Poštnina plačana v gotovim
Štev. 14.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1935.
' Posamezna Stev. Din i«.
Leto XVIII.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5
Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Izhaja vsak četrtek
Naročnini za tnzemstvo: četrtletno t Din, oolletno 18 Din, celoletno 36 Din; za Ino« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrninlce « Linbllani, št. 10.711.
Zahvala in zaupnica
ministru dr. Kramerju za njegovo požrtvovalno delo
Izrečeni sta mu bili na zboru 390 odbornikov vseh 17 ljubljanskih krajevnih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke
Predzadnji četrtek zvečer je pred polnošte-vBno zbranimi odborniki vseh 17 krajevnih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani podal dosedanji ljubljanski poslanec minister g. dr. Albert Kramer zaključno poročilo o svojem nesebičnem in požrtvovalnem delu za mesto Ljubljano v narodni skupščini. Po njegovem več kakor dvournem govoru, ki so ga prekinjali navzočni s ponovnimi pritrjevanji in počastitvami, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki priča, da stoji jugoslovenska Ljubljana strnjeno in neomajno za svojim bivšim poslancem, ki jo je zastopal v prvi jugoslovenski narodni skupščini v najusodnejših časih naše mlade državne zgodovine. Resolucija se glasi:
•Polnoštevilno zbrani odborniki sreske in vseh 17 okrajnih organizacij JNS za mesto Ljubljano izrekajo v svojem in v imenu čez 4000 organiziranih članov JNS v Ljubljani svoje iskreno priznanje in globoko zahvalo dosedanjemu poslancu ljubljanskega mesta ministru n. r. in senatorju g. dr. Albertu Kramerju za vse požrtvo-
valno in nesebično delo, ki ga je vršil kot zastopnik mesta Ljubljane v narodni skupščini.
Zavedamo se, da ima Ljubljana in z njo ves narod v dr. Kramerju politika širokih pogledov in velikih smotrov in enega izmed prvih borcev za vsedržavne in splošne narodne koristi. V njem so povezane najboljše tradicije narodne in napredne preteklosti z razširjenimi nalogami nove jugoslovenske sedanjosti in bodočnosti.
Brezpogojno odobravamo politično postopanje dr. Kramerja, ki je nepopustljivo v načelnih narodnih vprašanjih in stremi za čim večjim osredotočenjem resnih delovnih sil med našim narodom v svrho končne utrditve razmer v naši državi. V polni meri soglašamo z njegovimi napori v preteklosti in mu bomo sledili brez pridržka tudi v bodočnosti v globokem prepričanju, da edino njegova črta ustreza razpoloženju in volji celotnega članstva JNS v Ljubljani, ki bo sicer kakor doslej vse svoje misli in napore posvetilo izvedbi programa blagopokojnega viteškega kralja Uedinitelja.»
Kdor druge uči, mora sam mnogo znati
Vsak količkaj spoznaven človek je hvaležen prijatelju, ki ga opozori, da je nekaj napačnega trdil ali celo kaj narobe komu svetoval. Tako je pač na tem svetu, da mora tisti, ki hoče druge učiti, mnogo vedeti. Že ljudskošolski učitelj, ki uči našo mladino abecede, se mora vrsto let pripravljati na ta poklic. Koliko več se mora učiti tisti, ki naj kaže pot odraslemu državljanu in mu prav svetuje za boljšo bodočnost. Tu ne zadošča le prirodni razum, nego je treba resničnega znanja, prav kakor pri rokoborcu, kjer ne zadošča sama moč, pa naj bo še tako silna, temveč je treba predvsem spretnosti in znanja.
Prav prijateljsko smo nedavno opomnili neki tednik, ki je pisal hudo nevedno, da leži pri nas denar na cesti in da je treba samo znati, kako se pobira. Še celo ime tega tednika smo zamolčali, ker nam ne gre za smešenje ali celo klanje nevednih in zato prav nič nevarnih tekmecev. Kakor smo že večkrat povedali in tudi z delom dokazali, je naš glavni smoter, kako pomagati našemu siromašnemu človeku do boljših časov. Prav zaradi tega smo na budni straži proti vsem tistim, ki z lahkomiselnim neznanjem in seveda toliko glasnejšim vpitjem oznanjajo krive nauke,
ki bi lahko zavedli naše ljudi v še večjo siro-maščino.
Naš tedenski tovariš «Kmetski list«, ki ga menda meša volilna mrzlica, pa je čutil potrebo, da se je obregnil ob našo dobrohotno besedo, namesto da bi nam vedel hvalo za pouk. Ker vemo, da je neukemu pač težavno spoznati in priznati zmoto, mu tega ne štejemo v zlo. Njegov odgovor nas pa sili, da še enkrat, in sicer natančneje pogledamo, kakšen je tisti denar, ki leži po pisanju «Kmetskega lista® v naši deželi na cesti. «Kmetski list piše takole:
«Na ugotovitev .Kmetskega lista', da je v naši deželi še precej blaga, ki bi se dalo dobro spraviti v denar, odgovarja .Domovina', da nam vse to bogastvo nič ne pomaga, ,ker ga izkoriščajo drugi, kmet pa za zdravilne rastline itd. ne dobi skoro ničesar'. Na ta odgovor pripominjamo, da nismo razpravljali o vprašanju, kdo izkorišča naše bogastvo, ampak smo samo ugotovili, da je nekaj bogastva le še v deželi, kdo se pa od njega bogati, je pa čisto drugo vprašanje, s katerim se .Kmetski list' zaenkrat ni pečal, bo se pa še. Torej prvi del odgovora .Domovine' na naš članek je zašel nekako v stran.»
Kako smo zašli v stran, je najbolj razvidno ia naših besed, katerim je «Kmetski list» odgriznil glavo in zdaj vpije, da je rep slab. Mi smo zapisali takole:
«Poglejmo, kje so tisti skriti viri, ki nam jih priporoča naš kmečki odrešenik! Zdravilna zelišča res dobimo zastonj za vsakim oglom, glavni dobiček od tega pa imajo pri nas še vedno mešetarji in trgovci. Nabiralec si zasluži komaj za slani krop, in še to le v toplih mesecih. S tem blagom je prav kakor z jajci: množina vrže res lepe milijone, toda kmet se zaman vprašuje, kje je dobiček.*
Ugotoviti moramo ponosno, da je naš tedenski tovariš napisal, da se zdravilne rastline dobro plačujejo. Pravkar je izšel uradni pregled naše trgovine s tujino za lansko leto, iz katerega posnemamo, da smo iztržili za zdravilne rastline, izvožene v tujino, res okoli osem milijonov dinarjev. Tu pa ne sinemo po zgledu «Kmetskega lista« zavpiti: «Gleite, koliko milijonov smo pobrali na cesti!«, temveč moramo pogledati, koliko truda in časa je potrebovala roka našega človeka, ki je pobiral te milijone, in če je bil res dobro plačan, kakor mu obeta naš tedenski to* variš. V dokaz vsakemu treznemu človeku bomo navedli nekaj uradno objavljenih cen, po katerih so izvažali zdravilne rastline naši trgovci. V teh cenah je vštet že trgovčev dobiček in je treba te cene primerno znižati, da dobimo potem tisti denar, ki ga bo pobiral po trditvi «Kmetskega lista» naš človek po cesti.
Za kilogram nikovega cvetja je dobil naš trgovec šest dinarjev, za kilogram volčje jagode sedem dinarjev, za kilogram žavbeljna en dinar, za kilogram encijanovih korenin štiri dinarje, za kilogram lipovega cvetja osem dinarjev, za kilogram pelina en dinar 20 par, za kilogram planink 25 dinarjev, za kilogram kamelic en dinar in tako naprej. Kdor je kdaj sam nabiral te rastline, dobro ve, koliko truda in celo nevarnosti (na primer pri planinkah in tudi lipovem cvetju) je zvezanih s tem malenkostnim zaslužkom. To }e krvavo zaslužen denar in ]e izvoz zdravilnih rastlin prav tako kakor ia]c le prav vpijoč dokaz naše siromaščine in niti na um ne pride nikomur, da bi vpil s sejtnarskim glasom: «Denar leži na cesti!«
«Lepe dohodke daje tudi gojitev oljnih rastlin«, piše «Kmetski list« in pravi dalje: «Te siro-vine potrebuje industrija in jih tudi razmerno dobro plačuje.« Industrija res potrebuje te rastline, toda jih žal prav slabo plačuje. Pravkar oglašuje neka tvornica, da daje seme za setev solnčnic na posodo in se obvezuje, da bo plačala v jeseni zrnje solnčnic po en dinar 40 par za kilogram, sojo pa po en dinar 60 par. To so cene, ki znašajo polovico manj, kakor vrže vsak drug pridelek na isti njivi. Mislimo, da ni baš razumno za stanovsko glasilo, ki spravlja svoje naročnike naravnost v nepremišljeno škodo, i Tudi drugod čitamo pogosto prav debele iz kmetijstva. Tako je nedavno «Domoljub» nekje pobral trditev, da znašajo precej več pridelovalni stroški pri pšenici kakor pri turščici, dasi vsak kmečki šolarček ve, da je prav obratno resnica. Mnogo bi koristil resničnemu napredku naše dežele in utrditvi vere v pisano besedo tisti, ki bi
tivedel cenzuro tudi za pisanje o kmetijstvu. Višek politike je namreč blaginja države in spada pod rdeč svinčnik vse, kar je uarodu v škodo.
O vprašanju lesenih hiš v pogledu zdravja bo pa napisal odgovor »Kmetskemu listu» poklicani strokovnjak.
Potreba odločne borbe proti spolnim boleznim
Tudi o spolnih boleznih je treba reči kakšno besedo, saj je to strašno zlo, proti kateremu bo treba začeti odločen boj — prav tako kakor proti jetiki. Za borbo proti spolnim boleznim pa seveda ne zadostuje samo borba proti nenravnosti, nego je treba bolnike tudi zdraviti. Po naših mestih, a tudi po deželi, kakor nam kažejo podatki, so se te bolezni po vojni silno razpasle. Zaradi nepoučenosti ljudi, malomarnosti obolelih in tudi zavoljo neodločnih ukrepov oblastev, da se taki bolniki podvržejo pravilnemu zdravljenju, se te bolezni še dalje širijo. Največje zlo po mestih so zloglasne ženske, ki okužene dalje prenašajo bolezen. Nadzorovanje takdi žensk je skrajno pomanjkljivo, zato so obolenja čedalje pogostejša.
Nedavno so bili objavljeni podatki zagrebške mestne ambulante za spolne bolezni, ki kaže silen porast takih obolenj. V največjem številu so žrtve brezposelni, ki so velika nevarnost za širjenje spolnih bolezni, ker so to pač ljudje brez sredstev za zdravljenje. Pomoči jim nudijo razne ambulante, kakor na primer v Beogradu in Zagrebu, kjer so poleg kliničnih ambulant tudi dobro urejene mestne ambulante, ki skrbe za brezplačno zdravljenje nesrečnežev.
Porast teh bolezni je bil kakor rečeno največji takoj po svetovni vojni. Vojaki, ki so se okužili za bojiščem, so potem v notranjosti širili bolezni. Ta pojav so v mnogih državah opazili že med vojno in so bile že tedaj ustanovljene posvetovalnice za obrambo proti spolnim boleznim.
Ponovni porast je opažati zadnja tri leta, odkar je zavladala gospodarska stiska. Ljudie brez zadostnih sredstev zaidejo na kriva pota, s čimer postanejo raznašalci spolnih bolezni. Četudi pridejo taki ljudje do spoznanja, da so okuženi, v večini primerov nimajo sredstev za zdravljenje in prepuščeni samim sebi aadajo še bolj, da pomenijo počasi veliko zlo družbe.
Tudi naša država je spoznala nevarnost, ki Jo prinaša narodu spolna kuga. Zato je bil lani
sprejet zakon o pobijanju spolnih bolezni. Že pred sprejetjem tega zakona je večina večjih mest imela svoje ambulante za spolne bolezni, nekatera celo po več. Beograd ima štiri take ustanove. Druga mesta, kakor Zagreb, imajo svoje mestne ambulante že izza svetovne vojne. V takih ambulantah se ne vrši samo zdravlje-
nje, nego delujejo tudi kot nekake posvetovalnice.
Kakor trde razni zdravniki v Ljubljani, so po Ljubljani in okolici spolne bolezni zelo močno razširjene, posebno med gmotno šibkejšimi sloji in brezposelnimi. Za obrambo proti temu zlu pa razen ambulante v bolnišnici nimamo nobene prave ustanove in posvetovalnice, kakor jih imajo že druga večja in tudi manjša mesta. V Ljubljani bo vsekakor treba nekaj ukreniti, a tudi dežela se v tem pogledu ne sme zanemarjati, saj je tam nepoučenost o tem strašnem zlu še večja. Vsaj nekaj se lahko v tem pogledu takoj stori, in to brez posebnih stroškov: Zdravnikom naj se naložijo v dolžnost poučna predavanja o spolnih boleznih (o zlu teh bolezni, o potrebi zdravljenja in o vsem, kar je potrebno, da se to zlo omeji).
Rejci koz v dravski banovini imajo svoje društvo
Na praznik 25. marca se je vršil v prostorih Kraljeve gostilne v Mengšu ustanovni občni zbor Kozjerejskega društva za dravsko banovino. Udeležilo se ga je 55 oseb iz raznih krajev. Kako važnega pomena je ustanovitev tega društva, kaže dejstvo, da se je že pred občnim zborom prijavilo nad 150 oseb v društvo. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Zupan iz Mengša, ki je v daljšem govoru obrazložil namen društva. Zborovalce je pozdravil osebno tudi urednik lista »Rejca malih živali* šolski upravitelj g. Alfonz Inkret in po naročilu izročil pozdrave društev za rejo malih živali iz Kranja in Trbovelj. V strokovnem predavanju je gospod Franc Krištof iz Ljubljane razložil pomen kozjereje za malega človeka in zmisel ustanovitve društva za širjenje kozjereje v naši banovini. Po službenih podatkih je v naši banovini 10.290 koz.
Sledilo je čitanje odobrenih pravil in se je določila članarina na 35 Din letno. Vpisnina je 5 Din enkrat za vselej. V daljši razpravi je zbor odobril pravilnik, po katerem bo društvo oddajalo članom brezplačno prvovrstne koze, dobavljene iz Švice, s pogojem, da vrne prejemnik v teku enega leta mladiča društvu, ki ga pod enakimi pogoji podari spet naprej. K nabavi živali
bosta prispevala še ministrstvo za kmetijstvo in naša banska uprava v Ljubljani. Na ta način se bo širila reja in nudila malemu človeku možnost, da pride za majhen denar (članarino) do dobre koze mlekarice, ki mu bo dajala skromne dohodke pri današnjih hudih razmerah. Uvedena je tudi rodovna knjiga za koze, prva te vrste v Jugoslaviji. Člani društva bodo prejemali brezplačno svoj strokovni list, v katerem bo objavljen v celoti ves poslovnik.
Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: predsednik Ivan Zupan, posestnik, Mengeš; podpredsednik Ivan Zobec, Spodnje Gameljne; tajnik Alfonz Inkret, Šenkov tum; blagajnik Franc Žun, Mengeš; gospodar Gregor Kavčič, Mengeš; odbornika Jakob Hladnik, sreski ekonom, Kamnik, in Marija Cerarjeva, Domžale; namestnika Franc Škofic, Mengeš, in Roza Bajdetova, Tuhinj; računska preglednika Leopold Trobevšek, Ljubljana, in Ivan Čepon, Škofljica; namestnik računskih preglednikov Janez Rekar, Kranj.
Pri volitvah poverjenikov za posamezne okoliše so bili izvoljeni: za okoliš Škofljico in La-verco Ivanka Čeponova; za Ljubljano okolico Leopold Trobevšek, Ljubljana, Medvedova cesta št. 38; za Gameljne, Črnuče, Šmartno Ivan Zobec, Spodnje Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljub-
FARAONOV DEDIČI
Hudales je prinesel nekaj orodja, ki je bilo za kopanje primernejše kakor gole roke. Po dolgem trudu je bil vhod v grob odkrit. Ta vhod je zakrivala velika plošča, ki je imela napis iz hieroglifov.
