!
\ KUPUJTE
^NE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni_
AR
KDS »»a
nuips
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
LETO xxvm.
KUPUJTE			
VOJNE BONDE!			
The Oldest		^ICTORY	
Slovene Daily		a BUY	
in Ohio	1		
★			
Best Advertising		jitosmu>s	
Medium			
1' '1			
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA) ^ SEPTEMBER 26, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 224

Jugoslavija bo zahtevala plebiscit v Trstu
(AS V UPRAVI
J
"A JAPONSKEM
da velika %a	program
* MacArthurja
GGptembra. -
_ -»^em poslanik na Ja-Poiiprtli-"^'	ki je imel
^ArthJ^-^ ^'^zgovor z gen. o^'r^'odhot?®"^- tio jutri z leta-val v Moskvo. O čem
Kaj vse je videl in slišal Theodore Andrica od naših ljudi v Trstu in okolici
Theodore Andrica je objavil te dni v "Cleveland Pressu" kot poročevalec tega lista nadaljna poročila o svojem obisku v Trstu in okolici. V svojem zadnjem poročilu piše:
ii Ko je "Primor-
(1(51

J® Ha '	^
®	govorilo,
^»•očano
m
^%o:
Pouč
^'%o virov se je danes
25.
septembra.
da
^^^ike petorice ^ Se jjjj glasom katere-^^%e+n ^ ^®cembru vršiti v ^iekontrolne ko-
JG bil svetu zuna-
Jelika
k	je bila pod-
<fi » « 2a , vgled ruske za-Kr... Sla
'Sraiu^pri formiranju ostof okupacgo Japon-
izvai Pacifika, kate-I ^edlog^ Mac Arthur.
"i^cembersko sejo, 4 M P^otno stavila An-^ Hiti J strani Zed. dr-N Vest ^^ti odklonjen, ^2 istega poučenega
je Anglija 9S za sejo kontrol-
A

31^'
režim zadušil '■evolto
F a,^^8, 25. septem-
D« feži^ 'Etični , Farrell-
tpritisk od svojih Avstralije.
je sovjet-Ha da ^'^isar Molotov k	zahtevo, da ima
' ko -i	upi-avi Ja
if|iv7^^onf	poročilo iz
, fvji J 'da bodo Zed. dr-
°^lo6evni -------—
Sl®de okupacij-Japonskem.
1%
o!'"
liti
,,j!i \
19
-^i^gentini je da a	revoluci-
predsed-Mnl.	ill gen.
Id da VMU-
V) ^ P'^otivladne sku-ie ,
^	sta bi-
^i i^'nih v Martin aretirana y W, l" OordoM. 400 L	dežele,
!V« a
'^li ^®ta-j	izmed vo-
I? k y juniju 1943, v -lil	stavljen tedanji
Castillo, in 'S i>"	pred-
\li sledi,	kate-
■ ki Rt. J. gen. Edelmiro
'4
e"Vi
K«'
čelu sedanje-

K

------ na-
h'^^k in	v Brazi-
aro-!	pro-
ko} e%kp ] Je bil trikrat ;il je v ^ ^ to zgodi-(.Q ®®stng ojaški uniformi je h ^^onstracije, s ^^a. '^'^^l^.viia osvobo-
jiL^v^'^hkozdrobUe .ki . Sentini '	Jo-
pozna razmere
ski dnevnik" ob-V,; javil malo naznanilo, da bi rad I govoril s sorod-|niki cleveland-;1skih Slovencev, i sem postal nena-, doma najbolj po-
Mr. Andrica pularen človek v hotelu Grande. Niti dva majorja v hotelu nista imela več obiskovalcev in tele-fonistinja v hotelu enostavno ni mogla zabeležiti vseh klicev in sporočil, ki so jih ljudje pustili zamfe.
Ljudje so prihajali iz Trsta in zlasti iz slovenskih okoliških vasi. Med njimi so bili starši, možje, žene, bratje, sestre, bratranci in sestričine, nečaki in nečakinje, prijatelji in prijateljice Clevelandčanov slovenskega porekla.
Italijanske ženske, ki so me prišle obiskat, so imele može, ki so bili vojni ujetniki v Zedinje-nih državah in so želele zvedeti, kdaj se bodo njih možje vrnili domov.
Niso nad štiri leta slišali od sorodnikov tukaj
Z izjemo slednjih, niso moji obiskovalci slišali od svojiK clevelandskih sorodnikov že nad štiri leta. Med njimi jih je bilo par, ki so mi povedali, da so baš dobili pisma iz Clevelanda, ki so bila odposlana iz Amerike v maju. Ogromna večina pa ni prejela nobenega pisma več kot štiri leta.
Svoje obiskovalce sem prejemal v hotelski čakalnici. Pomniti je treba, da je bil hotel prevzet za britske častnike in par Amerikancev, ki gredo slučajno skozi Trst. Pred vhodom stoji britska vojaška straža.
Včasih je stalo do deset ljudi v vrsti, da govorijo z menoj, kar je bilo za nekatere britske častnike velika zagonetka. Najbolj ironično pri tem pa je bilo, da smo se morali pdgovarjati italijansko, ker je bil to edini način, da smo se mogli razumeti.
Ženska iz oddaljene vasi prinesla Andricu pet jajec
Bilo je žalostno, kako so nekateri v zadregi vpraševali, koliko bi stalo, ako bi poslali sporočilo v Cleveland. Bilo ni niti enega, ki bi ne bil stavil tega vprašanja. Nekateri so to storili boječe, drugi naravnost. Na obrazih sem bral, da mnogi niso (Nadaljevanje na 2. strani)
Sin Anton Terbovca umrl v Novi Gvineji
Mr. Anton J. Terbovec, urednik "Nove Dobe", glasila ABZ je dobil sporočilo, da je na Novi Gvineji dal življenje v službi svoje domovine njegov sin, tehnični saržent Edison A. Terbovec. Bil je 22 let star in se je nahajal pri vojakih tri leta. Preko morja je bil . poslan pred letom in pol.
Poročilo pove, da je zbolel, ko je bil na poti iz Oro zaliva na Novi Gvineji k novemu oddelku na Filipinskih otokih. Bil je poslan v vojaško bolnišnico, kjer je 29. avgusta umrl. Bil je član društva št. 141 ABZ v San Franciscu. Njegov poveljnik je sporočil, da je bil pokojni mladenič pokopan z vojaškimi častmi na pokopališču v Finschavenu na Novi Gvineji,
SLOVENSKA ŠOLA\8ND
Še vedno je. prilika, da vpišete otroke v Slovensko šolo S. N. Doma in sicer v soboto 29. septembra ob 10 uri dopoldne v dvorani št. 2, vhod na 6417 St. Clair Ave. Ne odlašajte z vpisom, ker od tega dneva se bo pričelo z rednim poukom in kdor se vpiše pozneje, bo del pouka zamudil. Otroke se sprejema od 9 do 16 leta starosti. Šola je prosta za vse, ne glede na to kje kdo živi. Poslužite se prilike priučen ja slovenskega jezika.
KDO JE NAŠEL?
Med Waterloo Rd. in Grove-wood Ave., se je zgubilo zlato broško s tremi zelenimi kamni, ki je drag spomin od sina. Kdor jo je našel je prošen, da jo proti
Pogajanja za končanje stavke v oljni industriji
Včeraj so se v Chicagu začela pogajanja za izravnanje stavke v gasolinskih rafinerijah, ki preti povzročiti prometno paralize v deželi.
Delavski tajnik Schwellen-bach je zastopnikom obeh strani pred začetkom pogajanj poslal opomin, da ne smejo dopustiti, da bi se pogajanja razbila.
Položaj v stavki je postal še bolj zapleten, ker je bil vanjo zanešen konflikt med delavci, ki so člani AFL in CIO.
V državi Ohio se je v sle d stavke v 75 procentih rafinerijah ustavila vsa produkcija. Dnevno se producira samo 41 tisoč sodov olja, dočim je normalna produkcija znašala 216 sodov na dan.
Chrysler Co. začela pogajanja z delavci
DETROIT, 25. septembra. — Chrysler Corp. je danes začela pogajanja z zastopniki unije CIO glede unijske zahteve za 30-procentno mezdno zvišanje.
CIO je pred par dnevi poslala na vladni delavski odbor prošnjo za stavkovno glasovanje v vseh avtomobilskih tovarnah. Ostali dve skupini, ki sta prizadeti, sta Geaeral Motors Co. in Ford Motor Co.
Danes je bila izravnana stavka 4,500 delavcev pri Murray Corp. of America in na poti k izravnavi je že mesec dni trajajoča stavka pri Kelsey-Hayes Wheel Co., vsled katere je Ford Motor Co. ustavila ves obrat in poslala 50,000 delavcev domov. Premogovniški nadzorniki so odšli'na stavko
PITTSBURGH, 25. septembra. — Stavka nadzornikov in ognjegascev v premogovnikih v Pennsylvaniji in West Virginiji za unijsko priznanje grozi ustaviti produkcijo premoga v obeh državah.
Danes je moralo prenehati z delom 7,000 mož v severni West
Novi grobovi
GREGORY GRBEC
V mestni bolnišnici je preminil Gregory Grbec, stanujoč na 1175 E. 61 St. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. * * *
FRANK FARENCHAK
Kot smo že poročali, je v nedeljo večer umrl Frank Faren-chak, na domu svojega nečaka Joseph Kovacha, na Stevens Blvd. Pokojni je bil doma iz vasi Boršt na Dolenjskem, l^no-go let je živel v Pennsylvaniji, ter je bil član društva sv. Frančiška št, 122 ABZ, društva Marija Pomagaj št. 188 KSKJ in SNPJ, ki se vsi nahajajo v Indiana, Pa. Zapušča devet nečakov in nečakinj; Louisa in Tony Arh, Mrs. Mary Hrvatin, Albin Farenchak, Tony, Frank, Louis in Joseph Kovach ter Mrs. Josephine Babich. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., pod vodstvom A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Marije na Holmes Ave., in pokopan bo v družinsko grobnico na pokopališču sv. Bernarda v Indiana, ]^a., kjer je pokopana njegova žena, ki je umrla leta 1939.
EU STEPANOVICH
Pogreb pokojnega Eli Stepa-novicha se je vršil danes ob 1. uri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na Rusko pravoslavno pokopališče.
Maršal Tito je odklonil predlog zunanjih ministrov za internacijonalizacijo
LONDON, 25. septembra — Neki jugoslovanski predstavnik je danes izjavil, da je vlada maršala Tita sklenila odkloniti predlog konference zunanjih ministrov za internacionalizacijo Trsta.
Kakor se razume, bo Jugoslavija zahtevala, da je prebivalcem Trsta dana prilika, da bodočnost mesta odločijo potom ljudskega glasovanja.

