevali». Naš program živi. »Naš program o samoupravi ljudstva je torej še vedno živ in imi se mu ne bomo izneverili, ker vemo, da mora pne:j ali slej zmagati. Ljudstvo se bo osvobodilo vaiunštva birokracije in zaživelo .svobodno in neodvisno življenje v občini, okuožju in deželi. Prava ljudska država, v kateri se ljudstvo po svojih zaupnikih samo vlada, si samo ustvarja svojo usodo, si samo reže svoj kruh, je naš politični ideal, za katerim stremimo kot sinovi ljudstva z vsem ognjem svojega srca. Naš politični ideal ni samo ideal slovenskega ljudstva, temveč milijonskih množic italijanskega naroda; zato izjavljamo, da borno v novem parlamentu sodelovali z vsaktero italijansko stranko, ki bi bila z nami istega ali sličnega mišljenja«. Za gospodarski obstanek slovenskega ljudstva. ((Ravnotako zvesti hočemo osi ati tudi sooialno-gospodarskemu programju, s katerim smo stopili leta 1921. pred narod. To je naša sveta dolžnost, Zakaj gospodarske potrebe slovenskega kmeta in delavca se v tneih letih niso bistveno izpnemenile. Kamor človek pogleda, povsod vidi in opazuje delavno ljudstvo, ki se z največjim naporom v potu svojega obraza bori za vsakdanji kruh. Noben rod ni »e stal na Primorskem p ned tako ogromnimi in težkimi gospodarskimi nalogami, kakor današnji. Kdan pozna le nekoliko gospodarsko življenje, se temu ne bo čudil». V novih razmerah. «Kajti že dejstvo, da simo prišli v novo državo in se odtrgali od našega stoletnega' trgovskega zaledja, pomeni pravi prevrat v našem gospodarstvu. Našo ljudstvo je revno, zemlja, na kateri živimo, je trda in ne more rediti vsega slovenskega ljudstva, ki na njej prebiva«. «Od česa so torej gor iški Slovenci v mirnem času živeli? Kmetje so vlekli velik del zaslužka iz zemlje. Vino, sadje in zelenjava ter živinoreja, to so glavni viri, iz katerih je potekalo življenje slovenskim kmetom na Goriškem. Ko je prišla jesen, je kmet prodal svojo vinsko kapljo in z izkupičkom je plačal davek, si kupil moko in sladkor, oblekel sebe in družino ter vzdrževal, če je bilo treba, sina na gimnaziji. Vinska kupčija jie bila lahka, zakaj kupcev ni manjkalo v državi, ki je producirala malo vina. Na Dunaju, na Češkem, Kranjskem in Štajerskem so se v gostilnah točila primorska vina. S tem, da smo prišli v novo državo, smo pa zgubili čez noč vsa tržišča na severu. Radi slabe valute ni bilo mogoče izvažati vina v nove države. Desettisoči hektolitrov neraz-prodanega vina, ki polnijo kleti našiti kmetov, govore cele knjige o gospodarski krizi našega ljudstva. Kako je s sadjem in pomladno zelenjavo? Umrli so tisti časi, ko si videl na goriških trgih cele hribe sliv in črie-fcenj in kQ je drdral idak za vlakom proti severu. Slaba valuta je vničila naš izvoz, pognala je našega kmeta v strašno krizo. Odkod naj jemlje naše kmetsko ljudstvo denar za davke, za živež in obleko? Revščina, kakor je prej nismo poznali, se je naselila v deželo. Iludi časi so prišli nad goriške kmete, dvakrat hujši nad bajtarje in delavce. Industrija se ne more obnoviti. «Kar je bilo pri nas mnogoštevilnih kmečkih družin, so pošiljale svoje o-troke v tovarne. V Podgori pri Goniči je papirna tovarna in predilnica redila na tisoče delavcev in delavk, tovarna žveplenk v Gorici na stotino naših ljudi. Gela goriška okolica in kanalski okraj sla živela od to industrije. Danes so te tovarne