Napis se je glasil:
»Tujec, preklet bodi, če boš prišel motit mir srečnih! Nikoli ne boš dosegel svojega namena. nikoli ne boš stopil na blagoslovljena tla, ki se jim bližaš s hudobnimi mislimi. Vzemi si za vzgled in svarilo oba moža, ki počivata pod to piramido, Renfanha, sina Me-nemhetovega, in Fbana, sina Harujevega, imenovana tako po prstanih, ki sta jih nosila na svojih rokah. Prišla sta sem z mračnimi nameni, toda dober bog, ki varuje svoje j pobožne otroke, je poslal n;»d oba ogn eni dihi puščave, ki jima je izsušil ude, kakor se iz-j suše ribe na solnem Dokler sta živela ju ie! izpodbadalo sovraštvo do srečmh ljudi. Naj j želo maščevanja večno nrebada njuna srca!i O, poslušaj to svarilo, tuji popotnik, in sej naglo vrni s poti, na katero te je prevedel duh greha!»
Ko so izzvenele učenjakove besede, so dolgo vsi molčali.
Potem pa se je zbudil Uasif el Hajat iz otopelosti. Premagalo ga je presenečenje. Razširil je roke proti piramidi in vzkliknil:
»Tu si torej našel svoje počivališče, obžalovanja vredni naslednik krepostnega princa Ejm-hotepa! Zvest ukazu svojih prednikov si se šel maščevat nad zarodom izdajalca Nebsenija, da hi spet pridobil prestol Egipta svojemu rodu. Toda malo pred ciljem te je presenetil vroči saniurn in zadušil tvoje vroče hotenje v svojih neizprosnih rokah. Tako so lahko smrtni sovražniki tvojega rodu postavili spomin svoji slavi nad tvojim grobom ...»
Tu je Kopt žalosten umolknil, potem pa je nadaljeval:
«Toda ne, ne smem te objokovati, moj veliki prednik. Slaviti te moram in te blagoslavljati, ker si izpolnil svojo dolžnost. Preziral si smrtno nevarnost in se boril. Zato bodi trikrat blagoslovljen. moj pogumni, neustrašni prednik! Pre-klicujem prekletstvo, ki ga je nad tvojim grobom izrekel rod izdajalca Nebsenija, in jim ga vračam, da bo njim samim v pogubo in rropast! K temu naj mi pomaga resnični bog, ki mu je služil moj rod od kralja Huenata do dandanašnjih dni!«
Vsi "tirje poslušalci te slovesne zaobljube so bili globoko ganjeni. Ko je sedel zdaj Kopt na
tla in skril obraz v dlaneh, ga dolgo ni upal motiti v mračnih mislih.
Selim je bil prvi, ki je izpregovoril: »Efendi, dovoli mi, da odprem usta. ker me nekaj v bodočnosti skrbi. Sicer mi je ostal večji del govora tvojega prijatelja nerazumljiv, toda nekaj sem le spoznal iz njega: da niste namenjeni ne v oazo Kufro in ne proti Sudanu, kakor ste prvotno trdili. In vendar sem računal na Sudan in upal, da bom prišel z vašo pomočjo tja. Zato mi povejte po pravici, kam vas vede pot, da se bom lahko odločil, ali smem pri vas ostati. Vedite namreč, da nikakor ne bi rad prišel svojim redovnim bratom v roke.»
»Obrni se na Uasifa el Hajata«, je odvrnil Sodnik. »Samo on lahko odloči, ali smeš zvedeti njegove načrte. Mi drugi smo vezani In brez njegovega dovoljenja ne smemo ničesar razkriti.«
Tedaj je hotel Selim ponoviti svoje vprašanje Koptu. V njegovih očeh pa je zasledil nezaupen, poizvedujoč pogled. Toda z ničimer se ni izdal in Uasif el Hajat je naposled dejal:
»Potrpi še tako dolgo, da bomo sedeli pri ognju. Tam boš vse zvedel. Zdaj pa bodi tako dober, prijatelj«, se je obrnil k Hudalesu, «iif mi pokaži na kamnu mesto, kjer je napisano ime" mojega prednika Renfanha, da ga pozdravim s spoštovanjem, ki mu ga dolgujem.« Hudales je njegovi prošnji ustregel. Uasif el Hajat je pokleknil pred ploščo in se trikrat z ustnicami doteknil slavnega tmena.
liano; za Kranj z okolico Janez Rekar, Hrastje, pošta Kranj; za Vodice z okolico Ivan Bida. Vodice; za Komendo, Moste Kristijan Bigles, Moste, pošta Komenda; za Domžale z okolico Marija Cerarjeva, Domžale, Rojska cesta št. 5; za Kraš-njo z okolico Janez Narat, Trnovče, pošta Luko-vica; za Tuhinj z okolico Roza Bajdetova, Laze, pošta Tuhinj. Za druge kraje se določijo poverjeniki pozneje. Poverjeniki bodo prejemali od odbora vsa obvestila in bodo vsem zanimancem na uslugo.
LJUBLJANSKE KANDIDATURE.
Te dni se je vršil pod predsedstvom župana g. dr. Ravniharja v mestni posvetovalnici volilni sestanek, ki so se ga udeležili poleg sreskega odbora JNS in zastopnikov vseh krajevnih organizacij JNS tudi predstavniki obrtniških, trgovskih in drugih stanovskih društev in zastopniki državnih, samoupravnih in zasebnih nameščencev.
Po precej dolgi razpravi je predsednik sreske organizacije JNS predlagal za kandidata bivšega ministra Ivana Mohoriča in inž. Ladislava Bevca; če bi Ivan Mohorič odklonil kandidaturo, pa Josipa Rebeka. Za namestnika je predlagal Rudolfa Žitnika in Jožka Zemljiča.
V soboto in nedeljo so se vršila med zastopniki obeh obrtniških skupin pogajanja glede postavitve skupne obrtniške kandidature v Ljubljani. V nedeljo dopoldne je prišlo med njimi do naslednjega sporazuma: obrtniški kandidat v Ljubljani bo Josip Rebek, skupina Lovra Pičma-na pa dobi v obrtniškem odseku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo polovico, to je osem mandatov s predsednikom odseka, ki bo obenem podpredsednik zbornice. Na ta način se je videla obrtniška kandidatura v Ljubljani zagotovljena. V nedeljo zvečer pa so se sestali voditelji skupine Josipa Rebeka, ki so razpravljali o sklenjenem dogovoru. Po daljši razpravi so se postavili na stališče, da dogovora ne morejo odobriti, nato pa je Josip Rebek svojo kandidaturo umaknil.
Medtem so se začeli v Ljubljani zbirati podpisi za novo kandidatno listo. Kandidata na njej sta Josip Kavčič kot zastopnik gospodarstvenikov in magistratni nadsvetnik dr. Riko F u x
kot zastopnik uradništva in delavstva. Kot namestnika sta določena carinski posrednik in špediter Rajko Turk in strojni stavec Drago Kosem. Mesto Ljubljana voli dva poslanca; kakor za druga banovinska mesta bo najbrž tudi za Ljubljano na Jevtičevi listi postavljena samo enotna kandidatura brez protikandidatov.
POTRJENA KANDIDATURA V KAMNIŠKEM SREZU.
Sresko sodišče v Kamniku je potrdilo podpise na prvi kandidaturi za kamniški srez. Kandidat je dosedanji poslanec Anton C e r e r, njegov namestnik pa Ignac Tome, župan v Moravčah. Poleg Cererja kandidira v kamniškem srezu na Jevtičevi listi tudi Anton Kersnik, graščak z Brda, njegov namestnik pa je Karel Novak, župan v Motniku.
Kdo vse bo za kamniški srez kandidiral na opozicijskih listah, še ni znano. Za enkrat sta objavljeni le kandidaturi na Topalovičevi in na Hodžerovi listi; na zadnji bo kandidiral odvetnik dr. Potokar iz Kamnika. Govori se dalje, da bo kandidiral tudi kdo izmed veljakov bivše SLS.
LENDAVSKI SREZ.
Sresko sodišče v Lendavi je potrdilo podpise za sreskega kandidata Ludovika S e č i j a, upokojenega učitelja iz Lendave. Njegov namestnik je bivši beltinski župan Štefan B a 1 i g a č.
To je doslej tretja objavljena kandidatura v lendavskem srezu, kjer kandidirata dosedanji poslanec Anton H a j d i n j a k in banovinski zdravnik dr. Franc Klar iz Lendave.
LITIJSKI SREZ.
V litijskem srezu bosta kandidirala na Jevti. čevi listi dva kandidata: litijski župan Franjo L a j o v i c s kovačem Ficingerjem kot namestnikom in dosedanji poslanec Milan Mravlje z namestnikom Drnovškom, županom iz Zagorja. Obe kandidatni listi sta že potrjeni od sodišča.
Zelo živahno se gibljejo v srezu tudi bojevniki. Kandidirali bodo beograjskega odvetnika dr. Vinka Zorca, ki je njihov glavni zastopnik v Beogradu. Dr. Zore je kandidiral v litijskem srezu že pri zadnjih skupščinskih volitvah.
SREZ LJUBLJANA OKOLICA.
Volilni odbor za srez Ljubljano okolico je imel v nedeljo sejo v restavraciji «Zvezdi» v Ljubljani. Seja je bila jako živahna. Sresko sodišče v Ljubljani je že pretekli teden odobrilo kandidatno listo za ljubljansko okolico. Na listi sta kandidata minister dr. Drago Marušič in lekarnar Stanko Hočevar z Vrhnike, namestnika pa Albin Koman in Josip Mesec. Po dolgi razpravi se je sreski volilni odbor zedinil, naj se vloži še ena kandidatna lista. Tudi na tej listi naj bo prvi kandidat minister dr. Marušič, drugi kandidat pa župan iz Most pri Ljubljani Pavčič, namestnika naj bi bila Zebal z Rudnika in Kuhar iz Vevč.
Ta sklep sreskega volilnega odbora se ne bo dal izvesti, ker po volilnem zakonu isti kandidat ne more v istem srezu dvakrat kandidirati. Ker ministri ne bodo imeli na Jevtičevi listi protikandidatov, bo v ljubljanski okolici samo ena lista in se bo moral nosilec državne liste odločiti ali za prvo listo (dr. Marušič—Hočevar) ali pa za drugo (dr. Marušič—Pavčič).
SREZ MARIBOR LEVI BREG.
Sresko sodišče v Mariboru je te dni potrdilo prvo kandidatno listo za srez Maribor levi breg,
Da bi piramido odprli in pogledali, kaj je v njej, to se vzlic želji obeh učenjakov ni moglo zgoditi. Za tako naporno delo jim je manjkalo potrebnega orodja. Najbrž bi se bil takemu skru-njenju groba tudi Uasif el Hajat uprl.
Zato so se vrnili vsi k velblodom in začeli postavljati šotore.
Neli, ki se je izprva morda bala naporne poti, se je zdaj že vsega privadila. Zmeraj je bila v družbi obeh učenjakov, ki sta zaradi nje govorila največ angleško. Samo takrat, kadar sta imela med seboj pogovore, ki jih Uasif el Hajat ali Selim ne bi smel slišati, sta se pogovarjala v slovenščini.
Ko so povečerjali, je zvedel Selim za vse podrobnosti o oazi Tuatu in Nebsenijevem pohodu, ki nam je že znan. Videlo se mu je, da so ga te novice presenetile, in ko je Kopt končal, je odločno rekel, da bo tudi v bodoče ostal pri eks-pediciji.
S tem pa pogovora še dolgo ni bilo konec. Pozno-v noč so sedeli ob ognju in Selim jim je moral večkrat skuhati kave, da se jim grla niso posušila. Naposled pa so vsi začutili, kako je »vinčena utrujenost prevzela njihove ude. To je bilo nedvomno posledica utrujenosti. Sami niso
vedeli, kdaj so omahnili na ležišča in zaspali. »
Ko se je Sodnik spet zbudil, je začutil, da ga nekaj v grlu močno žge. Glava ga je bolela, kakor bi bil vso noč popival. Precej dolgo je
trajalo, preden je mogel toliko zbrati svoje misli, da se je spomnil, kje leži. Naposled se je pa le opomogel in stopil iz šotora, da bi pogledal, kje so njegovi tovariši, zlasti kje je Neli.
čudno! Tudi oni so menda še spali, čeprav je bilo solnce že visoko na nebu. Prav tako so ležali tudi velblodi negibno na tleh in ...
Čakaj!
Ali ne manjkajo štiri izmed njih?
Sodnik si je začuden pomel oči, kakor bi hotel pregnati nekakšno meglo izpred njih. Potem pa jih je natančneje pogledal in nepopisen strah ga je obšel. V trenutku je izginda vsa zmedenost, ki ga je dotlej motila.
Z naglimi skoki je obšel žival za živaljo, da bi se prepričal, ali je prav videl.
Nedvomno, to, kar se mu je zdelo neverjetno, je bilo resnično. Živali so bile vse ustreljene. Zraven vsake so bili na tleh posušeni sledovi krvi.
Ne da bi gledal okoli sebe, je planil Sodnik k prijateljema in k Neli ter jih poskusil zbuditi. To pa je bilo naporno delo. Šele ko jim je dovolj dolgo kričal na ušesa strašno novico, so se zavedeli.
Z grozo so gledali vsi mrtve živali.
Naposled pa je Hudales vzkliknil:
«In Selim?»
«Selim?»
«Da, kje je on?»
Šele zdaj so se vsi spomnili, da ga ni nikjer. Iznenada jih je obšlo spoznanje. In hkratu so za-
pazili majhen kup kamenja, ki je bil sredi med šotori. Na njem je ležal listek, obtežen s peskom. Sodnik ga je hlastno razvil in bral;
Češčen bodi Alah, ki pokončuje nevernike!
Upali ste se priti v levji brlog; zato naj vas doleti poguba. Žar solnca bo izsušil vaše žile in vroči pesek se bo zgrnil nad vas.
Jaz pa častim Alaha, ki varuje svoje oboževalce. Naj tako poginejo vsi zaničevalci preroka!
Selim Senusijec, o katerem ste mislili, da je tako neumen in tako pokvarjen, da bo odpadel od svoje svete vere.»
Medtem ko sta oba Slovenca nemo strmela drug drugemu v oči, medtem ko so se začeli Neli solziti oči, je zdrknil Kopt na kolena, dvignil roke proti nebu in vzkliknil:
«0, oče nebes, usmili se vendar svojih otrok! Kaj je zagrešil rod Huenata, tvojega najvernej-šega služabnika, da ga zasleduješ do dandanašnjega dne? Da mu pošiljaš izdajalce, drugega za drugim, na pot, in da ti izdajalci uničujejo načrte, ki so vsi namenjeni tvoji slavi. Ti sam si rekel: .Kaznoval bom grehe na otrocih otrok do sedmega kolena.' Zdaj pa je sledilo že sedemkrat sedem kolen in še več, pa še zmeraj teži tvoja užaljena roka na mojem rodu! Ali pa naj bo vse to samo preizkušnja, ali sem dovoli pogumen, da bom storil, kar sem se namenil? Če je tako, poslušaj mojo prisego, da me tudi ta nesreča ne bo
večji smisel za njegovo korist in večjo požrtvovalnost, stopijo med narod, ne z besedami, temveč z dejanji. JNS prepušča besedo onim, ki na papirju razvijajo program.» Kdo bo nosil odgovornost? se vprašuje »Murska Krajina® in odgovarja: «Politični žonglerji, špekulanti, ki se pojavljajo le pri volitvah, in njihovi podporniki.«
Naknadno javlja isti list, da se je tudi g. Hart-ner odpovedal kandidaturi, češ da je morda spoznal, da ne uživa pri volilcih dovolj naklonjenosti, dasi so ga od izvestne strani podpirali.
NOVI KANDIDATSKI PREDLOGI V NAŠI BANOVINI.
Iz Celja poročajo, da zbira sreski živino-zdravnik Maks Šribar podpise za kandidaturo celjskega odvetnika Štanteta, ki naj bi tudi kandidiral na Jevtičevi listi.
V	brežiškem srezu so se razširile vesti, da je bil rajhenburški župnik Tratnik, ki je bil svoje-časno poslanec SLS, povabljen, naj kandidira na Jevtičevi listi. V smislu znanega odloka obeh slovenskih škofov bi moral župnik odložiti faro in se dati upokojiti, ako bi se odločil za kandidaturo.
V	gornjegrajskem srezu se je sprožil predlog, naj bi se v srezu postavila kandidatura dr. No-vačana, a na zadevni sestanek dr. Novačan ni prišel.
KANDIDATURA HODŽEROVE STRANKE V GORNJEGRAJSKEM SREZU.