nagradi vrne na 1227 E. 172 St., ali pa naj pokliče KE 3815. '
Slavka končana
Pregledovale! zemljiških listin pri Land Title & Guarantee Co., ki so stavkali skozi mesec dni, so se včeraj vrnili na delo. Vsled stavke je bilo zadržanih na tisoče zemljiških kupčij.
Sklep proti predlogu, da bi Trst postal mednarodno mesto, je bil napravljen v Belgradu včeraj. Jugoslovanski predstavnik v Londonu je rpkel, da se je to zgodilo po demonstracijah v Trstu, s katerimi so Tržača-ni podprli jugoslovanski predlog, da Trst postane avtonomno mesto v okvirju Jugoslavije.
Jugoslovanski predstavnik je rekel, da je Jugoslavija voljna zajamčiti pravice dežel, ki so zainteresirane v Trst, s tem, da jim bo dala posebne koncesije glede uporabe luke.
Jugoslovanska delegacija ostala v Londonu
Sklep, o katerem se poroča iz Belgfada, je ustvaril nov problem poleg mnogih drugih, pred katerimi se nahaja konferenca zunanjih ministrov velike petorice, in povečal pesimizem, ki je zavladal na konferenci.
Jugoslovanska delegacija, kateri stoji na čelu prvi podpredsednik vlade Edvard Kardelj, je ostala v Londonu, z očividnim namenom, da diskusira problem Trsta z zastopniki zunanjih ministrov.
Formalna seja sveta zunanjih ministrov se bo najbrže zaključila enkrat proti koncu tekočega tedna.
Virginiji, ko so nadzorniki in ognjegasci zastavkali.
Že pred par dnevi je stavka v Pennsylvaniji ustavila obrat v 29 rudnikih mehkega premoga, v katerih je zaposlenih 16,-000 mož.
Paketi v Jugoslavijo so carine prosti
Neki uradni britski opazovalec je danes izjavil, da ni Anglija podvzela nobenih korakov za priznanje madžarske vlade, ki je bila" organizirana pod pokroviteljstvom Sovjetske unije, in da se za enkrat ne bo podvzelo nikake akcije v tem pogledu.
Amerika bo menda priznala madžarsko vlado
Ta izjava je bila podana, ko se je zvedelo, da so Zed. države izrazile namero, da priznajo obstoječi madžarski režim.
Drug problem, glede katerega je konferenca obtičala na mrtvi točki, je vprašanje Poljakov, ki so razkropljeni po taborih v anglo-ameriških okupacijskih conah v zapadni Evropi. Rusija zahteva, da se Poljaki, ki so iz krajev, ki so na podlagi jaltskega sporazuma prišli pod Rusijo, takoj repatrirajo.
Anglo-ameriške oblasti teh ljudi ne želijo prisiliti, da se vrnejo na svoje domove. Mnogi med njimi so bili proti-komuni-stični in se boje vrniti domov.
Za zaveznike, ki morajo skrbeti za streho in hrano nemškega prebivalstva v zapadni Nemčiji, so ti Poljaki, ki se nahajajo po raznih taboriščih, dodaten resen problem.
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
CHICAGO, 111. — Jugoslovansko veleposlaništvo iz Washingtona nam javlja 17. septembra:
"Ambasada demokratične federativne Jugoslavije si jemlje v čast naprositi vas, da objavite sledeči odlog predstojnik jugoslovanskih oblasti:
"Paketi naših izseljenikov, ki so namenjeni kot dar rodbini v stari domovini, so prosti carine in uvoznih dovoljenj."
v Argentini, je imel snoči v Cle-velandu govor, v katerem je rekel, da bi diktatura v Argentini padla v enem tednu, ako bi Zed. držjave odločno nastopile.
"Ako tega ne bomo storili," je rekel Josephs, "se bo nacij-ska in fašistična kuga v Južni Ameriki razpasla in imeli bomo novo vojno. Nacijska industrija v Južni Ameriki bi z lahkoto producirala novo atomsko bombo.)
Paketi se torej lahko pošiljajo prosti vsake carine ali kakega posebnega dovoljenja in sicer v smislu regulacij ameriških postnih oblasti.
Iz urada ameriškega državnega departmenta smo te dni prejeli pismo tudi glede pošiljanja denarja v staro domovino in med drugim je rečeno:
"The Department is in sympathy with your desire that all possible assistance be rendered to the people of Yugoslavia. The matter of the resumption of additional postal services has been under active consideration by the interested agencies of
the Government for some time. As you are probably aware, ordinary parcel post service to Yugoslavia has been re-established affective August 22 . ,
With regard to money order service, negotiations are presently under way looking to the early resumption of this ser vice. As soon as necessary arrangements can be made as regards currency exchange, it is hoped that service may be opened. When it becomes practicable and feasible to resume service, a public announcement to the effect wilkbe made."
Relif iz Amerike v rokah Slovenskega Rdečega križa Med nami je še vedno nekaj dvomljivih Tomažev, ki ne verujejo, da bi kaj relifnih potrebščin, ki jih pošilja v Jugoslavijo War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, prispelo v Slovenijo.
V "Ljudski Pravici" z dne 15. julija 1945 čitamo sledeče obvestilo :
Rojaki iz Amerike niso pozabili svoje domovine
RKS (Rdeči križ Slovenije) je pokrenil širokopo-tezno nabiralno akcijo za obleke, hrano id sanitetni material med Slovenci in Jugoslovani, ki žive v Ameriki. Tega materiala je prišlo doslej že toliko, da so napolnjena z njim tri skladišča, eno v Ljubljani, dvoje pa v Dalmaciji. Ko se bo uredil promet z Dalmacije in promet preko morja, bo prišlo še mnogo (Dalje na 2. strani)
Kongres je zadavil predlogo za zvišanje podpore brezposelnim
WASHINGTON, 25. septembra — Finančni odsek poslanske zbornice je danes predlogo administracije za zvišanje brezposelnostne podpore za nedoločen čas položil na polico in s tem zadal predsedniku Trumanu prvi večji poraz v kongresu.
f--
Odsek je predlogo zadavil s i je rekel, da je vsled obstoječih
14 glasovi proti 10, rekoč, da se bo razmotrivanje predloge odložilo za toliko časa, dokler se ne dobi točnejših informacij, koliko brezposelnosti bo v deželi tekom dobe, ko se bo vršil prenos industrije z vojne na mirovno podlago.
Predloga je bila položena na polico na predlog demokratskega kongreanika Millsa iz Ar-kansasa. Republikanski k o n -grešnik Knutson iz Minnesote,
stavk na stotisoče delavcev doma, ki bi drugače delali, in da je, torej bolje, da se počaka in vidi, kakšna bo situacija.
Knutson je rekel, da so bile stavke "odločilen faktor" za od-sekovo akcijo.
Predsednik odseka, Robert L. Doughton, demokrat iz North Caroline, je rekel, da bo odsek jutri vzel na dnevni red zakonski načrt glede davkov.
Corrigan bo zagovornik
Odstavljeni policijski načelnik George J. Matowitz je najel znanega odvetnika William J. Corrigana fot odvetnika, ki ga bo zagovarjal pred civil service komisijo. Corrigan je demokrat in jc bil v preteklosti često legalni zastopnik raznih AFL unij.
Masi fantje-vojaki
Snoči je bil častno odpuščen od vojakov v Camp Atterbury, Ind., Sgt. Frank Močilnikar, mL, sin Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, 837 E. 185 St. Sgt. Močilnikar je služil v Angliji, Franciji in Nemčiji 16 mesecev, v armadi se pa nahaja tri in pol leta.
StUAK 2
ENAKOPRAVNOST
lENAKOPRAVNOST*'
Owned and Published b?
WMXSIOAH JOGOSLAV PRINTINO AND PUBllSHINa CO. #331 6T. CLAIR AVENXJS — BENDEBSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday! BUBSCRIPTION RATES-«OENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland! and by Mall Out of Town:
<Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
JTor One Year — (Za celo leto) _________$0.60
#01 Half "Sear — (Za pol leta) ________iJO
Por 3 Mentha — (Za • mesece) ___________________3.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pofitl V Clevelandu, Kanadi In MehiU):
Por One Year — (Za celo leto) __________
Por maf Year — (Za pol leta)__
Por f Months — (Za • mesec«)_
_»7J0 _ 4.00 - IJS
Por Europe, South AmerUs« and Other Foreign Countriet: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge inoaemske ditav«):
Por One Year — (Za celo leto)------
Por Half Year — (Za pol leta)________________________
.J<.00 _ 4JS0
entered m Becond Clan Matter April 26th, 1916 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Bid, 1*70.
Kako vodi urad socijalnega zavarovanja seznam delavčevega zaslužka
Z obiska slovenske vasi v bližini Trsta