vničene in nič vtift ne vidiš tisočglavih delavskih trum, ki so pred vojno hitele pod večer skozi masto. V Mirnu in Rupi so zaprte strojarske tovarne in so ne morejo obnoviti. Koliko revnih dtfužin je prišlo s tem ob vsakdanji kruh? Spodnji Kras je pošiljal svojo kmečke sinove in revne kmete v nabrežinske kamnolome, kjer je bilo zaposlenih na tisoče delavdev. Danes je v nabrežinskih kamnolomih h00 kamnosekov, in tako so prišle neštet« kraške družine ob svoj zaslužek. Trst, je v mirnem času dajal kruha kmečkim sinovom celega Primorskega, danes je, luka tiha, skladišča mnogokrat prazna. Mizarska o-brt v Solkanu je redila pred vojno par sto družin, danes stroji počivajo, delavci so v trdi bedi». Samo domačin nas razume. ((Ljudstvo sega po popotni palici in se seli iz domovine, iskat košček kri liha. Povejte mi, ali niso to vprašanja, ki gredo do temeljev našega obstanka na tej zemlji? Ali niso to ogromne in skoito nepremagljive naloge, s katerimi morajo pečati zastopniki gori-škega ljudstva? Ali ni to zopet dokaz, da je interes kmeta in delavca življen-ski problemi slovenskega naroda na Primorskem? Ali ni krvava potreba našega delovnega ljudstva, da se njegov obupni položaj predoči najvišjemu državnemu zastopstvu italijanskega nar/oda, parlamentu in vladi? Kdo bi • dvomil o tem, da je treba brez prestanka, da je treba vztrajno in z največjo energijo klicati vladi v spomin, da potrebuje to ljudstvo in ta dežela pomoči, prave in temeljita gospodarske pomoči'{ ln kdo more vršiti to nalogo bolj iskreno, bolj verno, bolj zvesto kot sinovi slovenskega kmeta in delavca? To je tako naravno, tako saimo ob sebi umljivo, tako neizpodbitno potrebno, da bi si ljudstvo samo ogromno škodovalo, ako bi tega ne hotelo uvideti. Parlamentu in vladi bo treba povedati, da sta naše ljudstvo in naša dežela v položajni, kakor nobena druga dežela v državi. Mi nismo pnišli le ob svoje zunanje trge in svojo domačo industrijo, ampak smo izgubili pri zamenjavi povrhu 40 od sto našega narodnega premoženja, dočim so ostale druge dežele Italije finančno nedotaknjene«. Vojno Odškodnino tirjamo! «Povrhu tarejo naše kraje še nešteta težka vprašanja, katera bo treba v prihodnjih letih povoljno rešiti. Vojna odškodnina je še neizplačana, zakaj, kar je naše ljudstvo dosedaj dobilo, so z malimi izjemami, šele predujmi. Goriške oškodovance tlači nevarnost, da postanejo banke lastnice njihovih hiš, in da bo stanovalo naše ljudstvo v novih, toda tujih hišah. Izmenjava zadružnega denarja sei bo izvršila, toda neizmenjan je še denar zasebnikov«. Novi davčni sistemi. «Razen tega se je vpeljal v naše krajen nov davčni sistem^ ki je naše ljudstvo popolnoma zbegal. Nepoznani davki, neštete davščine in takse so prišle v deželo. Mi vemo, da bo prihodnja parlamentarna doba doba velikih reform tudi na davčnem polju. Slovenski volivci zahtevajo od svojih zastopnikov, da gredo v parlament z jasnim in točnim programom. Kot zastopniki kmetsko-delavskega ljudstva so dolžni zastopati interese malega človeka, moža, ki živi le od lastnega ročnega ali duševnega dela«. Iz naše grede. «Vsa ta gora gospodarskih skrbi in potreb, ki bremieni na plečih našega ljudstva, živo priča, da manamo Slovani izbrati za naše narodno zastopstvo može, ki so vzrastli iz sredine našega ljudstva in so poznali ljudstvo v notranjosti življenja — ne pa na