•••• ■
7
Pred odhodom dr. A. Kramerja v Prago
Manifestacija jugoslovanske miselnosti na poslovilnem večeru v Kazinu.
Ljubljana, 24. januarja. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je vršil snoči v veliki dvorani Kazine poslovilni večer poslanika dr. Kramerja. Poslovilnega večera so se udeležili ban dr. Marušič, podban
<3r. Pirkmajer, bivši minister Pucelj, češkoslovaški konzul inženjer Ševčik, dvorna dama Tavčarjeva, župan dr. Puc, podstarosta Sokola Gangl, zastopnik univerze prorektor in člar> vrh. zakonodajnega sveta dr. Dolenc, predsedniK Zdravniške zbornice dr. Rus, predsednik Društva denarnih zavodov dr. Slokar, generalni ravnatelj TPD Škubec, generalni tajnik Zbornice TOI dr. VVindiseher, predsednik Zveze trgovskih gremijev Josip Kavčič, načelnik dr. Marn, prota Jankovič, direktor Jug, občinski svetovalci, zastopniki v Zvezi kulturnih društev včlanjenih društev, župan dr. Koritnik iz Cabra, dr. Pivko, Srečko Robič in dr. Lipold iz Maribora. Peter Mravljak iz Dravograda, dr. Senčar iz Ptuja župan dr. Roš iz Laškega, dr. Sajovic iz Kočevja, dr. Vašič iz Novega mesta, dr. Potokar iz Kamnika, Fran Sire in dr. Stanko Sajovic iz Kranja, župan dr. Lončar iz Tržiča, Peter Mravljak iz Vuhreda, župan Zakotnik iz Zg. šiške, zastopnice ženskih organizacjj in dr. Kramerjevi številni prijatelji in znanci iz Ljubljane in dežele.
Vrsto poslovilnih govorov je o tvoril župan dr. Puc, ki je v daljšem govoru poudaril zasluge bivšega ljubljanskega poslanca, novinarja vernega prijatelja, v prvi vrsti pa Slovenca, ki’ ni nikdar pozabil svojih rodnih Trbovelj in trpljenja svojih rojakov. Vedno je bil skozi in skozi Jugoslovan, že tedaj, ko je moral kopati mine in z mafijo rušiti staro zidovje robstva. Sedaj ima zadoščenje on in mi, ker je ideja zmagala v nacijonalni državi. Duša njegova pa obsega vse slovanstvo in on je najbolje izbran, da naveže še tesnejše stike s češkoslovaško, kakor jih je vezal kot predsednik Jugoslov.-češkoslov. lige. Prijatelj, ki nas je častno zastopal v prvem narodnem predstavništvu, se vedno za nas boril v novinarstvu in bil poslanec Ljubljane, zasluži zaupanje, ki mu ga je izkazal tudi naš kralj in gospodar. Težko nam je, ko se poslavlja, a vendar njemu in nam v zadoščenje, ker vemo, da bo to slovo vsem nam v korist, zlasti pa s tem, da se zveže uaša domovina še bolj tesno s Češkoslovaško zlasti na gospodarskem področju.
V imenu ožjih prijateljev in ZKD je nato govoril direktor Jug, za njim pa podstarosta SKJ Gangl. Sokol od Sokola se nikdar posloviti ne more na vekomaj. Vem, da prva pot orata Sokola vodi v ČOS, kjer ga čakajo z odprfimi rokami pred vrati, ki so slavnostno zastrta z dragocenimi preprogami, ker prihaja poslanik bratskega naroda. Poverilne listine svojega vla, darja ima, a ima tudi legitimacijo: iskreno sokolsko slovensko srce. Masiven okvir obroblja vso republiko Češkoslovaško. To je IX. zlet sokolstva 1. 1032. ob stoletnici Tyrša. Takrat bomo tam tudi mi in z nami dr. Kramer kot brat in Sokol.
Podpredsednik Zveze obrtnih zadrug Milko Krapež je pozdravil poslanika v imenu obrtništva in mu izazil najglobokejšo hvaležnost za n!?.KtV0 zavzemanje za obrtniški stan. V .nienu ožjih rojakov je izrekel župan dr. Roš iz Laškega najprisrčnejše čestitke dr. Krainerju in blagoslov na pot z željo, da se čimprej vrne. Dr. Pivko je odhajajočemu poslaniku čestital v imenu češkoslovaške lige v Mariboru in za prijatelje iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in drugih štajerskih krajev. Občinski svetnik Josip Turk se je poslovil od dr. Kmaderja v imenu Jugosl. gasilske zveze, ravnatelj Rasto Pusto-<lemšek pa v imenu Jugosl češkoslovaške lige.
