TUDI V ŠPORTU IMPROVIZIRANO DELO ŠKODUJE T težavnem obdobju reformnih prizadcvanj so na vsch področjih življenja potrebne velike spromembe. Isto velja za telcsno kulturo. Vodstveni in strokovni kadri, ki so družbeno razgledani in v procesu reformnih teženj tudi pravilno oricn-tirani in usraerjeni, bodo kos nalogam na področju telesnc kulturu v Casu izvajanja družbene rcforme. Pied lctom dni smo ugotovili, da je v naši občini od 242 telesnokulturnih funkcionarjev aktivnih lc kakšnih 80, da v organizacijah deluje 62 strokovnih delavcev in 18 predavate-ljev tclcsne vzgoje na šolah, ki so aktivni pri izvenšolski teles-ni vzgoji. Če bi ti strokovni kadri dolali z vsem članstvom, od-pade na cnega 632 pripadnikov telesnokulturnih organizacij. Dejansko stanje pa prikazuje, da en strokovni delavec združuje pri rcdni vadbi od 10 do 40 članov. Kaj pogojuje takšno situa-cijo? Predvsem zelo dragi si-stemi tekmovanj ob neurcje-nem financiranju, pri kate-rem ostaja večina članstva v neenakopravnem položaju s tekmovalci. Zaradi ocenjeva-nja dela tolesnokulturnih or-ganizacij po rezultatih, jc de-lo usmerjeno k manjšini ali cclo k izbrancem, ki so vsa leta v privilegiranem položa-ju. Ponekod porabijo za tek-movanja. potovanja in oprc-mo cclo do 90" o sredstev s svojega proračuna. Tako ob tcm skoraj popolnoma zaosta-jajo in izpadajo osnovni na-meni tolcsne vzgoje. Brez dvoma so vodstveni kadri tisti. ki bi morali skrbc-ti prcdvsem za to, da bi se načela in priporočila izva.jala in uresničevala v praksi. Kaj nam pomagajo načela, dekla-racije, izdelane analize in program razvoja, če ti akti le-že v arhivih! Občinska zveza za tclcsno kulturo lahko opraviči svoj obstoj le, če bo dosledno in brez odstopanja, izvajala pro-gram razvoja in pomaiala or-ganizaeijam do želenega cilja. Lahko trdimo, da smo prvo obdobje uspešno prebrodili, saj je leto 1966 prelomnica celotnega dela na področju telesne kulture v Siški. Prak-sa je pokazala pozitivne pre-mike v korekturi misclnosti funkcionarjev do vprašanja množične telesne kulture, saj sami z velikimi napori pri-spevajo k temu, da se pro-gram razvoja postopoma ures-ničuje. Partizanska drušlva Scntvid, Medvodc, Spodnja Šiška, Sora, Pirniče in Smlednik beležijo v svojem ddu prav lcpc uspehe. Prc-miki na bolje so vidni tudi v društvu Ilirija, ki združuje 4 močnc klube in je kot speci-fično dolo uvedlo splošno vadbo. Zaradi načrtnega dcla sta ObZTK in Svet za telesno kulturo v letošnjem letu na-menila Iliriji tudi najvoč Sekretarka občinske zveze za telesno kulturo tovarišica Albi-na Žorž je v razgovoru s tova-rišem Brunom Laglcrjem nani-zala nekaj problemov, ki tarejo naše športne organizacije. družbenih srcdstev, upošteva-joč pri tem, da imajo čez eno milijardo vreden objekt, ki je potreben popravil, da ne na-stane še večja škoda. Poseben problem v Šiški jc še vedno športno društvo Ljubljana, ki kljub naporom še ni moglo izvesti ka.drov-ske selekcije vodstva. Tako sloni delo na maloštevilnih prizadevnih funkcionariih. ki v okviru danih možnosti no-sijo breme na svojih ramah. Klubi delujejo vsak zase in med njimi ni tiste organiza-cijske in vsebinskc povezave, ki bi zagotavljala načrtno programiranje dela. Zavedati se moramo, da improvizirano delo prinaša družbeno škodo, ki se odraža predvsem v iz-siljevanju družbenih sredstev in v slabih mcdsebojnih od-nosih. ŠD Ljubljana je primer or-ganizacije. v kateri so se šte-vilni funkcionarji odrekli delu, ker so se vsak dan uba-dali z ekonomakimi problemi (kako bi vzdrževali objekte in naprave ter kako bi prido-bivali sredstva za tekmova-nja). namesto da bi se lahko v urejenih