bahatih potovanjih. — Teh vprašanj so ne bo mogel lotiti človek, ki naših potreb, našega gospodarskega ustroja in celo slovenskega jezika no pozna«. Za naš slovenski jezik. «In zdaj, možje volivci, naj se dotaknem vprašanja, ki peče kot sVeža rana v srcu vsakega pravega slovenskega človeka. To vprašanje je: zakaj se vrši sistematično preganjanje in zatiranje slovenskega jezika v šoli, v uradih, v društvih, celo v cerkvi? To je naša narodna bolečina, to je tragično trpljenje naroda, k a len lemur so že grob izkopali, četudi je še mlad in krepak in poln dobre volje do samo-laslmega življenja«. Samosvoje življenje. «Kdo na svetu more slovenskemu ljudstvu šteti v zlo, da siei brani smrti? To je naraven zakon življenja, je naša naravna pravica in dolžnost. To o-brarnbo samolastnega narodnega življenja zlohotni ljudje tolmačijo kot napad na državo. To tolmačenje je krivo, nesmiselno; v ustih ljudi, ki so slovenske krvi, zadobi pa značaj nizkotnega ovaduštva. Za naše narodne šole. Zakaj zahtevamo šolski pouk v materinem jeziku? Nete zato, ker imamo do tega pravico po božjem in naravnem pravu, ampak tudi zato, ker je vsaka druga šola v neizmerno škodo naši mladini. Ali mislite, da se prične šola s šestim letom? Neti Šola se prične brž po rojstvu, se vrši vsaki dan iz leta v leto iz ust matere. Mati je prava in najvažnejša učiteljica, ki uči otroka mislili, ki otroka navadi spoznavati reči okoli sebe in ga končno nauči govoriti. Govor, to je največji in najsilniejši nauk, ki ga človek dobi v življenju. To je podlaga, na kateri sloni vsa stavba poznejše izobrazbe. V kakšnem jeziku nas je mati u-čila misliti in govoriti? Učila nas je v domačem jeziku, v lepi slovenščini naših očetov. Temelj, katerega nam je položila mati v srce, jo torej slovenski in na tem temelju mora šola naprej zidati. ( ||)A| . Edino taka izobrazba je prava, je naravna, je človeška, vse drugo je protinaravno. Ali ste že kedaj slišali, da bi zidar ne hotel zidati hiše na položen temelj, temveč kar na zemljo, na pesek? Jaz trdim: kdor jemlje slovenskemu ljudstvu slovensko šolo, dvigne kladivo in ruši temelj, katerega je dala mati slovenskemu otroku. Prej hočejo s kladivom temelj zdrobiti na kose in ga vničiti, in ko je vse vničeno, tedaj se prične šele novo zidanje. Toda šestletno delo slovenske matere, vzgoja v družini je nenadomestljiva. Učitelj ne more dati otroku tega, kar je prejel otrok od matere, od očeta in bratov. Zato se otroci v šoli s tujim učnim jezikom kratkomalo ne dajo vzgojiti. Deca, ki pride iz takih šol, ne pozna pošteno ne svojega in ne tujega jezika, nazaduje v duševnem razvoju, se ne nauči predmetov, ki mu so za življenje potrebni in tako dorašča rod, ki je za življensko borbo na&ega časa skoro nesposoben. Naloga slovanskih zastopnikov k jet da zahtevajo od vlade in bodočega parlamenta, da da slovenskim in hr-vatskim otrokom šolo z domačim učnim jezikom, kajti la v taki šoli so se vzgojevali in izobraževali vsi narodi na svetiui. Naše narodno zahtevo niso namerjene proti državi, one teže le za tem, da bo slovenskim rodovom mogoče rasti in živeti na naraven način na lastni zemlji«. Šesti april dan naše časti. «Zato bodo naši ljudski zastopniki ponesli pred najvišje mesto zahteve in želje slovanskega ljudstva. Povedali bodo, dase Slovani, kot sploh noben drugi narod, niso odrekli in no bodo