Iz Gornjega grada pišejo: Splošno pozornost je zbudila v našem srezu novica, da bo Jugoslo-venska narodna (Hodžerova) stranka kandidirala
nosilcem Trišo Kaclerovičem, uradnikom beo grajske Delavske zbornice. Glasilo naših socialistov »Delavska politika« odločno zanikuje resničnost te vesti in označuje razširjevalce takih vesti za «zastrupljevalce delavske enotnosti«, Obenem tudi pravi, da ji je Triša Kaclerovič sam brzojavil, da ni postavil svoje liste.
Na socialističnih volilnih posvetovanjih v dravski banovini so bile pretekli teden postavljene nove kandidature: za srez Slovenjgradec K r a n j c Franc z namestnikom Valenščakom Ferdom iz Velenja (kandidaturo so najprej ponudili mariborskemu odvetniku dr. Reismanu, ki pa jo je odklonil); za srez Konjice R a b i č. potem ko je kandidaturo na dr. Topalovičevi listi odklonil Alojzij Ceh iz Maribora; za srez Brežice A r h Jurij iz Zagorja z namestnikom Zidaričetn Josipom, kurjačem iz Rajhenburga; za srez Šmarje pri Jelšah steklar Weinberger En-gelbert z namestnikom steklarjem Jugovarjem Franom.
ALOJZIJ PAVLIC SE ŠE NI ODLOČIL.
Nedavno se je vršil pri Mikliču v Ljubljani volilni sestanek, ki ga je sklical bivši narodni poslanec za laški srez Alojzij Pavlič. Na sestanku je bilo navzočnih okoli 25 ljudi. Sestanku je predsedoval Pavlič sam, ki je omenil, da je bil pripravljen podpirati politiko sedanje vlade in je tudi ponudil svojo kandidaturo na Jevtičevi listi. Iz njemu nepojmljivih razlogov pa je bil odklonjen. Zaradi tega se je odločil, da bo kandidiral na eni izmed opozicijskih list.
Po tem uvodu se je Pavlič spustil v razglabljanje o političnem položaju, ki pa ga je prekinil
vzel besedo in razpustil sestanek.
Po sestanku je izjavil Pavlič nekaterim na-vzočnim, da pojde še v Maribor na neke razgovore. Ako tudi tam ne bo uspel, potem bo pustil politiko in prosil za kako župnijo.
pri nas na svoji listi, katere nosilec je strankin navzočni policijski komisar s tem, da mu je od-predsednik dr. Hodžera, dva znana pristaša bivše SLS. Kandidat bo po teh vesteh bivši oblastni poslanec Martin S t e b 1 o v n i k, župan v Šmart-nem ob Paki, ki je kandidiral pri senatskih volitvah na Žebotovi listi. Njegov namestnik pa bo Maks Turnšek iz Nazarja.
NOVE SOCIALISTIČNE KANDIDATURE V DRAVSKI BANOVINI.
Socialisti so v Sloveniji priredili že vrsto sestankov, kjer razlagajo socialistični sreski kandidati program nosilca socialistične liste dr. Zivka Topaloviča. Zadnje dni pa je nastopila med delavci, ki stoje pod vplivom socialistov, velika zmeda, ker se .ie med njimi razširila vest. da bo vložena še nova, levičarska socialistična lista z
ki obsega tudi Maribor sam in voli dva poslanca. Na potrjeni listi sta kandidata bivši državni tožilec dr. Ivan J a n č i č in banovinski svetnik Ivan Janžekovič, posestnik in župan v Ko-šakili; njuna namestnika sta znani mariborski obrtniški voditelj Fran B u r e š in Josip Mlad e, posestnik in župan pri Sv. Križu.
Pripravljena je še druga kandidatna lista.
ŠTIRI KANDIDATURE V PTUJSKEM SREZU.
Sresko sodišče v Ptuju je potrdilo podpise predlagateljev za štiri kandidate v ptujskem srezu na listi g. Jevtiča. Kandidati so dosedanji poslanec Lovro Petovar, Ludvik Saga d in iz Ptuja, bivši ptujski župan Miha Brenčič iz Ptuja in upokojeni šolski upravitelj Janko Z u n -k o v i č od Sv. Bolfenka v Halozah.
KANDIDATURE V SLOVENJGRAŠKEM SREZU
Sreski volilni odbor je postavil tri kandidature. Kandidati so dr. Vošnjak, Kopač in Blatnik. Od imenovanih sta že zbrala podpise in jih predložila sreskemu sodišču v Slovenjgradcu v potrditev dosedanji poslanec dr. Bogomil Vošnjak, ki ima za namestnika posestnika in bivšega župana Josipa Vrabiča, in šolski upravitelj Kopač, ki ima za namestnika Sovineka, delovodjo pri državnem rudniku v Velenju.
Nedavno je bila sodišču v potrditev podpisov I.rediožena tudi kandidatura dr. Antona Nova-Č a n a, sedanjega generalnega konzula v Celovcu; njegov namestnik je Rogina, posestnik v Podgorju pri Siovenjgradcu. Sresko sodišče je vse te tri kandidature potrdilo.
KANDIDATSKE ZMEŠNJAVE V MURSKI SOBOTI.
Benkovo glasilo »Murska Krajina« poroča: »Gg. Vezir Geza in Džuban Josip sta kandidaturo odklonila. G. Kuhar Štefan iz Pucincev vztraja na izjavi, da ne kandidira na listi, kjer kandidira g. Hartner Ferdo. Seja volilnega odbora se je končala brez uspeha in odposlanci so bili razburjeni, ker so jim povzročena nepotrebna pota. G. Titan iz Pucincev je zahteval, naj skliče JNS sejo svojega sreskega odbora in postavi kandidate, ker je ta stranka s svojim delom edino upravičena jih imenovati.«
«Murska Krajina« je o tem predlogu mnenja, naj se JNS rajši pomakne v zatišje in počaka, da »oni, ki imajo očitno večjo ljubezen do naroda,
potrla in da se še za ped ne bom umaknil s poti, dokler ne bom izpolnil ukaza mojih prednikov ali pa umrl. Toda usmili se svojega hlapca in ne pusti ga umreti v bedi in grozi, dokler ne bo svojega cilja vsaj od daleč videl!«
Bolečine so ga vsega prevzele. Tiho ihteč je skril svoj obraz v dlaneh, kakor bi se bil šele zdaj zavedel, kako huda nesreča ga je zadela.
»Da, prav imaš.« je dejal po dolgem, resnem molku Sodnik, «tu mora pomagati višje bitje, če je sploh še rešitev za nas mogoča! Zapuščeni smo sredi peščenega morja in najmanj tri sto kilometrov smo še oddaljeni od najbližje človeške naselbine. Res,- človeku morajo vstati lasje pokoncu! Toda pogum, prijatelj moj! Ne zaprav-Ijajmo časa z nepotrebnim jadikovanjem. Vsak trenutek je dragocen, ker nas približa cilju. Morda naš položaj v resnici ni niti tako slab, kakor se nam zdaj zdi.»
Drug drugemu so še enkrat podali roke, kakor bi hoteli obnoviti prisego medsebojne zvestobe za življenje in smrt.
Potem so šli pogledat, kako je z živili.
Najprej so seveda pogledali, kako je z vodo. Tu pa so odkrili nekaj, kar bi pognalo v obup tudi najpogumnejšega človeka. Zahrbtni sovražnik je odprl vse poklopce, da je dragocena tekočina iztekla do poslednje kapljice. Niti v pesku ni bilo več sledu za njo! To je bilo najhujše, kar se je moglo nesrečnikom primeriti.
Pomisliti je treba, da ni bilo deset dni hoda naokoli nikjer vodnjaka, kaj šele vasi. Sam pesek
in puščava brez kapljice vlage! Lakoti se pogumen človek lahko upira skoraj tri tedne in v skrajni sili je celo usnje čevljev dovolj, da se lakota za nekaj časa omami.
Žeja pa je neizprosna. Ne pozna usmiljenja, zlasti ne v teh krajih, kjer človek potrebuje trikrat do štirikrat več vode kakor sicer.
Pomilovanja vredni popotniki so strmeli po tem odkritju drug v drugega, kakor bi bili vsi omamljeni. Dolgo so stresali mehove in vedra, kakor bi blazno upali, da bodo iztisnili iz njih vsaj še kakšen požirek nenadomestljive tekočine.
Sodnik je bil spet prvi, ki se je zavedel resničnega položaja.
«Prijatelii,» je dejal, «ne stojmo tu. Pozabimo, kar moramo pozabiti, in pojdimo hitro dalje! Niti tienutka ne smemo zapraviti.«
Vsi trije so nemo pokimali in šli dalje gledat.
Nič razveseljivega niso našli.
Prav nič.
Brez dvoma jim je podli Selim natresel pretekli večer uspavalnega praška v kavo, da so zaspali in niso ničesar slišali. Potem jih je iz-ropal. Ves živež in vse instrumente jim je uničil in naposled postrelil vse velblode razen tistih štirih, ki jih je zase izbral. Nič ni ušlo njegovemu sovraštvu razen steklenice žganja in nekaj koščkov čokolade v torbi sedla, ki ga je Sodnik uporabljal za zglavje.
Pobiti so naposled sedli in niso vedeli, kaj naj store.
«Neumno bi bilo, če bi se poskušali vrniti. Najmanj deset dni bi morali hoditi do prve oaze, kjer bi lahko dobili jedi in pijače. Žejo pa bi lahko premagovali komaj tri dni. Še neumneje bi se bilo obrniti proti oazi Kufri ali pa proti Sudanu. Nič drugega nam ne ostane, kakor da nadaljujemo pot proti oazi Tuatu, ki bo nedvomno najkrajša.«
»Jaz se nikakor ne bi hotel vrniti«, mu je segel Kopt v besedo in Hudales je pokimal, da se tudi z njim strinja.
Neli je molčala. Zaupala je svojim prijateljem.
»Dobro. Vprašajmo zdaj še stari zemljevid za svet«, je dejal Sodnik. »Morda nas bo lahko on potolažil.«
Čudno je bilo, da se bežeči ropar ni polastil te važne listine in prstana kralja Huenata. Prvo je imel Sodnik v žepu, prstan pa je nosil Uasif el Hajat na roki. Ali Selim svojemu usravalnemu prašku ni prav zaupal in se je bal, da se omam-Ijenci ne bi prezgodaj zbudili? To pa je bilo malo verjetno, ker je njihove žepe docela izpraznil in jim vzel vse: denar, orožje, ure z verižicami vred, izkratka vse, kar je bilo Ie količkaj vredno.
Bolj verjetno je, da je bil praznoveren kakor vsi njegovi rojaki, ki pripisujejo starim egipt-skim izkopaninam čudežne moči.
»Naj že bo, kakor hoče,« je dejal naposled Sodnik, «poglavitno je, da nam je zemljevid ostal.
Takoj ga bomo vprašali za svet.
Politični pregled
Zens/ce!
Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vara bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponosi
Zahtevajte odločno
S a m o rad
pralni prašek
Izdelan na podlagi olivnega olja.
Glede na banovinske proračune je podal finančni minister g. Milan Stojadinovič novinarjem daljšo izjavo, iz katere je razvidna obsežnejša
preosnova banovinskih financ v olajšanje gospodarskega položaja.
Finančni minister je znižal banovinske doklade v vseh razen v treh banovinah; tudi v dravski so znižane. Banovinske takse je delno črtal, tako takso na sekanje gozdov, gozdno takso in takso za izdajanje živinskih potnih listov, znižal pa je takso za prenos premičnin na en odstotek, le v dravski in savski banovini jo je za letos pridržal še na dveh odstotkih. Odpravljene so tudi takse na motorna vozila. Dalje je finančni minister v novih banovinskih proračunih črtal trošarine na premog, nafto in električno silo. Izvršile so se še nekatere druge olajšave in izpremembe. Tako je uvedena glede pobiranja in razdeljevanja trošarin, ki so ostale ali ki se šele uvajajo, novost. Ker gre tu skoro le za predmete, ki se uvažajo iz tujine, se bo pobiranje izvrševalo v carinarnicah in dohodek nalagal pri Državni hipotekami banki v skupen sklad vseh banovin. Iz tega sklada se bo v razmerju s številom prebivalstva denar razdeljeval vsaka dva meseca.
Dne 1. aprila je potekla veljavnost starega banovinskega proračuna. Ker novi dravski proračun še ni potrjen od finančnega ministrstva, je
ban g. dr. Dinko Pac podaljšal stari banovinski proračun za mesec april.
Zadevna banovinska uredba določa eno dvanajstimi preračunanih dohodkov in izdatkov. / Veliko zanimanje po vsem svetu je zbudilo potovanje angleškega državnika Edena v Moskvo.
V Moskvi se je pravosodni minister Eden raz-> govarjal zlasti z diktatorjem Stalinom in komisarjem za zunanje posle Litvinovim ter naglašal, da vodi Anglija splošno politiko miru in varnosti brez zahrbtnih misli. Razgovor je bil med drugim o oboroževalnih poizkusih Nemčije in o izidu angleških razgovorov v Berlinu, o potrebi miru, o izpopolnitvi odnošajev med Rusijo in Anglijo, o vzhodni pogodbi in o mnogih drugih mednarodnih vprašanjih. Eden je vsekakor dosegel v Moskvi velik uspeh, ki mu ga priznava vse svetovno časopisje. Uradna objava razgovorov med Edenom in Litvinovim zlasti naglaša soglasnost med Anglijo in Rusijo pri prizadevanju za ohranitev miru. Iz Moskve je potoval
Eden v Varšavo in so se v torek začela posvetovanja s poljskimi državniki. Najprej je angleški minister Eden po-setil poljskega ministrskega predsednika polkovnika Slaweka, nato pa se je sestal z zunanjim ministrom Beckoin. Oba državnika sta razpravljala o Edenovih posvetovanjih v Berlinu in Moskvi, a glavna beseda je bila posvečena stališču Poljske nasproti načrtu vzhodne pogodbe o medsebojni pomoči. Eden je predložil nov osnutek te pogodbe, ki bi bil sprejemljiv tudi za Poljsko.
Na velikem volilnem shodu v Skoplju, ki ga «obiskalo 20.000 ljudi, je govoril
minister pravde g. dr. Dragutin Kojič \ o pomenu majskih volitev.
Rekel je med drugim: Gre za dokončno zmago nečesa, kar je nad strankami in političnimi koristmi, nad koristmi posameznih kandidatov. Gre za zmago tiste črte državne in narodne politike, ki jo je s svojo plemenito krvjo zarisal naš veliki kralj (vzkliki Slava mu!). Poslednje dni se je ustvarilo volilno politično sodelovanje iz skupin z vsemi mogočimi smotri. Tiho govore vse tisto, česar ne žele, toda ne tiho ne na glas ne povedo tistega, kar žele, zakaj ničesar skupnega ne morejo želeti v takšnih skupinah, ki so nastale samo za volitve. G. minister je omenil tudi razne ukrepe vlade in nadaljeval: Z jasno določenimi političnimi, gospodarskimi, finančnimi in upravnimi smotri, ki jih pred nikomer ne skrivamo, in ki smo jih ne samo odkrito povedali v našem razglasu, temveč smo jih tudi pri vsaki drugi priložnosti odkrito in moško zagovarjali, pro-sino narod podpore in izpodbude.
V vseh vprašanjih državnega In narodnega življenja so možni bratski dogovori in sporazumi razen glede osnov državne in narodne politike,
na katerih zdaj temelji in bo zmerom počivala naša državna skupnost. Ne more biti političnih pogajanj, mešetarjenj in trgovanj, kadar gre za državno in narodno edinstvo in enotnostno ureditev naše državne skupnosti. V nadaljnjem govoru je g. minister razvil svoj program kot kandidat v Skoplju in ob koncu pozval vse, naj gredo 5. maja složno na volišče, vodeni od misli, da korakajmo pod geslom: »Naprej zastava slave!», da bo naš zedinjeni narod vedno slavil radosten »Lepo našo domovino*, poveličano in osvobojeno, da nam bo vedno naš stari «Bog pravde*. Na svoji seji 30. marca je naša vlada sprejela tri nove .uredbe, in sicer uredbo o banovinskih proračunih, ki določa meje za banovinske finance, potem uredbo o ukinjenju taks za registriranje avtomobilov in o novi ureditvi taks za avtobusni promet in naposled uredbo o sladkorni pesi in o odnošajih med pridelovalci pese in sladkornimi tvornicami.
Sven Elvestad:	8
PEST
Kriminalni roman.
(Iz norveščine prevedel J. M.)
