KATOLIŠKI
LETO XLIII. - Štev. 16 (2142) - Četrtek 25. aprila 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERgUE	GORIZIA		SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO 11/70% - AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P.T. Dl GORIZIA - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 • 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY		
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Sv. oče nas bo obiskal
Škofje dežele Furlanija/Julijska krajina so uradno sporočili, da so se sestali v Trstu v sredo, 17. aprila ter obravnavali zadevo obiska sv. očeta v naši deželi. Navzoča sta bila tudi deželni predsednik Adriano Biasutti ter deželni odbornik D. Rinaldi. Povedali so, da sv. oče obišče našo deželo prve tedne po veliki noči 1992. Točnega datuma iz Vatikana niso še sporočili. Papežev obisk bo trajal tri dni, od petka zjutraj do nedelje zvečer. Ta čas bo papež obiskal Pordenone, Trst, Gorico in Videm.
Sklenili so, da se ustanovijo škofijski odbori, ki naj pripravijo program in vse ostalo vsak odbor za svojo škofijo. Imenuje pa naj se tudi deželni odbor za koordiranje pobud.
Kolikor nam je znano, bo sv. oče obiskal oglejsko baziliko in tudi Tržič (Monfalcone). Zastavljeno je bilo tudi vprašanje srečanja s slovensko narodno skupnostjo. Zdi se, naj bi se sv. oče srečal z nami na Vejni oz. na parkirnem prostoru pod Vejno. Vsekakor je v programu tudi srečanje z nami Slovenci iz vseh treh škofij: tržaške, videmske in goriške. Ker in kako bo to srečanje s Slovenci potekalo, pa ni še določeno. Morda je imel papež ta obisk v mislih, ko je pretekli teden slovenski poslanki Nadi Bolcar, ki ga je vprašala: »Kdaj pridete k nam v Slovenijo?« odgovoril: »Kmalu«.
Videmska škofija bo v zvezi s papeževim obiskom obhajala tudi evharistični kongres. Računajo, da se bo kongres zaključil prav z obiskom sv. očeta.
Vsekakor je priprava na papežev obisk stopila v živo, saj eno leto časa za tak obisk res ni veliko. Tudi mi Slovenci iz vseh treh škofij moramo na to misliti in se pripraviti skupaj z našimi škofi. Gotovo bo tudi v naši verski skupnosti potreben kak pripravljalni odbor duhovnikov in laikov, da ne bo kot za oglejsko zborovanje, ki je poteklo, kot bi nas ne bilo, ker nanje nismo bili pripravljeni tudi zato ne, ker nismo bili posebej povabljeni.
Papežev apel na Jugoslovane
Preteklo nedeljo, 21. aprila je sv. oče proglasil tri nove blažene, tri redovnice, ki so živele in umrle v preteklem stoletju; dve sta Italijanki: Annunciata Cochetti in Chiara Bosatta, tretja je Belgijka sr. Haze.
Po končani maši je v običajnem nagovoru na romarje, zbrane na trgu sv. Petra, imel poseben apel na vse Jugoslovane, »kristjane in muslimane, naj se v imenu Boga, skupnega Očeta združijo in v skupnem prizadevanju ustvarijo ugodne pogoje sožitja v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. »Vse navzoče je pozval, naj molijo za jugoslovanske narode,« tako različne po kulturi, veri, zgodovini in jeziku, ki iščejo nove odnose v svobodi, enakopravnosti in pravici, v spoštovanju pravic posameznikov in narodov«. Omenil je, kako so prav prejšnji dan hrvaški verniki poromali k Materi božji Remetski pri Zagrebu »prosit za mir in slogo v Hrvaški in v vsej državi«.
Nato je nadaljeval, da hoče »zaupati Marijinemu varstvu te naše brate, da bi bili v jugoslovanski družbi pobudniki miru, da bi vsem narodnim skupnostim bilo zagotovljeno spoštovanje njihove identitete in da bi vsi skupaj našli pot k skupnemu blagru«.
Videti je, da sv. oče dobro pozna razmere v Jugoslaviji in da ve, kako Srbi hočejo imeti svoj privilegiran položaj in kako pri tem kratijo pravice drugih narodov in narodnosti.
Obisk veleposlanika Republike Argentine v Sloveniji
Politika Anteja Markoviča
Novoimenovani veleposlanik Republike Argentine v Jugoslaviji Fe-derico Carlos Barttfeld je v ponedeljek, 25. marca 1991 opravil nastopne protokolarne obiske v republiki Sloveniji in se sestal z raznimi osebnostmi Slovenske vlade in parlamenta. Med drugim se je srečal tudi z ministrom za kulturo dr. Andrejem Capudrom.
Na obisku pri republiškem sekretarju za kulturo dr. Capudru, do katerega je prišlo na posebno veleposlanikovo željo, seje Barttfeld zadržal v prijateljskem pogovoru, ki je potekal v španščini in ob pitju mate čaja, kar je bilo za argentinskega gosta prijetno presenečenje. Dr. An-
drej Capuder je ambasadorju poklonil slovenski prevod Martina Fierra, ki ga je leta 1970 v prevodu dr. Tineta Debeljaka izdala slovenska skupnost v Argentini, ter katalog razstave arhitekta Viktorja Sulčiča. Republiški sekretar za kulturo je gosta tudi seznanil z bogato kulturno ustvarjalnostjo Slovencev v Argentini, veleposlanik Barttfeld pa je med drugim dejal, da Argentina spoštuje pravico narodov do samoodločbe in se ne vmešava v notranje jugoslovanske razmere. Ob koncu obiska je izrazil željo po še tesnejših odnosih med Slovenijo in Argentino.
(Svobodna Slovenija)
Nova vlada potrjena
V	soboto zvečer je nova vlada, ki ji predseduje Giulio Andreotti, prejela v senatu zaupnico. Dan prej je to dobila tudi v poslanski zbornici.
S	tem je vlada opolnomočena in po vseh pravilih lahko začne z delom. Predsednik vlade je v nastopnem govoru omenil vrsto vprašanj, ki jim bo treba najti rešitev. Tako institucionalne reforme, boj proti kriminalu, ekonomsko ravnovesje in evropska vprašanja. Program nove vlade je seveda omejen na dobro leto, saj bodo prihodnjo pomlad na vrsti redne politične volitve. Kako je bilo s parlamentarno razpravo?
Po Andreottijevih izjavah se je v obeh zbornicah vnela politična razprava, v katero so posegli tudi vsi tajniki strank. Jasno je, da so demokristjani, socialisti, socialni demokrati in liberalci potrdili svoje zaupanje vladi, v kateri sodelujejo. Tako pa ne republikanci, ki so tokrat po dolgih letih glasovali proti vladi. Njihov voditelj La Malfa je sicer najavil, da bodo lahko v teku mandatne dobe tudi dali svoj glas vladi, ko bo šlo za programske točke, pri sestavi katerih so sami sodelovali. Odločno nasprotne so seveda leve in desne opozicije.
O manjšinskem vprašanju tokrat v bisvu ni bilo govora. Senator Spetič je v debati opozoril predsednika vlade posebej na slovensko manjšinsko zaščito. Ni pa bilo nikake zadevne replike oz. odgovora na to vprašanje. Enako tudi za probleme drugih manjšin v državi.
Imenovani so bili tudi državni podtajniki ali podministri. Skupno jih je 68. Med njimi sta dva tudi iz dežele Furlanije-Julijske krajine. To sta že prejšnja podtajnika Luciano Rebulla (DC) iz goriške pokrajine (turizem in prireditve) ter Franco Ca-stiglione (PSI) iz Vidma za pravosodje. Značilno pa je, da tudi v tej vladi ni nikakega ministra iz naše dežele.
