Vlad imir K lemenč ič 
S O D O B N I S O C I A L N O G E O G R A F S K I P R O B L E M I S L O V E N C E V N A K O R O Š K E M 
U V O D 
Po p rv i svetovn i v o j n i in po razpadu Avstroogrske so na n jenem območ ju nastale majhne n a c i o n a l n e 
d ržave . P o l i t i č n e meje novo nas ta l ih držav v v e č i n i p r imerov niso i d e n t i č n e z o b m o č j i narodn ih skup-
nost i . N e k a t e r i b o l j a l i manj obsežni d e l i posameznih narodov so p r i p a d l i d rug im d ržavam. To je p o -
men i lo tud i p r i če tek o b l i k o v a n j a s p e c i f i č n i h j e z i k o v n i h o b m o č i j , k i so v petdeset ih l e t i h zarad i p r i -
t iska v e č i n s k i h narodov posta la n a c i o n a l n o mešana o z e m l j a . Na teh o z e m l j i h so b i l e narodne man jš i -
ne v n e k a t e r i h r a z d o b j i h m a n j , v d rug ih pa b o l j i zpos tav l j ene razna rodova ln im p r i t i skom, ker sta o-
sta l i uprava in gospodarstvo pač v rokah več inskega naroda. 
Ob nastanku n a c i o n a l n i h d ržav v Srednj i Evropi so b i l e l e - t e z v e č i n e gospodarsko slabše r a z v i t e . N j i -
hova ekonomi ja je b i l a a v t a r k i č n a . O b m e j n a p o d r o č j a , k i so posel jena z narodn imi man jš inami , so 
b i l a gospodarsko zapos tav l j ena . Zarad i obrobne lege so b i l a ta pod roč ja vse do drugega dese t le t ja po 
drug i svetovn i v o j n i p r i v l a g a n j i h v gospodarstvo z a p o s t a v l j e n a . A v t o h t o n o p reb iva ls tvo se je mora lo 
i z s e l j e v a t i , š tev i l o p r i p a d n i k o v narodn ih manjšin se je p r i č e l o manjša t i . 
N o v a u p r a v n o p o l i t i č n a r a z d e l i t e v po p rv i svetovn i v o j n i je posebej močno p r i z a d e l a S lovence , saj so 
os ta l i posamezni d e l i s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a in p reb i va l s t va v A v s t r i j i , I t a l i j i in na M a d ž a r -
skem, k je r je b i l o slovensko p reb iva ls tvo ponekod b o l j , ponekod manj i zpos tav l j eno raznarodovan ju . 
Raznarodova ln i proces po teka vzporedno z razk ro jem k las ične agrarne in z o b l i k o v a n j e m indust r i jske 
družbe. Ods to tek kmečkega p r e b i v a l s t v a , k i je na teh p o d r o č j i h še po p rv i svetovn i v o j n i močno p re -
2 
v l a d o v a l , je p r i č e l v zadn jem dese t le t j u zarad i gospodarskega napredka n a z a d o v a t i (1). 
Obmejna področ ja sta z a j e l i i n d u s t r i a l i z a c i j a in t u r i z e m . Gospodarski napredek je povezan z r a z v o -
jem prometa , k i posreduje men javo b l a g a , in z razvo jem osebnega prometa prek me je . 
Vse te nove tendence i n d u s t r i a l i z a c i j e in o b l i k o v a n j a t u r i s t i č n i h o b m o č i j no narodno mešanih o z e m l j i h 
ter potrebe po gospodarskem p o v e z o v a n j u med t r žno usmer jen imi d ržavami z vse v e č j i m prometom prek 
meja so pr ines le še nedavno b o l j a l i manj z a p r t i m mejam novo f u n k c i j o ; odpr te m e j e , prek k a t e r i h se 
p re taka jo t o k o v i b lagovnega in osebnega p rometa , so lahko ob u r e j e n i h p r o b l e m i h manjš in še posebne-
ga pomena za gospodarski razvo j o ž j i h , narodno mešanih obme jn ih p o d r o č i j . 
Narodnostno stanje na Slovenskem KoroSltem 181G: 
1. 0% Slovencev; 
2. 10—20% Slovencev; 
20- Slovencev; 
4. 35—50'.'» Slovencev; 
5. 5'J—05% Slovencev; 
ti. 05— 80 "6 Slovencev; 
7. 80— 90 "o Slovencev; 
8. 00— 05 % Slovencev; 
0. 95—100 9,1 Slovencev; 
10. 100 % Slovencev; 
11. meja kompaktnega slo-
venskega ozemlja v ob-
činah, v katerih se ne 
sklada z občinskimi me-
jami. 
OFi f > 'a.ovfNSKrir,A p h c b i v a l s i v a n a j e z i k o v n o m e š a n e m o z e m l j u 
j u ž n e k o r o S k e , po pop i su l e i A 1)b l 
IHIII1 
omili s-rsr 
fril! J KIS 10 JO-.1 10- JlOrUflV 
• 
" S 
v ) \( 
M SAJT V t 
' ; ,«• nI I UtiLM . • 11 '-..»i .j . , / >tl 
Državna meja n i več č r ta r a z d v a j a n j a o b m e j n i h področ i j dveh d r ž a v , temveč č r ta p o v e z o v a n j a i n o -
b l i k o v a n j a novega t ipa območ ja a l i p o k r a j i n e , t i pa obmejne c o n e , v ka te r i se p r e p l e t a j o gospodarski 
in k u l t u r n i v p l i v i r a z l i č n i h narodov ter deže l s podobn imi a l i r a z l i č n i m i d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i s i s temi . 
Z gospodarskim razvo jem in z novo nasta lo f u n k c i j o odpr te me je se je na narodno mešanih o b m e j n i h 
p o d r o č j i h b is tveno spremeni la soc ia lna s t ruktura p r e b i v a l s t v a . N e k d a j na z e m l j o n a v e z a n o p r e b i v a l s t v o , 
k i je na teh o z e m l j i h p r ipada lo več inoma zaosta lemu s lo ju kmečkega ž i v l j a , se je ob n a v e d e n i h p r o -
cesih v v e l i k i meri p r e s l o j i l o v nekmečke p o k l i c e . N a j omen im, da v zadn jem času pr i p r i p a d n i k i h 
manjš in men java kmečkega z n e k m e č k i m p o k l i c e m ni več tako pogosto povezana z odpovedovan jem 
a l i z a t a j e v a n j e m lastne narodne pr ipadnost i in lastne k u l t u r e kako r svo jčas , kar je prav go tovo nov 
p o j a v , povezan je z nasta jan jem nove soc ia lne s t rukture p reb iva ls tvo v n e a g r a m i indus t r i j sk i d r u ž b i , 
k i je sposobna o d l o č n e j e k o t v p re tek los t i z a h t e v a t i soc ia lno in n a c i o n a l n o enakopravnost z več insk im 
narodom. Kaže pa tudi vse v e č j e pot rebe po k u l t u r n e m p o v e z o v a n j u z m a t i č n i m narodom. 
Na po jav nas o p o z a r j a šele nedavno premagana p o l i t i č n a napetost na južnem T i ro lskem ter razraščan je 
napetost i med s lovensko manjš ino in t i s t im i skup inami več inskega naroda na južnem Koroškem, k i n a -
spro tu je jo n a c i o n a l n i enakopravnost i in n e k a z n o v a n o groze s lovenski manjš in i z u n i č e n j e m in p r e g a n j a -
n jem . 
N a s t a j a n j e n a c i o n a l n i h d r ž a v in d r ž a v n i h m e j a , k i p r e č k a j o narodno mešana o z e m l j a , j e tesno p o v e z a -
no z zgodov insko p o l i t i č n o - t e r i t o r i a l n i h sprememb na s lovenskem e t n i č n e m o z e m l j u . Pred prvo svetovno 
v o j n o je b i l a še v e č i n a s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a v k l j u č e n a v avs t r i j sk i de l Avs t roog rske , man jš i , 
severovzhodn i de l s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a , Prekmur je s s lovensk im Porab jem, je b i l v k l j u č e n v 
ogrski de l Avs t roog rske , Beneška S l o v e n i j a , na zahodnem de lu s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a pa je že 
od zadn je č e t r t i n e 19. s t o l e t j a del i t a l i j a n s k e d r ž a v e . 
Ker je i m e l o na s lovenskem o z e m l j u gospodarsko pobudo v svo j ih rokah tu je p r e b i v a l s t v o , je v z a d n j i h 
t r idese t ih l e t i h pred prvo sve tovno v o j n o š t e v i l o s lovenskega p reb iva l s t va na današnjem o z e m l j u SR S l o -
v e n i j e naraslo za komaj 10%, š t e v i l o madžarskega , i t a l i j a n s k e g a in nemškega p reb iva l s t va pa je na 
tem o z e m l j u in v istem obdob ju poraslo za več ko t eno č e t r t i n o . Pri zapos lovan ju v neagrarn ih p o k l i -
c i h je i m e l o prednost t u je rodno p r e b i v a l s t v o a l i pa t i s to , k i je k l o n i l o p r i t i sku in se o d p o v e d a l o s l o -
venski na rodnos t i . Slovensko p r e b i v a l s t v o se je mora lo i z s e l j e v a t i v evropske in neevropske d e ž e l e . 
Z novo u p r a v n o - p o l i t i č n o r a z d e l i t v i j o po prv i sve tovn i v o j n i je p r ipade l I t a l i j i v e l i k de l zahodnega 
s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a . V e č i n a severnega d e l a s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a , k i j e b i l o do 
prve svetovne vo jne v k l j u č e n o v d e ž e l o Koroško , pa je osta la v o k v i r u d e ž e l e Koroške v A v s t r i j i . V 
A v s t r i j i so osta l i posamezni o t o k i s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a ob me j i današnje avs t r i j ske Štajerske 
in SR S l o v e n i j e ^ , s lovensko e t n i č n o o z e m l j e med avs t r i j sko in jugos lovansko d r ž a v n o mejo zahodno od 
Monošt ra je os ta lo na Madžarskem-, osrednj i del s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a pa je b i l v k l j u č e n v 
J u g o s l a v i j o k o t posebna upravna enota - Dravska b a n o v i n a . 