26. septenife^'
Paketi v Jugoslavijo so carine pro^'
(Nadaljevanje s 1, strani)
Sle(inji delavec, ki je uposlen v privatni industriji ali businessu — to je, v tovarni ene ali druge vrste, v premo-gokopu, v trgovini, v uradu, v garaži, v banki, v hotelu — ima svoj seznam socialnega zavarovanja v Baltimore, Maryland. Ta seznam ozir. račun, nosi njegovo ime in njegovo številko socialnega zavarovanja, isto številko, ki je navedena tudi na njegovi izkaznici socialnega zavarovanja. V tem seznamu so vključene vse plače ali mezde, ki jih je prejel od meseca januarja, 1937, ko je stopil v veljavo program starostnega in posmrtninskega zavarovanja.
Knjigovodja Strica Sama za vodenje starostno in po-smrtninsko zavarovalnega programa je (pod splošno poznanim imenom) Social Security Board. Ker ima na razpolago najmodernejše stroje in pripomočke v pogledu modernega knjigovodstva, je lahko vsak delavec gotov, da je ves njegov zaslužek točno zabeležen. To je tudi dobro vedeti, kajti, točno knjigovodstvo v tem pogledu je za mezdnega delavca poglavitne važnosti; izplačila, ki jih je deležen po upokojen ju sam ter njegova družina so zavisna od plač, ki so kreditirane na njegov račun v uradu socialnega zavarovanja in istotako so seveda zavisna od tega izplačila, do katerih je upravičena njegova družina v slučaju njegove smrti.
Kje pa Social Security Board dobi podatke o delavčevi plači?
Te prejme od delodajalcev. Štirikrat na leto pošljejo delodajalci zvezni vladi davke za socialno zavarovanje. Istočasno pa pošljejo tudi poročilo o plači vsakega posameznega zavarovanega delavca. Te pbslane številke o plačah posameznih delavcev so potem vpisane v sezname posameznih številk zavarovanih, in to v gl. uradu v Baltimore.
Veliko se je storilo v prilog točnega in vestnega pri-javljenja delavskih plač in sedaj se more reči, da pretežna večina delodajalcev redno prijavlja številke izplačanih mezd. A najdejo se vkljub vsemu, še vedno poedini delodajalci, ki napravijo napake pri prijavi plač, imen, itd., in v takih slučajih mora urad za socialno zavarovanje sam izravnati zamešane sezname. V mnogih slučajih pa so stvari tako zmešane, da ni mogoče razbrati, kateremu delavcu spada ta ali ona prijavljena plača, bodisi, ker je ime delavca napačno črkovano, ali pa je morda izkazna številka , delavca nepravilno zapisana, ali pa je sploh izpuščena iz poročila. V takih slučajih Je treba izmenjati število pisem preden je zadeva razrešena in seznam prizadetih delavcev spravljen v pravi red. Vse to, kajpada, povzroča stroške in zavlačevanje časa, radi česar Social Security Board neprestano opozarja vse delodajalce na važnost točnega in rednega prijavljanja delavskih plač.
Delodajalec nosi največji del odgovornosti za natančno in pravilno prijavo mezd. Od njega zavisi prijava vseh plač do letne vsote $3000 za posameznega delavca, negle-de nato, ali je delavec uposlen vse leto, ali pa le delno, ali morda samo po nekaj ur dnevno, in najsi je plačan v denarju, ali pa na kak drug način, kot brezplačnem stanovanju, hrani, itd. Vendar pa mora tudi delavec sam paziti na to, da je njegova plača točno prijavljena na pristojno mesto. Kadarkoli dobi kako novo delo, ki ga krije zakon socialnega zavarovanja, — pa četudi traja delo le nekaj ur — naj pokaže izkaznico svojega socialnega zavarovanja delodajalcu ali knjigovodji podjetja, kateri naj prepiše njegovo ime in številko kot je oboje navedeno na izkaznici. S tem delavec poskrbi, da je vsak cent, ki ga zasluži v delih, katere krije socialno zavarovanje, kreditiran k njegovemu seznamu plač v uradu socialnega zavarovanja.
Je še nekaj, kar delavec lahko stori, da pripomore k točnemu prijavi j en ju in vodenju njegovega zavarovalfiin-skega seznama. Prepriča naj se o tem. Po postavi mora vsak delodajalec dati delavcu vSaj enkrat na leto izkaz o njegovi plači ter o odbitku za socialno zavarovanje. Ko delavec pusti delo, mora istotako dobiti izkaz o tem. Ti izkazi pa sami na sebi še niso dokaz, da je bila plača prijavljena. Glede tega je najboljše, če se obrne delavec naravnost na gl. urad, posebno ako sluti, da je v njegovem
V enem svojih poročil iz Trsta je Theodore Andrica opisal obisk v Konkonelu pri Trstu, kjer se je sestal z družino 82-letnega Franceta Fer-luge, ki je oče Mrs. Anne Stavanje,ki biva na 18218 Nottingham Rd. Na sliki zgoraj so člani Ferlugove družine od desne proti levi: ga. Ivanka Vremec, ga. Ana Tomec, ga. Antonija Ferluga. France Ferluga in Marija Ferluga. Deček je Umberto Ferluga. deklica pa Eddea Vremec, vnuk in vnukinja očeta Mrs. Stavanje. Kakor piše Andrica v svojem poročilu, so bili starši otrok prisiljeni dati jim tipično italijanski krstni imeni. (Poročilo o obisku clevelandskega časnikarja pri Ferlugovih bomo objavili v jutrišnji izdaji Enakopravnosti.)
Kaj vse je videl in slišal Theodore Andrica od naših ljudi v Trstu in okolici
(Nadaljevanje s 1. strani)
, je vrnil 16. julija 1945, in na nje-
--j govern obrazu so še vedno znaki
nlogli verjeti, ko sem jim rekel, i človeka, ki se trudi kot žival, da jih ne bo nič stalo. Menda j katero lovijo. Rekel je, da je od jim ni «e nikdar nihče storil nobene usluge zastonj.
Neka ženska, ki je prišla iz neke 15 milj oddaljene gorske vasi, mi je prinesla pet jajec.
sorodnike v Cleve-
Poleg za
20,000 oseb, ki so se nahajale v suženjskem taborišču, ostalo živih samo 700.
Zapiski, ki sem jih napravil, kažejo, da so ljudje, ki so mi da-
V, , J. li pisma za sorodnike v Clevelandu, sem prejel sporočila tudi h	naslednjih za ljudi X New Yorku, Detroitu, ] jj^^jev:'
Chicagu, Dearbornu, Milwau-1
keeju in več mestih V Južni j Gorica, Trst, Mala Pristava, Ameriki.	j Dolnja Kostna, dolina Kroglje,
Med mojimi prvimi posetniki | Markošcina, Štor je, Lokev, Žir-je bila Pavla Dolgan, ki biva v j je, Toma j, Hrepelje, Stara Suši-vasi Storje, št. 18. Ona je se- ca, Dane, Jelšane, Smrje, Par je,
strična Mrs. Mary Widmar, ki biva na 8117 St. Clair Ave. in prinesla je še več drugih pisem od drugih sorodnikov Mrs. Widmar v Štorju.
Pol štorja je bilo med vojno požganega
Adela Bežek, tudi iz Štorja, je prinesla pisma od svoje matere za svojo teto Mrs. Antonijo Mi-hevc, ki biva na 1135 E. 60 St.
Ta in ostali naslovi, ki jih omenjam tukaj, utegnejo biti stari naslovi, ampak so zadnji, ki jih imajo ljudje na Primorskem.
Od Pavle Dolgan in Adele Bežek sem zvedel, da je bilo v bo-	Lunga, št. 32.
jih med partizani in Nemci po-	R^nko, 6231 St.
žganih skoro polovico btorij.	Ave., od Matija Renko,
Iz pisem, ki »o mi jih prinesli ^ Via Cr. Colombo 1.
obiskovalci, sem lahko dobil vso' Betty Jordan-Kosak, 3528 E. zgodovino Primorske,, kakor se 82 St. od K. Jordan, Trst, Via je razvijala tekom zadnjih pet XX Sept. 37
Palčje, Planina, Gruševje in Hrušica. ^
Slovenskim Clevelandčanom iz teh krajev svetujem, da se zglasijo pri onih, ki so po mojem posredovanju, prejeli pisma od svojih sorodnikov. ^
Imena onih, katerim so bila poslana pisma
Tu sledi popoln seznam Cleve-landčanov, za katere sem prejel pisma, skupno z imeni in naslovi ljudi, ki so mi pisma izročili. Vsa ta pisma so bila poslana direktno na tozadevne naslove v Clevelandu.
. Leonard Poljšak, 6319 Carl Ave., od Karl Poljšaka, Gorica,
Clair Trst,
let. Imena se spreminjajo, zgodba pa je ista: smrt, odgon v kon-
Anton Kapel 730 E. 157 St., od Marije Kapel, Mala Pristava,
centracijska taborišča in na su-1 št. 17, pošta Sv. Mihael pri Po-ženjsko delo, skrivanje po go-jstojni.
zdovih, pomanjkanje in skoro Mrs. Ivanka Kapelj, 709 E. lakota. Skoro sleherno pismo j 155 St., od Srebot družine, Dolj-pripoveduje o velikanski dragi-, na Košana, št. 47, pri Sv. Petru
' na Krasu.
Vinko Godina, 19805 Mohawk
od Josephine Zurki, Trst, Via Macchiavelli 4.
Mrs. Fanny Kre'belj, 7618 Aberdeen Ave., od Ivanke Mi-hevc. Trst, Via Volta 12, Presso Rodinis.
Joseph Metlika, 14516 Sylvia Ave., od Franca Metlika, Trst, Via Poncanio 8.
Lawrence Bandi, 1222 E. 61 St., od Ivan Ote, Dolina Kroglje, št. 27.
Stanley Ban, 19406 Kewanee Ave., od Gašper Ban, Trst, Via Delle Pozzo 22.
Mrs. Frances Počkaj, 10313 Aetna Ave., od Milke Požar, Markoščin^, št. 37, okraj Her-pelje Kozina.
Kari Suša, 865 E. 141 St., od Alojzij Bekar, Štorje pri Sežani, št. 27.
Mrs. Ivana Mlakar, 1045 E.
61	St., od Joseph Perhavec, Lokev, št. 31, pri Trstu.
Mrs. Christine Verbic, 1052 E.
62	St., od Anna Pluder, Šalita Contovello 72, Barcola, Trst.
Ludwig Sanobor, 15801 Waterloo Rd., od Čeh družine, Štor-je, št. 35, pošta Sežana.
Mrs. Mary Vidmar, 8117 St. Clair Ave., od družine Dolgan, Štorje, št. 78; od družine Bro-stos, Štorje, št. 29, in Jožefa Vidmar, Štorje, št. 77, pošta Sežana.
Mrs. Justine Paulovifh, 650 E. 93 St., od Franca Kocijan, Žirje, št. 28, in Dragice Kocijan,' št. 2, Štorje, pošta Sežana.
Mrs. Anna Krecic, 3127 W. 56 St., od Joseph Marcucich, ^Trst, Via Candle piccolo 2.
Mrs. Antonia Mihevc, 1135 E. 60 St., od Ane Bezek, Storje, št.
14,	pošta Sežana.
Mrs. Julia Vidmar, 15628 School Ave., od družne Bole, pošta Toma j, št. 14.
Mrs. Mary Novak, 983 E. 67 St., od Ivanke Kariz, Križ, št.
15,	pošta Toma j.
blaga iz Amerike, zakaj nabiralna akcija onkraj oceana še ni končana.
RKS razdeljuje ta material po svojih krajevnih in kvartnih odborih po vsej Sloveniji med najpotrebnejše. Zakaj, dobro vemo, da naše partizanske matere zelo nerade prosijo, ker se boje, da so morda drugi še bolj potrebni. Edino krajevni in kvartni odbor RKS v sporazmnu s poročevalcem odseka za soc. skrbstvo pri pristojnem NOO (Narodnemu osvobodilnemu odboru) ali odboru OF (osvobodilne fronte) lahko izvede to razdelitev res pravično, ne le med prosil-' ce, ampak predvsem med tiste, ki so res potrebni, pa zaradi svoje, skromnosti ne prosijo.
Ko je bila organizirana pomožna akcija ZOJSA, Slovenija še ni bila osvobojena, niti še ne velik del Jugoslavije. Vsled tega smo apelirali na naše rojake, da prispevajo za relifno akcijo brez razlike, bo li takojšnja pomoč prišla tedaj v Slovenijo ali ne. Nekateri deli Jugoslavije so bili še bolj potrebni. Dasiravno torej prve pošiljke niso bile zaznamovane, kje se naj material razdeli, je bilo vendar nekaj nujne hrane za otroke, čevljev in zdravniških potrebščin razdeljenih v tedaj osvobojenem delu Slovenije. Zgorajšnje poročilo pa jasno pove, da je v Sloveniji že eno polno skladišče tega materiala,' a več ga pa še pride iz Dalmacije, čim bo vozni promet zopet urejen. Pomoč se torej deli med najbolj potrebne in med te spadajo tudi Slovenci; To je dokaz, da je bilo naše prvotno posto-
Ir
panje in priporočanje P'V ter da pravilno deli si" ^ Rdeči križ to našo samo med one, ki	d;
' k S seje glavnega odbora ^ ;
Seje se je udeležilo nikov in odbornic. v Chicagu 15. septefflbr®'^ bit| na so bila obširna P"'"" ^ tg referati; poročal je j-)" ^ zorni odbor in predložil do 31. avgusta. Seja j® ^ ^ splošnem zelo živa 23®^
Po poročilu predsednilt® SS brata Cainkarja, d*j ^ pomožna akcija soglasn" j čila nakupiti za to nabranega denarja . trajne zdravniške nične potrebščine, nat" j ^ razpustiti, je bil izv^^ ben odbor, kojega do . izdelati načrt za bolj ^ ^ relifno akcijo med	»
Slovenci pod okrilje^' ' , in ZOJSA.	i k.
Tajništvu so bila ^ n, ročena tudi tri darila ^ brat Leo Jurjovec kot P ^ ^ nik Zapadne slovanske ^ ročil za politično katero vsoto je	^
nila letošnja konvencij®^
letošnja	^
njene organizacije, A Jak Marjan Popovič ° f M. B. Vick & Co. pa ^ $100.U0.	jgii h|
Za relifno akcijo j® ^j 'iti sestra Josephine ^ ^ gajničarka podružnice 1%, in JPO-SS iz Jolieta, ^
$1,000, ki predstavlja m
shoda dne "" '
3d
19. avgi vsota je namenjena ^
Jo.