Po odmoru, ki ga je izpolnila godba umetniškega orkestra g. Monea in petje okteta Ljubljanskega Zvona, je češkoslovaški konzul inž. Sevčik želel jugoslovanskemu poslaniku v Pra-rfi največji uspeh. Cand. jur. Alujevič je prosil poslanika naj pozdravi v Pragi jugoslovanske iflolege in naj jih needine zopet združi. Za novinarje pri listih konzorcija »Jutro« se je priključil čestitkam g. Prunk. Vsi slivenski novinarji, zlasti pa Člani ureduištev konzorcija »Jutra«, ki mu je g. poslanik soustanovitelj, se vesele in so ponosni na častno imenovanje svojega kolege in direktorja.
G. Juvan se j<* nato poslovil od dr. Kramerja kot predsednik Narodne strokovne zveze, občinski svetnik Kosem v imenu grafičnega delavstva Narodne tiskarne, bivši župan dr. Sajovie
v imenu kočevskih Slovencev, župan iz Cabra dr. Koritnik kot predstavnik novega »reza naše banovine, vseučiliški profesor dr. Bubnov v imenu ljubljanskih Rusov, prota Jankovič v dmenu pravoslavne cerkve, g. Skružny v imenu Češke obce, železniški direktor dr. Borko v imenu tovarišev iz dijaških let, župan Lončar iz Tržiča v imenu Gorenjske in dr. Vašič iz Novega mesta za Dolenjce.
Za tolike izraze odkritosrčne ljubezni se Je dr. Kramer zahvalil vidno ginjen. V svojem govoru, ki je bil prežet jugoslovanske miselnosti, je poudarjal, da ne more »prejeti tolike pohvale, češ da ne zasluži tolike časti. S pošteno voljo, da koristi narodu in državi, odhaja čez granice, da z vso vestnostjo poglobi med obema narodoma vezi gospodarskega in kultur-
nega značaja. Najpriarčnejša njegova želja je, da bi kopret jugoslovanskega optimizma ln konstruktivnega dela napredoval in tudi imajzal, ker potem bomo lahko ponosno nastopali kot Jugoslovani ln kot enakovreden faktor med narodi za najpozitivnejše delo svoje dobe.
Med svoje prijatelje in sotrudnike se bo rad frnil. A vse nas kliče dolžnost nacijonalne discipline, da izpolnimo vzvišeno nalogo, dati Slovencem pravo mesto v jugoslovanski družini. Odhaja s ponosom na zaupanje gospodarja države na delo, ki mu posveti vse svoje sile. In kakor vi želite meni zdravja in moči, želim tudi jaz vam, da se po ločitvi zdravi in srečni snidemo po velikem skupnem delu v korist za bodočnost in napredek domovine in sreče laroda ln države.
Mladi igralci pravljične igre »Trnjulčica« iz Zagorja, ki so jo z najboljšim uspehom igrali ie trikrat in jo na občo zahtevo danes zvečer ponavljajo.
Senzacijonalho razkritje o roparskem vlomu na Ruški cesti v Mariboru
Maribor, 24. januarja.
Preiskava o roparskem napadu na Ruški cesti v hiši št. 33, o katerem smo že včeraj podrobno poročali, je danes končala z senzacionalnim razkritjem. Zaradi raznih okoliščin je policija že včeraj pričela resno dvomiti, da bi ge bil napad dogodil tako, kakor je izpovedal ranjeni mladenič Jaroslav Čoh. Posebno sumljiva je bila tudi njegova rana na stegnu, ki je po zdravniški preiskavi kazala vse znake, da si jo je mladenič sam zadal.
Policija je zato obrnila svojo pozornost na fanta samega ter je ugotovila, da Coh ni več dijak, kakor se je prvotno trdilo. Mladenič, ki nima več staršev, je bil do konca lanskega šolskega leta v oskrbi kapucinov v Studencih, od koder je hodil v 4. razred tukajšnje gimnazije, je pa pri mali maturi padel ter zagrešil poleg tega tudi v samostanu samem neko nerednost, tako da ga je moral zapustiti. Letos ob začetku šolskega leta je prišel k dijaški gospodinji Mariji Povsavi, da bi študiral kot privatiBt. ker pa je zaostal s plačilom za 570 Din, mu je gospodinja odpovedala stanovanje in hrano. Te dni bi se n,ioral izseliti.
Tako je prišel mladenič sredi najhujše zime na cesto in ni vedel, kam bi krenil. Tedaj se je domislil, da bi bilo še najbolje, ko bi mogel v bolnico, kjer bi našel stanovanje in hrano. Hotel je najprej, kakor je danes priznal, poskusiti ■ samomorom, toda zbal se je, da bi se res do smrti poškodoval, ne pa samo ranil. Zato je zasnoval načrt, katerega je tudi izvršil. S sekiro je nasilno odprl vrata v gospodinjino sobo, razmetal vse po njeni omari, njito pa vzel nož in se sam zabodel v stegno. Ranjen je pričel klicati na pomoč, da je privabil ljudi, katerim je potem natvezil zgodbo o roparskem napadu dveh neznancev.