Spočetka sta govorila oba tako tiho, da Krag ni razumel njunih besed. Počasi pa je postajal njun razgovot glasnejši in burnejši. Zdajci je Krag slišal dekle reči: »Odpotovati moraš.*
Kočijaž je nekaj zagodrnjal. Nato je ona potožila:
»Vse nas boš spravil v nesrečo.* Tedaj pa je udaril kočijaž po mizi in vzkliknil:
»Ne odpotujem. Če bi to storil zdaj, bi bilo zame usodno.* »Ali nisi sam dejal, da te policija zasleduje?* »Beži, policija, te se ne bojim.* ♦Mislim, da nisi storil prav, ker si se zadržal v mestu.* »To te nič ne briga.*
»Pomisli samo, če bi bila policija dognala, kdo si ti prav za prav.*
«To ni mogoče,* je odvrnil kočijaž s čudno obupnim nasmehom, «policija vendar ne preganja mrtvih.*
Kraga je streslo. Zaslišal je bolesten jok. Mlada deklica je zaplakala.
Zdajci se je detektiv zganil in se pritisnil hitro k steni. Vrata so se bila odprla in dekle je stopilo iz sobe.
Kočijaž jo je spremljal do praga. Krag je stal tako blizu, da bi mu bilo treba le roko iztegniti, pa bi lahko prijel dekle.
Videl je, da si je brisala solze. Kočijaž je stal brezbrižno poleg nje in je očitno saino čakal, da bi se odstranila.
»Poznaš znake?* je dejal s trdim glasom.
»Da, poznam jih.*
Nekaj trenutkov je stala molče poleg njega in ga gledala. .
«Torej ne maraš odpotovati?* je vprašala še enkrat.
«Ne, ne odpotujem.*
Dekle se je obrnilo in šlo čez dvorišče proti glavni hiši.
Kočijaž se je vrnil v svoje stanovanje in z jeznim gibom zaklenil vrata, kakor stori človek, ki se je znebil nadležnega gosta.
Krag je videl mlado damo stopati po stopnicah, kmalu nato pa se je zasvetila luč iz več oken v pritličju.
Detektiv se je prikradel, stopajoč po prstih, k hiši in se postavil pod razsvetljena okna. Res, mlada dama je bila v tej sobi.
Čisto blizu so bila vrata. Krag jih je poizkušal odpreti, a so bila zaklenjena. Iz majhne črne usnjate škatle, ki jo je zmerom nosil s seboj, je vzel nekaj lesketajočih se predmetov. Bilo je prvovrstno vlomilsko orodje. Krag ga je znal
mojstrsko rabiti. Niti dve minuti nista potekli, pa je že imel vrata odprta. Prišel je v majhno vežo. Desno so bila vrata, ki so očitno držala v kuhinjo. Previdno jih je odprl in vstopil. Nekai trenutkov je stal negibno v temi. Potem je vzel iz žepa žepno svetilko. Res, kuhinja je. Toda kako naj pride v sobo mlade dame, ne da bi povzročil ropot in zbudil drugih hišnih stanovalcev? Stopil je še skozi več vrat in se znašel slednjič pred glavnim vhodom v večjo dvorano. Obstal je za nekaj trenutkov, da se je malo raz-gledal. Samo še ena soba ga menda loči od prostora, kjer je mladenka. Hotel je odpreti spet ena vrata, ko je zaslišal hitre korake.
Skril se je v kot dvorane, vrata so se odprla in postava mlade dame se je pokazala v svetlobi, ki je prihajala iz sosedne sobe. Obstala je nedaleč od vrat in rekla:
»Ali je kdo tukaj? Si ti, Hana?* Tedaj je skočil Krag iz skrivališča z bliskovito hitrostjo, prijel z eno roko mladenko za zapestje, drugo pa je pritisnil na njena usta, da nI mogla vpiti. Čutil je, kako se je od strahu tresla.
«Ne bojte se ničesar, gospodična*, ji je Sepe' tal. «Bodite čisto mirni. Ničesar vam ne bom storil. Če boste kričali, se vam bo slabo godilo. Vem, kdo je mož v kočijaževem stanovanju.* Nato jo je spustil.
V strašnem razburjenju je stekla nazaj k sobi in potem zastrmela v Asbjorna Kraga s prestrašenimi pogledi.
»Kdo ste?* je zašepetala.
Poljaki so naglašali nasproti Edenu ohranitev sedanjih mej in potrebo miru, a glede vzhodne pogodbe so kazali velike pomisleke. Iz Varšave je Eden odpotoval v Prago.
V nedeljo so se vršile
v Madžarski volitve v državni zbor, pri katerih so nacionalisti ministrskega predsednika Gombosa izvojevali veliko zmago. Izmed 176 izvoljenih poslancev je dobila Gombosova nacionalna stranka 131.
Iz Aten poročajo, da je grški ministrski svet razpustil državni zbor in senat. Volitve v novi državni zbor bodo 19. maja. Novi državni zbor bo sprejel novo ustavo, po kateri bo ostala dosedanja republikanska vladavina z državnim zborom ohranjena.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debelim volom 2.75 do 3.75, poldebelim volom 2 do 2.25, plemenskim volom 2 do 3, bikom za klanje 2.50 do 3, klavnim kravam debelim 2 do 2.75, plemenskim kravam 2 do 2.25, kravam klobasaricam 1.25 do 1.50, molznim kravam 2 do 2.50, brejim kravam 2 do 2.50, mladi živini 2.50 do 3, teletom 3 do 4 Din.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (z že všteto premijo v znesku 28.50%): 1 nizozemski goldinar za 29.66 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 210.93 do 212.98 Din; 1 ameriški dolar za 43.55 do 43.92 Din; 100 francoskih frankov za 289.60 do 291 Din; 100 češkoslovaških kron za 18325 do 184 46 Din; 100 italijanskih lir za 362.07 do 365.15 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 8.72 do 8.82 Din. Vojna škoda se je zaključevala v Zagrebu po 377 do 379 Din.
Sejmi
8. aprila: Dolsko, Kostanjevica ob Krki, Loče pri
Poljčanah, Marenberg, Sevnica ob Savi, Sve-
«Tega vam za enkrat še ne inorem povedati. Dovolite, da vstopim? Potem se bova natančneje porazgovorila.«
♦Torej niste vlomilec?«
«Ne, policist sem.»
Obledela je ko smrt in se naslonila na steno. Pa se je hitro spet ozavestila in rekla Kiagu, naj vstopi.
Bila je velika soba, katere okna so gleda'a na dvorišče in kočijaževo stanovanje. Majhna električna svetilka je sobo prijetno razsvetije vala. Zavese so bile spuščene. Soba je bila izredno elegantno in okusno opremljena.
«Vi ste policist?« je šepetala dama.
«Kako vam je ime?«
«Asbjorn Krag.«
Z grozo ga je pogledala, a se je hitro spet obvladala.
«Ali veste, v čigavo hišo ste vdrli?« je vprašala strogo.
«Da, pravkar sem dognal«, je odvrnil Krag. •Sem pri konzulu X. (Jpam, da konzula, ki je izmed najbolj znanih mož našega mesta, nisem motil pri nočnem počitku.«
«Sestra sem konzulova«, je odvrnila dama.
Krag se ji je priklonil.
«Veste,» je takoj nadaljevala, «da poizkušate vmešavati se v rodbinsko skrivnost, ki vas kot policista in kot človeka ne briga?«
♦Storil sem samo svojo dolžnost.«
«A kaj hočete od mene?«
•Samo trenutek bi rad govoril z varni.*
ta Helena v Rovtah, Sv. Križ pri Ljutomeru, Št. Ilj pri Velenju, Vinica v Beli krajini, Zden-ska vas, Čakovec;
9. aprila: Javorje (litijski srez), Kamnik (samo za živino);
10.	aprila: Ribnica na Pohorju (samo za živino), Tišina;
11.	aprila: Turnišče, Zagorje ob Savi;
12.	aprila: Ljutomer, Št. Jernej na Dolenjskem, Braslovče, Brunik, Cerklje pri Kranju, Hote-maže (samo za blago), Lemberg, Ormož, Slovenska Bistrica, Spodnje Gorje, Št. Gotard pri Trojanah;
13.	aprila: Loka pri Zusmu, Slovenjgradec (samo za živino).
GORNJA POLSKAVA. 801etnico je praznoval te dni posestnik in bivši gostilničar od Velike Nedelje gosp. Anton Lah pri svojem sinu Antonu, lastniku umetnega mlina in trgovcu v Gornji Pol-skavi. Jubilant se je udeležil okupacije leta 1878. v Bosni. Ko se je vrnil domov, si je postavil na svojem posestvu nov dom z gostilno. Leta 1886. je začel trgovati s sadjem po Kranjskem, leta 1887. pa na bivšem Spodnjem Štajerskem in Hrvatskem ter je privabil prve kupce za sadje iz Wiirtemberga in Berlina. Takrat so šli prvi vlaki našega sadja v tujino. Jubilant je bil več let občinski odbornik velikonedeljski in član raznih društev. Gospodu Lahu se mora zahvaliti marsikateri kmetovalec, da je vnovčil svoj sadni in vinski pridelek. Želimo mu še mnogo zdravih let!
MISLINJE. Uprava občine Mislinj naznanja, da se sejem, ki se vrši vsako leto 20. aprila, preloži letos na 24. aprila, ker pade letos 20. april na veliko soboto.
STUDENICE PRI POLJČANAH. Pri nas že drugo leto zadovoljivo deluje podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki šteje 34 članov. Nekateri člani so si že priskrbeli žveplenoapneno brozgo, ki bo premnoge škodljivce na sadnih drevesih uničila. Samo 1 Din 50 p morajo dati za liter brozge našemu mešarju Marzidovšku Jožku. Podružnica obsega poljčansko in stude-niško župnijo. — Tudi podružnica Kmetijske družbe je nekaj časa obsegala ta okoliš. V zadnjem času pa so studeniški župljani ustanovili svojo podružnico. Dne 10. marca so imeli usta-
«Zakaj?»
«Zaradi zločinca tamkaj«, in pokazal je na kočijaževo stanovanje.
Spet se je darna zganila. Zdajci je stopila k svetilki z rdečini senčnikom in jo hotela priviti.
«Prernalo je v sobi svetlobe«, je zašepetala.
Asbjorn Krag pa jo je hitro zadržal.
«Ne, pustite to. Poznani te znake. Ne prižigajte rdeče luči, gospodična.«
XII.
Mlada deklica se je spet ustrašila.
«V mojem stanovanju pa me vendar ne boste ovirali, da ne bi prižgala luči!« je vzkliknila.
«Vi boste lahko storili, kar boste hoteli, ko odidem«, je mirno odgovoril Krag. »Dokler pa sem tu, se morate pokoriti mojim odredbam.«
«A če vas ne ubogam?«
«Toliko slabše za vas in za tistega tamkaj.«
Vsa vznemirjena je stopila nekajkrat po sobi.
«Kaj naj storim?« je vprašala naposled.
«Odgovarjajte odkritosrčno na moja vprašanja.«
«Nizkoten vohun!« je siknila in rdečica se je pojavila na njenih licih. «Kdo mi jamči, da niste čisto navaden izsiljevalec?«
«0 tem lahko mislite, kar vam je drago«, je rekel Krag in sedel na stol. «Ali ste pripravljeni, gospodična?«
Pogledala ga je za trenutek.
»Ali ste neizprosni?« je vprašala.
Ca, ne dam se preprositi.»
novni občni zbor in Izvolili za načelnika stare* šino klečkih posestnikov Kitka Simona, ki je tudi načelnik Selekcijske živinorejske zadruge. Blagajnik je Plavčak Jurij, tajnik Kitek Ivan, ostali odborniki pa Drozg Ignac (ekonom), Turin Jožef in Kodrič Ivan, posestnika. Na zboru je tudi predaval pomočnik sreskega kmetijskega referenta o vinogradništvu in vinskem zakonu. — Smrt nam je nedavno vzela studeniškega 94letnika, očeta tukajšnje učiteljice gdč. Dugarjeve. Bela žena pa sega tudi po najmlajših in je ugrabila Strašnikovim najmlajšega otroka. — Tudi pri nas smo vsadili lipo, ki naj nas spominja našega pokojnega velikega kralja Aleksandra I. Precej šolarjev in odraslih se je zbralo na trgu okrog lipe, katere koreninam je priložena steklenica s pergamentno polo, na njej pa nekaj podpisov in besed, ki pojasnjujejo pomen vsijenja te lipe. Navzočne je pozdravil šolski upravitelj g. ŽivkO Janko, nato pa sta govorila o pokojnem kralju sreski šolski nadzornik v pokoju g. Koropec Ivan in zastopnik poljčanske občine g. Kodrič Ivan. Domači pevci so zapeli «Oj Doberdob« in državno himno. Dan nato pa smo na vrhu KleS vsadili na čast mlademu kralju «Petrovo lipo»< Tudi tam je ogovoril navzočne g. šolski upravitelj in za njim g. Koropec, ki je pozival zlasti mladino, naj ljubi mladega kralja. Tretji je iz-pregovoril kot zastopnik občine g. Kitek Simon. Tamburaši so igrali in pevci so peli, ko so možje zasipali korenine mladi lipi.
SV. JAKOB V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) V Hlapju je te dni umrla v lepi starosti bivša veleposestnica ga. Alojzija Reismanova, mati znanega mariborskega odvetnika dr. Avguština Reismana. Pokojnica je bila svojim številnim otrokom skrbna mati. Bila je delavna, skrbna in gostoljubna kmečka žena. Pokopali so jo v petek na pokopališču pri Sv. Jakobu. Vsi, ki so poznali to blago ženo, jo ohranijo v trajnem spominu. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
ŽIRI. V nedeljo 24. marca je gostoval v So-kolskern domu znani slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. S srečno izbranim sporedom naših pesmi nas je kvintet prav zadivil. Dobro zasedeno dvorano so znali navdušiti tako, da ni manjkalo ne cvetja, ne bučnega priznanja. Vrlemu kvintetu kličemo: »Na svidenje!«
Čuvajmo Jugoslavijo!
Sedla je nasproti njemu k mizi in se nervozno igrala s krožničkom za posetnice.
«Vprašujte in odgovarjala vam bom. Ne smete pa pozabiti, da spe moji svojci le nekaj sob odtod.«
«Tako torej spoznavate, da je najpametnejše, če govorite prav tiho.«
Ugriznila se je na ustnice. Krag je videl, s kako težavo se je premagovala.
«Povejte mi najprej, kdo je mož tam v koči-jaškem stanovanju«, je vprašal.
»Naš kočijaž?«
«Kako se imenuje?«
«Ludvik Bjerke. Kakor ste videli, že starejši mož. Vendar pa še zmerom spreten kočijaž.«
«Kdaj je prišel v vašo hišo?«
«Pred tremi meseci.«
«Ali poprej še ni bil nikdar tukaj?«
«Ne.»
»Kako pa je nastalo tako zaupno razmerje nied njim, kočijažem, in vami, konzulovo sestro?«
«Med nama ni zaupnega razmerja.«
«Oprostite, vajinemu razgovoru sem prej prisluškoval »
Pogledala ga je zaničljivo.
»Kako ste prostaški!« je vzkliknila.
Krag se je smehljal.
»Policist ima svoje dolžnosti in ne sme imeti pomislekov, kadar gre za izsleditev zločinca«, je rekel. »Torej spoznavate, gospodična, da morate povedali vse po resnici in hitro.»

S tako lahkoto
in hitrostjo doseči tako belo perilo mogoče samo z
RIVIERA terpentinovim milom
ki ie izdelano na podlagi olivnega olja.
kov in ukrepov, ki bi mogli vplivati na dvig cen kmetijskih pridelkov in jih ustaliti na višini dobičkonosnosti kmetijstva. Da bi se to moglo izvršiti, je imenovan odbor strokovnjakov, ki bo v tem smislu predložil povsem svobodno in neodvisno svoje predloge, da bi se čimprej omogočila odstranitev velikih vzrokov današnjega nevzdržljivega položaja v kmetijstvu. V ta odbor so imenovani: profesor dr. Velimir Bajkič, bivši glavni direktor Prizada Milan Najdanovič, upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug inž. Vojislav Djordjevič, načelnik urada za izvoz
živine dr. Milutin Petrovič, vseučiliški profesor dr. Aleksander Jovanovič, upravnik Mlinske zadruge dr. Emil Palič, ravnatelj Živorad Bogda-novič, upravnik kmetijske ogledne postaje na Topčideru dr. Dragomir Cotič, glavni ravnatelj Prizada dr. Edo Markovič.