Malagodi umrl
Pred kratkim je umrl nekdanji republikanski politik Randolfo Pac-ciardi v starosti nad 90 let. Bil je večkratni minister v povojni dobi in voditelj PRI. Sedaj pa je umrl sen. Giovanni Malagodi, častni predsednik liberalne stranke. Tudi on je bil večkratni minister, tajnik in predsednik PLI ter predsednik senata. Znan je bil tudi izven Italije kot predsednik Liberalne internacionale.
Listnica uredništva
Ker je prihodnji teden, v sredo 1. maja državni praznik, bomo naš list paginirali že v torek. Zato prosimo, da pošljete svoje dopise čim prej.
Dvome, da si referendum o bodočnosti Jugoslavije oz. njenih republik vsaka od njih zelo po svoje predstavlja, je najbolje potrdil Miloševič, ko je na zadnjem jugoslovanskem vrhu na Ohridu izjavil, da je suverena samo Jugoslavija, ne pa tudi posamezne republike. Zanj se zdi, je izid referenduma lahko le neka orientacija, ne pa tudi prava obveza. Če je ljubljansko srečanje puščalo nekoliko več optimizma, je Okrid zadeve pomaknil skoraj na začetek, kajti Miloševič se je začel sklicevati, da Jugoslavija še vedno obstoji.
To pa se je dogajalo le dan potem, ko se je Markovič zmagoslavno vrnil iz Londona, kjer naj bi od več zahodnih držav prejel zagotovila o finančni podpori enotni Jugoslaviji. (Ta podpora naj bi bila pripravljena na marsikaj, očitno pa vendarle ne tako daleč, kot je to menil Markovič, saj je bonnska diplomacija čutila za potrebno, da dan kasneje vendarle demantira, da bi odobravala vzdrževanje enotnosti z Armado). Tako okrepljen je Markovič (pohitel najprej k Tudjmanu, nato pa v poznih večernih urah še h Kučanu, upajoč, da bo s svarili Zahoda oba pridobil na svojo stran. Tako se je tukajšnemu komentatorju zdelo primerno, da zveznega premiera poimenuje z »agentom Zahoda,« saj bi vsakršna pomoč v obliki denarja seveda postavila odcepljajočo Slovenijo v sila neprijeten položaj. Toda če gre verjeti Drnovšku, ki se je prejšnji teden mudil v Washingtonu, se Sloveniji takšne medvedje usluge ni treba bati. Predstavnik Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada naj bi mu — kar je nekoliko v na-
Jelcin v Franciji
Predsednik parlamenta ruske republike Boris Jelcin se je nedavno mudil na obisku v Franciji. Najprej se je podal v Strasburg, kjer je obiskal evropski parlament. Sprejel ga je njegov predsednik Baron Crespo. Ta pa je ruskemu gostu dal razumeti, da ima lahko redne stike s to evropsko ustanovo le vrhovni sovjet ZSSR, ne pa Rusija kot ena izmed njenih republik. Jelcin je prišel nato v Pariz, kjer ga je po negotovih pričakovanjih sprejel tudi francoski predsednik Mitterand. Vse to kaže, da uradna Evropa oz. njene države nočejo priznati antonomističnih teženj posameznih republik znotraj danes obstoječih zveznih držav. Ali se dogaja podobno tudi Sloveniji (in Hrvatski), ko trka na evropska vrata?!
Jelcin je na tiskovni konferenci med drugim dejal, da bo Rusija zaprosila za vstop v OZN. Po njegovem mnenju je namreč nelogično, da sta v svetovni organizaciji uradno včlenjeni (poleg same ZSSR) še Ukrajina in Bela Rusija, medtem ko ruska republika (kot največja v ZSSR) tja ne more.
sprotju z izjavami Anteja Markoviča — povedal, da posojil ne bo do sklenitve jugoslovanskega sporazuma. Temu na rob velja povedati, da so predsedniki IMF z razumevanjem sprejeli pragmatično idejo o slovenskem denarju, ko jim je Drnovšek zagotovil, da gre vendarle za ekonomske, ne pa za kake druge namene.
Devalvacija dinarja
Markovič je ob koncu tedna napovedal devalvacijo dinarja za več kot 40%, kar pomeni, da je sedaj treba po uradnem tečaju za nemško marko odšteti trinajst dinarjev, na črnem trgu pa od 17 do 19. Markovič, ki se je pohvalil, češ da je v nemirnih dneh v marcu od vseh zveznih ustanov zares delovala le vlada, je tudi obljubil, da bo, če bo zvezna skupščina sprejela njegov t.i. program »11 + 3«, že do konca leta jugoslovanska valuta konvertibilna, inflacija pa naj bi zdrsnila na vsega 60-70%. Kot je znano, Slovenija zaradi centralističnih teženj omenjenega programa nanj noče pristati, od Markoviča pa zahteva naj prevzame vlogo stečajnega upravitelja jugoslovanske države. Zdi se, da sicer visoko sposobni Markovič za Jugoslavijo prihaja nekaj let prepozno in utegne ostati zapisan v zgodovini kot zadnji jugoslovanski premier, dasi je ob prihodu iz Londona na novinarska vprašanja, kaj bo zvezna vlada naredila po 23. juniju, ko se bo Slovenija odcepila, izjavil, da se verjetno to ne bo zgodilo. Toda Slovenija že razvija lasten carinski sistem ob že vzpostavljenem davčnem, kljub grožnjam zvezne vlade, da bo blokirala plačilni promet Slovenije. Čeprav evropski parlamentarci še vedno prisegajo na enotnost, pa jim je z drugimi opazovalci jugoslovanskega dogajanja jasno, da zvezna vlada nima več kaj mnogo dejanske moči. To očitno ve tudi znani hard-vvarski ekonomist Jeffrey Sachs, ki sedaj sodeluje v delu skupine za sanacijo gospodarstva in za privatizacijo pri slovenski vladi, čeprav je še lani deloval kot svetovalec Markovičevega kabineta. Sachs je na seji parlamenta prejšnji teden pojasnil svoje poglede na predlog dveh slovenskih zakonov in sicer o denacionalizaciji in o privatizaciji. Opozoril je, da bi utegnil tako zastavljeni zakon o denacionalizaciji slovensko državo upropastiti, o privatizaciji pa je dejal, da bi morala država del delnic v delniške družbe preoblikovanih podjetij razdeliti delavcem, okrog 40% pa zaenkrat obdržati zase. Ostalo naj bi prodala kupcem, ki bodo vedeli, kaj početi z delnicami. Dejal je še, da se bo Slovenija lahko odcepila in osamosvojila ter da bo Zahod, če že ne prej, pa vsaj v srednjeročnem obdobju vendarle pristal na trgovanje s Sloveniji, čeprav ji zdaj grozi z izolacijo.
Leon Marc
A V PROTITOKU Q
DUHOVNA MISEL ZA 5. VELIKONOČNO NEDELJO
»Jaz sem trta, vi mladike« (Jn 15, 5)
Še je pred nami podoba Jezusa dobrega pastirja in črede (Cerkve), ki jo ljubi, vodi, zanjo skrbi in varuje pred nevarnostmi (grabežljivimi volkovi). Misli tudi na uporne in izgubljene ovce. Za vse je pripravljen dati svoje življenje.
To povezanost in soodvisnost še poudari podoba trte in mladik. Po trti se namreč pretaka v mladike hrana in voda zemlje, da se ohranijo pri življenju in obrodijo sad.