Ker so po drug i sve tovn i v o j n i osta le meje med J u g o s l a v i j o , A v s t r i j o in Madžarsko nespremenjene, so 
os ta la že omen jena o b m o č j a v o k v i r u teh d r ž a v . Z a h o d n a j u g o s l o v a n s k o - i t a l i j a n s k a meja se je po d r u -
g i sve tovn i v o j n i p r e m a k n i l a p ro t i z a h o d u , tako da je os ta lo od s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a še n a -
prej v o k v i r u I t a l i j e o b m o č j e Tržaškega o z e m l j a , G o r i š k e , Beneške S l o v e n i j e in Kanalske d o l i n e . Tak 
potek d r ž a v n i h me ja na s lovenskem e t n i č n e m o z e m l j u pa je pomeni l tako med prvo ko t med drugo ter 
po drug i sve tovn i v o j n i osnovo za r a z n a r o d o v a n j e s lovenskega p reb iva l s t va na vseh t i s t i h s lovensk ih 
e t n i č n i h o z e m l j i h , k i so os ta la zuna j SR S l o v e n i j e . Na teh o z e m l j i h po teka z dose l j evan jem tu jega 
p reb iva l s t va proces r a z n a r o d o v a n j a in p r e o b l i k o v a n j a d e l o v s lovensk ih e t n i č n i h ozeme l j v narodno m e -
šana o z e m l j a (2 ) . 
4 
GOSPODARSKI R A Z V O J J U Ž N E K O R O Š K E 
Na južnem Koroškem imamo dve vrst i u č i n k o v , k i v p l i v a j o na r a z k r o j agrarne s t ruk tu re . Na en i s t ra -
ni so t i r . t i , k i so i z r a z gospodarskega in p o l i t i č n e g a r a z v o j a same Koroške , na drug i s t rani pa t i s t i , 
k i p r iha ja jo i z v e n Koroške. V k l a s i č n i agrarn i d r u ž b i , za k a t e r o sta z n a č i l n i lastnost i s ta t ičnos t in 
zaprtost , p r e v l a d u j e prva vrsta u č i n k o v . Z u v e l j a v l j a n j e m indust r i j ske d ružbe je vse bo l j z n a č i l n a p r e -
pletenost z u n a n j i h in n o t r a n j i h u č i n k o v , s tem pa tud i soodvisnost r a z v o j a s leherne p o k r a j i n e a l i d e ž e -
le od vse širšega evropskega pros tora . J u ž n a Koroška je b i l a skoraj do druge sve tovne v o j n e p o l i t i č n o 
zapr ta . B i la je tud i razmeroma slabo gospodarsko povezana z d rug im i d e ž e l a m i A v s t r i j e in s k r a j i d a -
našnje SRS ter s k r a j i današnje J u l i j s k e K r a j i n e v I t a l i j i . Z i n d u s t r i a l i z a c i j o je zaos ta ja la za d r u g i m i 
zahodnoevropskimi d e ž e l a m i , pa tud i za v e č i n o d rug ih p o k r a j i n A v s t r i j e . Indus t r i j o na j u ž n e m K o r o -
škem je b i l a v v e l i k i mer i vezana na domače s u r o v i n e , predvsem na rude in les . Š t e v i l o k r a j e v z i n -
dustr i jo je b i l o n e z n a t n o , š t e v i l o v i n d u s t r i j i zapos len ih pa je le počasi n a r a š č a l o . 
Tur izem je b i l vse do z a d n j i h let pred drugo sve tovno v o j n o , ko se je p r i č e l u v e l j a v l j a t i ob Baškem 
in K lop in jskem j e z e r u , navezan v g l a v n e m le na Vrbsko j e z e r o . 
Podežel je južne Koroške je b i l o do konca druge svetovne vo jne agrarno p renase l jeno in odv isno od 
z e m l j e . P rev ladova l je samooski ben t i p kmet i j skega gospodars tva, k i ;e b i ! vezan na ročno d e l o ter 
na i n t e n z i v n o in maks imalno i z k o r i š č a n j e z e m l j e . Tako k m e t o v a n j e je v e z a l o ob sorazmerno skromni 
produkt ivnost i d e l a ter n i z k i h d o h o d k i h v e l i k o š t e v i l o d e l o v n e s i l e . Podeže l j e i n n j e g o v o p r e b i v a l s t v o 
sta b i l i s labo povezan i z up ravn im i in gospodarskimi sk Jišči . M e d r e g i o n a l n a povezanost k r a j e v na K o -
roškem je b i l a podobno kot p r i vseh a g r a r n i h d e ž e l a h v svetu z e l o skromna (3 ) . 
Po drugi svetovn i v o j n i se je p r i č e l a š i r i t i i n d u s t r i j a na p o d e ž e l j e , vendar se je o b l i k o v a l predvsem 
t ip indust r i je z manjš imi o b r a t i . M o č n e j e se je i ndus t r i j a š i r i l a v k r a j i h , k j e r se je p r i č e l a i n d u s t r i a l i -
zac i j a že pred p rvo sve tovno v o j n o , z las t i v Be l j aku in C e l o v c u , Z i l j i c i pr i Podk loš t ru , v Z i l j s k i d o -
l i n i , Borov l jah in B is t r i c i v Rožu, S inč i vasi v Pod jun i ter v Reberc i med Ž e l e z n o K a p l o in D o b r l o 
vasjo pod K a r a v a n k a m i . Man jš i i ndus t r i j sk i o b r a t i so se r a z v i l i tud i ob Baškem j e z e r u , v L e d e n i c a h , 
Šent jakobu in Rožeku v Rožu, D o b r l i vasi in P l ibe rku ter še v n e k a t e r i h d r u g i h k r a j i h v P o d j u n i , V e l i -
kovcu in G r e b i n j u na V e l i k o v š k e m Z a d r a v j u . Man jše žage in d rug i manjši l esno indus t r i j sk i o b r a t i so 
pa razmetani še po d r u g i h k r a j i h južne Koroške (4 ) . 
Kmet i js tvo se z las t i v z a d n j i h pe tna j s t i h l e t i h n a g l o t e h n i z i r a , m o d e r n i z i r a in k o m e r c i a l i z i r a . Ročno 
delo z a m e n j u j e j o s t r o j i , v e č i n a p o d r o č i j pa se s p e c i a l i z i r a ria ž i v i n o r e j o . Leta 1956 so našte l i na 
vsem Koroškem t r a k t o r j e v z več k o t 30 k o n j s k i h moč i le 118, deset le t k a s n e j e , l e ta 1966, pa 8 . 4 7 5 . 
Vzporedno s s p e c i a l i z a c i j o na ž i v i n o r e j o se manjša obseg n j i v s k i h površ in in veča obseg t r a v n i k o v . 
Kmet i je počasi opušča jo k m e t i j s k o o b d e l a v o s lab ih z e m l j i š č . Na opuščen ih k m e t i j s k i h površ inah se š i -
r i g o z d . M e d le t i 1963 in 1966 so p o g o z d i l i na Koroškem 600 ha k m e t i j s k i h površ in in samo v p o l i -
t ičnem o k r a j u V e l i k o v e c 200 h a . Preostale n j i v e so vse v v e č j i mer i posejane s k r m i l n i m i r a s t l i n a m i . 
Obseg z ž i t a r i c a m i pose jan ih površ in pa z e l o h i t r o n a z a d u j e . Spremembe se j a v l j a j o tud i v sestavi ž i -
v i n e . D r o b n i c o , o v c e in k o z e so že skoraj č i s to o p u s t i l i . N a z a d u j e tud i skupno š t e v i l o k r a v , n j i h o v a 
poprečna mlečnost pa n a p r e d u j e . D e l o s pašo ž i v i n e na a l p s k i h pašn i k ih je f i z i č n o n a p o r n o , d e l o v n a 
si la pa l ahko ob manjšem t rudu in kra jšem času doseže v e č j i dohodek z d e l o m i z v e n k m e t i j s t v a , za to 
odmira p lan insko past i rs tvo na vsem j u ž n e m Koroškem c e l o h i t r e j e k o t d rugod v A v s t r i j i , v Z i l j s k i h 
A l p a h , Ka ravankah in na S v i n j i p l a n i n i . P lan ine so b i l e v e č i n o m a malo obsežne in z a t o n i m a j o p o g o -
jev za m o d e r n i z a c i j o . 
Z m o d e r n i z a c i j o k m e t i j s k e g a gospodarstva je p o v e z a n o tud i sp remin jan je posestne s t r u k t u r e . Posestni 
obrat i z manj kot 2 ha z e m l j e že vsa p o v o j n a l e ta š t e v i l č n o n a z a d u j e j o . Prav t a k o n a z a d u j e š t e v i l o 
ob ra tov , k i i m a j o več k o t 100 ha z e m l j e , z e l o počasi pa narašča š t e v i l o k m e t i j v v e l i k o s t i od 20 ha 
do 100 ha z e m l j e . Vse v e č j i posta ja d e l e ž k u l t i v i r a n i h t r a v n i k o v , hek tarsk i donosi posameznih k u l t u r 
se pa z e l o hUro v e č a j o . Tako se ob n a z a d o v a n j u obsega k m e t i j s k i h pov rš in , ob manjšan ju š t e v i l a ž i -
ine ter ob manjšan ju š t e v i l a k m e č k e d e l o v n e s i le z e l o h i t r o p o v e č u j e t a obseg in vrednost kmet i j ske 
p ro izvodn je in s tem p roduk t i vnos t d e l a ter dohodek p r e b i v a l s t v a od d e l a v k m e t i j s t v u . 
I 
5 
Po drug i svetovni v o j n i se u v e l j a v l j a tu r izem k o t ena od pomembnih gospodarskih panog . Sorazmerno 
ozek pas s tu r i s t i čn im i k r a j i ob Vrbskem, K lop in j skem in Baškem jeze ru se ¡e v z a d n j i h l e t i h razš i r i l 
na skoraj vse k ra je j užne Koroške. I z o b l i k o v a l a so se reg iona lna jedra t u r i s t i č n i h k r a j e v v Z i l j s k i d o -
l i n i ob Preseškem, Baškem, Hodiškem in d rug ih manjš ih j e z e r i h j u ž n o od Vrbskega j eze ra ter na š i r o -
kem območ ju K lop in j skega in d rug ih jezer v P o d j u n i . Tu r i zem se je že u v e l j a v i l k o t pomembna gospo-
darska panoga v Spodnjem in Z g o r n j e m Rožu, na o b m o č j u Karavank in Sv in je p lan ine ter na O s o j s k i h 
Turah , v območ ju Kos tan j , med Oso jsk im in Vrbsk im j e z e r o m . 