Naše priredit^®*
Podružnica št/ 48,

Clev^'
program v SDD 7.	^
Frol, Jelšane, št. 4, Okraj TI, Bistrica.
Mrs. Prijatelj, Cohneaut, od Ane Bisiach, Androna S. Cilino G, Trst.
John Mrsnik, 720 E. 162 St., od Helene Mrsnik, Smrje, št. 47, pošta Prem,
Matthew Nemec, 885 E. 236 St., od Mrs. Jožefa Kovačič, Smrje, št. 62, pošta Prem.
John Gerl, 19807 Shawnee Ave., od Angele Valenčič, Smrje, št. 20, pošta Primano, okraj Reka.
■Joseph Mrsnik, 20170 Lind-berg Ave., Euclid, O., od Polde Mrsnik, Smrje' št. 48, pošta Prem pri Ilirski Bistrici.
Mrs. Mimi Kovačič, 20160 Lindberg Ave., Euclid, O., od Ivana Urzh, Smrje, št. 41, pošta Prem.
Ignac Slabe, 1604 E. 167 St.,, od Franc Celigoj, Parje, št. 3, pošta Zagorje.
Joseph Rupena, 985 E. 185 St., od Gregor Miljevic, Trst.
Mrs. Mary Kovach, 7809 Aetna Rd., od družine Rebec, Palčje, št. 57, Sv. Peter na Krasu.
Frank Česnik, 5709 Prosser Ave., od Mafije Česnik, Palčje, št. 47, Sv. Peter na Krasu.
^ k
kalni odbor ZOJSA. '-''" J shod v SND 21. okto"^ matično društvo ."Iva^ Cleveland, predstava SANSa 28. oktobra podružnico SANSa program v dvorani
novembra.
Mirko G.
j^uhel'
tJ?
nji.
Ave., od Godina družine, Herpe-suzeiijsk, dehivec ,,a Bavarskem I,.^	3,. 51 od jintona,
Josip Legiša iz Prečnika, mi' Godina, Trst, Via Revoltelle 21. je prinesel pismo za svojo ženo! Mrs. Ivanka Gerl, 19807 Alice Legiša, ki stanuje na 805; Shawnee Ave., od Ane Dčkleva, E. 100 St. Povedal mi je, da je'Mala Pristava, št. 4, pošta Sv. bil 16 mesecev na Bavarskem j Mihael pri Postojni, kot suženjski delavec. Od tam se | Alojzij Curk, 3852 E. 112 St.,
seznamu kaka p6mota ali netočnost, ki jo je treba popraviti. Piše naj v tem slučaju direktno na social Security Board v Baltimore in vpraša, naj mu pošljejo podatke o njegovem seznamu tamkaj. (V lokalnem uradu socialnega zavarovanja lahko dobi nalašč za to prirejeno karto.) Če v gl. uradu uvidijo, da se je vrinila kaka pomota ali nepravilnost v seznamu, tedaj bo delavcu pomagal, da se zadeva pravilno uredi. Vsekakor je dobro pregledati vsaj vsaka štiri leta, če je vse v redu glede vašega zavaroval-ninskega seznama, kajti, nekaterih napak ali nepravilnosti bi se po daljšem času ne moglo popraviti.
Joseph Zadnik, 3839 E. 93, Mrs. Frances Perelc, R.F.D., i St., od družine Zadnik v Kozia-
ne, in Mrs. Valerik Kocjančič,
Painesville, O., od družine Zadnik, Herpelje, št. 52.
Mrs. Amalija Božeglav, 1125 E. 60. St., od družine Dolgan, Stara Sušica, št. 2, pošta Košana.
Frank Zafred, 957 E. 185 St., od družine Zafred, Nova Sušica, št. 24, pošta Košana.
Mrs. Mary Dekleva, od Rose Vraber, Trst, Via Molino avento 106.
, Rafaef Smrdel j, E. 59 St., od družine Smrdel j. Trst.
Mrs. Antonia Mihevc, 1135 E. 60, od Joseph Miklavec, Dane, št. pošta Sežana.
Andrew in Rose Kristan, 13818 Darley Ave., od Alojzija in Marije Kristan, Jelšane, št. 11, pri Reki.
Mrs. Mary Hrvatin, 16901 Qrovewood Ave., od družine
Trst, Via Pandares 6, pri Stolfa.
Matko Penko, 1214 E. 74 St., od Ivana Sedmak, Planina, št. 56, pošta Ajdovščina.
Ivanka Novak, 14707 Sylvia Ave., od Marije Mohorčič, Gruševje, št. 9.
Ivan Kapelj, 709 E. 155 St., od Anton Kapelj, Kal, št. 16, Sv. Peter na Krasu, in družine Prelc, iz iste vasi.
Mrs. Maria Ljubic, 19722 Kewanee Ave., od Ivan Cegler, Hrušica, št. 27, pošta Ponari-grad, in Tereza Valenčič, Hrušica, št. 32.
Frank Kuret, 1246 E. 59 St., od Jennie Kuret, Narinia, št. 50, pošta Sv. Peter na Krasu.
Mrs. Alice Legisa, 805 E. 190 St., od Joseph Legisa, Prečnik št. 12, pošta Ajdovščina.
Vesti iz živi j
ameriških SloV^