* Želje In predlogi zbora invalidov. V nedeljo so v lepem številu zborovali invalidi in vojne vdove iz Ljubljane in okolice v mali dvorani hotela Uniona in so na koncu sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim; Z invalidskim zakonom iz leta 1929. je izgubila polovica vojnih žrtev svoje
«DOMOVINA
DOMAČE NOVOSTI
*	Prometni minister inž. Vujič v Ljubljani.
Dne 28. marca se je pripeljal v Ljubljano prometni minister g. inž. Dimitrije Vujič, ki je bil že nekaj dni na nadzornem potovanju. Na postaji so pričakovali g. ministra direktor železniške direkcije g. Josip Cugmus in drugi. G. minister je odšel s spremstvom na železniško direkcijo, kjer je pregledal posamezne oddelke. Na železniški direkciji je sprejel tudi zastopnike strokovnih društev, ki so mu sporočili težaje uradništva in delavstva, nato pa je povabil v sejno dvorano vse višje uradnike in načelnike oddelkov na kratko posvetovanje. Pri tej priliki je imel g. minister lep nagovor, nato pa se je z velikim razumevanjem posvetoval z vsakim posebej o perečih potrebah posameznih strok in osebja. Z železniške direkcije je odšel g. minister spet na postajo, kjer si je prav tako ogledal posamezne oddelke. Zvečer se je odpeljal z brzim vlakom v Beograd.
*	Uredbo o zaposlitvi tujcev je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje g. doktor Marušič. Po tej uredbi ne sme biti noben tuji državljan, na katerega se nanašajo določbe te uredbe, zaposljen in ne sme opravljati nikakega samostojnega dela, dokler ne dobi dovoljenja za svojo zaposlitev.
*	Invalidnina se ne sme obremeniti za terjatve ali davke. Nekatere davčne uprave so pri izplačevanju invalidskih prejemkov odtrgovale
' invalidom davek in druge državne in samoupravne dajatve, čeprav se po členu 46. zakona o invalidih ne smejo od invalidnine in invalidske podpore in doklade terjati nikake dajatve in tudi ne obremeniti z izvršbo. Davčni oddelek finančnega ministrstva je zato ponovno odredil, da invalidnina po zakonu ne sme biti predmet popisa za terjanje dolgov in državnih in samoupravnih dajatev.
*	Za izboljšanje cen kmetijskim pridelkom. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo naslednje obvestilo: Kmetijska stiska je s svojimi hudimi posledicami skalila ravnotežje med cenami kmetijskih pridelkov in drugega blaga, ki ga mora kmet kupovati. Nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in predmeti, ki jih kmet potrebuje, postaja vse večje in se čedalje bolj čuti v naši državi. Potrebna je točna ugotovitev vzro-
«Naj bo. Priznavam, da imam razmerje s ko-čijažem, o katerem ostala rodbina ne sme ničesar vedeti. Ljubim namreč njegovega sina.»
Krag jo je začudeno pogledal.
»Res? Kje pa je ta mladi mož?«
Stanuje čisto v drugem koncu mesta. Moji svojci ne dovoljujejo, da bi prihajal sem.»
»A kočijaž, njegov oče, ve za te odnošaje?«
»Da. Omogoča nama sestanke in prenaša pisma med nama.»
»Kdaj se boste omožili?»
»Ko postanem polnoletna — čez leto dni.»
»Zelo zanimivo«, je mrmral Krag. «Tako torej hočete pojasniti svoje zaupno razmerje s starim možem. On je vaš bodoči oče?«
»Da. Več vam nimam povedati.«
»To mi ni zadosti.«
Asbjorn Krag je vstal. Bil je čudno ganjen. Obup mlade dame mu je legal na srce. Prijel je njeno roko in rekel:
»Draga gospodična, hočem vam dobro. Zaupajte mi, pa bova našla pot za rešitev tistega moža tamkaj.«
»Rekla sem vam vse, kar vem«, je odvrnila tresoč se.
»Niste se naučili dobro lagati«, je menil Krag.
»Lagati?«
»Da. Ali mislite, da ne vem, kako je zlagano od prve do zadnje besede vse, kar ste mi pravkar pripovedovali?«
Deklica se je zganila, pa se je hitro spet obvladala.
«Če veste vse tako dobro, zakaj me pa izpra-šujete?« je zašepetala.
»Ne vem vsega.«
Zdajci je hitro vstala vsa prestrašena
«Kaj pa veste?«
«Med drugim vem, da tisti mož tam ni kočijaž. Tudi nima sina, ki bi ga vi ljubili. Je pa v zvezi s človeškimi izvržki Kristianije. Tudi sam je nevaren zločinec.«
Prestrašena je pohitela mlada dama k vratom in prisluhnila, kakor bi se bala, da ni kdo slišal Kragovih besed.
«Ni mogoče, da bi bil zločinec,« je šepetala, «ni mogoče. Česa ga pa dolže?«
»Tatvine.«
«0 Bog!« je vzkliknila. Krag je sklepal iz njenih potez, da je pričakovala še kaj drugega.
»Tudi umora«, je pristavil.
Obledela je ko smrt.
«Nedvomno ste brali, da je bilo pred nekaj dnevi umorjeno mlado dekle, kajne?« je vprašal
»Kakor sem slišala, menda ni čisto tako. Domnevajo, da gre za samomor«, je pripomnila.
»Lahko vam potrdim, da je bil umor. Imam natančen opis morilca.«
»In se ta opis ujema s kočijažem.«
Morilec je starejši mož iz izobraženih vrst, ki ima že nekaj sivih las. Oblečen je bil v dolgo
suknjo, na glavi je imel širokokrajen klobuk in v roki je nosil palico iz slonovine.«
Pri zadnjih besedah se je mlada dama spet stresla.
»Ta mož je kočijaž, nihče drugi«, je nadalje« val detektiv. «Mož živi čudno dvojno življenje. Mislite si lahko, da bi bila zame malenkost, prijeti ga. Toda meni gre za to, da doženem skrivnost, ki tiči za vsem tem. Na dobrem potu sem že, to bojim se, da bi vse moje nade na rešitev skrivnosti zaplaval po vodi, če bi ga tako na naglem aretiral. To bi pomenilo, zapreti vsem prizadetim usta. Razen tega mi manjka polnih dokazov. Vidite, gospodična, čisto odkritosrčen sem nasproti vam. Slutim vso zvezo in ne zapustim hiše prej, dokler ne izvem vsega.«
Krag je spet sedel na stol, ki je imel naslanjalo nasproti vratom.
«Ali naj pokličem svojce?« je vprašala deklica, ki je spet sedla nasproti njemu. »Zadeva se ne tiče samo mene «
«To bi najbrže obenem pomenilo svarilo ko-čijažu v njegovem stanovanju. Zato vam tega ne dovolim.«
«Vam bom pa torej sama vse pojasnila. Pa s pogojem.«
»Kakšen je ta pogoj?«
«Dajte možu tam priložnost, da bo dve minuti sam, zdaj ko je vse razkrito »
»Torej samomor«, ie zamrmral Krag. «A!i je skrivnost tako strašna?«
pravice, zaradi česar je nujno potrebno, da se invalidski zakon popravi. V zadnjem času je bila uveljavljena odredba, da morajo invalidi kolko-vati tudi vloge za reševanje invalidskih zadev. Invalidi smo bili dovolj hudo prizadeti z invalidskim zakonom iz leta 1929., zaradi česar se čutimo prisiljeni protestirati proti temu, da bi bili obdavčeni celo takrat, ko prosimo za ureditev z lastno krvjo pridobljenih pravic. Cesto menjavanje sodnikov pri invalidskem sodišču zelo kvarno vpliva na reševanje invalidskih zadev. Zato smatramo za nujno potrebno poudariti, naj ostanejo sodniki, dodeljeni invalidskemu sodišču, stalno na svojem mestu. Preskrbijo naj se potrebni krediti, da bo mogla protezna delavnica delati s polno zaposlitvijo vsa leta, da bodo tako invalidi pravočasno preskrbljeni z ortopedičnimi pripomočki. Legitimacije za uporabo prostih vozovnic ob vpoklicu v ortopediČno delavnico naj izdajajo občine, ne sreska načelstva. Pozivamo ministrstvo za notranje zadeve, naj odredi natančno izvajanje člena 26. invalidskega zakona iz leta 1929. v pogledu zaposlitve vojnih invalidov od občin in samoupravnih ustanov. Pravilnik o zakupu kantin naj se izpreme li v toliko, da imajo do kantin izključno pravico invalidi.
*	Na kongres NSZ bo vozil v Celje poseben vlak. Na odredbo direkcije državnih železnic bo vozil v nedeljo 7. t. m. poseben izletniški vlak na progi Jesenice—Celje. Poseben izletniški vlak bo odhajal s posameznih postaj po naslednjem redu: z Jesenic ob 4.30, z Javornika ob 4.35, iz Žirovnice ob 4.43, iz Lesc-Bleda ob 4.50, iz Radovljice ob 4.55, iz Kranja ob 5.18, iz Škofje Loke ob 5.30, iz Medvod ob 5.40, iz Ljubljane ob 6.03, iz Litije ob 6.40, iz Zagorja ob 7, iz Trbovelj ob 7.07, iz Hrastnika ob 7.15, z Zidanega mosta ob 7.31. Prihod v Celje ob 8. Vsi izletniki, ki bodo potovali s tem vlakom, naj kupijo na odhodni postaji železniško legitimacijo in celo vozno karto do Celja. Vozna karta z legitimacijo bo veljala za brezplačen povratek domov z istim posebnim izletniškim vlakom. Vsi, ki nameravajo v nedeljo 7. aprila na kongres NSZ v Celje, naj se poslu-žijo izključno le tega posebnega vlaka.
*	Ljudski vlaki. V upravi državnih železnic se vrše obsežne priprave za ljudske vlake, ki bodo vozili v tujsko-prometnih mesecih. Po dosedanjih načrtih hočejo že za velike praznike urediti večje število teh vlakov, tako da bodo vozili iz vseh večjih središč naše države k morju, v letovišča in v zračna in druga kopališča. Zaradi velikega zanimanja med občinstvom računa uprava železnic, da bo lahko uvedla nad 30 ljudskih vlakov.
*	Povečanje železniškega potniškega prometa zaradi nižjih voznih cen. Železniška uprava zbira podatke o uspehu znižanja potniške tarife in tarife za prevoz prtljage in ekspresnega blaga. tUčinka zdaj še ni mogoče oceniti, saj je nova potniška tarifa šele mesec dni v veljavi, toda že zdaj se lahko ugotovi znaten prirastek potnikov. Po približni cenitvi je potniški promet že prvi mesec, odkar je v veljavi nova tarifa, zrasel za 35 do 40 odstotkov, ponekod pa tudi do 50 odstotkov. To pomeni, da je obstajala potreba po ^večjem prometu potnikov, le tarifo je bilo treba prilagoditi gospodarskim razmeram sedanjega časa.
*	Razpisani so natečaji podoiicirske pehotne Šole v Zagrebu in Beogradu, konjeniške v Ze-munu, artiljerijske v Čupriji in inženjerske v Mariboru za mladeniče od 18. do 21. leta starosti. Pojasnila se dobivajo pri g. Peru Francu, kape-tanu v p. v Ljubljani, Maistrova ulica 14. Za odgovor se mora priložiti znamka za 3 Din.
*	Lepa ameriška dediščina. Kmet Arnuš iz Škofe pri Ptuju je prejel te dni iz Amerike dopis advokata dr. Zgage, ki ga obvešča, da je podedoval po nekem daljnem sorodniku 5000 dolarjev (okrog 220.000 Din). Pismu je bil tudi priložen ček za ta znesek z navodilom, da se naj zglasi 1. aprila pri ameriškem konzulatu v Zagrebu ter dokaže svojo identiteto, nato pa naj denar dvigne pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu. Mož, ki si ni na jasnem o resničnosti
obilne dediščine in pristnosti čeka, se je obrnil na ptujsko sodišče za nasvet. Tam so mu rekli, naj potuje v Zagreb in se prepriča, ali je ček veljaven.
* Mraz v naši državi. Po deževnih dneh je zavladal ob koncu marca v vsem južnovzhodnem delu države nenavaden mraz. V zetski banovini in delno tudi v savski, vrbaski, drinski in var-darski banovini je snežilo. V zetski banovini so i bile skoro vse ceste neprehodne. Na črnogorski obali je divjala mrzla burja. Tudi v banatski ravnini je pihal nenavadno mrzel veter. Prav tako je v Beogradu zapadel sneg.

JAJNINE
66
Ta izborna jed naše domače tovarne «Pekatete» (makaroni, špageti in juhne zakuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v i izložbah: v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu: in vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale občinstvu.
*	Odkritje nove podzemske jame. V Žabji Vasi pri Novem mestu so delavci na posestvu g. Zi-berta, kjer kopljejo kamen, po golem naključju odkrili novo podzemsko jamo. Po razstrelitvi neke skale je pred delavci zazijala v hribu velika odprtina. Nekaj mož je takoj stopilo v odprtino, ki je imela precej velik obseg. Notranjost jame je vsa preprežena z večjimi in manjšimi kapniki.
*	Smrt v visoki starosti. Prejšnji mesec je umrla najstarejša oseba v Bregani in okolici ga. Katarina Švaričeva. Zanimivo je, da je po-kojnica, ki je štela 93 let, do svoje smrti čitala brez naočnikov. Blag ji spomin!
*	Vihar nad Mariborom. Dne 29. marca je za-besnel preko Maribora silen vihar, ki se je pri-podil iz severozahoda. Vihar je dvigal oblake prahu, ruval drevje in podiral telefonske drogove. Največjo škodo je povzročil vihar telefonskemu in električnemu omrežju. Potrgal je več telefonskih žic in podrl več telefonskih drogov. Na Bet-navi je na primer izruval drevo, ki je zgrmelo na vod. Zaradi tega je nastal kratek stik. Na mnogih okoliških hišah je divjajoči vihar uničil strehe.
*	Silen vihar v škofjeloškem okraju je bil v noči na soboto. Podrl je dolgo vrsto kozolcev, ponekod je odnašal opeko in slamo s streh, pri nekaterih hišah je podrl dimnike. Neurje in škodo so imeli tudi v Poljanski in Selški dolini.
*	Silna burja na Jadranu. Strašna burja je pet dni divjala na Jadranu. Morje je tako kipelo, da je bil ladijski promet onemogočen. V soboto in v nedeljo je burja dosegla svoj vrhunec z brzino 120 km na uro. Valovi so se dvigali po 6 do 8 m visoko. Najstarejši mornarji ne pomnijo tako strašne nevihte v tem letnem času. Iz vseh krajev severne Dalmacije so prihajale vesti o nesrečah. Tako je neznana usoda 30 mornarjev, ki so se še pred nastopom burje napotili na morje ter se niso več vrnili. Iz Zirja, nedaleč od Zla-rina, je prispela v Šibenik brzojavka, da sta se potopili dve ribiški ladji, na katerih je bilo 12 mož.
*	Žaga je zgorela. Na Urbančevi žagi v Lehnu na Pohorju je nastal požar, ki je upepelil žago in zraven nje zalogo rezanih desk. Požar je povzročila iskra iz dimnika, ki je zažgala na podstrešju nakopičeno seno. Ljudem se je posrečilo oteti sosedna poslopja.
*	Strašen požar na Dravskem polju. V torek je nastal požar v Bobrovcih na Dravskem polju. Goreti je začelo najprej v hiši posestnika Antona Pleterška. Vsi domači so bili baš na polju, ko je gospodar opazil, da švigajo skozi okno njegove hiše plameni. Takoj so vsi pohiteli proti domu. Pleteršek je vdrl v stanovanje, da bi rešil vsaj nekaj opreme in drugih reči. Toda ogenj je že tako napredoval, da se je pod nenadno sesul nanj in ga pokopal pod seboj. Z veliko težavo so ga rešili, da ni zgorel. Ogenj se je medtem širil na vse strani. Nista minili niti dve uri, ko so gorela gospodarska in stanovanjska poslopja že sedmim posestnikom. Prvi so prispeli v Dobrovce gasilci iz Št. Miklavža, nato iz Hotinje vasi, Mari-
bora, Pobrežja Dolgoš in Studencev pri Mariboru. Dolge ure so trajali njih skupni napori, Gasili so vse popoldne. Proti večeru so naposled premagali ogenj. Učinki strašnega požara so bil naslednji: Posestniku Antonu Pleteršku so zgoreli stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, hlevi, vse orodje, pohištvo in vsa živina. Nadalje je pogorel posestnik Martin Jerovšek. Zgoreli so mu stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in hlevi in vsa živina. Poleg tega še les, ki ga je imel na dvorišču. Sosedu Kokolu so pogoreli hiša, gospodarsko poslopje in hlevi, živino in pohištvo so mu rešili. Četrti pogorelec je Srečko Colnik. Zgoreli sta mu gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Peti pogorelec je Lojze Šanda. Njemu sta pogoreli stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Naposled sta pogoreli stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje Francu Vohlu. Strašen je bil prizor v hiši Srečka Golnika, ko so se na njenih oknih nenadno pojavile tri ženske, stare že vse preko 70 let Hiša je bila že vsa v plamenih. Klicale so na pomoč in niso vedele, kako bi si pomagale. Domačinom in šmi-klavškim gasilcem se je po hudem naporu naposled posrečilo, da so jih rešili. Razen Pleterška, ki je dobil hude opekline in so ga naglo spravili v mariborsko splošno bolnišnico, se je zelo opekel tudi neki šmiklavški gasilec. Za pogorelce so njih sosedje in občinska uprava poskrbeli, da so se še pred nočjo razmestili po posameznih stanovanjskih hišah. Tudi živino so spravili v hleve. Pomoč je nesrečnim posestnikom, ki so bili le neznatno zavarovani, nujno potrebna.
