Utemeljitev o podelitvi domicila okrožnemu odboru OF Škofja Loka v občini Ljubljana-Šiška
Množično narodnoosvobodilno gibanje
Sedanja občina Ljubljana-Šiška zajema v svojem severozahodnem delu tudi območja nekdanjih občin Medvode, Sinlednik, Šentvid nad Ljubljano, Šmartno pod Šmarno goro in Vodice.
Na vsem tem območju je do prihoda nem-škega okupatorja na Gorenjsko, spomladi 1941, politično in akcijsko deloval prek rajonskega komiteja KPS Tacen—Medvode—Šentvid okrož-ni  komite  KPS  Ljubljana.
Po okupatorjevi razdelitvi ozemlja med Nemčijo in Ilalijo in z oblikovanjem okrožij na Gorenjskem je bilo to območje vključeno najprej h kranjskemu, nato pa jeseni 1942 k novoustanovljenemu škofjeloškemu okrožju. Na desnem bregu Save, z nekdanjima občina-ma Medvode in Šentvid nad Ljubljano, je na-stal rajonski in kasneje okrajni komite KPS Medvode, na levera bregu z občinama Sraled-nik in Šmartno pod Šmarno goro pa rajonski in kasneje okrajni koraile KPS Smlednik. Spo-mladi 1943 pa sta bila v Ireh okrajih ustano-vljena tudi okrajna odbora OF.
Narodnoosvobodilno gibanje v škofjeloškem okrožju je bilo zelo razgibano. Že jeseni 1941 so v Škofji Loki, Medvodah, Pirničah, Ga-meljnah, Tacnu in Poljanski dolini delovale prve organizacije OF. V gozdovih Rašdce. Šmarne gore, Smlednika in nad Medvodami je delovala Rašiška četa, v Poljanski in Sel-ški dolini Jelovška in Poljanska četa, decem-bra   1941  pa  Cankarjev  bataljon.
Z ustanovitvijo okrožnega odbora OF Škofja Loka, sporaladi 1943, je po množičnih aretacijah in streljanju talcev v letu 1942 na-rodnoosvobodilno gibanje ponovno zaživelo. Tam, kjei so odbori OF delovali že v letu 1941 so bili obnovljeni, v drugih vaseh in naseljih sledili Gorenjski odred, Prešernova brigada, Skofjeloški odred in enota Vojške državne var-nosti. Tako so se politične in vojaške akcije v tem predelu Gorenjske vrstile vse do osvobo-ditve.
Okrožje Škofja Loka je bilo ustanovljeno jeseni 1942, dokončno formirano pa spomladi 1943. Na partijskem posvetovanju konec ok-tobra 1942 na Jelovici so med drugim sprejeli tudi sklep o ustanovitvi novega okrožja Ško-fja Loka, ki naj se izoblikuje na območju ra-jona Škofja Loka, kateremu se priključi tudi jugozahodni predel ob nemško italijanski meji z občinami Medvode, Smlednik, Šmartno pod Šmarno goro in Šentvid nad Ljubljano. Na po-svetovanju na Jelovici so bili imenovani tudi prvi člani OK KPS Škofja Loka Avgust Barle-Ambrož, Tone Peternelj-Igor, Adolf Sluga-Tratomir in Maks Krmelj-Matija, ki naj bi prevzel delo sekretarja. Toda zaradi sprememb v vodstvu PK KPS za Gorenjsko je delo sekre-tarja ob poraoči Jožeta Kavčiča-Jernača opravljal do spomladi 1943 Adolf Sluga, nato pa od aprila do julija 1943 Tone Peternelj, tega je nasiedil Avgust Barle. Spomladi 1943 je v okrožju Skofja Loka pričel delovati tudi okrožni odbor OF s sekretarjem Ivanom Tro-jarjem-Zaglobo, nato pa pod sekretarjem Ti-netom Kalanom-Dolinskira. Ob reorganizaciji v okrožju v letu 1944 pa je Milan Loštrk-Novljan, ki je opravljal delo partijskega se-kretarja v okrožju Škofja Loka od decembra 1943, post-al tudi sekretar OOOF Skofja Loka. Od februarja 1945 pa do osvoboditve — raaja 1945 — pa je delo sekretarja partije in OF v okrožju Škofja Loka apravljal Ivan Bizant-Niko.
Ozemlje okrožja Škofja Loka je bilo zelo pomembno za razvo-j narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. V tem okrožju je bil tudd sedež osrednjih političnih i-n vojaških or-ganov za Gorenjsko od spomladi 1943 pa do maja   1945.   Prek   tega  ozemlja  je  ves  čas  od
leta 1941 do 1945 potekala zveza med vod-stvom narodnoosvobodilnega gibanja v Slove-niji in Gorenjsko,  Primorsko  ter Koroško.
O naiodnoosvobodilnem gibanju in politič-niaktivnosti prebivalstva škofjeloškega okrož-ja pričajo številna spominska obeležja iz NOB. Med najpoiinembnejšimi so spomenik vstaji slovenskega naroda v Tacnu pod Šmarno cjo-ro, rojstna hiša komandanta NOV in POS Franca   Rozmana-Staneta   v   Pirničah,   spomin-
ska obeležja bojem Cankarjevega bataljona v decembrski vstaji v Poljanski dolini in spo-menik v Dražgošah. Ta obeležja in spomeniki nam povedo tudi število padlih v NOV, u-streijenih kot talcev in umrlih v koncentra-cijskih taboriščih. Samo na območju, ki je se-daj v sestavi občine Ljubljana-Siška, to je v nekdanjih okrajih Medvode in Smlednik, je dalo svoje življenje 417 ljudi, od kat.erih so odlikovani z redom narodni heroj: Franc Bu-kovec, ALbin Grajzer, Alojz Kebe, Stane Ko-sec, Franc Rozman in Tine Rožanc.
Okrožni komite KPS Škofja Loka z okrož-nim odborom OF je deloval na območju da-našnje občine Ljubljana-Šiška, v takratnih ra-jonih oziroma kasneje okrajih Medvode in Smlednik, ves čas od ustanovitve oktobra 1942 do osvoboditve maja 1945. S pridobiva-njem članstva v Osvobodilno fronto, z uspeš-nimi mobMizacijami novincev za partizanske enote, z uslanavljanjem odborov Osvobodilne fronte in partijskih organizacij in izvedbi voli-tev v narodnoosvobodilne odbore sta si okrožni komite KP Slovenije kakor tudi ok-rožni odbor OF utemeljeno pridobila pravico do domicila v občini Ljubljana-Šiška. Sklep o podelitvi so sprejeli 21. 5. 1979 na 4. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občine Ljubljana-Siška. Listino so podelili 22. 6. 1979 ob občinskem prazniku občine Ljubljana-Šiška.
¦    -      Rezka Traven