Windsor Heights, ^ Dne 13. t. m. je J pobilo Josipa Ujčiča-v bolnišnici General ^ Martin Kolesc
'J
gu


30-dnevnem dopustu ^ jaško taborišče v lini, John Stucin gii" 30-dnevni dopust iz Joe Luketič je svojc^ vil iz Nemčije, da se vrne domov.	,pii
Eveleth, Minn.
pO
umrl Joe Staudohai"' p
k,
'Vi
>tie

če Mikulica, v Doma je bil iz vasi P Starem trgu ob Elcorju je umrla j* stara 61 let. V	i
šla pred 42 leti.
Bridgeville, .TLfn septembra je tukaj Kusel, star 70 let kje na Dolenjskem^ k f sedem let na posleu'
uda.
Walsenburg,
t. m. je umrla J^ra^ ]gt ® jena Selan, stara
53 4
ma iz vasi Slevnica 1' fj ni. V Ameriko je 1h leti. Podlegla je r moža in dva sinova jakih)
NEW YORK,
VOZNIKI	j
V NEW YORKU A
Tu je zastavkal^^ jje?
nikov elev^torjeV .j
širiti tudi na vsa ^ g,-o v okrožju Bronx
kih Manhattan ja. Sedaj se
Oglašajte Emakopf^
K
1945
enus 3
ENAKOPRAVNOST
so prestali '^ogo grenkega
Renko, zastopnik ,	prejel pismo
1*' Wi	Matije Renko,
a" ^	opisuje kako
^ vo v Trstu trpelo te-Vsled bombardira-/ ° y®č hiš porušenih in tJogegj^g!"	ljudi. Pi-
«%o " prvih besedah te pri-% ''^•viin tebe in ženo in ^ ia "^^užino, ako ste še t-,, r^vi. v tem času smo iiiiogo strahu in veliko "»ti ^isrno mogli poro-10 bil ■ ^"Semu, a naše mi-j pri vas. Bili smo
'' ^ ^ zdr ^ vami, ali ste is-'; %Q jg kako se imate in
't	j^ P^i
. ^erom'	nas prišli
5-^1 ^aj {• VGČkrat obiskati.
^kai I le malo kako
M	Slavko je bil
il pri mornarici in je
kil ^ grenkih ur. Marko
^Pri vojakih ali njemu
Poa v tako je mogel iti ^ Wemi
ifkti >•«««
f
K
k
ce, tudi tam se jo je popihal ^ jih ni služil, Ta-
doma. Samo ^ftiu 2^ ker sem pri in se nahajam % je	dve leti, tako
^ ^ samo žena doma
tj
-uu L.,.-'® dosti pretrpela, ■ni	od drugega
ilev )b[*!
DOLOMITI
Dr. Metod Mikuž
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
;	''aznih krajih. Se
s/.'kj. k,Ignacu.
® ni« ^ kronična in Tuky mno le	Ni bilo ne me-
:e>'io
Pač ^"*j®ne meneštre ali je
■'m
zabeij,
Samo voda, in ko-''	radi oslabe-
J,: ^^jkanja. Kar smo popisati in •li	ostali ž|vi.
Dr^g. 3® komaj malo Plači 5?^. je takšna na-


ti'
tf
M jo imajo delavci.
He	malo robe,
' sffto 2pi	pripadamo.
Vojal^	ko so .pri-
Gr^ ^iRso osvobodili ega ^^%ali stoletnega
, Ol^bi^si ,j,,, " ^as zapustiti. '■ s feS'fc	da se mo-
,?■ k* t, ''"'•'juSiti k Jugo-
/
.VI)
pripa-
g/ 4«^':

p
f: sti .,
X
ipi. ry'
•iK"
Ti
ki
(Ob priliki prvega kongresa Osvobodilne fronte Slovenije, ki se je vršila v Ljubljani 14., 15., 16. in 17. julija 1945, je verski referent dr. Metod Mi-kuž, slovenski duhovnik, ki se • je boril štiri leta med partizani, spisal naslednjo spominsko črtico. Objavljena je bila v "Slovenskem poročevalcu" dne 15. julija 1945.—SANS) v * *
Če bi profesor ali učitelj vprašal starega partizana pri izpitu, kje in kaj so Dolomiti, bi mu ta prav gotovo ne odgovoril povolj-no. Ne bi začel s tem, da je ta gorska tvorba iz tega ali onega časa, in podzavestno pokazal samo v smeri proti Dobrovi in Sv, Katarini. .
Da, to in tam so naši partizanski Dolomiti, Del slovenske zemlje, na katero si ni upal stopiti okupator kljub svoji ogromni premoči polnih šest mesecev z majhno dvakratno izjemo nekaj dni o božiču 1942 in o pustu 1943, In meje tega našega dolomitskega kraljestva? Danes jih lahko povem in vem, da se bodo ljudje čudili. Danes, ob velikem prazniku Osvobodilne fronte, katere zmagovito vodstvo in veliki človečanski program je prav s svobodnimi Dolomiti v nejtes-nejši zvezi.
Severno mejo je namesto nas stražila Hitlerjeva Nemčija, Za-gradila jd je tri metre na globoko in dva na visoko z bodečo žico in skrbno zaminirala, A prav pod temi minami je zletel v zrak marsikateri vlak in se zrušil marsikateri bunker. Za juris pa so bile najbolj prikladne francoske ročne granate, katere so hit-lerjevci obešali na mejo, jih med seboj povezali in mislili, da nam tako pripravljajo gotovo smrt, če bi poskusili prerezati žico. Žico so partizani neštetokrat pre-ezli, a smrti le ni bilo. Imeli pa smo od te "meje" ali kakor smo
dp v zgodovini slovenskega naroda za vselej zapisani: Babna gora, sedež Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Ključ (kota 6^3), vhod v slovenske Termo-pile. Osredek, sedež glavnega štaba, vzhodno pobočje Toškega čela, sedež Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, in nazadnje Žerovnikov graben z na pol podrto hišo pri Gav-garju, zbirališče nas vseh v veselih in žalostnih dneh.
V tem majhnem delu sloven-
krepil in z železno voljo in ngpo-pustljivostjo ustvarjal okupatorju najobčutnejšo pest: prve slovenske brigade.
In-če-bi našteval dalje, bi ne bilo ne prostora ne časa. Bili so vse to tako veliki dnevi in noči, da bi vsak od teh zaslužil polno pozornost. In v teh so živeli veliki in dobri ljudje. Roka je znatno prešibka, da • bi jih dovolj močno in jasno prikazala ljudem, pa človek nazadnje tudi ne ve, kje bi začel. Ali pri teh ljudeh, kot politikih in državnikih, ali samo kot pri ljudeh. Vem, ne bo jim všeč, vem pa tudi, da mi bodo kot znancu odpustili.
Obiskal sem sedež Izvršnega odbora na Babni gori. Sonce je zahajalo in okupatorjevi hlapci
ske zemlje so bili ustvarjeni in uresničeni najlepši načrti, glo- na Korenu so že hiteli prižigat
^ Ijo junaških zma znano kake ^0, ^aši partizani za
Si srn ^ • *ko izgleda ifi st^ napade z v^osebH i'^eli dosti Sv» Jakobu, naol bombardi-
; . ^Ou. Nug« u;-_
%
%: ali
poškodovana ^	je po-
Naša hiša je
v f samo vpit
,1'^ Pol ^ tunpi T v .
dneve

^ti > bilo	Sv
"krasno za po
h) ' in

lUlf'
.i
A
y k
A
i let!^
tU' A I ob*'
i« (ti,

I

je bilo več
katere so vse notri. Tu
<ia\° 7®® razmetano težko iti A. : Kap . °>} pogled na *'k a	^^vih ostalo,
S >M,^Santa'An-> ■"«	P°rto
_ ®Ja 36 vse po-
Si
a in skedenj
on je umrl.
fe-, rt	umrl.
'* Na] ^0 je	prosil
mogoče, da bi
, %
l!»ič ^hNrL
M

t ®j
k J'
hiš;
in
tudi
»r
i

Ponol
bi U

»ene obleke,
%
8<
J zadostuje, srčtie
%oče kaj ku^ sedai^ "^nogo za pi-
%
■' C'k T	® pozdrave
d« hi ,..o