razmerah posve-čali vscbinskim in organizacij-skim nalogam ter vedno več-jemu vključevanju mladih. Za ObZTK je nevzdržno in nemogoče, da bi v celoti fi-nancirala tekmovanja. Na vseh področjih, kjer se razpravlja o telesni kulturi, sc nenehno pojavlja vpraša-nje: zakaj v vodstvih organi-zacij ni mladine? Če mladega občana priteg-nemo v vodstvo organizacije in mu zaupamo soupravlja-nje, mu moramo to zaupanje izraziti z aktivnim delom, ne-go, osebnim vzorom in poslu-hom za težnje mladih. Kako hitro bi mladi lahko prveze-mali funkcije, če bi jim vse-stransko omogočili, da svoj polet, stremljena in želje lahko uveljavijo. s tem da jih razumemo in da usmerja-mo njihov mladi življcnjski žar k ciljem telesne vzgoje in športa! Organizacije bi morale v svojih vodstvih re-gistrirati vsaj eno trotjino mladih. ObZTK se bo za uresnieitev tega odslej močno zavzemala. KROS V ŠIŠKI Množični spomladanski kros ki ga je organizirala zveza za telesno kulturo Siška ob stro-kovni pomoči AK Ljubljana na stadionu Ljubljana, je ze-lo lepo uspel. Že to, da je bilo prijavljenih 1716 tekmo-valcev iz vseh šol na ob-močju naše občinp, iz delov-nih in športnih organizacij in društev Partizan ter pred-stavnikov JLA, je lep uspeh. K temu pa lahko prištejemo še 200 tekmovalcev iz občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Boji v vseh kategorijah so bili zelo napeti in zanimivi. Zmago-valci so prcjeli praktična da-rila. Rezultati:: 400 m — pionir-ke: 1. Strbinc (A. Kebe) 1:56,2, 2. Verež (R. Jakopič) 1:57.0, 3. Hribar (R. Jakopič) 1:58,3; ekipno: 1. A. Kebe 11 točk, 2. R. Jakopič 16, 3. V. Vodnik 22; 400 m — pionirke (VI. razred): 1. Bradeško (R. Ja-kopič) 1:59.0, 2. Marolt (V. Vodnik) 2:00,2, 3. Novak (R. Jakopič) 2:03.4, ekipno: 1. R. Jakopič 8 točk, 2. V. Vodnik 19, 3. A. Kebe 32; 500 m — pi-onirke (7. razred): 1. Grmov-nik (F. Marn 2:43,2. 2. Mar-tinič (V. Vodnik) 2:45,0, 3. Jazbec (F. Bukovec) 2:48,3; ekipno: 1. V. Vodnik 13 točk 2. Z. Runko 32, 3. F. Marn 37; 500 m pionirke (3 razred): 1. Bratuša (SSD H. Smrekar) 2:42,1 2. Zun (F. Marn) 2:45,3, 3. Kmetič (F. Marn) 2:46,0; ekipno: F. Marn 19 točk, 2. A.Kebe 21. 3. H. Smrekar 27; 500 m pionirji (5. razred): 1. Kanc (V. Vodnik) 2:32.2, 2. Stumberger (R. Jakopič) 2:39.4, 3. Snoj (H. Smrekar 2:40,6; ekipno: 1. R. Jakopič 37 točk. 2. H. Smrekar 42, 3. Z. Runko 78; 500 m pionirji (G. razred): 1. Weiss (R. Ja-kopič) 2:29,4, 2. Kristovski (R. Jakopič) 2:30.2, 3. Fabjančič (V. Vodnik) 2:32.2; ekipno: V. Vodnik 33 točk, 2. H. Smrekar 36, 3. R. Jakopič 48; 600 m — pionirji (7. razred); 1. Roz-man (Smlednik) 2:48.2, 2. Re-pec (Smlednik) 2:50.5. 3. Kle-menčič (H. Smrekar) 2:51.3; ekipno: 1. V. Vodnik 18 točk, 2. Smlednik 53, 3. R. Jakopič 69; 600 m — ml. mladinke: 1. Bitenc (TVD Part. Pirniče), 2. Robas (Pirniče) 3:35.6. 3. Zetterschlager (AK Ljublja-na) 3:43,2; ekipno: 1. TVD Partižan Pirniče 9 točk, 2. TVD Partizan Sora I. 16, 3. TVD Partizan Sora II. 27; 800 m — članice: 1. Bečan (TVD Part. Sora) 4:58.0, 2. Bradeško (TVD Part. Sora) 5:07,4. 3. Bečan (TVD Part. Sora) 5:12,0; ekipno: TVD Partizan Sora 6 točk; 800 m — ml. mladinci: 1. Jerančič (AK Lj. 3:32,0, 2. Simončič (IKS) 3:35,2), 3. Legat (Gimn. Sentvid) 3:37,7; ekipno: 1. IKS I. 33 točk, 2. gimnazija Sentvid 35, 3. IKS II. 36; 1000 m (st. mladinci); 1. Bo-žič (AK Lj.) 3:41,0, 2. Vincek (IC Litostroj) 3:52,4, 3. Bučar (IKS) 3:56,2; ekipno: 1. AK Ljubljana 25 točk. 2. IKŠ 31, 3.. IC Litostroj 44; 2000 m — člani: 1. Klemenčič (AK Lj.) 7:45,3, 2. Kastelic (AK Lj.) 7:45,5, 3. Homan (AK Lj.) 8:00,6; ekipno: 1. AK Ljublja-na 10 točk, 2. V. P. 1132/1 42, 3. VP 1132/11 62 točk.