S tem je Jaroslav Čoh dosegel svoj namen: prišel je v bolnico, a na pritisk policije se je naposled le vdal in skesano priznal svoje dejanje. Policija ga je zaenkrat pustila v bolnici, obenem pa je izročila vso zadevo državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. S tem razkritjem se je nervoznost, ki se je po prvih vesteh pojavila v mestu, pomirila. Maribor tedaj vendar ni tako razbojniško gnezdo, kakor bi se bilo moglo sklepati, če bi se bil napad, katerega si je Čoh izmislil, res izvršil.
Spomenik našim padlim v Parizu
Udružeiije rezervnih oficirjev in bojevnikom j« začelo po vojni zbirati posmrtne ostanke •rojih vojnih tovarišev, ki so ponunli med vojno v domovini aii izven njenih meja.
Doslej je udiruženje zgradilo spominsko ko-•tiSče na Gu-čevu, na Ceru in kostišče branilcev Beograda. Zdaj pripraivlja zgradbo vojaškega pokopališča v Parizu, za katerega je pa-rifika občina odstopila lepo zemljišče. Tu bodo »brani posmrtni ostanki naših v vojni pad.ih al- ranam podleglih vojakov v Francoski ali njenih kolonijah.
Sredi pokopališča bo spomenik (glej sliko), kd predstavlja našega vojaka pod zaščito Francoske. Načrt je napravil akademik kipar g.
Dragomir Arambašič. Udružeuje i>u ogradilo ■pomenik z dobičkom, ki ga bo imelo pni prodaj posebnih zmanik v korist spomenika in pokopališča v Parizu. Znamke po 50 para, l Din, 1'50 in 8 Din prično prodajati te dni in bodo pol leta v obtoku. S kupovanjem teh znamk jo dolžan vsak Jugoslovan omogočiti plemenito akcijo Udruženja.
Smrt znanega planinca
Davi je nenadoma v Ljubljani umrl znani planinec Lovro Berdajs. Rodil se je v Ljubljani ieta 1875. Bil je knjigoveški pomočnik in celih
petindvaset let nameščen pri Mohorjevi družbi r Celovcu. Po prevratu se je preselil v Ljubljano. Bil je med soustanovitelji ziljske podružnice SPD, ki je bila ustanovljena leta 1900. s sedežem v Ziljski Bistrici. Ko je bil sedež te podružnice šest let nato premeščen v Celovec, je pokojni Lovro Berdajs tudi v Celovcu agilno sodeloval. Bil je skoro na vseh Južno-koroških vrhovih in se v predvojnih časih udeležih vseh planinskih prireditev na Koroškem.
Filmska zvezda Laura La Plante je Slovenka!
Kljub sijajni karijeri je ostala »pristno domače slovensko dekle« Kaj pripoveduje o njej njen stric James Turk iz Clevelanda
Ljubljana, 24. januarja.
Iz Clevelanda, Ohio, smo prejeli pismo s prisrčnimi pozdravi vsein prijateljem in znancem akademskega slikarja prof. Božidarja Jakca iz Novega mesta, opernih pevcev dr. Maksa Adri-jana in Svetozarja Banovca ter odličnega cle-velandsekega Slovenca Franka Suhadolnika.
Kot največjo novost, nam piše slikar Jakac, vam prilagam danes izrezek iz angleškega dela »Ameriške Domovine«, iz katerega lahko spoznate, da Je znamenita in najbolj simpatična in preprosta filmska zvezda — krasotica Laura La Plante Slovenka, in sicer po materi. »Ameriška Domovina« poroča o njej:
»Nihče ni tako popularen kakor nekatere liol-lywoodske filmske zvezde. Zato je prav zanimivo, da je ena izmed teh po rodu — Slovenka. To je plavolaska Laura La Plante, in da bo zadeva še bolj zanimiva, moramo povedati, da ima svoje slovenske sorodnike tu v Clevelandu.
G. James E. Turk, 1014 E 74 th St., s ponosom pripoveduje, da je Laura La Plante njegova nečakinja in da je z materjo Lidijo La Plante, ki je njegova sestra, ložirala pri njem, ko sta se ustavili v Clevelandu 5. in 6. oktobra lani na poti iz Hollywooda v New York. Javnost o tem obisku ni zvedela, ker se Laura izogiba javnosti, kakor marsikdo njenih tovarišev in tovarišic. Če prav časopisi niso vedeli o njenem prihodu, vendar jo je marsikdo ustavil in jo vprašal o resničnosti njenega porekla.