*	Smrtna nesreča prvošolca. V ponedeljek so našii Mletnega dijaka I. razreda državne realne gimnazije v Celju Ludovika Jelena, sina elektrotehnika g. Ludovika Jelena s Polzele, obešenega v njegovi sobi na Krekovi cesti 21. Poklicali so takoj zdravnika iz bližnje bolnišnice in fizika g. dr. Rebernika, ki pa sta mogla samo ugotoviti smrt. Mladi Jelen ni bil slab učenec, zato je malo verjetno, da bi bil izvršil samomor. Ni izključeno, da se je igral z vrvjo pri oknu in vtaknil vrat v zanko, pri čemer mu je sj>odrs-nilo, pa mu je vrv zadrgnila vrat in ga zadušila. Truplo so prepeljali na Polzelo. Kruto prizadetim staršem naše sožalje!
*	Požar pri Skaručni. Te dni je nastal velik požar v Polju. Goreti je začelo nad hlevom uglednega posestnika Gregorja Pustavrha, po domače Zamude. V četrt ure je vse gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Živino razen enega teleta so rešili. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in omejili požar. Zažgal je menda po neprevidnosti domači pastir.
*	Zdrobljen pod vagoni. V nedeljo zvečer je bil zaposljen pri nakladanju sadja na pesniškem kolodvoru 211etni delavec Janez Žohar, uslužben pri tvrdki Kirbiš v Celju. Po nesrečnem naključju je prišel pri delu med vagonska odbijača, ki sta mu čisto zdrobila prsni koš. Žohar je pri prevozu v mariborsko bolnišnico izdihnil.
*	Huda nesreča dveh kolesarjev. Na Marijin praznik se je peljal s kolesom proti Blokam Dore Žagar, sobni slikar iz Starega trga. Onstran Loža sta hud klanec in oster ovinek. Žagar se je vozil že v mraku brez luči in nesreča je hotela, da mu je privozil nasproti tudi brez luči Jože Avsec iz Starega trga. Zaradi ostrega ovinka se nista mogla pravočasno umakniti drug drugemu in sta tako nesrečno zadela skupaj, da sta obležala nezavestna na tleh. Bližnji ljudje so oba ponesrečenca prenesli v prvo hišo, kjer jima je nudil prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Mejač. Žagar si je pri padcu izbil vse zobe na gornji čeljusti, Avsec si je pa pretresel možgane in je močno bljuval kri, zavedel se ni do ene ponoči.
+ Dokazi za nedolžnost treh na smrt obsoje« nlh. Lam septembra je mariborsko okrožno sodišče dopustilo obnovo razprave proti bratoma Ivanu in Jožefu Markuzzijema in Mihaelu Zem-ljiču iz Drvanje pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, ki so bili 1. 1926. obsojeni na smrt na vešalih, češ da so izvršili roparski umor nad nekim neznancem, katerega istovetnost se ni
dognala. Vsi trije so bili potem pomiloščeni na dosmrtno ječo. Glavna priča proti njim je bil
kovač Geček iz Zerjavcev, ki je imel svoječasno kovačnico v Ščavnici, katero pa vodi zdaj njegov sin. Glavne razloge za obnovo razprave ima mariborski odvetnik dr. Danilo Komavli, ki je že!. 1926. zagovarjal obtožence in bil prepri-iSan o njihovi nedolžnosti. Dr. Komavli je zbral dokaze, ki govore za nedolžnost obsojencev. Sodišče je v noči na prejšnji petek izvršilo krajevni ogled na kraju, kjer naj bi se bil zločin izvršil. Ogled je prinesel mnoge dokaze, da se je glavna priča Geček motil.
| * Slepec je po nesreči zanetil požar. Dne 26. marca zjutraj je nastal ogenj v hlevu posestnika Ivančiča Franca v Lancovi vasi. Ogenj se je razširil na vse gospodarsko poslopje in na hišo ter ju upepelil do tal. Kakor se je dognalo, je v hlevu spal slepi domači llletni sin Franc, ki je nekje dobil vžigalice in jih prižigal, pri čemer je padla goreča vžigalica na slamnato posteljo in jo vnela.
*	Ogenj v Stražišču. Te dni je nastal v Stra-žišču zaradi kratkega električnega stika na podstrešju hišice Jožeta Juvana ogenj. Gasilci iz Stražišča so preprečili, da se ogenj ni razširil.
*	Vlak ga je prerezal. V Vižmarjah si je na grozen način končal življenje brezposelni delavec, 421etni Viktor Cuderman, doma iz Divače. Cuderman je prišel v Jugoslavijo že pred leti. Svoječasno je bil zaposljen na stavbah, zdaj pa je bil že dolge mesece brez zaslužka. Usodnega dne se je z nekimi svojimi tovariši znašel v Št. Vidu nad Ljubljano. Pridružil se jim je še neznan mlajši človek, ki se je pogovarjal z njimi, nato pa jim predlagal, da se napotijo dalje proti Vižmarjam. Vsi so se takoj odločili, ker jim je obljubil, da bo dal za pijačo. V Vižmarjah so pili vino, nato pa gorilni špirit. Pozno popoldne so šli močno omamljeni spet na cesto. Cuderman je šel v družbi z Jurijem Kavčičem iz Železnikov proti železniškemu prelazu. Ko sta prišla s Kavčičem do prelaza, je osebni vlak pravkar odhajal s postaje proti Gorenjski. Cuderman je zdajci pomolil Kavčiču potno palico in se pognal pod kolesa lokomotive, ki ga je prerezala na dvoje. Strojevodja je stroj4akoj ustavil, nato pa so potegnili obe polovici trupla izpod voza. Orožniki so zaslišali Kavčiča, s katerim je bil Cuderman dobro znan. Ta je izpovedal, da je Cuderman že večkrat govoril o tem, da si bo končal življenje, ker ne dobi dela.
*	Zaradi odpusta iz službe se je obesil. V Ko-šakih na Vavpotičevem posestvu so našli ljudje na drevesu obešenega mladega moškega. V mrtvašnici so ljudje spoznali v obupancu 241etnega Karla Hauptmana s Pobrežja. Nesrečnik je bil te dni odpuščen iz službe v neki mariborski tvor-nici. Brezposelnost, ki ga je tako nepričakovano zadela, je mladeniča dovedla do obupnega koraka.
*	Z alkoholom se je zastrupil, da bi se obvaroval hripe. V okolici Velike Kikinde je kavar-nar Dušan Terzin izpil tri litre ruma, da bi se obranil hripe. Hripa ga ni ugonobila, pač pa je mož v 24 urah umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom.
*	Velik požar v Goričah. V petek je na nepojasnjen način nastal na domačiji Marije Urban-čeve v Goričah pri Kranju ogenj, ki je zajel hišo, hlev, skedenj, šupe in drvarnico. K ognju so prihiteli vaščani, ki so prav pridno gasili in reševali. V Goričah nimajo gasilske čete, in se je prav ob tem požaru pokazalo, kako bi bila potrebna. Vaščani so izvlekli živino iz hleva, znosili pohištvo iz hiše ter varovali gospodarska poslopja bližnjih sosedov. Kranjski gasilci so prišli k požaru prvi in so z izredno naglico 15 minut po pozivu že brizgali z novo motorko vodo iz petih cevi na goreča in sosedna poslopja. Ker so ogenj delno udušili, se je posrečilo izvleči iz hleva še eno tele, ki je prej ostalo notri, ker vaščani zaradi silne vročine niso mogli blizu. Iz Tržiča so pri-brzeli prostovoljni in tvorniški gasilci. Dalje so bili pri požaru še gasilci iz Kokrice in Stražišča.
Pri Urbančevih sta na hiši in hlevu zgoreli strehi, [ gospodarska poslopja pa so bila upepeljena do tal. Škoda je v glavnem poravnana z zavarovalnino. Brez pomoči gasilcev bi pa škoda bila znatno večja.
*	Žalolgra obupanega fotografa. Te dni se je
ustrelil 701etni fotografski mojster in reservni oficir Ludvik Krema iz Ustja pri Šmartnem. Poslednji čas je bil mož, ki je užival vsepovsod spoštovanje, zelo zamišljen. O svojih težavah ie tožil le najtesnejšim prijateljem. Krema je dobil v letošnjem četrtletju le dve naročili, davka pa je imel predpisanega 450 Din. Poslednje čase je pričel razprodajati svojo skromno imovino. Davka seveda tudi ni mogel plačati, zato se je zgla-sil pri njem uradni organ. Ker je bil za nekaj mesecev dolžan tudi svoji gospodinji, a upanja na zaslužek ni bilo nikakega, je šel v smrt. Pokojnik je bil sin madžarskega zdravnika. V Ljubljani je imel pred vojno zelo uspevajočo fotografsko delavnico. Pa udarcu, ki mu je zrušil družinsko srečo, se je umaknil iz Ljubljane. Njegova žena je namreč z nekim avstrijskim oficirjem pobegnila v Ameriko, kjer se je potem s Kremovim pismenim pristankom poročila.
*	Požar na Primskovem. Nedavno zjutraj je nastal pri posestniku Ivanu Lokarju v gospodarskem poslopju ogenj, ki je vse poslopje upepelil do tal. Ogenj je bil bržčas podtaknjen.
*	Smrtna žrtev planin. V Kamniških planinah se je v nedeljo smrtno ponesrečil 261etni trgovinski pomočnik Mirko Mulej, zaposljen pri vele-trgovcu Karlu Prelogu v Ljubljani. Muleju je spodrsnilo na poledenelem snežišču, ko se je z nekim drugim planinarjem vzpenjal na Brano, da je padel v prepad in se ubil. Truplo žrtve planin so spravili v Solčavo.
*	Po 13 letih se mu je vrnil vid. Iz Banje Luke poročajo, da se je slepemu 201etnemu sinu kmeta Petra Dornida Stevanu po 13 letih vrnil vid. Nekega jutra se je zbudil in ves srečen je opazil, da spet vidi. Toda istočasno je izgubil sluh. Oče ga je odvedel v Zagreb v bolnišnico.
*	Nevaren požar v Konjicah. Nedavno ponoči je začela v Konjicah goreti hiša krojača Jelenka. Ker je bilo poslopje s slamo krito in delno leseno, ni bilo niti misliti na gašenje. Gasilci so morali v prvi vrsti posvečati pažnjo sosednim hišam, da bi se požar ne razširil. Gasilcem in nekaterim domačinom se je posrečilo rešiti iz gorečega poslopja skoro vse pohištvo in obleko. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke.
*	Zaradi zanemarjene rane Je umrl. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 27. marca 10 let starega rejenca Frasa Antona iz Gomile, ki se je bil zbodel z žebljem na stopalo leve noge. Zaradi zastrupljenja je deček v velikih bolečinah umrl takoj drugi dan. Ce bi fanta napotili nemudno v bolnišnico, bi bila rešitev še možna.
*	Deklica Je utonila v ribniku. Osemletna Šte-fica Ogrizkova, hčerka posestnika Jožefa Ogrizka v Leskovcu, je čuvala poldrugoletno sestrico Marijo. Ko se je za trenutek oddaljila do bližnjega vinograda, se je zdajci začulo, kako je nekaj padlo v bližnjo mlako. Ko se je Štefica vrnila, je z grozo opazila, da mlajše sestrice ni več na prejšnjem mestu. Izvlekli so jo iz mlake mrtvo.
*	Gozdni požari. Pred dnevi je bil velik gozdni požar med Zalogom in Lazami. Škodo cenijo na 15.000 Din. V Snoviku v Tuhinjski dolini sta pa dva 121etna fantiča na več krajih podtaknila ogenj v listju in suhi travi. Ko sta videla, da je močan veter razpihal požar na vse strani, sta pobegnila in se iz strahu pred kaznijo skrila.
*	Dva nevarna požara. V petek je nastal požar v velikem kozolcu lesnega industrijca Egra v Železnikih. Ogenj je zajel tudi skladišče lesa. Gasilcem se je le posrečilo, ogenj omejiti. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Dva dni prej je gorelo v Praprotnem. Ogorek cigarete je vnel celo gozdno stran proti Križni gori. Na pomoč je hitela vsa vas z gasilci vred. Gasili so do trdne noči, da so omejili požar.
*	Nesreča v tvornic!. V tvornici petnikov na Gračnici pri Rimskih toplicah je stroj zgrabil
delavca Franca Lapornika za desnico in mu odrezal tri prste. Lapornika so prepeljali v celjsko' bolnišnico.
*	Gospodarsko poslopje Je zgorelo na Ranc^ pri Pesnici posestniku Jožefu Medvecu. Pri ga-j šenju se je lastnik močno opekel na rokah ifl vratu.
*	Požar. Nedavno je nastal ogenj v listnjaku, posestnika Ivana Šoštariča v Dravinjskem vrhu. Ogenj se je naglo razširil na gospodarsko in sta-j novanjsko poslopje ter oboje uničil do tal.
*	Najden utopljenec. Na Otoku pri Bregani jet Sava vrgla na suho truplo utopljenca, v katerem so spoznali bivšega paznika Šlezaka, ki je pred vojno dolga leta služboval na graščini v Mokricah; dokler je bila še v posesti baronov Gagernovj Zadnja leta je služboval na graščini Projtanovi pri Novem mestu. Po dolgih letih je spet prišel v svoj bivši službeni kraj in je teden dni bival pri gostilničarju g. Antonu Šetincu na Jesenicah! na Dolenjskem. Ali si je sam vzel življenje ali pa je po naključju padel v Savo, se ne more ugoto-j viti. Štel je okoli 70 let.
+ Usmrtitev trikratnega morilca. V Osijeku jej bil v petek obešen trikratni morilec 25letni Adamj Majer, ki je lani v juliju umoril v Slavonskem; Šamcu 64letnega upokojenca Stevana Gubero-, viča, njegovo ženo Rozo in njeno mater Marijo Horvatovo.
*	Obsodba vohuna. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu se je vršila raz-j prava proti Stanetu Takcu, ki je bil v poročeval-| ski službi neke tuje države. Takac je do sredej decembra lani petkrat skrivaj prekoračil našo; državno mejo in zbiral podatke vojaškega zna-j čaja. Pri poslednjem prehodu so ga zasačili na-j lašč za to postavljeni graničarji. Sodišče je spo-^ znalo Takca za krivega in ga je kaznovalo S| 15 leti ječe.
*	Pozna žrtev iantovskega divjanja. Februar-j ja ob priliki neke gostije v Apačah je bil napaden posestnik Kmetec Martin iz Zupečje vasi, ki sej je gostije udeležil s svojo ženo. Kmetec je bilj takrat ranjen z nožem v tilnik in je zaradi hude;; poškodbe moral ostati v postelji. Kljub vestni zdravniški negi je poškodovanec te dni umrl. j
+ Otroško trupelce na Jezu. Na jezu pri zai vrstniškem mlinu v Litiji so našli otroško trupelce. Poizvedbe so dognale, da je mati novorojenčka neko hribovsko dekle, ki je službovalo nedavno v Litiji. Tam se je seznanilo z nekim kmečkim fantom in kmalu so se pokazale posle-j dice. Dekle je bilo ob službo in se je vrnilo zbegano domov. Ko so starši izvedeli, da je hčerka' noseča, so se začeli dnevni prepiri. Vse obupano se je zglasilo dekle pri svojem prijatelju. Ta ji je odvrnil, da poroka ni mogoča. Pač pa jo je odvedel k neki ženski v Trbovlje, ki ji je obljubila1 odpraviti telesni plod. Dekle je ostalo nekaj časa pri trboveljski mazačici, nato pa se je bolno vrnilo domov. Kmalu potem so jo napadle bolečine, začela je krvaveti, pa ni imela nikogar, ki bi ji pomagal. Šele potem, ko je bila že resna,' nevarnost izkrvavitve, so jo zavili v cunje, tru-j pelce pa odnesli v bližnji potok. Mladenko in fanta, ki jo je nagovarjal k odpravi plodu, so aretirali. Oblastva se zdaj zanimajo za trboveljsko mazačico.	j
*	Bergle Je zavrgel. Po Ptufu se je potikal po berglah neki Mačkušek Franc od Sv. Krištofa pri Laškem ter beračil. Policiji se je zdel mož sumljiv, zlasti še, ker ni hotel znati slovenski. Na policiji so mu pošteno otipali obisti, da je mož naenkrat izpregovoril slovenski, zgodil pa se je čudež, da je naenkrat zavrgel bergle in čil odkorakal v zapore. Obsojen je bil na 12 dni za< pora.