Vstali Kristus hoče ljudi z Očetom in med seboj, da bi bili vsi eno v ljubezni, ki je sad Duha, bratje in sestre ene — božje — družine. On je trta, mi mladike. Iz njega prihaja v nas duhovna moč in zdravje. Ljubezen, ki je vir vsakršnega življenja.
Vsi imamo možnost, da se pridružimo in zopet pridobimo podobo pred prvim grehom, dostojanstvo božjega otroštva, prijateljstvo in polnost življenja pri Očetu v nebesih. Življenje božje milosti, večno in nesmrtno, je v nas, ko se svobodno, z iskrenim srcem, odpremo učlovečeni Besedi, ki mora navdihovati in voditi vse naše izbire, vsako našo trajno in večno vrednost.
Mladike moramo obrezovati in negovati, da obrodijo dober sad. Tudi mi se moramo vzgajati k premagovanju sebe in odpovedi, da razveselimo druge. Žlahtni sadovi so dobra dela, ki kažejo, da je v nas živa ljubezen do Boga, bližnjega, samega sebe in božjega stvarstva.
MILAN NEMAC
Obletnice
25. in 27. april, 1. maj: trije datumi, ki zo za našo polpreteklo zgodovino zelo važni. 25. april, dan vsaje v Italiji, torej v državi, v kateri živimo; 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte v Sloveniji; 1. maj, dan, ko je partizanska vojska prišla v Trst. Trije datumi torej, ki imajo za Slovence v matici in zamejstvu velik pomen, ne samo zgodovinski, ampak tudi politični, moralni itd.
Ali so bili ti zgodovinski dogodki obravnavani objektivno? Razni politični predstavniki, bivši borci, predstavniki VZPI-ANPI idr. so nam leta in leta govorili o svetlih idealih odporništva, o junaških partizanskih dejanjih, o podlih namerah fašistov, nacistov in koloboracionistov, o »naprednosti« osvobodilnega boja itd. Tako smo si bili ustvarili neko idilično sliko o partizanih, ki so se nam zdeli vitezi brez madeža in brez strahu. Kdor se je takemu pojmovanju osvobodilnega boja uprl, je bil razglašen za neobjektivnega, pristranskega, v skrajnih primerih pa za izdajalca in fašista. To se je zgodilo z Edvardom Kocbekom, z Borisom Pahorjem in Alojzem Rebulo. Slednji je prav pred nekaj meseci doživel oster napad po Radiu Opčine zaradi nekega članka v Družini.
Če nas niso ti zagovorniki idealov osvobodilnega boja nečesa naučili, potem nas niso naučili strpnosti do mišljenja, ki je drugačno od našega. Na našem koncu demokratična dialektika skorajda ni obstajala. Vladalo je pravilo: »Kdor ni z nami je proti nam«. V takem vzdušju, ki je delno
Pokojni župnik Mirko Mazora je v pesmi Domov zapel:
Na Kladjah cerkvica in božja njiva, pod njo vasica in okolje njeno... Deželica pod Stolom ljubezniva, pol žitja dal bi zate ljubezniva, da v tebi kdaj telo počiva.
Ta njegov želja se je izpolnila v sredo, 17. aprila, po skoro osmih letih. Umrl je namreč leta 1983. Takrat je njegova sestra vložila prošnjo na jugoslovanske oblasti, da bi smela brata pokopati v domači vasi, v Breginju, kot si je pokojni Mirko tako želel. Toda prošnjo so oblasti zavrnile. Poskusila je še drugič, ali prošnja je bila znova zavrnjena. Še mrtvega pesnika so se bali. Zato so Mirka položila v skupno grobnico goriških duhovnikov na goriškem pokopališču. Toda v teh letih so se stvari v Sloveniji preobrnile in tudi v tolminski občini, kjer so njega dni dali »veto« za njegov pokop v Breginju. Tako so dne 17. aprila prepeljali g. Mirka v Breginj.
Mrtvaški avto s krsto je pripeljal popoldne kmalu po 15. uri pred bre-ginjsko cerkev. Krsto so položili sredi cerkve in ljudje so se zbrali k molitvi za rajnega. Ob 16. uri je pri-
prisotno še danes, so bili ideali odporništva izmaličeni prav s strani tistih, ki bi morali biti njihovi zagovorniki in zaščitniki. Vse senčne strani odporništva so bile tabu teme in se ni želelo, da pridejo na dan. Kadar pa se je to slučajno zgodilo in je prišla v javnost novica o kakem neraziskanem umoru, pokolu ali kraji, je nastal grozen vik in krik, češ da so na delu temne sile, ki hočejo izmaličiti odporništvo ter izvotliti njegove vrednote in pridobitve. Osvobodilni boj in ideali, ki so ga vodili, so ostali monopol nekaterih, ki so te ideale uporabili za svoje politične in gospodarske interese, ki z vrednotami odporništva niso imeli veliko skupnega.
In tako se tudi dandanes zgodi, da ti ob najmanjši kritiki vsi očitajo, da maličiš partizanstvo, da si na strani izdajalcev, kolaboracionistov, sovražne emigracije itd. V takem ozračju ni seveda možno nobeno prosto soočanje mnenj in misli, ni pravega pretoka informacij, saj mnogi pojmujejo vsako mnenje, ki je različno od lastnega, kot napad. Najbolj žalostno pa je, da so se tega nalezli tudi mnogi katoličani, čeprav v manjši meri.
Čas je, da se fraze kot »ne bomo dopustili«, »zahtevamo«, »uprli se bomo«, »zoperstavili se bomo« itd. umaknejo demokratičnemu in strpnemu dialogu, ki ne bo več slonel na medsebojnem nezaupanju in ki bo prispeval k naši moralni in duhovni rasti. Lahko kar začnemo pri obletnicah, ki smo jih zgoraj omenili.
stopil g. škof Metod Pirih za somaševanje skupaj s kakimi 30 duhovniki; prišli so tudi iz goriške škofije skupaj z dekanom Antonom Lazarjem in pa sedanjim podgorskim župnikom g. Maurom Belletti-jem. Med mašo se je pokojnika spomnil g. škof in opisal njegovo duhovniško pot: kaplan v Idriji in Tolminu; nato župnik v Srpenici in od leta 1944 kaplan v Gorici v cerkvi sv. Ignacija, kjer je ostal 16 let ter istočasno učil kot katehet na slovenski osnovni šoli v ulici Croce. Iz Gorice je odšel za župnika v Šempolaj in od tam v Podgoro. Ko mu je zdravje opešalo, je stopil v pokoj. Zadnje mesece je preživel v bolnici sv. Justa, kjer je umrl dne 29. julija 1983. G. škof je še omenil pokojnikovo željo: »Denite tja, prijatelji mi zvesti, drugje bo škripalo nemir okostje.
»Na Kladje sililo, kjer smrekov gozd je in cerkvica«...
Toda g. Mazora ne drugi z njim si nismo mogli misliti, da bo pot do Kladja v snežnem metežu in viharju in to v drugi polovici aprila.
Sedaj Mirko počiva ob svojem očetu, kakor si je želel. In mi se poslovimo od njega z njegovimi besedami:
»Ker čas mi dragocen le kratek dan je,
vas prosim, vas rotim, molite zame, ko rodna prst mi zadnja bo lastnina«.
K.H.
Pok. Anton Pilat
Koprska škofija je izgubila duhovnika Antona Pilata. Umrl je v torek, 16. aprila, na Mirenskem Gradu, pokopali so ga v četrtek, 18. aprila.