odrekli ničemur, kar jim je po božji in naravni pravici gine. Razgrnili bodo pred odličnimi činitelji naše zahteve po najpriprostejših pravicah, ki nam gredo kol, Slovanom. To je najsvetejša naloga slovanskih poslancev: njih i- mena so vam priča, da jo bodo vršili z vsem ognjem svojih duš in z vso bistrino duha. Svobodni slovanski možje naj pa (>. aprila podprejo in potrdijo boj za pravično stvar s tem, da volijo za slovansko lipo. Tako bodo svetu dokazali, da živi v Primorju sicer revno, a zrelo in zavedno slovensko ljudstvo, ki ostane živo in trdno v vseh viharjih. Kako se voli? L Doma vzameš volivno spričeva- lo, ki si je; dobil od županstva. Ako si je izgubil, naj ti županstvo izda drugo. 2. Dne; fi. 'aprila bo volišče odprto od '7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. 3. Izroči predsedniku volivno spričevalo. h. Predsednik ti izroči glasovnico. 5. Stopi v volivno kabino, ki je podobna spovednici, ter se dobro zapri. G. Raztegni glasovnico ter si jo o-glej. Na desni strani vidiš niaiš znak: lipovo vejico, prekrižano z očnico (e-delvajs). Vzemi svinčnik, ki leži na mizi; če pa ga ni, vzemi svoj svinčnik ali pa pojdi k predsedniku, ki mora skrbeti, dia, je svinčnik v kabini. Prečrtaj ali prekrižaj naš znak, pusti druge znake pri miru! 7. Nato zapri, upogni glasovnico. Kako? Upogni nlaljprej spodnji del (e-na tretjina glasovnice), da bo ležal na srednjem delu; nato upogni desni del proti sredi, nato upogni levi del glasovnice, niaito šei gorenji del. Gorenji del ima naliman košček; oslini ga in zalepi glasovnico. 8. Pazi na toi Na levi strlaini ti ostane nekak repek, ki sam ne veš, zakaj je tam in kam bi ga zlalimal. Ta repiek se slabo, drži glasovnicei, ker je preluknjan. Le pusti ga, naj ven visi in ven gleda. 9. Stopi iz kabine in pojdi k predsedniku. Oddaj mul glasovnico. Predsednik odtrže repek in vrže glasovnico v žaro, ki je podobna nekaki orni iz žice. Reci zbogom in pojdi. Nihče nima pravice vedeti, kako in kaj si volil. Izvrsten zdravnik je dr. D’ Ottone v Medani v Brdih. Socialističnemu kandifiatu dr. Kocijančiču je dejal, da se ne sme prikazati v Brda do konca volitev. Dejal je, da jo on gospodar Brd. Kaj Mussolini! On ja. ki ukaže. Minule dni jo izvedel občinske volitve. Orožniki so mu bili pokorni. Nad 20 naših inož so pretepli. To ne izostane brez posledic. Kazenska ovadbo so že vložili, vri.utega pa je poskrbljeno, da bo zdravnika ozdravel sam Mussolini. Sramota pri tem, da mu gresta povsod na roko bivša sokolska naprednjaka učenika Toroš in Sfiligoj, ta poslednji še posebno, odkar; se jo zagledal v zdravnikovo hčer. Davki in obziri do bogatinov (Poroča Virgilij Šček). V zadnji številki sieim popisal vladno finančno politiko ter poudaril, dia Je vse prej nego naklonjena kmetskemu sloju. Topot pa naj omenim, da f°ji vladna finančna politika, precejšnje obzir e do bogatinov. Krivica Pade takoj v oči, čim primerjamo obnašanje vlade do veleposestnikov-la-tifundistov, velenajemnikom zemlji*?, z zadržanjem do malih kmetov in kolonov. Zgled, ki nekaj pove. Vzemimo zemljišče 800 hektarjev. Ako ga lastnik da v najem in najemnik obdeluje ziejmljo, založi 400.000 kapitala: davek na dohodek znašla 15%. Ako pa lastnik v istem slučaju sam obdeluje zemljo, ima vlada gotov obzir in plačuje Le 10% davka. Še lepši zgled. Kmet, posestnik, ki dela s svojo