Od neka j sto t isoč tur is tov v p r v i h l e t i h po drugi svetovn i v o j n i se je od le ta 1969 p o v e č a l o š tev i l o 
tur is tov na o k o l i 1 , 3 0 0 . 0 0 0 . Skupno š t e v i l o nočn in na Koroškem pa že presega 1 0 , 0 0 0 . 0 0 0 . Le 10% 
tur is tov j e i z A v s t r i j e , od inozemsk ih gostov pa j e več ko t 8 0 % N e m c e v i z Z v e z n e r e p u b l i k e N e m č i -
j e . Za južno Koroško je z n a č i l n o , da ima r a z v i t o l e e n o , po le tno tu r i s t i čno sezono. U v e l j a v l j a n j e pra 
ve z imske sezone na območ ju Karavank ter Dobrača je šele na z a č e t k u . Vendar že i z d e l a n i nač r t i za 
z imski športni t u r i zem k a ž e j o , da se bo vsaj v n e k a t e r i h p o d r o č j i h j u ž n e Koroške , z las t i na V z h o d n i h 
K a r a v a n k a h , z imski t u r i z e m h i t r o razš i r i l ( 5 ) , 
Tu r i zem pospešuje tud i razvo j s tar ih c e n t r a l n i h k r a j e v Koroške . G l a v n a cen t ra lna k r a j a , C e l o v e c i n 
B e l j a k , posta ja ta z e l o pomembna i z l e t n i š k a in oskrbova lna c e n t r a , k i nač r tno p r i l a g a j a t a svoj razvo j 
p r o m e t a , t r g o v i n e , o b r t i , gost instva in k u l t u r n i h ustanov potrebam t u r i z m a . Z r a z v o j e m tu r i zma so se 
v z a d n j i h l e t i h r a z v i l i v c e n t r a l n e k r a j e n i ž j e s topnje še pred nekaj l e t i nepomembni agrarn i k r a j i , k i 
l eže v neposredni b l i ž i n i V rbskega , Baškega, K l o p i n j s k e g a , Hodiškega in Preseškega j e z e r a . Narašča 
pa tud i pomen n e k d a n j i h manjš ih c e n t r a l n i h k r a j e v upravnega in obr tno t rgovskega t i p a : Smohor in 
Podklošter v Z i l j s k i d o l i n i , P l i be rk in Dobr la vas v Podjun i ter V e l i k o v e c severno od Drave ( 4 ) . J u ž -
na Koroška je z r a z v o j e m t u r i z m a , k i ima močne osnove v tako imenovanem " k m e č k e m t u r i z m u " , p o -
s ta la močno gospodarsko odv isna od k o n j u n k t u r e zahodnoevropskega gospodarstva, z las t i cd Z v e z n e r e -
p u b l i k e N e m č i j e Š t e v i l o l j u d i , k i p r e ž i v l j a j o svoj dopust i z v e n Z v e z n e r e p u b l i k e N e m č i j e , s e z a r a -
d i v e č a n j a š t e v i l a dn i dopusta ter v e č a n j a r e a l n i h dohodkov zapos len ih še vedno p o v e č u j e . Dotok t u -
r is tov na j u ž n o Koroško i z Zahodne Evrope močno pospešuje h i t ra i z g r a d n j a k v a l i t e t n i h cest , k i p o v e -
z u j e j o Koroško č e z V isoke Ture in skoz i Salzburško p o k r a j i n o z Z a h o d n o N e m č i j o . Razvoju tu r i zma 
na j u ž n e m Koroškem d a j e j o pogo je po leg p r i rodne p r i v lačnos t i še v e l i k e tu r i s t i čne k a p a c i t e t e ter r a z -
meroma dobra r a z p o r e d i t e v p resk rbova ln ih in k u l t u r n i h s red išč . V zadn jem dese t le t j u se z las t i z i z l e -
tn i šk im tu r i zmom j u ž n a Koroška vse bo l j i n t e n z i v n o p o v e z u j e s S l o v e n i j o . I z l e t n i š k i t i p tu r i zma med 
obema deže lama je povezan z nakupom b laga p reb iva ls tva obeh s t r a n i . Vse bo l j se v po le tn i sezoni 
šir i enodnevn i i z l e t n i š k i t u r i z e m tur is tov iz Koroške v razne k ra ie S l o v e n i j e . 
S s t o p n j e v a n i m gospodarskim r a z v o j e m Severne I t a l i j e , A v s t r i j e in J u g o s l a v i j e ter d r u g i h d ržav j u g o -
vzhodne Evrope posta ja j užna Koroška pomemben prometn i č l e n t r a n z i t n e g a b lagovnega prometa po 
cestah in ž e l e z n i c a h . Pomembna prometna "Be l j aška v r a t a " posredu je jo prometno z v e z o rned Zahodno 
ter Srednjo Evropo z I t a l i j o ter z J u g o v z h o d n o Eyrppp . Ta pot se o d p i r a v I t a l i j o skozi Kana lsko d o -
l i n o , skoz i Karavanšk i predor pa v J u g o s l a v i j o . V l o g a južne Koroške k o t prometnega posrednika s t o -
pa še posebej v ospredje v z a d n j i h l e t i h z r a z v o j e m tu r i zma v J u g o s l a v i j i in v d rug ih d e ž e l a h J u g o -
vzhodne Ev rope j skoz i j u ž n o Koroško in cestne prehode na Karavankah (Podkoren, L j u b e l j , Jezersko) 
se o d p i r a pot s topn jevanemu toku m o t o r i z i r a n i h tu r is tov v po le tnem času iz Zahodne in Severne E v r o -
pe p ro t i Jad ranu in p ro t i J u g o v z h o d n i E v r o p i . 
Koroška je posta la v p o v o j n i d o b i z z g r a d i t v i j o h i d r o c e n t r a l na Drav i pomemben p r o i z v a j a l e c in i z -
v o z n i k e l e k t r i č n e e n e r g i j e v i n o z e m s t v o . 
Z r a z v o j e m i n d u s t r i j e , t u r i z m a , p r o i z v o d n j e e l e k t r i č n e e n e r g i j e in k m e t i j s t v a ter s povečano t r a n z i t n o 
prometno v l o g o se j u ž n a Koroška po svo j i gospodarski s t r u k t u r i , k i dobi svoj i z r a z v povečanem p o -
prečnem le tnem dphodku na p r e b i v a l c a , ne uvršča več v skupino zaos ta l ih z v e z n i h p o k r a j i h A v s t r i j e , 
ko t d e ž e l e Spodn ja A v s t r i j a , Grad iščanska in Šta jerska. Po s topn j i gospodarskega r a z v o j a in n j e n i 
d i n a m i k i pa Koroška še ne more d o h i t e v a t i zahodn ih z v e z n i h avs t r i j sk ih deže l ( V o r a r l b e r g , Sa lzbu rg , 
T i r o l , O b e r t i s t e r r e i c h ) . 
Z a r a d i l a ž j e g a r a z u m e v a n j a n a c i o n a l n i h p rob lemov korošk ih S l o v e n c e v , k i so se k a z a l i z u v e l j a v l j a -
n j e m indus t r i j ske d ružbe ria j u ž n e m Koroškem, moremo r a z d e l i t i dobo i n d u s t r i a l i z a c i j e na t r i r a z d o b j a . 
6 
Časovno o p r e d e l i t e v teh r a z d o b i j moramo naveza t i na le ta popisa p reb iva ls tva in je za to n e k o l i k o she-
mat ična. A n a l i z a podatkov s o c i a l n e , gospodarske in p reb iva ls tvene s t rukture po t reh o b d o b j i h omogoča 
iz lušč i t i vsaj v grobem p o z i t i v n e in nega t i vne u č i n k e soc ia lnega ter gospodarskega r a z v o j a za narodni 
razvoj slovenske n a c i o n a l n e skupnosti na južnem Koroškem. Z a l , avs t r i j ska s ta t i s t i ka pri o p r e d e l i t v i 
prostorskih s ta t i s t i čn ih e n o t , na osnovi k a t e r i h z b i r a j o in a n a l i z i r a j o s ta t i s t i čne p o d a t k e , n i upoš teva-
la nac iona lne s t ruk tu re . N i m a m o pa tud i s ta t i s t i čn ih p o d a t k o v , k i b i b i l i voden i po posameznih n a -
c iona ln ih skup inah , l očeno za s lovensko in ločeno za nemško p r e b i v a l s t v o . 
Vse naše a n a l i z e in u g o t o v i t v e u č i n k o v soc ia lnoekonomskega r a z v o j a j užne Koroške na narodni razvo j 
koroških S lovencev so vezane na podatke za p o l i t i č n e o k r a j e in o b č i n e Smohor , B e l j a k - d e ž e l a , C e l o -
v e c - d e ž e l a ter V e l i k o v e c , . Upoštevani so tudi poda tk i za o b č i n o L a b o t , k i je v k l j u č e n a v p o l i t i č n i 
okraj VVolfsberg, in za o b č i n o M o s t i č , k i p r ipada p o l i t i č n e m u ok ra ju Šen tv id na G l i n i . Ker so danes 
področja teh o k r a j e v nasel jena z r a z l i č n i m odsto tkom slovenskega p r e b i v a l s t v a , k i je pomešano z n e m -
škim, r a z k r i v a j o , a n a l i z e soc ia lno-gospodarskega r a z v o j a o m e n j e n i h t e r i t o r i j e v vsaj do do ločene m e -
re narodne probleme s lovenskega p reb iva ls tva na južnem Koroškem. 
Tri razdob ja r a z k r o j a k las ične agrarne st rukture in u v e l j a v l j a n j a indus t r i j ske d ružbe moremo shemat ično 
d e l i t i t ako le : Prvo razdob je z močno p r e v l a d o k las ične agrarne s t ruk ture na p o d e ž e l j u j u ž n e Koroške 
se z a k l j u č u j e v prvem d e s e t l e t j u po prv i svetovn i v o j n i . V g r o b i h obr is ih o s v e t l j u j e podobo te dobe 
ana l i za popisa p reb iva ls tva v l e t i h 1921 in 1934 (6 ) . 