Pokojni g. Anton Pilat je bil Kra-
ševec, doma iz Štanjela, kjer seje rodil 11. oktobra 1909. Po končani gimnaziji je vstopil v goriško bogoslovje in bil posvečen v Trstu 2. julija 1933. Posvetil ga je tržaški škof, ker tisto leto Gorica ni še imela svojega škofa; upravljal jo je administrator msgr. Sirotti.
Po novi maši je šel naprej za kaplana v Solkan in se vživel v tedanje goriško življenje slovenskih ljudi, življenje, ki ni bilo lahko, posebno ne v mestu. Po nekaj letih kaplano-vanja je šel za župnika v Otalež nad Cerknim in tam preživel 26 let. Tudi ta leta niso bila lahka, saj so bila leta druge svetovne vojne in komunistične revolucije pri nas. Posebno hudo je bilo v hribih, kjer so gospodovali enkrat partizani, drugič Nemci, saj ti niso bili daleč od Otaleža; svojo postojanko so namreč imeli v sosedni Idriji. Župnik je moral modro ravnati z enimi in drugimi. Ker je znal nemško je g. Pilat marsikomu rešil življenje, kot tudi drugi primorski duhovniki v tistih letih. Partizani so seveda na vse to po vojni pozabili in so prav duhovnike zelo radi zapirali.
Po 26 letih je g- Pilat prišel na Vogrsko in tu ostal do upokojitve leta 1980. Umaknil se je župnišče v bližnje Renče in tu živel kot upokojenec, ves čas pa tudi pomagal domačemu župniku z mašo in spovedovanjem. Pred veliko nočjo se ga je lotila bolezen. Onemoglega so ga sprejeli na Mirenskem Gradu. Na velikonočni ponedeljek sem ga še obiskal in lepo sva se porazgovorila o nekdanjih časih zla, kako je bilo v Gorici v časih njegovega kaplano-vanja v Solkanu. Nič ni tožil. V torek 16. aprila pa vest, da je g. Pilat umrl!
Dopoldne ob 10. uri je bila maša zadušnica v Renčah. Somaševanje je vodil dornberški župnjik dekan Ivan Blažič ob somaševanju kakih 30 sobratov. Pel je domači cerkveni pevski zbor. Po maši so pokojnika odpeljali v Štanjel, kjer je popoldne bila maša zadušnica in pogreb na domače pokopališče.
K.H.
22. aprila praznik jezuitov
Dne 22. aprila so jezuiti po vsem svetu obhajali praznik zahvale. Kajti pred 450 leti so prvi jezuiti skupaj s svojim redovnim ustanoviteljem Ignacijem Lojolskim naredili slovesne redovne obljube. Pri tem niso obljubili samo — kakor je to običajno v drugih redovniških skupnostih
—	uboštva, pokorščine in čistosti, temveč vrh tega tudi posebno pokorščino papežu.
Romarski dom na Sveti gori obnavljajo
Obiskovalec Svete gore, te enkratne božje poti in tudi edinstvene turistične točke bo opazil za baziliko gradbišče. Poglejmo pobliže, kaj se obnavlja na Sveti gori pri Gorici.
Takoj po prvi svetovni vojni se je go-riški nadškof F rančišek Sedej pogumno odločil: Sveto goro bomo obnovili. Razmere so bile zelo težke. Potrebno je bilo obnoviti domove, ceste, kmetije, kljub temu pa so s prispevki vernih ljudi pričeli na Sveti gori graditi začasno kapelo in samostan. Načrt za to zgradbo je naredil arhitekt Maks Fabjani.
Po letu 1924 pa so pričeli z gradnjo nove bazilike. Gradnjo so zaključili leta 1928. Poleg bazilike so zgradili tudi samostan. Prvotno stavbo začasne kapele in samostana so preuredili in namenili za potrebe Romarskega doma. Romarski dom je služil namenu do leta 1959, ko je bil nacionaliziran. Takratne oblasti so s to stavbo imele premnoge načrte — od katerih pa ni bilo nič, in tako je »dom« propadal do leta 1990, ko so frančiškani ponovno postali lastniki stavbe.
Dom so prevzeli v zelo slabem stanju (uničena streha, polomljena okna in vrata, razbita stekla na oknih, namočeni zidovi). Frančiškani so, kot dobri gospodarji, takoj pristopili k sanaciji objekta, Gradbena dela so v polnem zamahu. Kljub sedanjim težkim razmeram pa so tudi tokrat priskočili na pomoč verniki z svojimi denarnimi prispevki. Frančiškani bi čimprej radi zaključili z gradbenimi deli in Romarskemu domu dali pravo vsebino.
KOROŠKA
Zamenjava v dijaških domovih
V	torek, 9. aprila, je ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Anton Koren napovedal spremembe pri vodstvu dijaških domov.
Tradicija Mohorjevih dijaških domov sega v leto 1954 in je bila vedno povezana s slovenskimi salezijanci in slovenskimi šolskimi sestrami. Z novim šolskim letom v jeseni pa bo prišlo do večjih sprememb: dijaki in dijakinje bodo odslej samo še v enem domu — Modestovem — novi ravnatelj doma bo mag. Herman Kelich, veroučitelj in stalni diakon. Tako salezijanci kakor tudi šolske sestre so oddali nalogo vzgoje v domovih, ki so jo odgovorno in požrtvovalno opravljali skozi 33 let. Dr. Koren je
v	imenu Mohorjeve izrazil zahvalo salezijancem in šolskim sestram za dolgoletno nesebično in uspešno delo.
Salezijanci so odpovedali nadaljnje vzgojno delo v Modestovem domu zaradi pomanjkanja naraščaja v redu in tudi zaradi nekaterih sprememb v Sloveniji, ker bodo preusmerili svoje delovanje. Iz podobnih razlogov so tudi šolske sestre odpovedale sodelovanje z Mohorjevo s koncem šolskega leta 1991.
Slikar Frama v galeriji Beauvau
Od 8. januarja do 2. februarja 1991 je v veliki galeriji Beauvau na istoimenskem trgu v Parizu razstavljal slovenski slikar Marjan Hajnrih
-	Frama. Avtor si je pridobil precej popularnosti že leta 1989, ko je zmagal na natečaju za dekoracijo trga Bastille ob praznovanju 200-letnice francoske revolucije. Lansko poletje pa se je zanimanje zanj še povečalo. ko se je razširila vest, da je 18. junija (1990) za bajno vsoto denarja (ki je ni še nikoli dosegel noben slikar v času svojega življenja) prodal ZDA eno izmed svojih slik (Vers la decouverte de l’Amerique).
Hajnrih se je rodil leta 1949 v kraju Fram pri Mariboru (po rojstni vasi si je tudi nadel psevdonim). Po prihodu v Pariz se je njegova pot začela hitro vzpenjati. Od leta 1977, ko je nastalo njegovo prvo delo, pa do danes je imel že več osebnih in skupinskih razstav.
V.Z.
Vabilo na Vseslovenski kongres
Dragi rojaki!
Končno bomo tudi Slovenci dočakali svoj dan, 27. junij! Tega dne se bo začelo prvo, ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenci iz sveta, zamejstva in Slovenije se bomo prvič v svoji zgodovini srečali kot narodno občestvo; v svoji nacionalni veličini in človeški skromnosti si bomo stisnili roke, sedli za isto mizo in si povedali, kdo smo in kako kot posamezniki in narod hočemo v prihodnost. In kaj hočemo? Predvsem obstati narod - v vsej raznolikosti in individualiziranosti.