družino 300 dni na leto na njivi in v vinogradu in ima ob koncu leta 4 ali 5 tisoč lir dohodka in če odšteje od teh najemninsko vrednost 1000 lir, mora na ostalih 3 ali 4 tisoč lir plačati 10% vla,di. Plačan delavec pa (in teh je v Italiji več milijonov), ki za- služi dnevno 15 do 20 lir, to je 4500 do (5000 lir na leto, ta nie: plača davka! Užitninski davek, kakor ga je vlada naveidla, je tudi nasproten programu naših »Kmetskih zvez», ki imajo za načelo, da se ne smiei obdavčiti ono, kar je ziai življenje nujno potrebno. Sedanji sistem užitnine je nekako aristokratioein, mi pa si tudi v tem pogledu želimo demokracije! Vlada z odlokom od 24. septembra 1923 je uvedlia, užitnino v prilog občin. Obdačene so vse, tudi najbolj nujne reči za življenje, še ve«! Vlada jei dovolila občninam, ki prekašajo z doklado na zemljišča ali stavbe s C?i davek, da smejo naložiti užitnino sploh na vse/ predmete, ki niso zapopademi v tarifi in to klar za pet let. Revež garaj in plačaj... Vlada je izdelala ta odlok. Zakaj? Prej j© namreč italijanska občina dobivala glavni dohodek od doklad na stavbe in zemljišča. Ta davek, ki je prej bremenil na imovitejših slojih, je bil odplavljen in vlada je obdarovala občine z užitnino. Užitnina pa bremenj na reveža, le malo na bogatinih. Za reform vinskega davka. Bolonjski kmetovalec Federico Pa-risi piš« v «Corriene dei Contadini«, kako naj se reformira vinski davek. Jeseni naznani vsak kmet količino vinskega pridelka in sicer srednjo rnero pridelkov zadnjih pet let. Ako je vinski pridelek v letih 1920., 1921., 1922., 1923., 1924. znašal tvoj pridelek 10. 20, 6, 8, 16 hektov, boš oznanil 10+20+G+8+16 = 60 deljeno s 5 znese 12 hi. To naznaniš davčni agenciji. Agencija pregleda; vlogo, sestavi sezname in jih izroči davčnemu ek9e-kutorju za iztirjanje. To bo v korist kmeta in države. Država bi mogla računati s stalnim in gotovim dohodkom, nal drugi strani bi si prihranila neštete milijone za Ugotavljanje, pregledovanje in kontrolo. Kmetu pa bi prihranili lep del dajatev in pa vsa sitnosti, ki jih rodi dosedanji sistem. Jaz sem sestavil precej natančne računei na podlagi statistike in dognal sem, da bi vlada lahko znižala vinski davek za 12 lir, ne da bi manj prejemala za državno blagajno. Ta predlog ni prazen, ampak dobro prenačunjen. Dam ga v javnost, da se vprašanje reši- Platan je prvega davčnega obroka Krnetsko-delavska zveza poroča : «Kakor znano, je zapadlo plačilo prvega obroka 21. februarja in je zamudnikom zagroženo s kaznijo. Ker je vsled novega nafina pobiranja davkov zamudnikov Zf io veliko, smo so obrnili v zadevi na Piistojno mesto in izvedeli sledeče : Kadi plačila prvega obroka so bili davkoplačevalci klicani na sedež iztir-jevalnega urada. Naravno, da so imeli davkoplačevalci s tem razne stroške in ena v kmečki hiši. Že pred vojno so se dogovarjali, da bi bilo potrebno lastno šolsko poslopje, pa le ni bilo nič in nič. Sedaj so se pa vendarle zedinili vsi prizadeti družinski očetje in sklenili šolo sami narediti. Pregar-ci, ki so daleč naokrog znani zidarji, (brkinske Renče!), bodo zidali, okoličani pa vozili; nekaj podpore bo dala tudi občina v Podgradu. Napraviti hočejo dve šolski sobi, da bosta dva razreda. Sicer bi bili potrebni trije razredi na toliko otrok, pa sedaj ni mogoče misliti na toliko. Zavednim gospodarjem je treba dati