Razdobje med popisoma p reb iva ls tva v l e t i h 1934 in 1951 pa že pomeni drugo f a z o , za k a t e r o je z n a -
č i l n o močnejše u v e l j a v l j a n j e e lemen tov indust r i j ske d r u ž b e . V te j dob i se p o d e ž e l j e j užne Koroške 
pr ične i n d u s t r i a l i z i r a t i , k m e t i j s t v o pa postopoma t e h n i z i r a t i in k o m e r c i a l i z i r a t i . T u r i z e m pa v tem č a -
su že postaja pomembna gospodarska de javnos t ob Vrbskem, Baškem in K l o p i n j s k e m j e z e r u . 
Pr ičetek t r e t j e faze že z e l o d i n a m i č n e g a gospodarskega r a z v o j a , k i j o sp reml ja jo i n d u s t r i a l i z a c i j a , r a z -
voj tur izma in s topn jevana t e h n i z a c i j a kmet i j ske p r o i z v o d n j e na p o d e ž e l j u j u ž n e K o r o š k e , pa č a s o v -
no sovpada s popisom p r e b i v a l s t v a le ta 1951 . 
Vsa tr i našteta razdob ja soc ia lnoekonomskega r a z v o j a se med seboj r a z l i k u j e j o po o b l i k a h in n a č i n i h 
ter po smereh i n t e n z i v n o s t i soc ia lne ter prostorske mob i lnos t i p r e b i v a l s t v a . Ta r a z d o b j a se med seboj 
tudi r a z l i k u j e j o po razmer ju med o d s e l j e v a n j e m a v t o h t o n e g a s lovenskega p r e b i v a l s t v a i z j u ž n i h k r a j e v 
Koroške in dose l j evan jem a l o h t o n e g a p r e b i v a l s t v a nemške narodnost i na j u ž n o K o r o š k o . S temi s e l i t v a -
mi je povezana d i n a m i k a s p r e m i n j a n j a n a r o d n e s t ruk tu re , k i se i z r a ž a z n e n a r a v n i m n a z a d o v a n j e m o d -
stotka slovenskega ter v e č a n j e m ods to tka nemškega p r e b i v a l s t v a . 
V prvem r a z d o b j u , to je v času, ko se na agrarnem p o d e ž e l j u j u ž n e Koroške še niso r a z v i j a l e panoge 
neagrarnega gospodarstva in je b i l a me ja med p o d e ž e l j e m in mestom prostorsko, gospodarsko ter s o c i a l -
no jasno z a č r t a n a , se je mora lo o d v e č n o k m e č k o s lovensko p r e b i v a l s t v o , če se je h o t e l o zapos l i t i i z -
ven k m e t i j s t v a , o d s e l i t i iz domačega k r a j a in seveda tud i s s lovenskega o z e m l j a . V tem razdob ju se 
je moral v e l i k de l p r i ras tka odras lega p reb iva l s t va o d s e l i t i i z j u ž n e Koroške v nemške k r a j e A v s t r i j e 
in tudi v Z D A . V tem času je v v e č i n i podeže l sk ih o b č i n j užne Koroške š t e v i l o p r e b i v a l s t v a n a z a d o -
v a l o , s tagn i ra lo a l i pa le počasi n a r a š č a l o . Š t e v i l o hiš in š t e v i l o d r u ž i n sta v e č i n o m a s t a g n i r a l i . K m e č -
ke druž ine so ime le razmeroma v e l i k o š t e v i l o č l a n o v . Poprečno š t e v i l o d r u ž i n pa se je v e č i n o m a g i -
balo med 5 in 7. 
V l e t i h od popisa p reb iva l s t va 1934 in 1951 se je zarad i s topn jevanega gospodarskega r a z v o j a Koroške 
poveča la c e n t r a l n a v l o g a mest C e l o v c a in B e l j a k a . Za s o c i a l n i r a z v o j p o d e ž e l j a j u ž n e Koroške sta 
pomembna d e j a v n i k a i n d u s t r i a l i z a c i j a ter š i r j e n j e tu r i zma na š i roko p o d e ž e l j e . Razvoj neag ra rn ih p a -
nog sovpada s t e h n i z a c i j o kmet i j ske p r o i z v o d n j e , kar v p l i v a na sproščanje k m e č k e d e l o v n e s i l e . Ta 
sproščena s lovenska d e l o v n a s i la pa v tem času k l j u b o d p i r a n j u n o v i h u r b a n i h d e l o v n i h mest na p o d e -
že l j u in v mest ih v v e l i k i meri n i mog la d o b i t i z a p o s l i t v e na o b m o č j u domačega k r a j a a l i na j u ž n e m 
Koroškem. Z a p o s l i t e v s i je mora la i ska t i še napre j i z v e n Koroške , podobno k o t v p r e t e k l i h r a z d o b j i h . 
Na južno Koroško pa je v istem času d o t e k a l o nemško p r e b i v a l s t v o . M e d drugo sve tovno v o j n o so se 
pred bombard i ran jem u m i k a l i na j u ž n o Koroško p r e b i v a l c i i z nemških k r a j e v . Del teh se po d rug i s v e -
tovn i v o j n i n i v r n i l na svo je d o m o v e . O s t a l j e na j u ž n e m Koroškem. Ob koncu druge sve tovne vo jne 
7 
so se na južnem Koroškem nase l j eva l i begunc i iz Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, k i so b i l i v e č i n o -
ma nemškega porek la (7 ) . 
Na Koroškem se je poveča lo š tev i l o v d rug ih avs t r i j sk ih d e ž e l a h ro ienegc p reb iva ls tva od 2 5 . 6 7 8 a l i 
6 , 3 % c e l o t n e g a š t e v i l a p reb iva ls tva v le tu 1934 na 3 3 . 5 3 4 a l i 7 , 1 % š tev i l a p reb iva ls tva v le tu 1951. 
Š t e v i l o v inozemstvu ro jenega p reb iva ls tva pa od 2 0 . 5 0 7 a i i 5 , 1 % na 4 5 . 1 3 5 a l i 9 , 5 % . 
Ob popisu p reb iva l s t va le ta 1951 je b i l o na Koroškem n i č manj k o t 7 8 . 6 6 9 l j u d i , k i so b i l i ro jen i 
i z v e n Koroške . Š t e v i l o t u j c e v se poveča z 1 8 . 0 0 0 že na Koroškem r o j e n i m i o t rok i p o v o j n i h i n o z e m -
sk ih dose l j encev na o k o l i 96 do 97 t isoč skupaj z že na Koroškem r o j e n i m i o t rok i inozemsk ih dose-
l j e n c e v , k i so se na Koroškem n a s e l i l i pred le tom 1945, in z dose l j enc i iz d rug ih avs t r i j sk ih p o k r a -
j i n , k i so p ravzaprav tud i t u j c i . Računat i moramo, da je ob popisu p reb iva ls tva l e ta 1951 doseglo 
š t e v i l o p r e b i v a l c e v nekoroškega po rek la g o t o v o 1 3 0 . 0 0 0 . 
Š t e v i l o p r e b i v a l c e v nekoroškega po rek la je tore j na Koroškem v e č j e , k o t so našte l i l e ta 1900 S l o v e n -
c e v ( 7 8 . 1 3 9 ) in N e m c e v ( 1 2 7 . 9 6 4 ) v mešanih o k r a j i h , s cent roma C e l o v c e m in Be l jakom v red , je 
t r i k r a t v e č j e , ko t so z d o k a z a n i m i po tvorbami v škodo S lovencev našte l i p reb i va l s t va z nemškim o b č e -
v a l n i m j e z i k o m na Koroškem pr i zadn jem popisu le ta 1951, in v e č , kot je b i l o le ta 1952 I t a l i j a n o v 
na j u ž n e m T i ro lskem ( 1 1 7 . 4 5 4 ) . 
Posebno moramo p o d č r t a t i , da so dose l j enc i iz avs t r i j sk ih deže l in iz inozemstva več inoma N e m c i , p r a v 
g o t o v o pa v z e l o neznatnem š tev i l u S l o v e n c i . Da so dose l j enc i res več inoma N e m c i , nam naj lepše do 
k a z u j e v e l i k pr i rastek p r i p a d n i k o v protestantske v e r e , k i je na Koroškem razen redk ih i z j e m vera nem-
škega dose l jenega p r e b i v a l s t v a . Pr i rastek š t e v i l a p ro tes tan tov med le toma 1934-1951 z nemškim o b č e -
v a l n i m j e z i k o m znaša skoraj p o l o v i c o pr i ras tka i z v e n Koroške ro jenega p r e b i v a l s t v a . Leta 1934 so n a -
š te l i na Koroškem o k o l i 3 2 . 8 0 0 , le ta 1951 pa že o k o l i 4 6 . 5 0 0 p ro tes tan tov . Ce b i b i l i dose l jenc i Slo 
v e n c i , bi se mora lo ob popisu l e t a 1951 v p r i m e r j a v i z l j udsk im š te t jem iz le ta 1934 poveča t i tudi 
š t e v i l o p r e b i v a l s t v a s s lovensk im o b č e v a l n i m j e z i k o m (8, 9 , 19). 
M e d le toma 1934 in 1951 je k l j u b gospodarskemu r a z v o j u j u ž n e Koroške , k i je pr inesel nova de lovna 
mesta i z v e n k m e t i j s t v a , n a z a d o v a l o š tev i l o p r e b i v a l s t v a v o b č i n a h Z i l j s k e d o l i n e , V z h o d n i h in Z a h o d -
n i h G u r , v o b m o č j u K a r a v a n k , severno od Drave na ve l i kovškem C e z d r a v j u in v Vzhodn i Podjuni .Stag 
n i r a l o a l i r ah lo naras lo je š t e v i l o p r e b i v a l s t v a v o b č i n a h Roža in zahodnega de la Pod june . Sk len jen 
pas o b č i n z naraščan jem p r e b i v a l s t v a se je i z o b l i k o v a l med Be l jakom in C e l o v c e m . 
V o b č i n a h , k j e r je n a z a d o v a l o š t e v i l o p r e b i v a l s t v a , je n a z a d o v a l o več inoma tudi š tev i l o d ruž in in n a -
s e l j e n i h h i š , kar je i m e l o za pos led ico močno d e p o p u l a c i j o , z las t i p re težno v s lovenskih o b č i n a h . P r e -
b i v a l s t v o je o d t e k a l o v k r a j e severne Koroške , na T i ro lsko in Vorar lberško ter v Šv ico (11). 