Okrog stopetdeset delegatov Slovencev iz sveta, zamejstva in matične domovine bo tega dne ustanovilo vsenarodno organizacijo Slovencev, Svetovni slovenski kongres, ki si bo — ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik — prizadevala za ohranitev in razcvet slovenstva. To bo naddržavna in nadstrankarska, vseslovenska ustanova. Iskala bo zametene poti med nami in nam tudi utirala pot v javnost sveta: Slovenci moramo postati sodoben narod, odrešen travm preteklosti, majhnosti in zaplanka-nosti, najti moramo svoj sodobni obraz in izraz. Postati moramo narod med priznanimi narodi sveta. Slovenija mora končno priti na politični zemljevid sveta. Na tern tridnevnem zasedanju Svetovnega kongresa zato ne bomo mogli samo praznovati, ampak tudi delati. Svetovni slovenski kongres bo trajna ustanova, zato bomo morati utemeljiti načine njenega delovanja v naslednjih letih.
Ljubljana se že mrzlično pripravlja na veliki dan, ko bo vsa bela in praznična pozdravila svoje ljudi. Pripravlja vrsto kulturnih pripreditev, koncertov, razstav in predstav, športnih srečanj med Slovenci iz tujine, zamejstva in Slovenije, izletov na različne (spominske) kraje Slovenije in zamejstva, pripravljajo se velike in majhne trgovinice... Pri vsem tem delu smo vznemirjeni in srečni: sprejeti bomo svoje rojake, sprejeli jih bomo odprtega srca in čisto drugače kot doslej - kot svoje, kot del našega srca.
‘ Mazora, izpolnjene so tvoje želje
Mozartov koncert Katoliškem '
Letos so povsod po svetu ns vrsti jubilejni koncerti ob dvestoletnici smrti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Tako se je tega velikega jubileja spomnila tudi Zveza slovenske katoliške prosvete, ki je priredila v soboto 13. aprila v Katoliškem domu v Gorici slavnostni koncert. Na njem so nastopili ansambel Consortium musicum iz Ljubljane z zborom in orkestrom ter vokalni solisti. Na sporedu pa so bili tako večji moteti in druge vokalne skladbe kot ena izmed Mozartovih maš. Koncerta se je udeležilo veliko število ljubiteljev glasbene umetnosti, ki so s tem pokazali svojo zavzetost za koncertno dejavnost.
Zbor in orkester Consortium musicum je dirigiral Mirko Cuderman. Vokalni solisti pa so bili Olga Gra-celj (sopran), Dragica Kovačič (alt), Marjan Trček (tenor) in Janez Vasle (bas). Pri orgelskem pozitivu Nataša Valant.
Prvi del Mozartovega koncerta je obsegal šest vokalnih skladb z orkestrom. To so bila dela Te Deum, nato Tantum ergo v B-duru in v D-duru. Sledili so trije marijanski moteti in sicer Sancta Maria, Mater Dei, nato Sub tuum praesidium (Pod tvoje varstvo) in Regina coeli (Nebeška kraljica). Res da za vse te kompozicije ni zajamčena avtentičnost, vendar tako ali drugače dihajo pra-
vi	klasicistični duh in slog združen z mozartovsko muzikalno tradicijo. Delno so bile te skladbe samo za zbor in orkester, delno pa tudi za solo. Izzveneli so prijetno, čeprav je morda njih muzikalna govorica našemu času včasih bolj oddaljena.
Prav gotovo je bila osrednji del Mozartovega koncerta Maša v C-duru K. 257 za soli, zbor in orkester, imenovana »Credo-Messe«. Ta maša je le ena izmed številnih skladateljevih tovrstnih del. Poleg teh je morda najbolj znana in tudi razvejana Velika maša v c-molu, ki je o-stala nedokončana in so ji šele kasneje dodali ostale dele. Sploh je zanimiv razvoj Mozartovih maš. Že vsa dunajska klasika, v katero skupno s Haydnom in Beethovnom spada tudi salzburški mojster, je maši posvetila veliko pozornost. Naj recimo le spomnimo na znano Haydnovo Nelson-Messe ali pa na monumentalno Misso solemnis bonnskega genija. Pa še spet samega Mozarta očarljiv Rekvijem v d-molu, ki nekako preroško zaključuje kratko in plodovito eskistenco skladatelja. Za razliko od vseh teh omenjenih velikih maš pa je Maša v C-duru, izvedena na goriškem koncertu v bistvu homofona (prej omenjene so zelo bogate na polifonih delih, recimo zaključni deli Glorie in Čreda z mogočnimi zborovskimi fugami).
»Credo-Messe« gotovo ne nosi slučajno tega vzdevka. Morda je prav Čredo v nji najbolj markanten in občuten del. Naj spomnimo, da se večkrat skozi ves del ponavlja beseda »Čredo« kot pomemben glasbeni vzklik — torej tudi odtod ime celotni maši. Poln je razgibanosti, delno tudi druži homofonijo s polifonijo, solistične vložke in zbore. Sicer pa se tudi povsod uporabljajo priljubljeni vokalni kvartet (kar je tudi tipično za dunajske klasike), tako da potem celota izpade kar se da razčlenjena in bogata. Sanctus se najprej iz mirne hvalnice spremeni v Hozani v mogočno in temperamentno odo veselju. Podobno tudi tradicionalni solistični Benedictus in njegova Hozana. Agnus Dei na koncu kot veličastna freska zaključi celotno delo s klicem po miru in usmiljenju. Seveda tudi začetna Ky-rie in njemu sledeča slovesna in živahna Gloria ne zaostajata za prej omenjenimi deli maše.
Izvajalci — solisti, zbor, orkster in ne nazadnje dirigent — so imeli nedvomno pred seboj zahteven koncertni večer. Zahteven že po času, posebej pa po programu samem in po predstavljenih glasbenih delih. Že vokalne-orkestralne skladbe v prvem delu sporeda so bile predstavljene domiselno, stilno smiselno in ustrezno. Da je morda pri določenih trenutki vplivala na celotno izvedbo tudi lokaicija sama (oder, ki je nekako zapiral zbor in s tem odmikal od spodaj postavljenega orkestra), je tudi jasno. Bi morda izvajanje v cerkvi lahko temu odpomoglo?
Če smo prej podčrtali izvajanje v prvem delu sporeda, moramo zapisati še besedo o izvedbi osrednjega dela, Maše v C-duru (seveda velja tudi tu prej omenjena ugotovitev o lokaciji). Da gre pri tem za neko zaokroženo enoto, ni treba posebej poudarjati. V celoti je bila izvedba Mozartove Maše tekoča in sveža, kar se tudi zelo lepo sklada s samo strukturo in izrazno govorico skladatelja. Hitro zaporedje posameznih delov, vsebinska vedrost klasicistično — ro-kokojska izraznost — vse to se je lepo odražalo v samem izvajanju.
Dirigent Mirko Cuderman je vseskozi prepričljivo vodil v koncertant-nem dialogu dobro izvežbano ter uigrano vokalno-instrumentno skupino. Štirje vokalni solisti (posebej naj zabeležimo blestečo izvedbo sopranistke Olge Gracelj, sicer znane slovenske operne pevke) so vsak s svojimi izraznimi zmogljivostmi in barvnimi odtenki odpeli svoje vloge. Celoten koncert je v poslušalcih zapustil res prijeten vtis, Mozartov jubilej pa gotovo doživel še eno zelo dostojno umetniško počastitev.
ab
.A BRALCI ':W Pl Š E JO W
Opčine
Spoštovano Uredništvo!