, -..,,, ... da bi vas zdrave, i ^^tro od-• dragi brat,
K
-,tTk
> kateremu
jo imenovali od "drata" dvojno korist; bili smo varni pred Ita-ijani, kajti njihovi zavezniki jim niso nikdar pustili, da bi jrišli čez njihovo ozemlje nam za hrbet, pa tudi pred Nemci, ki si preko visoke in zaminirane meje niso ne upali ne smeli.
'Druga, prav tako velika korist pa je bila ta, da so bile prav vse tiste mine in granat? naše najboljše skladišče. Pred našimi minerji in strokovnjaki v pobiranju min se je iz noči v noč vršila neizprosna in skrajno zagrizena borba. Hitler jevci so polagali mine, a naši so jih pobirali sproti in pred nosom, na žici pa puščali listke: zahvaljujemo se vašemu firerju za točno dostavljanje vojnega materiala. Poleg tega je na Osredku, za dober lučaj kamna od žice v polnem miru šest mesecev razvijal svoje vojaške in politične načrte takratni slovenski štab.
Vzhodna meja je bila dvojna. V širšem pomenu, to so partizani redno kontrolirali vsako noč, je segala do ljubljanskega bloka, v ožjem pomenu, to se pravi, kamor se ni upala stopiti okupatorjeva ali izdajalčeva noga niti podnevi, pa je tekla tik ob cesti Šmartno^Dobrova, nad dobrov-skim župniščem čez Šujico in odtod po cesti Stranska vas-kota 385, preko katere se je končala ob "meji." Južno mejo je z malimi izjemami tvorila v ožjem smislu cesta Radna-Brezovica-Log-Drenov grič in odtod nedoločeno nekam nad Staro Vrhniko, v širšem pomenu pa vse do Ljubljanice. Sporna v ožjem smislu je bila le zapadna meja in to zato, ker okupatorju nikakor ni bilo moči dopovedati, naj opusti poštojansko v Polhovem gradcu. Zato je v sloviti Prošci pokalo in so letali v zrak kamioni vsako soboto, ko je okupator vozil hrano in municijo v Polhov gradeč.
Od krajev na tem malem, a povsem svobodnem ozemlju bo-
boko doživete in doumljene temeljne točke Osvobodilne fronte in nepreklicno dosežena trdnost in enotnost političnih gledanj. Na zemlji, obdani vsepovsod od okupatorja in domačih izdajalcev, je današnje vodstvo slovenskega naroda, opirajoče se na ipoštenoSt slovenskih ljudskih množic in na udarno in nepremagljivo moč slovenskih partizanov, izpričalo in pokazalo pred vsem svetom, da je vsak narod in njegovo postavno vodstvo nekaj neuničljivega, pa naj je številčna in oborožitvena moč njegovega sovražnika še tako velika.
Težko danes človek verjame, da se je vse silno, nadčloveško delo teh ljudi vršilo dobre pol ure od močne okupatorske in be-logardistične postojanke na Dobravi, uro daleč od Ljubljane, slabo uro daleč od Polhovega gradca. Korena in v senci nemškega rajha, in to ob času, ko so se pod fašistično težo šele začeli prebujati veliki zasužnjeni evropski narodi. Če bi človek verjel v čudeže, ali če bi bil tako Pyovršen, da bi se mu ne zdelo vredno vse to natančneje premisliti, bi nazadnje prav gotovo dejal, res je, čudež je vse to.
Pa ni bil. Zmogli pa so kaj takega izključno samo ljudje s trdno in nepremagljivo vero v zdravo poštenost slovenskega naroda, z vero in prepričanjem, da je boj za svobodo lastnega naroda sveta in neodložljiva dolžnost in ljudje velike ljubezni do naroda, ki je bil izročen na milost in nemilost okupatorju in domačim izdajalcem.
V	Dolomitih, v najtežjih dneh domovinske vojne in vse zasužnjene Evrope, je pisal Krištof (Edvard Kardelj), velik Titov soustvarjalec nove Jugoslavije, svoje najlepše stvari. Še danes je človeku, ki pozna vzroke in zgodovino vseh teh sestavkov in brošur, toplo pri srcu, ko se spomni velike in neodjenljive človečans^e ljubezni tega človeka. Vedno se smehljajoč, poln vere, zdravega optimizma in velike ljubezni do sočloveka, je bil naše predragoceno sonce, ki je znalo in moglo pregnati vsako meglo in še tako težak oblak.
V	Žerovnikovem grabnu ali pri Kelnaču pod Hruševim je tedanji politkomisar glavnega štaba Peter (Borig Kidrič) sproti, a trdno in nepreklicno izdeloval politično-vojaške ' načrte,
luči okrog postojanke, da je izgledala kot pravljični in začarani grad. Dobil sem vse doma, kar je bila sreča. Saša (Josip Vidmar) je ležal obvezan in godrnjal nad Cedrikom (dr. Obra-čunčem), ker mu je spulil, ne vem ali preveč ali premalo zob, a zraven na šahovski deski neusmiljena mrcvaril Jako (general-lajtnant Jaka Avšič) in še pazil na vsako besedo, ki smo jo izpre-govorili.
Pavle (minister Edvard Kocbek) je sključen ob mizi kot veliki idealist spravljal na papir še vedno svojo največjo željo: pridobiti in prikleniti k borbi duhovnike in verne ljudi. Na skeptično mnenje, da se mu bo drugo pač posrečilo, prvo pa ne, ni imel časa odgovarjati. Spet se jd sključil in pisal in črtal naprej. Gašper (minis. Tone Fajfar) je mirno, kot da ni nikogar ne v sobi,' ne na svetu, nekaj pisal, Drejče (sekretar Lube j) je Andreju (dr. Rusu) razlagal o najnovejšem razvoju ruske ofenzive. Vse je bilo nekam živahno, precej podobno panju.
Polagoma so dokončavali. Jaka je bil seveda matiran, Saša se' je smejal, Gašper se je zagledal skozi okno, Drejče je zgibal karte in zapiske in samo še Pavle je hitel spreobračati. Ražgovarjali smo se in govor je tekel gladko in neprisiljeno kot med ljudmi, ki jim je že zdavnaj jasno marsikaj, ki so ene misli, ene poštenosti in ene ljubezni. In nazadnje, bogve kdaj, so celo zapeli. Začarani grad na Korenu se je svetil in nad Ljubljano je bilo svetlo kot da bi gorelo. Bila je res v peklu in v vicah.
Obisk pri Luki (minister Les-košek) je bil redno krajši. Veliko sva se pomenila in misli tega stvarnega človeka so bile jasne, odločne in koristne. Luka je bil vselej človek stvarnosti. Tu&i v tem, da je razdal vse, kar je imel, če je videl potrebo.
To so Dolomiti z naše—človeške in partizanske strani. Dolomiti, kjer sem našel prvič v življenju prave ljudi in resnične prijatelje. Res je, da tudi borba sama že druži ljudi. A svet in človek se v bistvu ne spremenita nikdar. Je in ostane; iskreno in zares druži samo ljubezen. In te je med nami in v nas dolomitskih ljudeh veliko in ne bo nikoli minila.
Zadnjič sem obiskal te kraje.
A kaj pomaga, ko ni več tako, kar nas ni. Vmes je že čas, roka okupatorja in izdajalca. Zastonj sem na Osredku iskal generala Jako, ki je bil takrat ves čas nejevoljen na ljudi, ker so imeli njega za duhovnika in ne mene.
Pri Gavgarju je porušeno, na Babni gori tudi in Lukovega bunkerja nisem mogel več najti. Škoda morda ima še kaj zame.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"

NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vasi hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke—Trgovina odprla od 10. zj. do 5.30 pop.
THE MAY COMPWS
Razprodaja koncem meseca z znižanimi cenami
Tako pomajhnosti hiše kot po delu. In skoro bi prezrl Miho B. (podpredsednika dr. Brecelj), ki si je že v mraku pred ogledalom drezal z zobotrebcem v zoke. Razložili in poučili so me, da si plombira zdb. Ker je bil takrat nekak zdravstveni referat za nas vse, se je s solznimi očmi sicer, vendar pa le obrnil in se službeno ponudil, da jih plombira tudi meni. S taktom sicer, a odločno sem odklonil.
Our Flag Over Japan
69Č
3.95




SAMO EN DAN!
Športna oprava
VES-GUMIJASTI EXERCISER, preje
1.00 znižan na ----------------------------------------
FUL-VU PHOTO ALBUMS, pristno A
usnje mere 8x10, preje 3.70, sedaj________J V
MCGREGOR PLAID ŠPORTNE SRAJCE, iz volne in rayona, majhne, srednje in velike g Q g
mere, izbera barv; preje 7.95, sedaj______ 3 »Tr 3
McGREGOR AERO-CADET JACKETI.
mere 40 samo. Olivne barve, preje 6.50
THE MAY co.... DRUGO NADSTROPJE
Posoda iz porcelana in stekla
CRYSTAL GEORGIAN NAMIZNI KOZARCI. preje 59c ducat, sedaj ________ducat
SOUTHERN POTTERY ROČNO BARVANA POSODA: plitvi krožniki, lončki za čaj, krožniki za juho, ita., po zelo znižani	% O 1
ceni ..........................................................
MAJHNE SLIKE, kokoši, rac ali pra
šičkov; preje $1, sedaj ________________________
LUCITE CIGARETNI ZABOJČKI.
preje 2.95, sedaj ......... .......................
KLEENEX ALI lABOJČKI ZA PUDER,
preje 1.19, sedaj _ .........................................
»ZABOJČKI ZA ZLATNINO, bela ali |
rjava podloga, preje*1.95, sedaj ..............
OKVIRI ZA SLIKE, iz Syroco lesa, 8x10 inčev; preje 3.95 in 5.95,	1 Ag in
sedaj ....................
MEHIKANSKI STOLI, velike mere, prijetno de-korirani, nekoliko poškodovani,	m Q C
preje 5:95, sedaj ...................................t#«
RAZNI KOMADI FIGUR, OGLEDAL, VAZ, itd. nekoliko zaprašeni; znižani 1 DO JL MANJ
za razprodajo...............................3 2
THE MAY CO. . . . PETO TSTADSTROFJE
V ČETRTEK, 27. SEPT.