vso pohvalo in priznanje, da so se tako resno zavzeli za novo šolo in se podvrgli tlaki in stroškom. Pokazali so dejansko vne-pmb za izobrazbo in potomci njihovi jim bodo hvalo dolžni. Dan izplačila. Praznik sv. Jožefa je bil posebno letos v oeli podgrajski občini splošen dan izravnanja vseh sporov s klofutami. Klofute so frčalo v Hrušici, na Pregarjah, v Podbežah, v Obrovu, v Podgradu in na Munah. Hudih posledic ni bilo, samo povedali so si jih za eno leto, kar je komu šlo. Toliko birmova-nja ne bo noben škof opravil v enem dnevu, vsaj 14 dni bi se moral zaimu-diti. Ali se postavimo, kaj?! Mrtvičenje v postil. Od 8. do 17. marca smo imeli v Slavini misijon. Sneg je padal in burja brila, da smo pošteno prezebali in delali pokoro. Zamete je naredila burja po vsi Pivki po več metrov visoke. Sv. Gnegor je res šel, kakor pravijo, stari materi šele kožuh kupit. POVIR, Neprijeten obisk so naredili ponoči dne 14. marca dolgoprstneži v povir1-skem župnišču. Okrog 11. ure zvečer so namreč vlomili v shrambe povir-skega župnišča zlikovci ter nemoteni pobrali vse, kar jim jie prišlo pod nepoštene roke. Pokradli so namreč vso svinjino, ki je visela v kuhinji, 2 para čevljev, sladkor in kavo, okrog 65 lir v denarju in drugih malenkosti. Po tru-dapolnem delu so se pokrepčali s siro-yim maslom in žiejo pogasili z nekoli- ko botiljkami. Po dovršenem delu so se odpravili nemoteni proti Štor jam, ker so v tisti smeri zapustili sledove. Pri vsem nepoštenemi delu so se vendar« pokazali še dosti kavilirske, ker niso odnesli n. pr. vseh čevljev, ki so jim bili ravnotako na razpolago, kakor odneseni. Silili so tudi v pisarilo, pa jim se vendar ni posrečilo. Kdaj bo konec tatvinam? Sporočamo tudi, da so odpeljali na božjo pot v Rim tudi našega g. župana. Hudomušneži pravijo, da mu bodo ata Mussolini žegnali štolo za poroke. SLOPE. Na sv. Jožefa je bral g. pater Miroslav Godina iz Slop št. 10 novo mašo, pa ne doma, kakor bi bila vroča želja staršev in vseh domačinov, ampak daleč v večnem Rimu, kjer študira modroslovje in cerkveno pravo. Starši g. Miroslava so lepo vzgojili svoje otroke: starejši sin Jožef pomaga očetu na domu, drugi sin je že omenjeni novomašnik Miroslav, tretji je čevljar, četrti je krojač in peti (Anton)' študira v Zagrebu. Lahko zresta oče pa mati z veseljem na take otroke! DUTOVLJE. Dne 19. marca je bil pri nas krst fašistovske zastave. Krstil je gospod u-pravitelj iz Dutovelj, botra pa sta bila gd.čna poštarica iz Tomaja in g. Ukmar iz Dutovelj; prva j« držala konec zastave, drugi pa zastavni drog. Gospa botrica je nekaj čitala v laškem jeziku, jaz, ki sem bil tik nje, je nisem slišal. Sklicali so tudi župane, toda faktično je moral biti shod nekaka volivna agitacija. Prvi je govoril dutovski tajnik v laškem in slovenskem jeziku, končno je sam zaklical: živio Mussolini. Nato je govoril častnik milice, ki je govoril neko mešanico laškega in slovenskega jezika, pa še vedno slabše kakor Pepo iz Koludro-vice. Napadel je slovenske odvetnike, češ da so zabavljali čez Bamellija. Ko je govoril, so prisotni molčali, še bolj pa, ko je končal. Slednjič je govoril kandidat Banelli v tržaškem dialektu, medtem ko so se ljudje zgubljali. Med našim ljudstvom res ni navdušenja za take uprizoritve. (z.j. DIVAČA. Po nevihti strtem polju je podobna naša vas, prej torišče živahnega gospodarskega