Prebrali smo Vaše sporočilo z naslovom »Župnija sv. Jerneja, Opčine«. Vljudno Vas prosimo, da v prihodnji številki Katoliškega glasa objavite naslednje:
— pismo, ki je naslovljeno na g. škofa Bellomija in ki ga Katoliški glas ni objavil, je poslala delegacija, ki zastopa 1290 krajanov;
— dejstvo, da pisma niste objavili, vzbuja med tukajšnjimi ljudmi iskreno obžalovanje, pa tudi ogorčenje in željo, da se o tej tako pomembni zadevi izčrpno dokumentirate.
Sledi pet podpisov
Dopolnilo
V	članku »Za počastitev očkov in mamic«, ki je bil objavljen v Katoliškem glasu z dne 28. marca 1991, ni bila omenjena gospa Hedvika Kan-dut, ki je z veliko požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo pripravila nastopajoče, da so tako prisrčno odigrale v Marijinem domu pri sv. Ivanu v Trstu igro »Igrajmo se zimo«. To dopolnilo naj bo izraz naše globoke hvaležnosti tudi gospe Hedviki Kandut.
Starši nastopajočih deklic
Radovan Gobec
Trije muzikanti
Mladinska opera
Katoliški dom, drevored XX. septembra, 85 - sobota 27. aprila 1991.
Prva predstava ob 10. uri, druga predstava ob 11.30.
Pred vsako predstavo ogled razstave »Kralj Honolulu« slikar Milko Bambič.
SKPD »Mirko Filej« vabi na veselo popoldne v nedeljo 5. maja v Katoliškem domu. Nastopila bo dramska skupina »ODER 90« s pravljično igro
VESELA IGRA O ŽALOSTNI PRINCESINJI
pisatelja Frana Milčinskega. Začetek ob 18.00.
Vsi prisrčno vabljeni.
Romanje na Monte Berico
»V četrtek 25. aprila bo deset avtobusov romarjev s Tržaškega poromalo na Monte Berico pri Vicenzi.
Somaševanje bo ob 11. uri. Vodil ga bo škofov vikar dr. Lojze Škerlj.
Pridigal pa bo g. Milan Nemac.
Skupno romanje 25. aprila je postalo že tradicionalno. Namen romanja je medsebojno spoznavanje in srečanje vernikov, zlasti pa poživitev in utrditev v veri«.
Izlet na Brezje in Bled za starostnike
Slov. Vincencijeva konferenca organizira izlet za starostnike v Slovenijo na Bled in v Marijino svetišče na Brezjah. Vršil se bo dne 13. maja. Cena za vožnjo z avtobusom in za kosilo bo 40.000 lir. Avtobus bo odšel s Travnika ob 7. uri zjutraj skozi Trst (Trg Oberdan), Sežano in Ljubljano; povratek v Gorico med 20. in 21. uro. Prijaviti se je treba do 2. maja pri msgr. Močniku ali pa v zakristiji cerkve sv. Ivana.
*
Kdor želje ne premaguje, si smrtno puščico kuje. (A.M. Slomšek)
Gospodov mimohod
Pod vodstvom g. Marija Gerdola so se v Marijinem domu v ulici Ri-sorta obnovile vsakoletne duhovne vaje v tednu po Beli nedelji.
Obvestilo po radiu je vsak dan vabilo k predavanjem. Škoda za tistega, ki ni izkoristil milostnega trenutka. Sinovi Maksimilijana Kol-beja so res obdarovani s posebno praktično karizmo in p. Vid Junger nas je o tem ponovno prepričal.
Na primer: »Kdor jemlje življenje poceni in kot malovredno, mu bo tudi življenje samo dalo toliko, kot sam vlaga. Nauči se torej odkriti v sebi enkratno in neponovljivo veličino svoje osebe, neponovljivo vrednoto in skrivnost svojega življenja, ki nam ni dano za nas same, ampak tudi za druge in ne samo za danes, ampak tudi za jutri. Z večjo odločnostjo bomo tako lahko rekli: »Gospod, tukaj sem! Pošlji mene«! Le takrat bomo postali kvas in luč v temi, ter znamenje, da nas Bog še ni zapustil. Nezrel človek ovire pričaka kakor otrok, pritožuje se čez druge in se smili sam sebi. Zrel človek pa se zna spoprijeti z ovirami. Če je primerno, sprejema karanje, zna pričakovati ugoden trenutek, da zaobide oviro; z neizbežnim se pa pomiri. Zrel človek se je naučil s svojimi čustvenimi stanji živeti tako, da ga ne tirajo do naglih nepremišljenih dejanj in ne ovirajo dobrih razmerij do bližnjega«.
Po vseh Marijinih božjih poteh bi morale prekipevati zahvale in prošnje za naše slovenske matere, ki so nam ali pa nam bodo še dale sadove svojih žrtev, za katere ne bomo nikdar dovolj hvaležni.
Nekaj je še, kar bi nam v spomin na te duhovne vaje lahko koristilo: slovenske litanije iz vojne, ki jih je p. Vid na zaključku vaj molil. Res so enkratne in za naše razmere tudi danes zelo aktualne.
F.V.
Srečanje na vrvicah ali Fidl Fadl pri Sv. Ivanu v Trstu
Tudi Fidl in Fadl sta se v nedeljo, 14. aprila izkazala v svojih vlogah v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Pravzaprav je bila še ena tretja lut-
ka, a najbrž ni imela krstne botre, tako je ostala brez imena.
Vsekakor so se vse tri znašle na odru kot doma in pokazale visoko šolo svojih lutkovnih spretnosti. Nismo sicer pričakovali kakih modrostnih presenečenj, a tudi brez njih je bilo dovolj za mlade in za ne več mlade. Smeh in jok ob pravem času, vnašanje vseh sestavin pri besedilu pantomimskih trikov, z umirjenim estetskim okusom je svojevrstna umetnost. Računati z dojemljivostjo otroške duše ter imeti smisel za poezijo, ogibati se bodisi monotonije kot tudi neokusnosti. Vse te ovinke je igralska režija dobro rešila ter dala poudarek srečni lutkarski igrivosti.
Reakcija otrok je bila navdušujoča. Trumoma so se po končani predstavi približali odru ter Fidla, Fadla
&	Co od vseh strani ogledali in otipali.
Celotni ekipi animatorjev, ki pri Sv. Ivanu skrbijo za zdravo otroško zabavo.	F.V.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
triptih
Achille Campanile
VOJNA in KOSILO V NARAVI
Dario Fo
ŠE TAT NE MORE POŠTENO KRASTI
Režija Sergej Verč
V petek, 26. aprila ob 16.00 - Abonma RED I.
V soboto, 27. aprila ob 20.30 - Abonma RED F.
V nedeljo, 28. aprila ob 16.00 - Abonma RED G.
V četrtek, 2. maja ob 20.30 - Abonma RED E.
V petek, 3. maja ob 20.00 - Abonma RED K.
Ponovitev v Kulturnem domu v Gorici:
V ponedeljek, 29. aprila ob 20.30 -Abonma RED A.
V torek, 30. aprila ob 20.30 - Abonma RED B.
Consorlium musicum, orkester in solisti ob nastopu v Katoliškem domu v Gorici. Levo spredaj dirigent dr. Cuderman
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Okrogla miza ob 50-letnici
Sodelujejo:
Dr. France Bučar, predsednik Skupščine Republike Slovenije.
Dr. Branko Marušič, zgodovinar. Prof. Boris Pahor, pisatelj.
Prof. Jože Pirjevec, zgodovinar. Slavica Plahuta, direktor muzeja v Novi Gorici.
Prof. Alojz Rebula, pisatelj.
Prof. Peter Stres, zgodovinar.