8 
Kl jub t e h n i z a c i j i kmet i j ske p r o i z v o d n j e ter r a z v o j u n e k m e č k i h gospodarskih de javnos t i j e ostal d e l e ž 
kmečkega p reb iva ls tva do le ta 1951 v v e č i n i podeže lsk ih o b č i n j u ž n e Koroške še vedno v e č j i od i n -
dustr i jskega. Ta je znašal v skoraj vseh o b č i n a h več ko t eno t r e t j i n o . 
V t re t jem razdob ju so se s s topn jevan im r a z v o j e m tu r i zma in i ndus t r i j e ter s p o v e č a n i m pomenom p r o -
metnogeografske f u n k c i j e j užne Koroške močno spremeni la tendenca soc ia lnega r a z v o j a . Z a r a d i s t o p n j e -
vane m e h a n i z a c i j e kmet i j ske p r o i z v o d n j e se je močno z n i ž a l o š t e v i l o k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a . V tem 
novejšem razdob ju s i iz kmečkega v druge p o k l i c e pres lo jeno p reb iva l s t vo ter p r i rodn i pr i rastek o d r a -
slega av toh tonega p reb iva ls tva na j u ž n e m Koroškem l a ž j e k o t prej p r i d o b i t a z a p o s l i t e v v n e k m e č k i h p o -
k l i c i h v C e l o v c u , Be l j aku in v d r u g i h v e č j i h a l i manjš ih l o k a l n i h s red i šč ih . O b m o č j e i n t e n z i v n e j š e g a 
odsel jevanja v druge k ra je i z v e n Koroške se je s k r č i l o na per i fe rna h r i b o v i t a in prometno o d m a k n j e n a 
področ ja . Tist i d e l a v c i , zaposleni i z v e n k m e t i j s t v a , k i so gospodar j i k m e t i j a l i pa so p r e d v i d e n i za 
dediče k m e t i j , d e l a j o še doda tno na k m e t i j a h . D r u g i , odras l i o t r o c i k m e č k i h d r u ž i n , k i se z a p o s l u j e -
jo i zven k m e t i j s t v a , s i pa g r a d i j o svoje hiše po vaseh in dnevno m i g r i r a j o na d e l o v zapos l i t vene k r a -
j e . 
Kmet i jsk i obra t i v vse v e č j i mer i k o m b i n i r a j o svoje k m e t i j s k o gospodarstvo s t u r i z m o m . Na n e k a t e r i h 
kmet i jah o d d a j a j o le sobe, neka te re k m e t i j e preraščajo v p e n z i o n e , neka te re pa tud i v hote lske o-
brate. 
O b m o č j a dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i le posameznih z a p o s l i t v e n i h l o k a l n i h i n c e n t r a l n i h nase l i j B e l j a -
ka in C e l o v c a so se t e r i t o r i a l n o r a z t e g n i l a na pre težn i de l o z e m l j a j užne Koroške (12) . Z a t o se je 
de lež kmečkega p reb iva ls tva po podeže lsk ih o b č i n a h z n i ž a l na manj k o t eno t r e t j i n o in že skoraj p o v -
sod zaostaja za d e l e ž e m indus t r i j skega p r e b i v a l s t v a . Ker se hk ra t i na obsežn ih p o d r o č j i h dnevne m i -
g rac i je de lovne s i le r a z v i j a tud i t u r i z e m , se p r i d r u ž u j e t a na obsežn ih p o d r o č j i h južnokoroškega p o d e -
že l ja dohodku p reb iva ls tva i z k m e t i j s t v a še dohodek i z indus t r i j e in t u r i z m a . G o s p o d a r j i i n d rug i č l a -
n i d ruž ine d e l a j o vsi razen gospod in je čez dan i z v e n k m e t i j s t v a , po v r n i t v i z d e l a , ob v e č e r n i h urah 
ter sobotah, pa pomagajo pr i d e l u na k m e t i j i . Tako imamo pod eno streho in v o k v i r u ene d r u ž i n e 
komb inac i j o pr imarnega in t e r c i a r n e g a sek to r ja gospodarskih d e j a v n o s t i . 
Ker na južnem Koroškem p r e v l a d u j e drobna posest, p r i rodn i pogo j i za p o l j e d e l s t v o pa niso n a j b o l j u -
godn i , se v e č i n a k m e t i j v d a n i h t ržnogospodarsk ih razmerah le s t e ž a v o v k l j u č u j e v k o n k u r e n č n i boj 
mednarodnega t ržnega kmet i j skega gospodarstva. Prav za to je r a z u m l j i v a t e ž n j a vseh doras l ih ter d o -
raščajoč ih č l a n o v gospodin js tev s k m e č k i m i gospodarstv i po d o p o l n i l n e m dohodku i z v e n k m e t i j s t v a . To 
je doseglo na Koroškem že tako s t o p n j o , da je od skupnega š t e v i l a k m e t i j s k i h ob ra tov t a k i h , k i i m a -
jo gospod in js tva , k i ž i v e p re težno od k m e t i j s t v a , le še o k o l i 3 0 % . 
Kot je b i l o že uvodoma r e č e n o , nazadu je š t e v i l o k m e t i j s k i h ob ra tov z manj ko t 2 ha z e m l j e . V z a d -
n j i h l e t i h se z las t i na o b m o č j i h z i n t e n z i v n o r a z v i t i m tu r i zmom š t e v i l o k m e t i j s k i h o b r a t o v , k i o p u š č a -
jo ž i v i n o r e j o , h i t r o p o v e č u j e . H i t r o raste tud i š t e v i l o gospodarstev, k i o d d a j a j o z e m l j o v n a j e m . 
S š i r jen jem tu r i zma na p o d e ž e l j e ter o b m o č i j dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i le se manjša obseg o b m o č i j , 
k je r š tev i lo p reb iva ls tva n a z a d u j e . O b m o č j a z upadan jem š t e v i l a p reb i va l s t va so se na j u ž n e m K o r o -
škem sk rč i l a na no t ran je o b m o č j e pose l jenega d e l a K a r a v a n k , na V z h o d n o Pod juno , na območ je o b č i -
ne Djekše na S v i n j i p l a n i n i ter na o b č i n e v Z i l j s k i d o l i n i . V v e č i n i d r u g i h o b č i n južnokoroškega p o -
deže l j a š tev i l o p reb iva ls tva bo l j a i i manj narašča. M e d t e m ko so se v p r e t e k l e m r a z d o b j u iz p o d r o č i j 
depopu lac i j e r a z s e l j e v a l e c e l e d r u ž i n e , pa tega po java n i več z a s l e d i t i v novejšem r a z d o b j u . 
Čeprav so se pogo j i za zapos l i t ev a v t o h t o n e g a p reb iva l s t va i z v e n k m e t i j s t v a na j u ž n e m Koroškem z b o l j -
ša l i , moramo posebej p o u d a r i t i , da razvo j neagrarnega gospodarstva še vedno ne more v c e l o t i d o h a j a -
t i potreb po d e l o v n i h mest ih za ves p r i rodn i pr i rastek odraslega p r e b i v a l s t v a in za d e l o v n o s i l o , k i jo 
sprošča kmet i j s t vo z u v a j a n j e m nove t e h n o l o g i j e . Pri tem je n a j b o l j p r i z a d e t o manj k v a l i f i c i r a n o p r e b i -
va ls tvo , k i s i mora iskat i z a p o s l i t v e še napre j i z v e n južne Koroške . Področ ja p r a z n j e n j a z n a d p o v p r e č -
n im pr i rodn im pr i ras tkom p reb iva l s t va in z v išk i n e k v a l i f i c i r a n e d e l o v n e s i l e so prav t i s t a , k i so p r e -
težno s lovenska. Z a t o je tud i v novejšem času pr imorano k i z s e l j e v a n j u r e l a t i v n o v e č j e š t e v i l o a v t o h -
tonega s lovenskega ko t nemškega p r e b i v a l s t v a . 
9 
P O L O Ž A J S L O V E N S K E N A R O D N E M A N J Š I N E N A J U Ž N E M K O R O Š K E M 
Koroški S lovenc i p reds tav l j a jo narodno manjš ino , k i se je obd rža la pri ž i v l j e n j u k l j u b do lgo t ra jnemu 
in i z redno močnemu raznorodova lnemu p r i t i s k u . V n j i h o v e m boju za obstoj d e l u j e j o nega t i vno medse-
bo jno povezan i š tev i l n i d e j a v n i k i p o l i t i č n e , s o c i a l n e , gospodarske in prostorske n a r a v e . N o s i l e c r a z -
narodova lnega pr i t i ska so nemški n a c i o n a l i s t i , k i p r i pada jo š tev i l čno in ekonomsko močnejš i narodni 
skupnost i . S lovenc i na Koroškem so vse do zadn jega dese t le t ja p r i p a d a l i skoraj i z k l j u č n o soc ia lno in 
gospodarsko najš ibkejšemu s lo ju kmečkega p r e b i v a l s t v a . Šele v zadn jem dese t le t j u se p r i č e n j a j o o b l i -
k o v a t i s lo j i nekmečkega preb iva ls tva s srednjo in v isoko i zob razbo r a z l i č n i h p o k l i c n i h s m e r i . M e d i z -
ob raženc i so v močni p rev lad i u č i t e l j i , p ro fesor j i in d u h o v n i k i . Š tev i l o d i j a k o v , k i se šola jo na sred 
n j i h in v i sok ih šo lah , se h i t r o veča-, in kar je na jpomembnejše, poveču je se tud i š fev i l o p r i p a d n i k o v 
slovenske manjšine v s t rokovn ih šolah in na f a k u l t e t a h t e h n i č n e , ekonomske, pravne in druge smer i , 
kar je vsekakor znak n a d a l j n j e g a zbo l j ševan ja soc ia lne in ekonomske s t rukture s lovenskega p r e b i v a l -
s t va . S to soc ia lno s t rukturo p reb iva ls tva se slovenska narodna skupnost vse g lasneje in o d l o č n e j e upi 
ra nada l j n jemu r a z n a r o d o v a n j u . 