in kulturnega življenja. Vsled nastalih razmer in skoraj popolnega zastoja v žel. prometu je vzelo mnogo našincev les v roko ter se; podalo po svetu s trebuhom za kruhom. Največ jih je odšlo v Jugoslavijo, kolikor jih je pri železnici še ostalo, se vsled gospodarske odvisnosti ne brigajo za društveno življenje. Na proste poklice pa' so naši gospodarji pritisni' li po svoji stari navadi, ter, žal, zaenkrat dosegli, da društveno življenje popolnoma počiva. Toda kljub mrzlim sapam imamo vendar nekaj razveseljivega v vasi! To je naš cerkveni zbor pod veščim vodstvom domačega organista, ki privabi vsako nedeljo v cerkev mnogo domačinov, a tudi okoličanov. Kjer so razmere slične ali še hujše, naj se. tembolj goji naša mila pesem; v cerkvenem zboru, Bogu v čast, narodu v ponos ■ Bog daj, da bi se tudi nam kmalu «vremena zjasnila, milejše nam zvezde sijale !» Kraški. Stojalci, zapomnimo sil Veliki hrvaški Strossmayer je zapisal basede : «0 sladki mo] materinski glas! Ti si mi tako lep, da je lepši od tebe samo Bog, ki te je ustvaril, in krasnejši samo narod, ki te je ohranil. Kolikor bolj te do&leci prezirajo, toliko milejši si mL» dl hnn Furlan" is najcenejša gostilna v Gorici. Dobra, obilna „111 Ulili mi lllil hrana. Poskusite! Ulica sv. Ivana (gel). MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvordka Gastone Dolinar, Trst - via Ugo Polonio 5. Steklene šipe vsa^e vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. -Cene zmerne. PiazzaOber- Stab. Tip. S. Spazzal, via Comrviercisle 8. i dan št. 3 (Hotel Europa) m. 44-23. JlllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllOllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilih detelje, sočivja In cvetlic. Veli« % ka izbera cvetlic za vrte, soba« S ne i.t.d. Čebulčkl daliji tuberos, 2 begonj, giadivi i. t. d. O SEMENA Zemlja in gnojila v vež vrstah. o Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko In vrtnarsko podjetje M. GERMAN • TRST Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3, Tel. 12*49 ^iHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii# Čevlfarnica FORCESSIJV Je najboljša zaloga z dobrim blagom. Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu podružnica via TJdine 3. Pepca: „Kam pa greš, Tončka?" Tončk«: „K Forcessinu po čevlje." Pepca: „Kaj k Forcessinu?" Tončk«: „Seveda. On ima najboljše vrste čevlje in zelo poceni. Tam dobiš čevlje za vsako nogo. Jaz sem zelo zadovoljna, ker mi vedno ustrežejo". Pepca: „A tako, bom pa tudi jaz poskusila". Čevljarntca FORCESSIJV jSlovo pogrebno podjetje Ti*st Corso V. E. III, it. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krsta, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene zmerne, postrežba točna. Zobotehnični ambulatorij j TRST, Via settefontane St. 6, l nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno S vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% \ popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. EGIOIJ SCHIFFLIN, koncesij onirani zobotehnik. 5 PODRUŽNICA »Ljubljanske kreditne banke'' v Gorici Corso Verdi »Trgovski Dom“ Telefon Št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA Delniška glavnica: Din 50.000.000. Rezerva: Din 10.000.000. PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 472°/o* Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle — najkulantneje. —