Devin, dvorana pevskih zborov pri otroškem vrtcu.
Sobota, 4. maja 1991 ob 16. uri.
30.04.1981	30.04.1991
Minilo je 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
CELESTIN MALALAN
S hvaležnostjo se ga spominjajo vsi njegovi.
Opčine, 24. aprila 1991
VIRGILIO BRATINA S.n.c.
URADNI ZASTOPNIK UR OMEGA - TISSOT - RADO
DRAGULJI DAMIAN1 - SREBRNINA GORETTA in OTTAVIANI
V našem tradicionalnem sedežu na Korzu del Popolo nudimo široko izbiro ur, zlatnine, srebrnine in draguljev s poslovno resnostjo in 50-letnimi izkušnjami.
TRŽIČ - Korzo del Popolo 28 - Tel. 0481/410674
Dve umetnici v galeriji Katoliške knjigarne
V	soboto, 13. aprila popoldne sta se v galeriji Katoliške knjigarne predstavili goriškemu občinstu likovna umetnica Bogomila Doljak in pesnika Lojzka Špacapan. Predstavitev njunih umetniških dosežkov je privabila lepo število ljudi. Že bežen pogled na razobešene podobe in na ljubko platnico pesniške zbirke na mizi je dal slutiti, da bomo prisotni deležni pravega kulturnega užitka in da bomo tu preživeli »urico za duha«, kakor je lepo povedal v uvodni besedi Rafko Dolhar.
O delu Bogomile Doljak je na kratko spregovoril Marko Vuk. Umetnica, ki živi in dela v Nabrežini, je ena tistih, ki s svojimi ustvarjalnim navdihom rešuje iz pozabe in na novo predlaga oblike in simbole, ki spadajo v kulturno izročilo Krasa. Že več kot dve desetletji je, odkar se je njena iščoča duša zagledala v izginjajoče predmete umetniške obrti. V domači mizarski delavnici sta z možem obnovila stare, že trhle skrinje in potem izdelala nove, ki so natančne kopije izvirnikov. Kraška skrinja stoji kot teeljni kamen v delu Bogomile Doljak in v potrditev tega prvega srečanja je postavljena tudi na tej razstavi že ob vhodu v galerijske prostore mojstrsko izdelana, majhna skrinja.
Umetnica je pozneje zaobjela v obseg svojega zanimanja še celo vrsto drugih predmetov: nastale so vintle, krušni loparji, leseni krožniki in na les izrisane svetniške podobe. Na teh risbah se ponavljajo v izvirnih barvah motivi iz poslikanih skrinj, ki pa so na novo obdelani. Podobe so naslikane na kose desk, ki so kdaj tudi stare in od časa razjedene. Večinoma prikazujejo znamenite svetnike, običajne zavetnike naših vasi, ki jih spremljajo njihovi značilni simboli. Teh umetnin je na razstavi največ in mislim, da bodo najbolj pritegnile pozornost obiskovalcev. Razstavo dopolnjujejo poslikani stenski prti, na katerih izpuljene nitke ustvarjajo geometrične okraske.
Ljubitelje modernega kiparstva bodo gotovo pritegnile sloke lesene figure, ki največkrat prikazujejo like kakšnih žena. S tem oblikovanjem se je Bogomila Doljak spoprijela v zadnjih letih in so lep dokaz nenehnega iskanja in umetniške živahnosti.
Rastava, ki bo odrpta do 11. maja, je izredno bogata in brez dvoma vredna ogleda.
Po predstavitvi Bogomile Doljak je bil prisotnim namenjen še nov kulturni utrinek. Svoje pesništvo zbirko z naslovom »Vračanje ptic« je goriškemu občinstvu ponudila Lojzka Špacapan. O njej je spregovorila Zora Tavčar v izčrpni literarni oce-
ni. Pesnico je doslej malokdo poznal, a vse kaže, da bo po tej zbirki dobila pravi prostor v sodobni slovenski poeziji. Res čudno, daje morala taka zbirka, ki jo preveva nedvomen pesniški navdih ter duhovna globina, iziti v samozaložbi.
Ljubko belo knjižico je opremil z risbami umetnik Vladimir Lakovič. Platnico krasi vršiček z rdečim cvetjem, črn in rdeč tisk za ime avtorice in za naslov, v spodnjem delu platnice pa še otožna kitica iz ene od poezij v bledo sivem tisku. Zora Tavčar je lepo povedala, da je že sama platnica prava poezija. Med branjem literarne ocene je več pesmi mojstrsko podal Aleksij Pregare. Čeprav so pesmi tako oblikovno kot vsebinsko moderno zasnovane, jim lahko v globino sledi tudi preprost človek in ne le tisti, ki mu je književna umetnost vsakdanji kruh. Ob tej ugotovitvi bo marsikoga prevzel prijeten občutek odobravanja, saj smo se bralci od modernih pesnikov že navadili, da brskamo za pomenom in se lovimo za sporočilom, a ju ne najdemo.
V	poezijah Lojzke Špacapan je veliko otožnosti, hrepenenja, žalosti, a tudi žarkov upanja. Nikakor nisem mogel razumeti, zakaj je v zbirki natisnjen Bog z malo začetnico, ko pa je iz pomena jasno razvidno, da je mišljen prav tisti Bog, ki ga pojmujemo kot z eno samo veliko začetnico. Najgloblje misli se prepletajo s travami, drevesi in pticami. Tu pa tam se mi je zdelo, da slišim od daleč odmev Murna ali Kosovela, ko se v pesmi spustita na zelene poljane in gmajne. Še eno prijetno presenečenje čaka bralce. V pesmih je opaziti vztrajno iskanje rime. ki se ji sodobni pesniki prav tako vztrajno izogibajo. Prav ta rima, ki je sicer neobvezna, pa naredi, da pesmice tako lepo zazvenijo.
Vsem tistim, ki so bili prisotni na srečanju v Katoliški knjigarni, so se na obrazu odražali lepi občutki in odhajali smo domov kot priče dogodka, pri katerem je imela glavno besedo kakovost.
D.Č.
Občni zbor
Redni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva bo v prostorih Katoliškega doma, drevored XX. septembra 85, v torek 30. aprila ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: Branje zadnjega zapisnika.
Poročilo predsednika.
Odobritev bilance 1990.
Volitve novega odbora.
Razno in slučajnosti.
Predsednik: K. Humar
PROGRAM TRADICIONALNEGA PRAZNIKA FRTALJE
Četrtek, 25.4. ob 16.30;
Nastop dramske skupine iz Štan-dreža z veseloigro »Obisk«.
Tekmovanje v cvrtju frtalje. Vodja tekmovanja Igor Malalan. Ples z ansamblom Happy Day.
Nedelja, 28.4. ob 16.30;
Nastop moškega zbora iz Mirna, moškega pevskega zbora »Nediški puobi«.
Nastop folklorne skupine »Tehnik« iz Škofje Loke. Ples z ansamblom Happy Day.
Sreda, 1. maja ob 16.30;
Nastop otroških zborov Rupa-Peč, Štandrež, Štmaver.
Nastop moškega zbora Štmaver, fantovskega zbora Dornberk.