V vsej gospodarski preobrazbi Koroške, k i t e r j a bo l j s is temat ično u re jan je prostora, rešu je jo koroške 
in avs t r i j ske ob last i vprašanja reg iona lnega r a z v o j a s posegi ekonomsko- tehn ične na rave , pri k a t e r i h 
so k u l t u r n i in j e z i k o v n i , pa tud i gospodarski interesi manjšine popolnoma p r e z r t i . 
Z a d n j i u k r e p i , k i so povezani z upravno t e r i t o r i a l n i m i spremembami o b č i n , ter p redv iden i načr t za 
reformo mreže in s t ruk ture šol k a ž e j o na t o , da so t i s t i , k i u r e j a j o pros tor , p rez r l i spec i f i čnost n a -
rodno mešanega o z e m l j a in manjšinske po t rebe , kar je šlo tako d a l e č , da p reds tav l ja ta t i dve r e f o r -
mi instrument za pospešeno raznarodovan je S l o v e n c e v . Neus t rezn i odnos avs t r i j sk ih oblast i do n a r o d -
ne manjšine se i z raža tudi pr i u radn ih popis ih p reb iva ls tva po j e z i k o v n i pr ipadnost i kakor tud i v n e -
ure jenem i zob raževa lnem sistemu za slovensko man jš ino . 
N e p r a v i l n i odnos avs t r i j sk ih oblast i do manjšine na eni strani ter p r i t i sk i n a c i o n a l i s t i č n i h nestrpnežev 
na drugi strani so se pokaza l i pri poskusih u v a j a n j a d v o j e z i č n i h s lovensko-nemšk ih topogra fsk ih n a p i -
sov v neka te r ih k r a j i h južne Koroške (13, 14). 
Naš te t i po jav i k a ž e j o , da A v s t r i j a ne dojema novo nas ta l ih d ružben ih razmer , k i so j i h pr ines la i n -
d u s t r i a l i z a c i j a , razvo j t u r i z m a , mednarodna t ranz i tna f u n k c i j a ter mednarodni t ržn i promet z odpr to 
m e j o . Z o b l i k o v a n j e m soc ia lno in prostorsko mob i lne strukture indust r i jske družbe na Koroškem so se 
pr i p reb iva ls tvu slovenske skupnosti tod i z o b l i k o v a l e nove predstave o manjš insk ih p r a v i c a h , o tem, 
ka j j i m pr ipada po 7 . č lenu državne pogodbe o z i r o m a , ka j je zan je do l žna s to r i t i A v s t r i j a po avs t r i j 
ski ustavi i n p o n a č e l i h O Z N g lede č l o v e k o v i h p r a v i c . 
N e g a t i v e n odnos do slovenske narodne manjšine se n a j b o l j d ras t ično i z r a ž a v p r i p r a v a h , i z v e d b i in 
i n t e r p r e t a c i j i r e z u l t a t o v u radn ih avs t r i j sk ih popisov p reb iva ls tva po k a t e g o r i j a h občeva lnega j e z i k a . 
Pri teh popis ih ne razvršča jo p reb iva ls tva samo v k a t e g o r i j e s s lovenskim in nemškim o b č e v a l n i m j e -
z i k o m , temveč ga uvrščajo tudi v k a t e g o r i j o občeva lnega j e z i k a " w i n d i s c h " , k i je znanstveno p o p o l -
noma neu teme l jena j e z i k o v n a skup ina . Tak nač in uvrščanja p reb iva ls tva v k a t e g o r i j e občeva lnega j e -
z i k a je ded išč ina nac i s t i čne mise lnos t i , k i se je prv ič p o j a v i l a pr i popisu p reb iva ls tva na Koroškem 
v času, ko je b i l a A v s t r i j a v k l j u č e n a v nac i s t i čno N e m č i j o . Da je b i l a zmešnjava pri u radn ih a v -
s t r i j sk ih popis ih p reb iva ls tva (popisi 1951, 1961, 1971) še v e č j a , so upošteva l i po leg j e z k o v n i h sku-
pin deutsch, s lowen isch , w i n d i s c h , še kombin i rane skupine p reb iva ls tva : s l o w e i n s c h - d e u t s c h , d e u t s c h -
s lowen isch , w i n d i s c h - d e u t s c h , d e u t s c h - w i n d i s c h . Pri uradnem avs t r i j skem popisu p reb iva ls tva le ta 
1951 so c e l o upošteva l i skupino s l o w e n i s c h - w i n d i s c h . Pr imer java med r e z u l t a t i popisa po j e z k o v n i h 
k a t e g o r i j a h po obč inah nam nazorno d o k a z u j e , da je d ržavn i avs t r i j sk i s ta t i s t i čn i u rad prepust i l p o -
pise p reb iva ls tva t i s t im s i l am, k i naspro tu je jo u re jan ju manjš inskih prob lemov in k i že le s potvorbami 
r e z u l t a t o v (popisov) - t i k a ž e j o p rav i loma znatno n i ž j e š tev i l o s lovensko govorečega p r e b i v a l s t v a , k o t 
ga dejansko je - p rep reč i t i u r e j a n j e manjš inskih prob lemov (15, 16) . 
10 
Za to, da s popisnimi r e z u l t a t i ni vse v redu , lahko na jdemo p o t r d i t e v že v d e j s t v u , da r e z u l t a t i u~ 
radnih popisov p reb iva ls tva po j e z i k o v n i h k a t e g o r i j a h po nase l j i h niso dostopni s lovenskemu p r e b i v a l -
stvu, temveč le t i s t im S lovencem sovražn im e lemen tom, k i iščejo v s t a t i s t i č n i h p o d a t k i h täko osnovo 
za i zva jan je 7. č l e n a d ržavne pogodbe o zašč i t i man jš ine , k i ni v sk ladu z z a k o n i t i m i p r a v i c a m i S l o -
vencev. Prav na popisne r e z u l t a t e g lede k a t e g o r i j občeva lnega j e z i k a se je nas lan ja l l e ta 1972 p r e d -
lagatel j zakona o d v o j e z i č n i h k r a j e v n i h n a p i s i h . D v o j e z i č n e topografske napise naj b i namreč d o b i l i 
k r a j i , za katere so po popisu le ta 1961 i z r a č u n a l i v tako i m e n o v a n i h skup inah o b č e v a l n e g a j e z i k a 
"s lowen isch" , " s l o w e n i s c h - d e u t s c h " , " d e u t s c h - s l o w e n i s c h " več kot 20 ods t . skupnega p r e b i v a l s t v a . K o -
roški S lovenci u p r a v i č e n o o d k l a n j a j o vse take popise p reb iva ls tva ko t ne verodos to jno osnovo pri reše-
vanju n j i h o v i h z a k o n i t i h manjš insk ih p r a v i c . Ob vsakem popisu p reb iva ls tva so u g o v a r j a l i n a č i n u p r i -
prave, i zvedbe in i n t e r p r e t a c i j e popisn ih r e z u l t a t o v , k i so povezan i s poda tk i o o b č e v a l n e m j e z i k u . 
Popisi p reb iva ls tva tud i niso b i l i i z v e d e n i z d v o j e z i č n i m i pop isn icami . Po teh k r i t e r i j i h iz popisa p r e -
bivalstva le ta 1961 naj b i d o b i l o d v o j e z i č n e k ra jevne napise 2 0 5 , več inoma manjš ih in o d r o č n i h k r a -
j e v . V ze lo majhn i meri b i d o b i l a d v o j e z i č n e topografske napise c e n t r a l n a nase l ja z u p r a v n i m i , k u l t u r -
noprosvetnimi in šolskimi f u n k c i j a m i (17) . 
Primerjave poda tkov o o b č e v a l n e m j e z i k u med popisoma p reb iva ls tva le ta 1951 in 1961 ter p r i m e r j a v a 
teh podatkov z d rug imi p o d a t k i , k i k a ž e j o na j e z i k o v n o s t rukturo posameznega k r a j a a l i o b č i n e , nam 
dajo take r e z u l t a t e , k i s i j i h ne moremo l o g i č n o r a z l o ž i t i z n i kak ršn im i tendencami demografskega r a z -
vo ja . Po s ta t i s t i čn ih p o d a t k i h u radn ih avs t r i j sk ih popisov p reb iva ls tva naj b i v k r a t k i h deset ih l e t i h med 
letoma 1951 in 1961 naraslo š t e v i l o nemško govorečega p reb iva l s t va v skoraj vseh o b č i n a h za več k o t 
25%, v dvana js t ih o b č i n a h pa c e l o za več ko t 100%. 
V obč in i S t .Š te fan v Z i l j s k i d o l i n i so pri uradnem popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 v p i s a l i vse p r e b i v a l c e 
v ka tegor i jo nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a , v le tu 1956 pa zas led imo v ist i o b č i n i po uradn i s ta t i s t i k i 
deželne v lade kar 3 1 % šo loobvezn ih o t rok s s lovenskim matern im j e z i k o m . V o b č i n i Brdo v Z i l j s k i d o -
l in i so zap isa l i pri popisu p reb iva l s t va le ta 1951 6 9 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j i nemškega o b č e v a l n e g a 
j e z i k a , pet le t kasne je , l e ta 1956 pa so u g o t o v i l i med šo loobvezn im i o t r o k i 3 8 % o t rok s s lovensk im 
maternim j e z i k o m . 
V ka tegor i j o nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a so v o b č i n i G a l i c i j a pri popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 z a p i -
sali 20% l j u d i , l e ta 1961 pa kar 8 9 % ; v o b č i n i Ž i t a r a vas so l e ta 1951 zap isa l i v to k a t e g o r i j o 17% 
p reb i va l cev , l e ta 1961 pa 4 8 % ; v o b č i n i Svetna vas so zap isa l i l e ta 1961 v to k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a 
jez ika 30% p r e b i v a l s t v a , le ta 1961 pa 5 9 % . 