+ Med razpravo ie bil nasilen. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je zagovarjal 231etni Ivan Ježek, ki je bil obtožen nekega vloma, izvršenega letos 23. januarja. Ježek je imel pri vlomu pomočnika, ki pa je krivdo odločncj zanikal. Nastopilo je nekaj prič, ki so obtoženca silno razburile s svojimi izjavami. Fant jih ja zmerjal in neko 161etno deklico celo udaril. Psa« val je tudi oškodovanca ter mu očital, da je pq
Jirivem prisegel. Proti nasilnemu obtožencu je državni pravdnik takoj razširil obtožbo zaradi žaljenja prič. Sodba se je glasila: eno leto in sedem mesecev robije zaradi vloma, zaradi obrekovanja in zmerjanja prič pa šest mesecev. Drugi obtoženec je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen.
\ * Zgodba o ukradenih konjih. Kaplan Alojzij, mesar v Velikih Laščah, je nedavno zjutraj na tveliko presenečenje opazil, da mu je nekdo ponoči iz hleva odvedel dva konja. Nato je še dognal, da sta zmanjkala tudi konjska oprema in zapravljivček. Kaplan je tatvino javil orožniški postaji, ki je začela takoj preiskavo. Ze se je mislilo, da bo ostal tat neizsleden, ko je teden dni pozneje prispela iz Novega mesta brzojavka, da sta se našla v Dolenjskih toplicah konja sumljivega izvora. Kaplan se je odpeljal v Dolenjske toplice, kjer je na veliko veselje spoznal svoja konja. Tat je bil njegov sosed, brezposelni dela-yec J. R. Konja in voz je bil tat že prodal v okolici Novega mesta, seveda za nizko ceno, kar je mnogo pripomoglo k izsleditvi. Zlikovca so aretirali.
* Čez tri mesece najdeno truplo samomorilke.
Pred kratkim so našli v Dekmanci v Sotli truplo 25letne Černelčeve Jožefe, posestnikove hčerke iz Dekmance. Od doma je izginilo dekle že meseca decembra lanskega leta, ker niso njeni starši trpeli ljubezenskega razmerja z nekim fantom iz soseščine. To razmerje tudi ni ostalo brez posledic. Vse to je na mladenko tako silno vplivalo, da je šla v smrt. Ker je bilo truplo preko tri mesece v Sotli, je že tako razpadlo, da so starši komaj spoznali svojega mrtvega otroka. Nesrečno mladenko so položili na šentpetrskem pokopališču k večnemu počitku, i * 151etno deklico je zaklala. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala Bara Horvatova iz Strehovcev, ker je v Stre-hovcih zabodla z žepnim nožem lOletno Anico fiorvatovo, da je takoj izkrvavela. Osumljenka je priznala dejanje, trdila pa je, da ni imela namena deklice usmrtiti. Ubijalka je bila obsojena na osem let robije in na trajno izgubo častnih pravic.
; * Sedemkrat ga je zabodel. Nedavno zvečer je Franc Golež v nekem vinogradu pri Sv. Štefanu pri Šmarju napadel 251etnega posestniko-ivega sina Franca Čretnika iz Št. Vida pri Gro-belnem z nožem in ga sedemkrat zabodel v ramo. •Hudo poškodovanega Čretnika so prepeljali v celjsko bolnišnico.
t * Obsodba treh ubijalcev. Zaradi uboja po-sestnikovega sina Škofljanca Jožeta iz Črešnjic se je vršila te dni razprava pred novomeškim malim senatom. Sodniki so obsodili Potokarja Janeza iz Gornjih Skopic na štiri leta robije in na izgubo častnih pravic za tri leta, Enova Viljema iz Mrtvic na eno leto strogega zapora in Tomšeta Viktorja iz Skopic na eno leto in šest mesecev strogega zapora. Proti odmeri kazni se je pritožil samo Potokar, ostala dva pa sta kazen sprejela.
i * Roparski napad. lSletni dninar Leopold Krojsl se je napotil iz Rogoznice z vozom v Ma-Vibor prodajat ribe. Ko se je zvečer vračal, sta ga v bližini donja napadla dva neznanca. Prvi je fiotel ustaviti konja, drugi pa je oddal na Krojsla dva strela iz samokresa. En strel je Krojslu preluknjal klobuk, drugi mu je prebil obe nogi in jpbtičal v levi nogi. Krojsl je konje pognal v dir in Slednjič poiskal pomoč v ptujski bolnišnici. |f * Zaključek vinogradniških del z ubojem. Pri posestnici Gregorčevi Alojziji v Grabšincih pri pv. Juriju ob Ščavnici so kopali v vinogradu, po končanem delu in likofu pa so se sprli. Viničarja !501etni Jurjevič Franc in njegov sin 201etni Franc ista napadla delavca Krajnca. Martina in Kram-ibergerja Karla iz Malega Moravščaka, ker sta .pred hišo razgrajala. Kramberger je dobil s pilo [vbode v trebuh in čreva in prebodena so mu bila jtudi jetra; trije vbodi so bili smrtonosni. Kramberger je za ranami umrl, medtem ko je bil Krajnc odpeljan v bolnišnico v Ptuju.
*	Fantovski pretepi. Pri posestniku Janezu Pangerčiču na Obrežju so popivali vaški fantje in je prišlo med njimi do prepira in pretepa. Pri pretepu je pomagal tudi sam gospodar Janez Pangerčič mlajši ter je z vilami udaril Franca Muniča iz iste vasi po glavi in mu prebil čelo, Josip Povh pa mu je zabodel nož v levo nogo. Nevarno ranjenega Muhiča so prepeljali v bolnišnico v Brežicah. — Istega večera so napadli v Novi vasi nedaleč od Obrežja domači fantje Franca Hribarja iz Bregane, ki je dobil hujše udarce po glavi s plankami. Pretepači pridejo pred sodnike.
*	Naš slepar prijet v Radgoni. Na postaji Lesce-Bled je imel blagajniško službo uradnik Mirko Arnušt, ki je poneveril 7000 Din državnega denarja in pobegnil v Avstrijo. Ustavil se je v Radgoni, kjer je najel sobo v hotelu in navedel v prijavnici, da je jugoslovenski vojaški begunec. Okrajnemu inšpektorju g. Antonu Polaku, ki je kontroliral hotel, se je pa zdel mož sumljiv, zlasti ker je imel pri sebi 3400 Din v srebru. Kmalu je ugotovil, da ne gre za vojaškega begunca, temveč za železniškega uradnika iz Jugoslavije. Arnušt je naposled priznal, da je poneveril 7000 dinarjev in da je hotel preko Avstrije pobegniti v Italijo. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Gornji Radgoni.
*	Triletni deklici je storil silo. Te dni je bil
odkrit v Cerkljah pri Kranju grd zločin, storjen že zadnje dni februarja. 291etni Anton Remec, doma s Praprotne police pri Šenčurju, brezposelni kovaški pomočnik, je prišel v neko hišo v Cerkljah, izvabil triletno deklico v spalnico, ki jo je zaklenil. Sredi popoldneva je prišel k otrokom Andrej Koritnik, ki mu je bratec deklice povedal, da ima Anton Remec zaklenjeno sestrico v spalnici. Na Koritnikovo zahtevo je zločinec vrata odprl in našel na postelji ležečega otroka. Otroku so ostale občutne posledice oskrunjenja in je mati povedla deklico te dni k zdravniku, ki je ugotovil posilstvo. Remec Anton je tudi osumljen, da je vlomil v stanovanje bratranca Jožefa Remca na Zgornjem Brniku. Orožniki zasledujejo brezvestnega zločinca.
*	Sirov čin razburljivega očeta. Te dni je sedel 491etni delavec Jožef Finžgar v Prebačevu z ženo in otroki pri kosilu. Hčerka Ivanka bi morala popoldne še v šolo, zato jo je oče ves čas silil, naj brž je, da bo prej v šoli. Otrok pa ga ni mogel ubogati, ker je bila jed prevroča. Oče se je razjezil, položil deklico čez kolena in jo začel pretepati. Otrok je zajokal, kar je očeta še bolj razjarilo. Prijel je deklico za ušesa in udarjal z njeno glavo po mizi, klopi in peči. To pa sirovemu očetu še ni zadostovalo. Zgrabil je deklico za glavo in udaril tako močno z njo po klopi, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Zena je skušala jeznega moža pomiriti. Ta pa ji je zagrozil, da jo bo ubil, če ga ne pusti pri miru. Ko pa se je pomiril in spoznal, kaj je storil, je naložil otroka na voz in ga odpeljal v bolnišnico v Ljubljani, kjer je dejal, da si je deklica zlomila nogo pri padcu. Kmalu pa so izvedeli kranjski orožniki za grdo očetovo dejanje. Prijeli so Finž-garja, ki je dejanje trdovratno tajil, medtem ko sta žena in deklica izpovedali resnico. Finžgar se bo zagovarjal pred sodniki.
*	Za posledicami poškodbe *e umrl. Ob pustu je bil fantovski pretep v Cirkovcah in je dobil hude poškodbe posestnikov sin Anton Medved iz Cirkovcev. Medved je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, ki jo je pred kratkim zapustil. Poškodbe pa so bile tako hude, da je zdaj za njimi umrl.
*	Krvava rodbinska žaloigra. Na Petrovi gori blizu Varaždina se je te dni odigrala krvava rodbinska žaloigra. V hišo posestnika Stjepana Be-hima je prišel njegov brat Tomo, ki je bil obsojen na tri leta ječe, pogojno. Tomo je začel zalezovati Stjepanovo ženo, ki je res začela razmerje z njim. Te dni je pa Stjepan ženo zalotil v bratovem objemu. Ves divji je potegnil nož in ji zadal več sunkov, da je žena kmalu umrla za poškodbami. Navalil je tudi na brata in ga hudo ranil. Po zločinu se je sam javil oblastvom.
PREKMURSKI GLASNIK |
Požar pri Beltincih. Nedavno pozno ponoči sta v Beltincih zgoreli gospodarski poslopji posestnika Škafarja in njegovega soseda Balažiča. Ker ni bilo v bližini vode, so jo gasilci zajemali iz 400 metrov oddaljenega potoka in požar omejili. Škafar je bil sicer zavarovan, a mu zavarovalnina ne krije škode, Balažič pa sploh ni bil zavarovan.
NOVI GROBOVI MED SLOVENCI V AMERIKI.
C 1 e v e 1 a n d, marca.
V	Clevelandu je padel po stopnicah Franc Vidmar in se tako močno pobil, da je umrl. Pokojnik je bil doma iz Cerknice na Notranjskem. Zapustil je ženo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Enaka nesreča je doletela Jurija Colariča iz Clevelanda. Na stopnicah se je tako pobil, da je preminil za poškodbami v bolnišnici. Pokojnik je štel 53 let; doma je bil iz Gorinja. V Ameriki je bival 35 let.
V	Forest Cityju je v gozdu veja tako močno oplazila Franca Zupančiča, da je drugi dan izdihnil za poškodbami. Pokojnik je bil doma od Sv. Lovrenca ob Temenici. V istem gozdu je doletela smrtna nesreča tudi Alojzija Lavriča. Šel je v gozd po drva, na poledenelih tleh je pa tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in je nekaj ur pozneje v bolnišnici umrl. Rajnki je bil doma iz Črnega potoka pri Kočevju. Zapustil je ženo in tri otroke.
11, Rue Auber, PARIŠ (9°)
odpremlja denar v Uigoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem Icurzu. Vrši vse bančne posle najkulamneje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, 1 lo-laudiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na našo čekovue račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; FLlandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemhurg: št. 5067. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno uaše čekovne nakaznice.	56
V	West Alisu je umrl Mihael Rupčič, star 47 let. Istotam je rodbini Kasunovi umrl 161etni sin Janez.
V	Clevelandu je umrl znani rojak Fran Ter-ček, doma iz Hlebišča pri Sv. Treh kraljih.
Na glavni cesti pri Salemu so našli nedavno umorjenega Franca Jurjevčiča. Rajnki se je vračal z dela v rudniku in je imel pri sebi okrog 50 dolarjev. Denarja pri njem niso našli in vse kaže, da je postal nesrečni rudar žrtev roparskega morilca. Pokojnik je štel 61 let in doma je bil iz Zirov. V Ameriki je bival 34 let.
V	Lorainu je bil povožen Josip Reinhard, star 41 let. Vanj se je zaletel neznan avtoinobi-list s tako silo, da mu je prebil lobanjo in ga tudi poškodoval po vsem telesu. V bolnišnici je Reinhard kmalu umrl. Avtomobilista, ki je pobegnil, še niso izsledili.
V	okrajni bolnišnici v Milwaukeeju je umrla za poškodbami, dobljenimi pri avtomobilski nesreči, Antonija Vičičeva. Pokojnica je štela 53 let in doma je bila iz Zarečja na Notranjskem. Na svojem domu v Mineralu se je ustrelil Ignacij Gors, star 56 let in doma od Št. Vida na Dolenjskem. Vzrok obupa je bila stara bolezen. Pokojnik je živel 34 let v Ameriki; zapustil je ženo, pet sinov in dve hčerki.
V	Braddocku je umrl za pljučnico Martin Jerina. Štel je 63 let in doma je bil iz Bistre pri Borovnici. V Ameriki je živel 35 let.
V	Clevelandu je umrla Ivana Zakrajškova, stara 52 let. Pokojnica se je rodila v Jančji vasi, občina Sv. Gregor pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišla leta 1902.
V	Milwaukeeju je smrt pobrala Ano Kolenče-i to, rojeno Močnikovo. Pokojnica je štela 58 let;
doma je bila iz Učeslavcev v Slovenskih goricah. V Ameriki je bivala 32 let.
Žrtev avtomobilske nesreče je postal v Grand Havenu Janez Prelesnik. Pokojnik se je rodil v Ameriki in je štel 22 let. Njegovi starši žive v Paeblu.
Ovnovi družini v Forest Cityju je umrla mati Terezija, za katero žalujejo poleg moža sin, štiri hčerke in dve sestri.
| Po dolgi bolezni je v Clevelandu preminila Helena Brezarjeva. Pokojnica je bivala v Ameriki 25 let; doma je bila iz Trebnjega na Dolenj-I skem.
Po daljši bolezni je umrl v Clevelandu Janez Lavriha, star 55 let. Pokojnik se je rodil v Horjulu. V Ameriki je bival 30 let.
V	Kaylorju je umrla 60Ietna Marija Habetova, doma iz Starešincev pri Ptuju. V Ameriki je bivala 15 let.
Na svojem domu v Sheboyganu je 2. marca mrl 521etni Pavel Schuster, doma iz ljubljanske okolice. Pokojnik je živel 27 let v Ameriki.
V	Crested Butteju je umrl Anton Fister, ki je bil med najstarejšimi tamošnjimi naseljenci. Pokojnik je štel 89 let in je bil doma iz Ljubljane. V Ameriki je živel 42 let.
V	kraju Terre Hauteju je umrl Franc Žagar, doma iz Nove Sušice pri Št. Petru na Krasu. Pokojnik je štel 54 let.
V	SL Joseph Valleyju je umrla Alojzija Stare-tova, rojena Rotarjeva, doma iz Goric na Gorenjskem.
Pri sankanju se je v Crucibleju smrtno ponesrečil 161etni Krištof Kajfež.
ŽENSKI VESTNI K
Za kuhinjo
Starodunajski golaž za štiri osebe. V kožico deni pol litra vode, osminko litra kisa, dve žlici popra, 20 dek drobno zrezane čebule, 80 dek zrezanega govejega mesa in potrebno sol. Kožico pokrij in postavi v pečico, kjer naj se vse skupaj duši do mehkega. Ko je meso mehko, daš golaž s krompirjem ali cmoki na mizo.