49c 1.00 69c
Lekarniške in toaletne potrebščine M. C. MILK OF MAGNESIA
1.37 27c 1.89 _____________44c
89c VSE-KOVINSKE SAFETY
BRITVE ______________________________________OOv
38c 3 50c 49c 2.49 39c
59c T
kvart -.......................................... .... —
1.98 BREWERS' YEAST TABLETI.
močno delujoči -......... ...............—
39c T. M. C. MILK OF MAGNESIA.
TABLETI . .............. .
2.09 OVALTINE S ČOKOLADNIM
OKUSOM .............................................
1.00 ABSORBENT VATA.
1-funt rola
1.95 " 2.95
'75c KRISLEY'S KREMA
COLOGNE , ................ ...........
S9c PARFUMNE STEKLENICE.
različni stili ...... .........
2.98 LUCITE KRTAČE ZA LASE
sedaj - . .......................
2.95 KOZMETIČNA OGLEDALA,
se ga obesi okrog vratu ................
59c POSODA ZA PUDER,
velike mere ..............................
2.50 OKVIRI ZA SLIKE,	1 CENA
posamezni ali dvojni	............2
1.00 PARFUMNE TASE,	AO«"
iz stekla .	.............
♦Podvrženo'20% fed. davku THE MAY CO.... PRITLIČJE
Drobnarija
da
$1
Proud G.I.s of the llth airborne watch the 'Amerjcan flag flapping in the breeze, soon after their arrival at Atsugi airstrip from Okinawa, as planes in the background wing over, the field. The raising of the flag | marked complete surrender of Japs,
Millionth G.I. Home From Europe
HANGER SET 3.KOMADOV, pokriti z felt, obvaruje vaše obleke; preje 1.50,
sedaj ...................................................
HANGER SET 6 KOMADOV, pokriti z feltom; pastelne'barve; preje 2.95, sedaj na
razprodaji ..................................................
NOVELTY VANITY ZABOJI, za nogavice, robce; z chintz prevleko; preje $1,	/j Q
sedaj -.............................................................._ "fr arC
VREČE ZA OBLEKE, raznovrstne: znižane za razprodajo; preje	"Vg DO A A A
2.98 do 7.50, sedaj .............# .^V
SPRAVA IN OMARE ZA OBLEKO, stoječe vrste; nekoliko poškodovane; preje "JL CENA
1..9Š do 14.98 . .................................... . 2
THE MAY CO. . . . PRITLIČJE
Pisalne potrebščine
RING BINDERS, 3-verižni (kovinasti), kompletno z papirjem in "dividers"; preje 59c,
sedaj ..... . .......................... ........
MAYCREST VOŠČENI PAPIR, fine kakovosti močno voščeni papir; 125 čevljev 4» ZA role; v zaboju z zarezom NOVELTY BOOK ENDS, v obširni iz- 1 CENO beri stilov, predmetov; znižani na . . 2 USNJENI PREDMETI, "scrap" knjige, l/g CENI fotografski albumi, naslovniki, itd, po ..
pisalni papir V Zaboju, 50 preganjenih ali posameznih komadov; 50 kuvert; ivory, bel z modrim, rjavim ali zelenim robom;
preje }.50, sedaj ________________:......
THE MAY CO. . , . PRITLIČJE
Pletena nočna obleka
Preje 1.85 ............................................,1.19
Bombažno-pletena obleka za hladno vreme; tearose barve, v majhni meri samo.
Knee Warmers; 50% volneni .................50c
PLETENA SPODNJA OPRAVA
PRITLIČJE
Blago
1.98 SCREEN-PRINT JERSEY
1.79 PLAIN'RAYON-MESH.........
1.69 PEEK-A-BOO-PRINT MESH
«1.39 jdl.39
Jd.
Jd.
1:98 CHECK-and-PLAID RAYON TAFFETA 59c COTTON-and-RAYON KASHERA .
Jd.
1.59 QUILTED DRAPERY RAYON-SATIN	Jd.
SI QUILTED CHINTZ IN PRINTS
Jd.
3.95 EMBROIDERED PIQUE
3' 63p
1.19
je Matija Renko izročil pismo, ker je o njem zvedel, da je iz Clevelanda.)
Corp. Almon N;.-Con^^r,-medicof ®acoina,->Wa«hr., left, the millionth G.I. to be redeployed from the European theater of operations since V-E ■Day, is greeted ^jy • commander of the 35th infantry'division, Maj. Gwi. iBauUW. iBaade, on4he-arriv4»li0f the Queen.Mary at'itfew 'Sofk. Conger wears the distinguished service cross along with his service bars.
Landers Toiletries
Regularno 25c in 29c vrednosti
3 " 50c
Večja izbera Landers finih toaletnih potrebščin, kot krem, mazil, cologne, puder. Po znižani ceni.
1.19 1.19 44c 1.19 69c Jd 2.98
THE MAY CO.- . ČETRTO NADSTROPJE Posteljnina in hišne potrebščine
VOLNENA ODEJA, napolnjena z Cisto volno; ob-šita z rayon taffeta na eni strani; z pisanim sa-teenom na drugi strani; mere 72x84 , g Oft inčev; preje 14.95, sedaj	O. y W
NATLAČENE POSTELJNE BLAZINE, napolnjene z kurjim perjem in purmanovo dlako; navadno modro blago; preje 2.30,	| 98 sedaj, vsaka " * 7 0# MREŽASTE VREČE ZA PERILO, velike CQ-20x36 inčev; preje SI vsaka, sedaj , , . PODLOŽKE ZA LIKALNO STOJALO, iz konjska dlake in volne; regularne mere; 30c preje 59c, sčdai . . PLACE MAT SETS, z cvetličnimi vzorci; preie $2 set štirih 1 JI
sedaj .........................., ,
FANCY GUEST BRISAČE fino kakovosti; preje
s°da?°' "	29e 89«
THE MAY CO. . . . ČETRTO NADSTROPJE
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
26. sep
Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji
Partizanske tiskarne v Sloveniji
Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije
(Nadaljevanje)
Nato sva začela tiskati. Najin papir je bil nabran od vseh vetrov, zato je imel tudi vse oblike, ki so pri papirju možne. Najin pisalni stroj je bil tak, da je eden pisal, drugi pa vlekel valjar, ki se ni hotel sam premikati. Najin ciklostil je bil le od daleč podoben pravemu ci-klostilu. To je bil navaden okvir z zakrpano mrežico, vse skupaj pa je bilo pritrjeno na navadno desko. Nobena najina matrica ni vzdržala 100 izvodov. Da je na svetu tudi korekturni l|k, takrat nisva vedela. Barvo sva si naredila iz saj in firneža. Toda šlo je, ker sva hotela tiskati."
Tako ni začela delati samo tiskarna "Cankar", tako je začela delati marsikatera partizanska tiskarna. Med tem, ko prve dni v taki tiskarni ni bilo niti tehničnih pripomočkov niti spretnih rok, se je vse- to z brezprimerno vztrajnostjo popravilo in izpopolnilo.
Tako se je zgodilo tudi s tiskarno "Cankar", in ne samo to, kmalu so ji priskočile na pomoč nove tiskarne. Poleg letakov in parol so se v letu 1943 v teh tiskarnah tiskale štajerske izdaje "Slovenskega poročevalca" razne brošure in pokrajinski list Osvobodilne fronte za štajersko "Slovenski vestnik", ki ga je pozneje zamenil "Novi čas".
Pravi razvoj je doživel partizanski tisk na Štajerskem v "pomladi in poletju 1944 leta. Njegov organizator je bila naša srski siveli
poletu. Nastala je vrsta okrožnih ciklostilskih tehnik, katerih delo je bilo do jeseni že tako organizirano, da je desetorica njih vsak drugi dan po enotnem rokopisu izdelala poleg drugega tiska štarejsko pokrajinsko glasilo Osvobodilne fronte "Novi čas" v skupni nakladi lozooo izvodov.
■ Nemški račun o ponemčenju Štajerske je propadel. Ogenj ne more uničiti tiskane besede narodu, ki jo brani.
vojska. Štajerska okfožja so v tem času zaživela v neslutenem
Jeseni 1944 leta pa je na Štajerskem stekel tudi pravi tiskarski stroj. Že prvi tiski, ki so izšli iz nove tiskarne, so zelo prikupni. Medtem ko so dali Štajerci svojim ciklostilskim tiskarnam imena po svojih najbolj vidnih borcih kot sta Stane lic — Krištof in Lojze Hochkraut ter po imenih slovenskih pisateljev in pesnikov kot so France Prešeren, Ivan Cankar, Podlim-barski, Slomšek, so svoji prvi tiskarni nadeli ime po svojem zelenem Pohorju, "Pohorska tiskarna".
Videz pa je, da Štajerci ne bodo ostali sami pri "Pohorski tiskarni", saj so poslali že nov tisk, ki ga je izdelala tiskarna "Pravica", o kateri pa še niso utegnili poročati;
Ko pridejo partizani y zibelki slovenstva, v slovenski Koroški, kjer še sedaj stoji na Gospo-svetskem polju staroslavni slovenski vojvodgki stol, v slovensko hišo, morajo najprej zapeti partizansko pesem. Ta pesem odpre srce vsakega , Korošca. Partizanska pesem je v Koroški, najbolj severni slovenski pokrajini, več kot program. Partizanski pesem je tam življenje, ki nastaja.
Slovenska beseda na Koroškem doslej se ni uživala svojih pravic. V desetletjih po prvi svetovni vojni pa je bila skoraj do kraja zatrta. Korošci pod Avstrijo niso imeli svojih šol, ne
časopisov, ne knjig in seveda tudi slovenskih uradov ne.
Koroška pokrajinska tiskarna "Obir" tiska tednik z naslovom "Slovenski tednik", mesečnik "Koroška v borbi", delavski mesečnik "Enotnost" ter izdaja radijske vesti. Pri delu ji pomagajo okrožne ciklostilske tiskarne, med katerimi je posebno delavna tista v Mežiški dolini, saj izdaja za svoje področje kar dva lista.
Poleg tiska pokrajinskega časopisja opravljajo vse pokrajinske tiskarne zelo veliko in važno delo v tem, da za svoja podfočja ponatiskujejo tudi ves tisk, ki se izdela v centralnih tiskarnah, predvsem pa "Slovenskega poročevalca", "Ljudsko pravico", "Kmečki glas", "Našo ženo", "Mladino", važnejše brošure in letake. Ti ponatisi so važni zaradi tega, ker izhajajo v centralnih časopisih načelni članki, ki usmerjajo in vodijo celotno narodno osvobodilno borbo. Samo na ta način je -možno centralno časopisje razširiti po vsej Sloveniji in vse delo povezati v trdno celoto.
v
O naših tiskarjih je treba spregovoriti še besedo posebej.
Skoraj ves tiskarski kader je bilo treba vzgojiti. In kakor so nastali v vojski iz preprostih kmečkih in delavskih fantov ko-mandantje, tako so postali v tiskarnah naši mladinci in mladinke mojstri svojega posla.
Delo zelo otežkočata še dve stvari. Ves tisk je treba staviti na roko, ker nimamo stavnic, in druga stvar, ki je s to v ozki zvezi, je: črk je prema lo. Včasih jih je na razpolago samo za dve strani "Ljudske pravice". Nato je treba čakati, da sta ti dve strani stiskani. Nato strani razderejo in postavijo naslednji dve strani in tako dalje.
Pomanjkljivim pogonskim sredstvom mora velikokrat priskočiti , na pomoč roka, kar ni
posebno lahko delo.
*
Če pomislimo, da porabi ena številka "Slovenskega poročevalca" 240 kg papirja, si lahko predstavljamo, kaj pomeni pri partizanski tiskarni vprašanje
papirja. Papirnih tvornic slovenski partizani namreč nimamo.
Dolgo časa je prihajal papir iz Ljubljane. Več vagonov ga je prišlo. Organizatorji in železničarji so' pri vsakem prevozu tvegali najmanj dolgoletno ječo. Nekaj papirja je dala italijanska kapitulacija.
Toda vse to je bilo samo del potreb.
Naši partizani so napadli vlak in med plenom je bil tudi papir.
Naši partizani so napadli okupatorjevo papirnico in vozovi papirja so se usmerili proti partizanskim tiskarnam.
Toda stroji so porabili balo za balo.
Nove zveze na vse strani so preprečile novo pomanjkanje. Po dolgih in napornih vožnjah so prihajale težko pričakovane pošiljke. S pošiljkami so bile tiskarske barve, strojno olje.
Velikokrat se pojavlja pred partizansko tiskarno vprašanje papirja. Samo partizanski vztrajnosti se je treba zahvaliti, da tisk ni nikoli zastal. Prenosi papirja preko rek in gora pa so vrsta junaštev posebej.
v
Ko pišem tele vrstice, pada v debelih kosmih vlažen sneg. Prav blizu se vrše borbe. Pokajo mine in topovi in pojo strojnice in puške,
V mislih imam naše kurirje, ki ta trenutek neso mimo sovražnika, mimo bitk in sovraž nih zasedb polne nahrbtnike našega tiska. Naši krasni kurirji Tudi ponoči so bili na poti, tudi ponoči je že padal sneg, gotovo so vsi mokri. Nocoj je bila dolga njihova pot, skoraj gotovo niso vsi ujeli svojih zvez.
Naši kurirji so naša pošta Vsako uro so na poti, vsako uro raznašajo zadnje številke našega časopisja, zadnjo zbirko partizanskih pesmi, zadnjo bro šuro, ki daje smernice za novo delo, in brošuro, ki opisuje zad "ji boj, letak, ki opozarja na najbolj pereča vprašanja.
Naša pošta ne pozna starih in novih državnih meja, ne pre preči jo železniška proga, ob kateri stoji bunker na vsakih 50 metrov, naša pošta pride tudi čez derečo Savo in Sočo, na ša pošta pride mimo vseh so vražnih zased.
Včasih se pa seveda tudi iz gubi. še ni dolgo, ko je Sava odnesla dva polna čolna.
Naši kurirji, ki po točnem redu oprdfvljajo svojo službo, so junaki. Marsikatera njihova pot je ppava bitka. Zasluga naših kurirjev je, da pride naš tisk v sleherno slovensko vas.
Naših kurirjev, naših poštar-
jev pa je čez tisoč. To je tisoč mladih borcev. Njihov list "Kurir" je najlepše opremljen in je poln opisov junaštev in zmag. Pišejo ga kurirji sami.
Slovenski narod ob Soči, gornji Savi, srednji Dravi in Muri še ni užival nikoli svobode. Močnejši gospodarji so mu krojili usodo. Bil je neznaten, nepoznan.
Ko pa je prišla nadenj naj-težka ura preizkušnje, je pokazal, da je velik in močan.
V njem je toliko življenjske sile, da je včasih to težko razumeti. To silo dokazuje tudi
njegov ilegalni tisk.
*
Slovenci smo imeli v letih pred vojno svojo knjižno in časopisno kultura zelo razvito. V desetletju 1930—1940 so izšla poleg izvirnih knjig iz rok naših najboljših prevajalcev skoraj vsa klasična dela evropskih in tudi izven evropskih narodov. Posebno skrb smo posvečali lepi knjižni obliki in vezavi. Tako lepe knjige, kot je bila slovenska, je bilo le malokje videti. Časopisje je bilo na zavidljivo visoki stopnji, saj je ob koncu leta 1938 izhajalo čez 250 periodičnih publikacij od dnevnika do polletnika, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je bila kulturno visoko stoječa Primorska pod italijanskim fašizmom in Koroška pod Avstri-
jo skoraj brez knjige in brez vsakega časopisa.
Po okupaciji so bila lepi slovenski knjigi in časopisju iz-podnesena tla. Vse je zamrlo. Redke knjige, ki so še izšle, so bile ali strogo strokovne ali vsebinsko odmaknjene od življenja. Časopisi so zdrknili na dobro desetino listov, ki so bili večinoma nabožne vsebine ali pa so stopili v okupatorjevo službo.
Slovenski partizanski tisk je število predvojnih listov prekoračil in izdal pod najtežjimi pogoji tudi izvirne izdaje slovenskih knjig, ki govore o največjem boju in največji zmagi, ki si jih lahko zamislimo.
Vse to delo je bilo možno, ker je bilo ustvarjeno široko sodelovanje vseh pozitivnih narodnih sil, ker so tisoči in desetti-soči pozabili na varnost svojih
življenj, ker se je slovenski narod v boju za svojo rešitev in svobodo preobrazil iz naroda hlapcev v narod junakov.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
Odprto od 11. zj. do 11.30 zv.
Hiša naprodaj
na 1018 E. 70 St.—Bungalow s 5 sobami in kopalnico; zimska okna, beneški zastori, inlaid li-nolej. Za podrobnosti pokličite ENdicott 6936.
George Tomasir
Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAHC AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	TeL: KEnmore 3118
KUHINJSKE PEČI
Vsem gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo	*
KUHINJSKIH PEČI Tappan - Grand - Magic Chef - Roper
V kratkem bomo dobili G. E. električne peči i^ G. E. električne ledenice. Se priporočamo
ANTON DOLGAN
15617 WATERLOO RD.
Old Glory Over Tokyo Embassy
46^:.'
Insert shows Admiral William Halsey, famed commander of the IT. S. 3rd fleet, and General Douglas MacArthur, Allied commander, as they salute Old Glory as it is unfurled over the American embassy in Tokyo. The general view was taken from the gates of the embassy, showing is the background the wreckage of the city of Tokyo, caused by bombs,
SKEBE & ULLE
HEATING CO.
KENMORE 7248
PLUMBING AND 15601 WATERLOO ROAD Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo.
Nožni klici: MIIČE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE—IV 1788
V blag spomin
ob prvi obletnici kar. je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati
1944
«