V vasi Sveče , k i ima o k o l i 600 p r e b i v a l c e v , so zap isa l i l e ta 1951 v k a t e g o r i j o nemškega o b č e v a l n e g a 
jez ika 4 2 % p r e b i v a l c e v , v k a t e g o r i j o " s l o w e n i s c h " (s lovensko s k o m b i n a c i j a m i / s l o w e n i s c h - d e u t s c h , 
deu tsch-s lowen isch , s l o w e n i s c h - w i n d i s c h / / ) pa več ko t 5 0 % p r e b i v a l s t v a . Leta 1961 pa so v tem k r a -
ju zapisal i manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e n i s c h " z naveden im i k o m -
b i n a c i j a m i . Z a t o to nasel je po novem zakonu o d v o j e z i č n i h topogra fsk ih nap is ih takega napisa ne b i 
d o b i l o . V Psinj i v a s i , v o b č i n i Sverna vas, so zap isa l i pr i popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 19% p r e -
b i va l cev v k a t e g o r i j o z nemškim o b č e v a l n i m j e z i k o m , 8 1 % pa v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e -
nisch" s k o m b i n a c i j a m i . Po p o d a t k i h popisa p reb iva ls tva iz le ta 1961 pa so v is t i vasi zap isa l i v k a t e -
gor i jo " s l o w e n i s c h " s k o m b i n a c i j a m i manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v . V B is t r i c i na Z i l j i , k i je i m e l a le ta 
1951 672 p r e b i v a l c e v , so v tem le tu zap isa l i 4 4 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a 
"s lowenisch" s k o m b i n a c i j a m i , po p o d a t k i h iz le ta 1961 pa so v to k a t e g o r i j o z a p i s a l i manj k o t 2 0 % 
p r e b i v a l c e v . V B e l i , v o b č i n i Ž e l e z n a K a p i a , so zap isa l i pr i popisu p r e b i v a l s t v a l e ta 1951 med 433 
p reb iva lc i le 15% p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a in 5 2 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o -
r i jo " s lowen isch " s k o m b i n a c i j a m i , l e ta 1961 pa je v to k a t e g o r i j o zap isan ih manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v . 
V obč in i K o s t a n j e , med Vrbsk im in Oso jsk im j e z e r o m , so zap isa l i pr i popisu le ta 1951 v k a t e g o r i j o 
"s lowenisch" s k o m b i n a c i j a m i v šestih od sedmih nase l i j nad 2 0 % p r e b i v a l c e v ; v o b č i n i V e r n b e r k pa 
so zap isa l i pr i istem popisu nad 2 0 % p r e b i v a l c e v v to k a t e g o r i j o v š t i r i n a j s t i h od š t i r i i n d v a j s e t i h n a -
sel i j te o b č i n e . Pri popisu p r e b i v a l s t v a l e ta 1961 pa so v vseh k r a j i h teh dveh o b č i n zap isa l i manj 
kot 20% p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e n i s c h " s k o m b i n a c i j a m i . 
1! 
Podobnih pr imerov s ta t i s t i čnega p r i k a z o v a n j a j e z i k o v n i h razmer v k r a j i h a l i o b č i n a h lahko na jdemo še 
z e l o v e l i k o , če p r imer jamo podatke naveden ih t reh u radn ih s ta t i s t i čn ih v i r o v . Ze teh neka j i z r a z i t o 
p ro t i s l ovn ih p r imerov k a ž e , da so uradne s ta t i s t i čne i n s t i t u c i j e zvezne in d e ž e l n e v lade i z p u s t i l e i z 
svo j ih rok nadzors tvo nad popisi p reb iva ls tva na južnem Koroškem in j i h prepust i le v domeno S l o v e n -
cem sovražn ih e l e m e n t o v . Težko pa je r a z u m e t i , da s t rokovn jak i u radn ih avs t r i j sk ih ustanov pr i z n a n -
stveni a n a l i z i popisnega g r a d i v a niso u g o t o v i l i nest rokovnost i popisne i z v e d b e . Če po^ ne podatke 
dobro p r e v e r i m o , nam postane r a z u m l j i v o , zaka j S lovencem r e z u l t a t i popisov p reb iva ls tva i z l e ta 1951, 
1961 in 1971 niso d o s t o p n i , čeprav so l e - t i v l a d n i m krogom osnova za u re jan je z a k o n i t i h p rav i c s l o -
venske m a n j š i n e . 
Podrobna a n a l i z a popisov p reb iva l s t va po nase l j i h d o k a z u j e , da so S lovenc i na južnem Koroškem pose-
l j e n i na sk len jenem pros toru , kar pa skušajo uradne ob las t i p r i k r i t i . Z e l o n e p r e p r i č l j i v o skušajo p r i k r i -
t i tud i vse o b l i k e m a l v e r z a c i j i n d i s k r i m i n a c i j , k i j i h z last i močno d o ž i v l j a j o S lovenc i ob popis ih p r e -
b i v a l s t v a (18) . 
Tudi z re formo t e r i t o r i a l n e r a z d e l i t v e o b č i n le ta 1972 so S lovenc i na Koroškem ze lo p r i z a d e t i . Na z u -
nan jem robu narodno mešanega o z e m l j a je b i l o p r i k l j u č e n i h k popolnoma nemškim o b č i n a m , k i leže 
zuna j u radno p r i znanega d v o j e z i č n e g a o z e m l j a , neka j o b č i n z narodno mešanega o z e m l j a . Podeželsko 
d v o j e z i č n o o b č i n o Brdo v Z i l j s k i d o l i n i z ma jhn im š tev i lom p reb iva ls tva so p r i k l j u č i l i k mestni o b č i n i 
Smohor , o b č i n o M a r i j a na Z i l j i pa k mestni o b č i n i B e l j a k . U k i n i l i so p re težno s lovensko o b č i n o R a d i -
še in jo p r i k l j u č i l i k mestni o b č i n i Z r e l e c , k i je pose l jena v v e l i k e m š tev i l u z dose l jen im nemškim 
p r e b i v a l s t v o m . U k i n i l i so tudi p re težno s lovensko gorsko o b č i n o S l o v e n j i P la jberk in jo p r i k l j u č i l i k 
mestni o b č i n i B o r o v l j e , k i ima v e l i k o š t e v i l o nemškega p r e b i v a l s t v a . S temi pa tudi še z d rug im i pose-
gi v obč insko upravo so d o s e g l i , da je več o b č i n z v e č j i m odstotkom s lovenskega p reb iva ls tva prešlo 
v o b č i n e z v e č j i m ods to tkom nemškega p r e b i v a l s t v a . 
Od p redv idene reforme mreže in s t ruk ture šo l , k i b i na j b i l a postopoma i z v e d e n a v nas ledn j ih l e t i h , 
korošk i S l o v e n c i ne p r i č a k u j e j o p o z i t i v n i h p o s l e d i c . Z re formo p r e d v i d e v a j o u k i n i t e v v e l i k e g a š tev i la 
t a k i h šo l , k i i m a j o k s lovenskemu pouku p r i j a v l j e n o t r e t j i n o , pa tud i č e z p o l o v i c o o t r o k , in na n j i h 
v e č i n o m a p o u č u j e j o u č i t e l j i s lovenskega r o d u . Z u k i n i t v i j o teh sol se bodo mora l i o t roc i dnevno v o z i -
t i i z o d d a l j e n i h k r a j e v v c e n t r a l n e šo le . M e d temi c e n t r a l n i m i šolami pa je mnogo t a k i h , k a t e r i h v o d -
stvo ni n a k l o n j e n o p r i j a v a m o t rok k pouku s l o v e n š č i n e . V teh šolah p r i ha ja pogosto do k o n f l i k t o v med 
nemškimi u č i t e l j i in s lovensk imi s tarš i , k i p r i j a v l j a j o svo je o t roke k pouku s lovenšč ine , oz i roma p r i h a -
ja do n e p r a v i l n e g a odnosa teh u č i t e l j e v do t i s t i h o t r o k , k i so p r i j a v l j e n i k pouku s lovenšč ine . 
Z A K L J U Č K I 
U k i n j a n j e šol in o b č i n s k i h središč na o z e m l j u s p rev lado s lovenskega p r e b i v a l s t v a odvzema korošk im 
S lovencem še zadn je skromne možnost i za u p o r a b l j a n j e s lovenskega j e z i k a v j avnem ž i v l j e n j u . Poskus 
pos tav i t ve d v o j e z i č n i h topogra fsk ih napisov v o d r o č n i h , m a j h n i h n a s e l j i h pa kaže na tendence p r i k r i -
v a n j a de janske d v o j e z i č n o s t i j u ž n e Koroške pred širšo j a v n o s t j o . Vse te po teze avs t r i j sk ih ob las t i k a -
ž e j o , da l e - t e ne p r i z n a v a j o de jansk ih z n a č i l n o s t i indust r i j ske d r u ž b e , k i us tva r ja t i p soc ia lno i n p r o -
storsko m o b i l n e g a p r e b i v a l s t v a , k i v času dnevnega ž i v l j e n j a k r o ž i v z v e z i z d e l o m , i z o b r a ž e v a n j e m , 
r e k r e a c i j o in oskrbo po obši rnem prostoru ; ta prostor b i moral b i t i , če je d ružba moderna in demokra -
t i č n a , o r g a n i z i r a n t a k o , da b i s lovensko p r e b i v a l s t v o cb vsem dnevnem k r o ž e n j u lahko enakopravno u -
p o r a b l j a l o tud i svoj s lovenski j e z i k . 
K l j u b razna rodova Inemu p r i t i s k u , k i se je i z r a ž a l v dosedanjem p o l i t i č n e m in gospodarskem odnosu a v -
s t r i j s k ih ob las t i do S l o v e n c e v , se je o b d r ž a l o bo l j a l i manj sk len jeno s lovensko j e z i k o v n o ozeml je med 
Smohor jem na zahodu in Labotom na v z h o d u , v Z i l j s k i d o l i n i , v Rožu in v P o d j u n i . Pasovi s k l e n j e n e -
ga s lovenskega o z e m l j a so se o b d r ž a l i še med Vrbsk im in Oso jsk im jezerom ter severno od V e l i k o v c a 
pod S v i n j o na o b m o č j u D j e k š . J u ž n o od D r a v e , med Šent jakobom v Rožu in Labotom, upo rab l j a po po-
d a t k i h avs t r i j skega popisa p r e b i v a l s t v a i z le ta 1951 s lovenšč ino k o t o b č e v a l n i j e z i k več kot po lov i ca 
l j u d i . Z n o t r a j tega o z e m l j a u p o r a b l j a s lovenšč ino ko t o b č e v a l n i j e z i k manj kot pe t ina p r e b i v a l c e v le 
12 
na ozeml j ih mest, v Ž e l e z n i K a p l i , Dobr l i vas i , P l ibe rku in v B o r o v l j a h , kar p reds tav l ja le majhen 
delež ce lo tnega o z e m l j a j u ž n o od D r a v e . Na o z e m l j u med Dravo in K a r a v a n k a m i , med Rožekom, S t . 