Omeiete, nadevane z možgani. Vmešaj testo za omeiete, in sicer četrt litra mleka, 10 dek moke, en rumenjak, sol in sneg dveh ali treh beljakov. Iz tega testa speci pet do šest omelet. Medlem pa pripravi še možgane. Možgane očisti vseh kožic in jih na sirovem maslu z malo čebule duši. Ko imaš omeiete pečene in možgane dušene, polži eno omeleto na topel krožnik, jo položi drugo na vrh, spet pomaži in tako naprej, Vrhnjo omeleto zabeli s sirovim maslom in potresi z naribanim bohinjskim sirom, nato pa daj hitro na mizo.
Zdrobov zvitek. Vmesi testo kakor za jabolčni zvitek. Ko ga raztegneš, ga namazi z nadevom, ki ga napraviš takole: zmešaj, da narase, nekaj dek sirovega masla, 16 dek sladkorja in štiri rumenjake. Ko si dobro vmešala, stresi zraven četrt kile zdroba in četrt litra kisle smetane, dobro premešaj, nato pa naj počiva pol ure. Zdaj napravi še trd sneg iz štirih beljakov, ki ga zraven primešaj. S tem nadevom namaži testo, potresi še 15 dek rozin in zvij. Zvitek položi v po-mazano pekačo in ga peci 15 minut Ko je zvitek 15 minut v pečici, ga polij s pol litra mleka in ga peci nadalje. Ko je pečen, ga zreži in zloži na topel krožnik. V mleko, ki je ostalo v pekači, pa zamešaj žiico krompirjeve moke in med mešanjem naj enkrat prevre. K tej omaki daš še malo vanilijevega sladkorja in limonove lupinice in z njo obliješ pečen zvitek in daš hitro na mizo.
Torta, ki }e zelo poceni. Dobro zmešaj v če-trtinki litra ndeka eno jajce, pet dek kakava, 20
Tudi za Vas
bo koristno, ' če se vse-
dete in napišete še danes dopisnico Trgovskemu domu Stermecki, da Vam pošlje popolnoma nove vzorce sukna, kamgarna, ševjota, meltona in hlačevine za moške obleke, da se prepričate o ogromni izbiri in o zelo znižanih cenah.
f TSGOVSK! ■ DOM
tenimlcL celJE
št. 97
TCVABHA PBIA II OBLEK.
Vzorci in cenik zastonj.
dk sladkorja, en pecilni prašek, 30 dek moke in pest rozin. Tortni model dobro r.amaži in posuj z moko, zlij noter testo in torto speci. Drugi dan torto prerezi in namaži z mezgo, po vrhu jo pa oblij s poljubnim ledom.
Praktični nasveti
Ako se raniš s peresom, ki je od črnila, si moraš takoj iztisniti ranico in jo razkužiti s kisom ah limono. Najbolje je vtakniti roko še v vročo vodo. Ako začne ranica zatekati, naredi ovitek, namočen v žganje. Zastrupljenja je kriv plesni bacil, ki je posebno rad po šolskih črnilnikih, posebno če so odprti. Otrokom je treba pojasniti, da ne smejo gristi koncev držal in ne vtikati peres v usta.
Korist krtov in krastač. Dve živali sta, ki ju najdemo le tam, kjer so črvi, polži in kaj podobnega. Dolga leta so jima očitali, da izpodjedata korenine in sadike. Zdaj kupujejo po drugih deželah že krastače in žabe, da jih spustijo v rastlinjake. Angleži in Francozi jih kupujejo za velika gobna gojišča in pri Parizu rabijo vsako leto cele kupe krastač in žab. Pustijo jih tudi v kleti, kjer prezimuje zelenjad. Kdor ubije krta ali krastačo, je nespameten. Krt se odpravi lahko, če ga že hočeš pregnati z vrta. s tem, da zatlačiš v njegov rov v petrolej namočene cunje. Krastači očitajo, da objeda jagode, a ona pobira le polže, ki žro jagode.
Garjavl aH hrastavi kunci poginejo radi, kar je v sedanjem času precejšnja škoda. Glavni vzrok, da se kunec tako lahko naleze te bolezni, sta slab zrak in nečeden hlev. Vsak dan mora biti pri kuncih sveže nastlano. Stelja prejšnjega dne se mora skidati ali pomesti. Garjavega kunca loči od drugih. Hlev je treba pobeliti ali zribati z apncnico. Vsak dan se mora hlev zračiti.
Šotni prah in zdrob sta dobra stelja za kur-nike, kunce in tudi za debelo živino. Šota varuje živino nalezljivih bolezni.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 7. do 14. aprila.
Nedelja, 7. aprila: 730: kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko); 8.00: balalajke na ploščah; 8.20: poročila; 8.30: koncert komornega tria (Trost — violina, Muller — čelo, Svetel — klavir); 9.00: prenos manifestacijskega zborovanja Narodne strokovne zveze iz Celja; 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: radijski orkester; 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 15.00: plošče po željah; 16.00: Premrlo-ve Sionske speve bo pela Korenčanova s sprem-ljevanjem radijskega orkestra, vmes plošče; 19 30: nacionalna ura; 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Hatzejeve pesmi bo pel Jože Gostič, vmes radijski orkester; 22.00: čas, poročila; 22.20: Čajkovski: VI. simfonija na ploščah.
Ponedeljek, 8. aprila: 12 00: O j Doberdob I (nekaj vojaških in fantovskih pesmic na ploščah);
12.50: poročila; 13.00: čas, Memento mori (orgelski koncert na ploščah); 18.00: violinski in klavirski koncert na ploščah; 18.40: slovenščina (dr. Rudolf Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.30: nacionalna ura; 2000: komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. (priredita jo Narodna odbrana in oddajna postaja — prenos iz Kazine); 22.00: čas, poročila; 22.20: odlomki iz Verdijevega Requiema na ploščah.
Torek, 9. aprila: 11.00: šolska ura: Spominu kralja Aleksandra I. Uedinitelja; ob zaključku globoke žalosti (Jagodic); 12.00: žalna godba na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas. Junaku v spomin (plošče); 18.00: otroški kotiček (Cirila Medvedova); 13.20: Arhitektka svetovalka gospodinji v vrtnarstvu (arhitektka Dušana Šantlo-va); 18.40: nemščina (dr. Rudolf Kolarič); 19.10: plošče; 19.20: čas, jedilni list, program za sredo. 19.30: nacionalna ura; 20.00: koncert pevskega zbora « Tabora«; 21.00: resno glasbo bo izvajal radijski orkester; 22.00: čas, poročila; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 10. aprila: 12.00: Smetana: Moja domovina I. in II. (plošče); 1250: poročila; 13.00: čas, Smetana: Moja domovina III. in IV. (plošče); 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: sokolsko predavanje; 19.20: čas, jedilni list. program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere lz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Četrtek, 11. aprila: 12.00: koncert na ploščah: 12.50: poročila; 13.00: čas, citre in mandoline na ploščah; 18.00: uvertire na ploščah; 18 20: recitacije (Slavko Jan); 18.50: srbohrvaščina (doktor Mirko Rupel); 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere »Carmen« iz milanske Scale; 22.00: čas, poročila; 22.20: radijski orkester.
Petek, 12. aprila: 11.00: šolska ura: Velikonočni običaji na vasi (Andreja Grumova); 12.00: S slovanskega juga (revija plošč); 12.50: poročila; 13.00: čas, S slovanskega severa (revija plošč); 18.00: O kulturi starih narodov (Franc Terseglav); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna ura: Knjižni pregled (Ludvik Mrzel); 19 00: radijski orkester (Smetanova »Prodana nevesta); 19.20: čas, jedilni list. program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: predavanje o inštrumentih in njih rabi (profesor Škerjanc); 20.20: Stepan Marčec bo pel z radijskim orkestrom. vmes radijski orkester; 2200: čas, poročila; 22.20: Iz zvočnih filmov (plošče).
Sobota, 13. aprila: 12.00: glasbila tekmujejo na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, Nekoč je živel muzikus (revija plošč); 18 00: radijski or-| kester; 18.15: Ob 401etnici velikega potresa v j Ljubljani (Zora Lampretova); 18.35: radijski or-i kester; 18.50: francoščina (profesor Prezelj); j 19.20: čas, jedilni list. program za nedeljo: 19 30:
■	nacionalna ura; 20.00: zunanji politični pregled j (dr. Jug}; 20 20: Majda, izvirna slovenska radij-j ska opereta, prirejena po Josipa Frana Knafiča j veseli tridejanki »Kmečki teater«; 22.t)0: čas,
■	poročila; 22.20: radijski orkester.
Bolečine prenehajo,
— ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopelj.
POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠE DREVI
Ni več rdečice in vnetja kože med prsti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin in vnetih mest ni več, ki tako peko. Kupite enostavno v najbližnji parfumeriji ali lekarni ovoj Saltrat Rodella. Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopelj in olajšanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzpostavlja živahen obtok kr-i t odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru.
U
AN IM IVO STI
X Beg pred smrtjo. V Madridu je bilo v ječi 15 oficirjev, po večini mladih ljudi, ki so se bili udeležili upora proti sedanji vladavini v Španiji. Vojaško sodišče jih je že obsodilo na smrt. Vplivni sorodniki in prijatelji obsojencev so si prizadevali, da bi se sodba omilila in da bi bili, pomiloščeni. Vendar je vse prizadevanje bilo, zaman. Določen je bil dan, ko naj bi ustrelili vseh petnajst naenkrat. Ko so prišli ponje v ječo, da bi jih povedli na morišče, je bila ječa prazna. O obsojencih ni bilo sledu. Začeli so preiskovati, kako so mogli obsojenci pobegniti. Pod neko posteljo so naposled našli odprt podzemski rov, katerega so na smrt obsojeni v zadnjih tednih z velikim trudom izkopali, da bi ušli smrti. Ko so rov natančneje preiskali, so ugotovili, da se vije pod zidovi jetnišnice in da se končuje v velikem podzemskem odvodnem kanalu. V ta kanal so pribežali obsojenci le nekaj ur pred smrtjo. Do kanala so lahko zasledovali njihov beg. V kanalu pa je izginila vsaka sled. Sodijo, da so obsojenci v dveh letalih pobegnili čez mejo.
X Notranja razorožitev Rusije zaradi tolovaj-stva mladih brezdomcev. Te dni je izšla v Moskvi odredba osrednje vlade, s katero je odslej vsakomur prepovedano nositi s seboj bodala, nože in podobno orožje ter jih shranjevati doma brez posebnega dovoljenja. Sovjetska vlada je bila prisiljena izdati to prepoved, da napravi konec tolovajstvu, ki se je zadnje čase začelo razvijati po Rusiji. Ako oblastva nalete na osebe, ki se teh predpisov ne bodo držale, jih bodo kaznovala z robijo najmanj petih let. Tolovajstvo se je razpaslo posebno med mladino od 17 do 20 let. Zadnje čase so cele tolpe teh potepinov obkoljevale Ljeningrad, Moskvo in druga večja mesta. Sodišča so morala izreči že več smrtnih kazni zaradi ubojev, ki jih imajo na vesti te tolpe, pred katerimi niso več varni ne državne zgradbe ne zasebni domovi.	I
X Razbojnikov avto. V Antverpnu so izkrcali te dni avtomobil znanega ameriškega razbojnika Dillingerja, ki ga je lani ustrelila ameriška policija. Avto se na zunaj ne razlikuje od drugih lepih avtomobilov, v resnici je pa moderna trdnjava na kolesih. Steklo oken je modrikaste barve in debelo dva palca. Vrata in zadnji del avtomobila so znotraj obloženi z jeklenimi ploščami, ki jim niti strojna puška ne more do živega. Kraj volana je ročica, ki je treba samo pritisniti nanjo, pa sta takoj pripravljeni dve strojni puški za obrambo. Tudi zadaj čajočega p'ina. Šofer ima pri roki še gumb, ki je skrita strojna puška proti napadom za*sledo- |
valcev. S pritiskom na dobro skrit gumb se odpre cev, iz katere puhne gost dim solze povzro-hitro izpremeni tablico s številko avtomobila. Poleg tega je avto opremljen z dvema radijskima aparatoma na kratke ii\ srednje valove, kakršne rabi ameriška policija. S tema aparatoma je Diliinger lovil vsa povelja in navodila policije, ki ga le dolgo zaman zasledovala. Avto je kupil neki belgijski zbiralec raznih zanimivosti za 300.000 frankov in upa, da bo dobro zaslužil na račun človeške radovednosti, ker bo avtomobil zloglasnega ameriškega roparja razkazoval po vsej Belgiji, seveda za primerno vstopnino.
[MEINEUHEROLDzalMARIBORhj"
-*----1 TOVARNE GLASBIL namBOI
Podaljšaj
• V» 1«	• I
si življenje!
Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolelini popraviti, nesrečni osrečiti!
KAJ PRINAŠA VSAKA BOLFZEN? Oslabljenje živcev, potrtost, izgubo dobrih prijateljev ali bližn jih, razočarauost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic.
ZADOVOLJSTVO
je najboljši zdravnik! Imamo pota, ki Te dovede jo do dobrega ruzpoložen ja. Ti ožive čud ter vzbude uove nude; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo vsakdo, ki jo zahteva, dobi takoj in
POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztol-inačeno, kako |e moči v kratkem času in brez ovire pri delu ojačiti živce in mišice, izboljšati in odpraviti utruieuost, slabo ruzpoložen je. raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoložen je za delo in nešteto drugili pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov.
Poštno zbiralno mesto: ERNST PASTFRNACK, BLRL1N SO.
Michaelkircliplatz 13, Abt. 88.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Na ladji.
A: »Zakaj pa tako kričiš?*
B: «Ali ne vidiš, da se parnik potaplja!*
A: «Saj ni tvoj.*
Pred sodiščem.
Sodnik: «Zakaj ste nastopali pod napačnim imenom?*
Obtoženec: «Nisem hotel omadeževati svojega pravega imena!*
Pomota.
Zobni zdravnik: «Zakaj se derete, saj se vašega zoba še sploh nisem dotaknil?*
Gašper: «To je res, toda stojite mi na kurjem očesu.*
Nič ju ne briga.
Narednikova žena: »Gospod kapetan, mo; mož me zmerom pretepa.*
Kapetan: «To me prav nič ne briga.* Narednikova žena: «Pa čez vas zabavlja.« Kapetan: »To pa vas nič ne briga.*
Razumljivo.
Rešitelj: »Lahko bi si tudi sami malo pomagali! Ali prav nič ne znate plavati?*
Rešenec: »Plavati že znam. Ampak, prosim vas, kdo bi v takih trenutkih mislil na to?»
Po vrnitvi.
Možek: «No, ali si našla doma vse tako, kakor je bilo pri odhodu?«
Ženka: «Da, celo električna luč je še gorela v prednji sobi!*
Seveda.
Gospa: »Kupila sem včeraj barometer in ga obesila v spalnici. Micika, ali ste ga že pogledali?«
Služkinja: «Da, zelo lep je, gospa.*
Seveda.
Mira: «Požvižgam se na vse moške!* Draga: »Aha, že spet nekdo ni hotel plesati po tvojem žvižgu.*
V šoli.
Profesor: »Zakaj je Hanibal prekoračil Alpe?*
Dijak: «Ker predor skozi nje še ni bil dograjen.«
Natančno.
Zdravnik: »Ali se držite mojega navodila, koliko smete piti?*
Bolnik: «Gotovo, šest čaš piva vsak dan.» Zdravnik: »Dovolil sem vam samo tri čaše na dan.«
Bolnik: «Vaš stanovski tovariš mi je dovolil prav tako tri čaše, skupno torej oba šest...»
Listnica uredništva
Kog pri Središču. Ni za list. Sicer pa je tudi
brez podpisa.
MALI OGLASI
]
Semena, oblačilno blago
in vse potrebščine kupujte vedno v trgovinah b e n č a r. Mala Nedelja, Ljutomer iu Štrigova.
3	Prima športne suknjiče
po 98 Din. pumparice, modne hlače itd. kupite zelo ugodno v Ljubljani pri Preskerju, Sv. Petra cesta.
Posnemalnike in brzoparilnike
daje na obročna odplačila cTehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25. Sprejema potnike.	81
Proda se rodovitno posestvo,
ki meri 50 oralov. Več pove Miha Hripšek, Straže, pošta Zidani most.	83