------   44    -----
Velike ali male občine?
Jzpodnožja TrigIa?orega 2. febr.
Številka 16. „Slov. Nar." nam je prinesla organizacijo novo sestavljenih velikih občin, katero je deželni odbor dne 27. decembra u. 1. za tri politiška okrajna glavarstva izdelal. Zares čuditi se je tej na-redbi, kako malo ali prav nič se je deželni odbor oziral na razmere in težave hribovskih prebivalcev nasproti onim, ki stanujejo v dolini ali na ravnini, na pridobitne razmere, na razne potrebe zemljiškega obdelovanja itd.! Cujte, kaj je storil deželni odbor. Našo kranjsko Švico, naš Bohinj, ki je obstal do sedaj iz dveh glavnih občin, združil je v eno samo občino s 4470 prebivalci. *) V okrajnih glavarstvih Postojna, Kranj in Radoljica je deželni odbor spoznal in naredil za največo glavno občino naš gorati Bohinj s 4470 dušami, za njim je največa občina Šenčur v kranjskem okraji s 5157 prebivalci , vse druge občine vseh teh treh glavarstev so spod 4000 ljudi, in sicer okoli 3000, 2000, 1000, 900, da celo spod 800 dušami je vstvaril eno občino. Dne 7. aprila leta 1875. je bilo anketno posvetovanje pri deželnem zboru kranjskem o velikih ali manjših občinah na Kranjskem, in takrat je obveljal sklep, naj se občinam na prosto voljo d&, da si po svojih razmerah napravijo velike ali pa male občine. Sam c. k. okrajni glavar kranjski gosp. Derbič je po obilih svojih skušnjah zagovarjal manjše občine, in gosp. dr. Bleiweis je pravo zadel, rekši, da prvi pridevek toliko povdar-jane autonomije občin je ta, da se same brez biro* kratičnega vpliva po svojih potrebah zložijo v velike ali male občine. K omenjenemu posvetovanju deželnega zbora je bil povabljen tudi pisavec teh vrstic, ter je kolikor toliko razkladal hribovske težave in razmere med kmetiškim in fužinskim ljudstvom v Bohinji. Gosp. Dež man je temu govoru poseboo se s tem pritrdil, da je razložil razmere kmetiakega ljudstva na Lipenci in rokodelsko kovaškega v Kamnigorici, rekši med drugim, kako napačno bi bilo, Lipenčane v Kamnogoriško občino siliti. In res so ostali Kamnogo-ričani zase še občina z 876 dušami. Zakaj pa gosp. Dežman ni videl razmer med spodnjo in zgornja Bohinjsko dolino, katere so mu bile, ko je še kot Dežman I. pred več leti po Bohinji botaniziral, dobro znane, in je hotel iz dveh najbolj goratih občin sedaj le eno stvariti, in to največo v treh okrajih. Obe Bohinjski občini po goratih svojih okolnostih dozdaj uže zadosti veliki, ste bili zmirom vsaka zase zadovoljni, in nikomur se niso sliue cedile po združenji, kar bi nam prizadjaio zdaj še mnogo več stroškov. Dozdaj so županovali spoštovani domači kmetje, za naprej pa kaže za toliko veliko občino posebnega uradnika najeti za dobro plačo. Odkod pa denarja za to vzeti? Morebiti nam obrtnijska, tukaj tudi nekako drugače imenovana družba, katera Bohinjce, kjer le more, tako prisrčno poljubkuje, da jih zastran pašnih prestopkov vsaka leto po več sto v Radoljico k sodoiji spravi in brez katere bi kmalu ne vedeli prave poti iz Bohinja v Radoljico, bi rada dala zastonj kakošoega svojega nemčur-skega pisarja, da bi ž njim po volji gosp. Dežmana II.
*) Nameravana odborova osnova ni še zadnja beseda; govorili bodo Še drugi faktorji, predno se osnovajo nove občine. Treba je le dokazati, da ne gre birokratično vkup siliti, kar naravno ne gre skupaj.                                  Vred.
——    45   -----
poštenim priprostim Bohinjcem izveliČavno nemško kulturo cepila. Za to kulturo pa 66 lepo zahvaiujenio* Mi potrebujemo le kulturopašoikov, ki so nam živa potreba, pa smo potem dobri prijatelji.