Slavnostni govor dr. D. Paulina. Ples z ansamblom Happy Day
Sovodnje
Sovodenj ska Kmečko delavska hranilnica in posojilnica je imela 19. aprila svoj občni zbor v domačem Kulturnem domu. Poslovanje so zaključili z lepim dobičkom. Istega dne so svoje člane razveselili še z drugim presenečenjem. Vodstvo uspešnega denarnega zavoda je uspelo tudi v kulturni potezi, ko je članom poklonilo zanimivo knjigo Naši kraji v preteklosti. Knjiga vsebuje zgodovinske črtice naših krajev, ki so v poljudnem jeziku delo neznanega avtorja. Knjiga je ponatis iz leta 1926, ko je bilo zaradi preganjanja Slovencev bolj pametno avtorja izpustiti. Takrat je knjigo izdala in založila Goriška Matica in je že zdavnaj pošla. Na predlog domačina Franja Rojca je knjiga doživela ponatis, življenje naših prednikov pa je zopet oživelo med vrsticami tiskanih zapisov. Uvodna Rojčeva misel je tudi lepa zahvala neznanemu avtorju in vsem nekdanjim ohranjevalcem slovenske zgodovine:
»Naključno odkritje te zanimive zbirke pričevanj o naši preteklosti me je tako navdušilo in osrečilo, da sem sklenil zamolčanega avtorja temotne dobe naše besede nagraditi in počastiti s ponatisom njegovih izvirnih zapisov«. Pobuda zasluži lepo priznanje, saj je pomemben prispevek pri spoznavanju slovenskih korenin in naše prisotnosti v teh obmejnih krajih.
Remo Devetak
Gabrje - Vrh
Župnija Gabrje-Vrh je prejšnjo nedeljo doživela lep za današnji čas zelo redek dogodek. Ludvik Devetak z Vrha in žena Francesca sta prinesla v župnijsko cerkev k sv. krstu četrtorojenega sina Martina. Pri obredu v Gabrjah je sodelovala nabito polna cerkev prijateljev mlade pogumne družine. Veselo vzdušje so podaljšali v Gorici pri salezijancih.
V	imenu župnijskega sveta izrekamo srečni družini iskrene čestitke, mali Martin pa naj čimprej zraste v aktivnega člana naše skupnosti.
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA »D. FEIGEL« posveti večer goriškemu rojaku
STANKU VUKU
v petek 26. aprila ob 20.30 na sedežu v ulice Croce, 3.
Vukovo osebnost bo predstavil dr. Milko Matičetov, njegova izbrana prozna in pesniška dela bo bral pesnik Tone Kuntner in na kitaro bo spremljala Vesna Cescutti.
OBVESTILA
V Rojanu bo v nedeljo, 5. maja ob deveti uri, pri sveti maši s prenosom po radiu pel moški zbor iz Štmavra pri Gorici pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka.
V nedeljo 22. maja pa bo pel pri maši cerkveni zbor iz Deskel pri Anhovem.
Klub prijateljstva organizira 13. maja izlet na Bled, Brezje in Vrbo. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Trstu, ul. Pa-ganini 2, telefon 60542.
V društvu slovenskih izobražencev v ulici Donizetti, 3 v Trstu bo v ponedeljek 29. aprila govoril prof. Alojz Rebula na temo »Razmišljanje ob zadnjih Kocbekovih dnevnikih«. Začetek ob 20.30.
DAROVI
Za sovodenjsko cerkev: namesto cvetja na grob Mirka Petejana Anica Ožbot 50.000; Plesničar 100.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Bernarda Kuret v spomin staršev 50.000; Boža Dobri-la, Log, v spomin staršev 50.000; Marija Zulian za luč sv. Jožefa 10.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Marija Fabjančič 50.000, Leopolda Rudež, Trst
30.000 lir.
Za Sveto Goro: A.K. 100.000; Ameli-ja in Leopolda Pangos 50.000 lir.
Za. Slov. Vinc, konferenco in Klub prijateljstva: N.N. 500.000 lir.
Za Katoliški glas: N.N. 200.000; ob 85. rojstnem dnevu drage mame Romane daruje hčerka Marica K. 100.000; N.N.
200.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: družina Fabec namesto cvetja na grob pok. Piera Cal-lina 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N.N. 100.000; prijatelj misijonov 50.000 lir. Za Katoliški dom: N.N. 200.000; N.N.
50.000 lir.
Darovi za barvna okna v Bazovici:
Marija Simionato 20.000, Julka Kapun
20.000, Danica in Marija Laljkova v spomin Antonje Kovačeve 20.000, Jože Laj-kov 50.000, Milka Izahova 50.000, N.N. iz Varese 100.000, Elvira križmančič
50.000, Rado Jurkič 50.000, Marija Ra-žem v spomin Marije Bobetove 50.000, Mati Kraljeva 50.000, N. N. 100.000, Marija Bartaljeva 20.000, Milan Grgič iz Gropade 10.000, Avguština Pickotova
20.000, Marija Pickotova 55.000, Dora Živic ob rojstnem dnevu očeta in matere
300.000, Lekčevi 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06 - 7590382, fax: 06 - 7594747.
Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Vinko Levstik
Lepa misijonska zamisel
Nadškofijsko misijonsko središče v Gorici je sprožilo lepo zamisel ob priliki letošnjih prvih sv. obhajil in birem v naši nadškofiji. Povabilo je prvo obhajance in birmance naj bi se ob darovih, ki jih ob tej priliki dobijo, spomnili tudi naših misijonarjev in mladih na njihovem misijonskem področju. Radi bi darovali vsakemu misijonarju, ki jih je 32, med temi 11 Slovencev, po 100 izvodov evengelijev. Vsak naj bi podaril en izvod evanglija. Vsi bodo prejeli posebno pismo in listo vseh misijonarjev, kjer bodo slovenski podčrtani, tako da si vsak lahko izbere, komu bo daroval evangelij, in javil to duhovniku, ki ga pripravlja, skupno vsoto tako bo ta enkratni praznik še dobro delo za misijone.
Spored od 28. aprila do 4. maja 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: Marko Sosič: »Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah. Tretji del. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14.10 - 19.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.10 Instrumentalni solisti. 9.30 Metronom. Pripravlja Vili Prinčič. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 12.40 Primorska poje. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 »Veselo na otroškem valu«. 16.00 Mi in glasba: pianist Aci Bertoncelj. 17.40 Mladi val.
Torek: 8.10 Odprti prostor (ponovitev). 9.30 Jaz, Mikula-letič. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Glasbena kronika s Hrvaškega. 17.10 Pesniške podobe.
Sreda: 8.30 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: violinist Črtomir Šiškovič. 11.00 Slovenska lahka glasba. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 12.40 Primorska poje. 13.25 Na goriškem valu. 14.10 Na goriškem valu. 15.30 Znani ansambli. 16.00 Mi in glasba. Slovenski skladatelji na laserskih ploščah. 17.10 Slovenska liberatura na stičišču z italijanskim svetom.
Četrtek: 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu. 8.40 Priljubljene melodije. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.00 Spoznavajmo Slovenijo. 12.40 Primorska poje. 13.20 Poslušali boste. 16.00 Mi in glasba. Naša pesem 1990, XI. tekmovanje slovenskih pevskih zborov v Mariboru. 17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical.
Petek: 9.30 Človek v mejnih situacijah. Pripravlja Janko Bohar. 9.40 Priljubljene melodije. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir« 11.45 Slovenska lahka glasba. 12.40 Primorska poje. 12.50 Orkestralna glasba. 13.25 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«. 14.30 Od Milj do Devina. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 9.30 Turistične razglednice (ponovitev). 10.10 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih. 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«. 11.50 Slovenska lahka glasba. 12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Primorska poje. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Glasbeni sprehodi. 16.00 Moč tišine. 5. oddaja: Slovenski romantiki. 18.00 Dramatika Stanka Majcna: »Polemika Stanka Majcna z Ivanom Cankarjem in odlomki iz drame Prekop«.
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Kraška skrinja - Bogomila Doljak