1945
ANNA NOSE
Zaiisnila je svoje blage oči dne 26^ septembra 1944
Eno leto je poteklo, kar si zapustila nas. Črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni še čas.
Hiša prej tako prijazna, kjer živeli v sreči smo. dolgočasna je in prazna, zamani oči Te iščejo.
Enkrat bomo se združili.
ko se bomo spet sešli v ljubezni, sreči, miru pri Bogu tam nad zvezdamil
Žalujoči soprog in otroci
Cleveland, Ohio, dne 26. septembra 1945
M. Blaskovič
se priporoča za
POPRAVLJANJE VSAKO VRSTNIH UR
Cena zmerna in delo prvovrstno
M. Blaskovič
5801 St. Clair Ave. HE 2882
Za delafi
Vq ll
osl*
DELAJT^
MODERNEMU^
THE TELEPfiO"^
potrebuj«
ž E N s KEjZ;
delavke hi:"'
Downtown P'f
stalno delo-^j Polni aU
6 večerov v
5:10 do 1: Zglasite
Employme»i
700 Prospect Av«' ,
8- -J-
razven'
THE OHIO I telephone.

Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta F Air mount 6516
Moški 30 do - .
izkušnja oi P° Potrebujemo
za delo na prO' ti drevje in obr^^ yes, itd. _ J Dob^pIaa^S^
10609 St. Cl^ :
Urad je zg
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies."
PABKWOOD HOME FUBNISHINOB 7110 St. Clalr Ave.
Odprto ob večerih
P(
'P
S' k
ion
Pob,
H
S
Oil, t
h
^«11 9K
ki ku]
S
.T, %

zidarje
Dobra
Kdor se
oglas:
960 &
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
'Behind'
Your Bonds
Lies the Might of America
LIVESTOCK IN KANSAS
Despite the general opinion, livestock, and pot wheat, is a chief source of income in Kansas. This state also has the largest broom corn market and is first among aU states for flour milling, averaging more than 13,000,000 barrels each year. Such diversified production helps build the wealth of a great nation. The Bonds of that nation are the world's soundest investment.
U. S. Treasury Detartincnl
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
LIV
IZBORNA
National 1^,
0 St«« Casti"iK
Nobenih težav ^ Civilna
US'"
S
iVi]
"I
j!
THE NAy MALU^J STEEL CASTJ«
%
B-J./tAP'" f 1313	J *,
Prvomtn.	^
vrat ra
Napr^'

Gift Shoppe. - jjji^ skih dohodko^^A kratke ure io Se mora f % \ Zglasite se poldne na 9^0^,^
—53%
se proda brez /
bro obdelano« jjjl! ; jočo tarmo« , i m zivino. ^
uradu EnaKoP,^/^
ik" V
''4
$85.00. Poiz^ gl*"
Harmon
Piano harmo"' ^ , pravna za fj Poizve
6723
cer na
k,
(t.