Jakobom in Brnco, na o z e m l j u o b č i n e Kostanje med Vrbsk im in Oso jsk im jezerom ter na obsežnem o-
zemlju v širši o k o l i c i V e l i k o v c a upo rab l j a s lovenšč ino v vsakdanjem ž i v l j e n j u več ko t t r e t j i n a , v Z i l j -
ski d o l i n i , med Podkloštrom in Smohor jem, pa več ko t p o l o v i c a p r e b i v a l c e v . 
Če povrhu pomis l imo , da pravkar p r i k a z a n a podoba j e z i k o v n i h razmer na Koroškem ni nasta la po p o -
pisu preb iva ls tva ( le ta 1951) , k i b i b i l za S lovence o b j e k t i v e n in dobronameren , smo lahko p r e p r i č a -
n i , da se je s lovensko p r e b i v a l s t v o na južnem Koroškem obd rža lo na v e l i k e m d e l u o z e m l j a , k i je b i -
lo še sredi 19. s t o l e t j a sk len jeno s lovensko e t n i č n o o z e m l j e (2 ) . 
Ob koncu se moramo v p r a š a t i , kakšen bo n a d a l j n j i gospodarski r a z v o j j užne Koroške ter še p o s e b e j , k a -
ko se bo ta kaza l v soc ia lnem r a z v o j u s lovenskega p r e b i v a l s t v a . Tudi v nas ledn j i h l e t i h moramo p r i č a -
kovat i s topnjevan razvo j n e k m e t i j s k i h d e j a v n o s t i , k i ga bo sp reml ja lo n a d a l j n j e sproščanje d e l o v n e s i -
le i z k m e t i j s t v a . Z a r a d i a v t o m a t i z a c i j e i ndus t r i j e tud i ob povečaner i i š t e v i l u i n d u s t r i j s k i h o b r a t o v in 
k ra jev z i ndus t r i j o ne smemo p r i č a k o v a t i v e č j e g a povečan ja š t e v i l a d e l o v n i h mest v i n d u s t r i j i . Z a r a d i 
h i t rega u v e l j a v l j a n j a tu r i zma in prometne f u n k c i j e Koroške moramo računa t i na povečano š t e v i l o d e l o v -
n ih mest v t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i h . 
Posebej je pot rebno p o d č r t a t i , da je i ndus t r i j a južnokoroškega p o d e ž e l j a monos t ruk tu ra lna in zapos lu je 
v v e č j i meri moško n e k v a l i f i c i r a n o d e l o v n o s i l o . 
Taka st ruktura i n d u s t r i j e , k i ne odp i ra možnost i zapos l i t ve p reb iva l s t va obeh s p o l o v , r a z l i č n i h p o k l i c e v 
ter r a z l i č n i h s taros t i , bo o d p r l a v nas ledn j i s topn j i r a z v o j a indust r i j ske družbe nove prob leme z a p o s l o -
vanja p r e b i v a l s t v a . V k o l i k o r se s t ruktura indus t r i j e na južnem Koroškem ne bo b is tveno s p r e m e n i l a , lah 
ko p r i čaku jemo v b l i ž n j i bodočnost i ponovno povečano i z s e l j e v a n j a p r e b i v a l s t v a iz j užne Koroške . V 
ko l i ko r se bo v bodoče tu r i zem nemoteno r a z v i j a l ter s topn jeva l pomen p rometa , l ahko p r i č a k u j e m o od 
p i ranje nov ih d e l o v n i h mest v n e k m e č k i h p o k l i c i h . To bo o d p i r a l o nova d e l o v n a mesta z e l o r a z l i č n i h 
k v a l i f i k a c i j . 
Slovenci bodo lahko svo j im sodeže lanom enakopravn i v pobudah in pri neposrednem sode lovan ju v n a -
da l jn jem r e g i o n a l n e m , soc ia lnem ia gospodarskem r a z v o j u j u ž n e Koroške , k o l i k o r se bodo lahko e n a k o -
pravno v k l j u č e v a l i v i z o b r a ž e v a n j e . Seveda j i m to l ahko z a g o t a v l j a A v s t r i j a le z i z p o l n j e v a n j e m 7. 
č lena državne pogodbe , k i se nanaša na manjšinske p rav ice S lovencev v A v s t r i j i . 
Z e l o pomembno v logo bo mora la ime t i za zbo l j šan je soc ia lnoekonomske s t ruk ture s lovenskega p r e b i v a l -
stva na Koroškem na novo nas ta ja joča u n i v e r z a v C e l o v c u . Možnost šo lan ja na tej u n i v e r z i b i mora lo 
i zko r i s t i t i č i m v e č j e š t e v i l o s lovenske m l a d i n e . U n i v e r z a bo mora la v programu svo jega r a z i s k o v a l n e g a 
de la v o k v i r u svo j i h i n s t i t u c i j z a g o t o v i t i so l idno mesto prav p roučevan ju s o c i a l n i h , ekonomsk ih in k u l -
turn ih prob lemov korošk ih S lovencev in s lovenskega j e z i k a , saj j i to f u n k c i j o n a r e k u j e tudi n jen p o l o -
žaj na prostoru, k i je posel jen s s lovensk im in nemško g o v o r e č i m p reb iva l s t vom (7 ) . 
V I RI : 
1 . V l a d i m i r K l e m e n č i č : G e o g r a f i j a p reb i va l s t va S l o v e n i j e , Geogra fsk i v e s t n i k , L j u b l j a n a 1972, 
s t r . 1 3 3 - 1 5 7 . 
2 . V l a d i m i r K l e m e n č i č : Sodobni soc ia lnogeogra fsk i p rob lemi S lovencev na Koroškem, I X . seminar 
s lovenskega j e z i k a , l i t e r a t u r e i n k u l t u r e , U n i v e r z a v L j u b l j a n i , F i lozo fska f a k u l t e t a , O d d e l e k 
za slovanske j e z i k e in k n j i ž e v n o s t , L j u b l j a n a 1973, s t r . 1 8 5 - 1 9 5 . 
3 . S . l l e š i č , Geogra fsk i or is Koroške , Koroški Z b o r n i k , L j u b l j a n a , 1946, s t r . 9 - 4 1 . 
13 
4 . H . Bobek, Z e n t r a l e O r t e : A r b e i t s b e v ö l k e r u n g und Funk t ions typen , A t las der Republ ik O s t e r r e i c h , 
W i e n 1961. 
5 . H. Bobek , Fremdenverkehr : T y p e n , In tens i tä t und E n t w i c k l u n g 1961 bis 1966, A t l as der Republ ik 
Ö s t e r r e i c h , W i e n 1968. 
6 . B . G r a f e n a u e r , Narodnos tn i razvo j na Koroškem od srede 19. s t o l e t j a do danes, Koroški z b o r n i k , 
L j u b l j a n a 1946, s t r . 1 1 7 - 2 4 7 . 
7 . V l a d i m i r K l e m e n č i č , Spremin jan je gospodarske in soc ia lne s t rukture in narodnostn i p rob lemi S l o -
v e n c e v na južnem Koroškem, Koroški k u l t u r n i d n e v i , Z b o r n i k p r e d a v a n j , M a r i b o r 1 9 7 3 , s t r . 5 4 - 6 4 . 
8 . F r i t z Dörnhaus, Deutsche und I t a l i e n e r in S ü d t i r o l , Erdkunde A r c h i v fUr Wissenscha f t l i che 
G e o g r a p h i e , Band V I I , H e f t 3 , Bonn 1953, s t r . 2 0 8 . 
9 . Schön , " D i e Bevö lke rung Kärntens im Spiegel zwe ie r V o l k s z ä h l u n g e n " . A m t der Kärn tner L a n -
des reg ie rung . S ta t i s t i k und Wi r t scha f t sd iens t . K l a g e n f u r t 1953, s t r . 3 1 . 
10. V l a d i m i r K l e m e n č i č , M i g r a c i j a p reb iva ls tva na Koroškem med le t i 1 9 3 4 - 1 9 5 1 , Z b o r n i k Koroške, 
L j u b l j a n a 1959, s t r . 9 2 - 1 1 2 . 
11. V . K l e m e n č i č , Rast p reb i va l s t va na Slovenskem Koroškem v obdob ju 1 9 3 4 - 1 9 5 1 , Geogra fsk i 
ves tn ik X X I V . , L j u b l j a n a 1952, s t r . 1 1 5 - 1 3 4 . 
12. M . F e l s , Tagespendler : Z u o r d n u n g zu A r b e i t s z e n t r e n , A t l as Republ ik O t e r r e i c h , W i e n 1968. 
13. V . K l e m e n č i č - P . A p o v n i k , Prostorsko n a č r t o v a n j e . Predavanje na Korošk ih k u l t u r n i h dnev ih 1970, 
23 s t r . - še n e o b j a v l j e n o . 
14. V . K l e m e n č i č - P . A p o v n i k , Z d r u ž e v a n j e o b č i n na d v o j e z i č n e m o z e m l j u j užne Koroške . (Predava-
n je na Korošk ih k u l t u r n i h d n e v i h 1971, 35 s t r . - še n e o b j a v l j e n o ) . 
15. V. K l e m e n č i č , K r i t i č n i pretres avs t r i j skega popisa p reb iva ls tva 1951 z o z i r o m na j e z i k o v n o s t ruk tu -
ro na Koroškem, Razprave in g r a d i v o št. 2 . Inš t i tu t za narodnostna vprašanja v L j u b l j a n i , 1960, 
s t r . 1 0 1 - 1 8 2 . 
16. J . P I e t e r s k i , A v s t r i j s k o l judsko š te t je 3 1 . marca 1961 na Koroškem. - Razprave in g r a d i v o , 
š t . 4 - 5 , L j u b l j a n a 1966, s t r . 1 6 5 - 2 1 6 . 
17. V . K l e m e n č i č , O b j e k t i v n o s t k r i t e r i j e v , D v o j e z i č n i napis i i n š te t ja n a Koroškem. D e l o , 1 4 . 5 . 1 9 7 2 . 
18. V . K l e m e n č i č , P r o b l e m a t i č n i r e z u l t a t i , I z u radn ih a v s t r i j s k i h popisov o j e z i k o v n i p r ipadnost i na 
Koroškem, D e l o , 2 . 1 2 . 1 9 7 2 . 
14