-jw     101     K-
Za Vasjo.
Spisal Ivo Ivič
i^a našo vasjo teče potok sredi livad in travnikov. Vso dolgo zimo je ležal po njih sneg, in led je okoval potoček v svoje spone. Pa prišla je pomlad. Od juga so z,avele gorke sape. Sneg se je taja), potoček je zažuborel; na^esojnih bregeh so zazvonili beli zvončki, in trobentice so jele oznanjati pomlad.
Solnce je začelo sipati na zemljo gorkejše žarke. Zelenje se je razsulo po polju in po gozdih. Cvetice so vzklile iz tal: prinesle so svoje glavice gret na solnce.
Po gajih in mejah si pleto ptice gnezda. Živina in ovce so prvikrat prišle na pašo. Zlati maj je pripotoval v deželo.
;         Kako  je  bilo   dolgočasno v   zimskih   dneh!   Ah,  kdo   bi  se  spominjal mraza in snega,  kdo peči in deda z njegovimi povestmi?   Zunaj je maj!   Po zemlji je natrosila pomlad življenja in cvetja, in ob jutrih se po njetn blišče . dijamantne rose.
Zlati maj, zlati maj! Kje si spal toliko časa? V katerih duplinah si si jeseni postlal in pozimi prezebal? Ali ti ni bilo nič mrzlo? Ali te ni vzela zima? Ej, dober kožušček si imel, dobro si si kuril svojo krvco, da ni za-mrznila.
Ah, zlati maj se nam smeje; smeje se nam in nam pravi: »Bedački, bedački ste vi, glave ste si povesili in zamislili ste se v učene misli. Le mislite, le mislite, jaz pa pojdem zopet v jutrove dežele, vi pa boste jokali po meni. Dolge zimske dneve boste za mano stokali in jokali . . .«
Ne, ne, majnik zlati! Tvoji darovi so prelepi, tvoji dnevi so prekrasni. Nočemo biti zamišljeni, ampak veseli in radostni hočemo biti in ljubiti tebe in rumeno solnčece.
Kam denemo cvetic ? Kam nesemo mačic ?
Ovenčamo si glave, omajimo si piščalke,   in najlepših cvetic ponesemo tja v znamenje in nasujemo z njimi tla. Ob potoku stoji znamenje, ob njem moli mamica vsako jutro in vsak večer, kadar gre na polje in s polja. O, zlati maj, o, zlati maj! Kako bi te zahvalili ? Kako? Ko pridejo   pusti jesenski   dnevi,  ko   bo   burja  pometala   po strniščih, pa bomo za tabo v resnici jokali . . .
O, zlati maj! Ostani dolgo, dolgo pri nas!
*
In v resnici je ostal zlati maj pri nas mesec dni. Pa kako je bil lep in kako natn je bil dober! Njegovi dnevi so bili jasni, topli in vabljivi. Začenjali so se zgodaj zjutraj in nehavali so se pozno v mraku. Rano jih je naznanjala zlata zora, ki nas je hodila budit. Ta se je polagoma prelivala v lep, topel dan, ki je nad njitn svetilo solnce ter nas tako neizrečeno prijetno grelo,   da smo skakali goloroki   in s širokimi   slamniki   na glavah po mehki
^    102   *«-
bI^^iV^" "                                                                                                                           ~^PWS3^dRl ^^* -"¦ *" BliHri 3tt#~rf~"         ^"
^^R^^Hr^     m»Jr^P    «Bil      "^. y>>|(-|BjL^^BE|ang|
~n    103    Hg^
travi. Potem pa, ko se je utrudilo solnce od samega gledanja na našo zem-ljico, se je začelo bolj in bolj nagibati h goram, ki jih je oblilo z raztop-ljenim zlatom. Po nebu pa se je razplavala večerna zarja. Pokukala je še vsepovsod: po hišah in gozdih, po grmih in vrteh . . . Vse je bilo rdeče, rdeče in trudno in zaspano.
Pa katn je še pogledala večerna zarja r Pogledala je skozi naše okno tam v kot, kjer stoji moja posteljca. In nad njo visi na steni križ. In tudi tja je pogledala večerna zarja. In njeni žarki so vstrepetali, obsevajoč križ in Boga na njem, kakor da bi se hoteli posloviti od Njega, ki jih je ustvari). Potem pa so gasnili bolj in bolj, in končno jih je zapodil spat večerni mrak!
Ah, ta tvoj večerni mrak, zlati maj! Kako me je vabil in vabil: »Pojdi, zaspanček, pojdi, greva spat, greva sanjat!« In slušal sem ga in sem se od-pravil spat. Pa sem se spel tja h križu in sem poljubil Boga v zahvalo, da rae je ustvaril, in s prošnjo, da me naj čuva nocoj! Potem sem pa spal, spal — ah, kako sem spal! . . . Samo to še vem, da sem videl skozi okno, kako so zagorele zvezde na visokem nebu — potlej sem pa zaspal in nič več ne vem, kako je bilo . . . A moralo je biti lepo v spanju, ker sem zjutraj vstal zdrav in vesel, ah, tako čvrst in dobre volje! Mamica so odprli okna, in v sobo je zavel zrak, zrak, ta sveži, topli zrak, ki nam poživlja kri in krepi ude! Ah, ta tvoj zrak, ti zlati majnik!
In pa Šmarnice, Šmarnice, ko gore sveče na oltarju, ko cveto rože na oltarju in ko žvrgole ptičice okolo hiše božje! Vse poje, vse se veseli, vse živi in se giblje in diše in moli — vse, vse, prav čisto vse!
Vse!-------