V nekem razgovoru je g. Turk izjavil, da Laurina sijajna karijera nikakor ni slabo vplivala nanjo in da je ostala pristno slovensko domače dekle (home girl).
— Resnično, je nadaljeval, morali bi Jo videti, kako pomiva posodo in kako očisti ponvice, kakor bi bile iz srebra oe svetijo.
V zasebnem življenju je Laura La Plante gospa U. A. Seiter, soproga znanega direktorja. Njena mati, ki se je pisala Lidija Turk, preden se Je omožila z La Plantom, je čistokrvna Slovenka in tako je Laura vsaj po materi slovenska filmska zvezda«.
Laure La Plante se spominjam iz velike pre-mijere Ronald Colmanovega filma »Condam-
ned« v Hollywoodu, kjer sem jo srečal med odmorom na terasi »Chinese Theatra«. Podpisovala je ravno nekemu nadležnemu zbiratelju podpisov program. Naredila Je name najsimpa-
tičnejši vtis izmed vseh zvezd, kolikor sem jih imel priliko osebno spoznati. Vedno je skromna in neprisiljena, kar so mi potrdili tudi operaterji,, ki eo delali z njo. Če se prav spominjam, je naš klubski fotograf v Hollywoodu Slovenec J. Z. List tudi že delal z njo. Gotovo se mu ni niti sanjalo, kot se tudi meni ni, da bi bila v kakoršnikoli zvezi s Slovenci. Mene je zato clevelandska »Ameriška Domovina« kar najprijetneje presenetila.
Maribor
m Svetosavska proslava. V torek, dne 27. 1 m. bo tukajšnja pravoslavna cerkvena občina na zelo slovesen način proslavil« praznik tv. Save. Ob 9. dopoldne bo v Unionski dvorani cerkveni obred in koncert, zvečer ob 20. url pa fototam koncert s pleeom. Sodelovala bo vojaška godba in jaaz-band. Vstopnina 15 Din za ose>bo.
m Sodniški izpit je napravil v petek • prav dobrimi uspehom dir. Milan Gorup, doeedai ' avskultant mariborskega sodišča. Čestitamo!
m Odpoved tekem. Vise za danes napovedane smuSke tekme na Pohorju so zaradi neugodnih razmer, katere je povzročilo južno vreme, odpovedane.
ui Zaradi enega — rsil Izmed mariDorskih okoliSkih občin je Krčevina nedvomno najbolj zavedno slovenska. Pravih Nemcev tam skoraj ni. pa tudi nemškutarija ni tako razvita kakor je drugod. Prav tam pa se, kakor amo izvedeli, zaradi enega samega nemškega odbornika, ki je bil vrhu tega svoječasno Se Izvoljen n.i neki slovenski listi, razpravlja na sejah v nemškem jeziku, katerega vsi odborniki niti dobro ne razumejo. Prepričanj smo, da bo ta konstatacija zadostovala, kajti občinski »vet je javna korporacija, uradni jezik pri nas pa je slovenščinaI Isto velja za občinski urad.
Celje
* Nov roman v našem listu. Svoje cenjene čitatelje in prijatelje opozarjamo, da je v »Jugoslovanu« danes začel izhajati novi roman pisatelja Remarquea, avtorja znamenitega romana »Na zapadu nič novega«. Novi roman se imenuje »Pot nazaj«. Čitatelje prosimo, da opozorijo svoje znance in prijatelje na ta roman v našem listu.
* Svetosavska proslava. V torek 27. t. m. ob 10. uri se vrši v telovadnici mestne narodne šole Svetosavska proslava za šole, na katero je vabljeno tudi občinstvo. Proslava se prične s cervenim obredom sekanja kolača. Liturgično petje bo opravilo Celjsko povsko društvo. Deški zbor meščanske šole bo zapel himno sv. Save. Nato slede razne deklamacije učencev, deški zbor pa zapoje še pesmi Dunave tihi, Nocoj je pa lep večer ter Slovenec, Srb, Hrvat. Na koncu proslave bo pogostitev gostov in u-čencev.
* Svetosavska nabava. V soboto 7. februarja bo v veliki dvorani Celjskega doma vsakoletna tradicijonelna svetosavska zabava. Dame se naprošajo, da pridejo k tej prireditvi v narodnih nošah.
' Učiteljska gospodarska in kreditna ladruga v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor 2. februarja ob 8. uri v okoliški deški narodni Soli.
* Rešilni avto gasilnega in reševalnega društva prispe koncem tega tedna v Celje. Ker bo v kratkem tudi adapcija ambulance v pritličju mestnega načelstva dovršena, bo rešilna postaja v kratkem začela poslovati.
* Rešilna postaja v Logarski dolini. SPD v Celiu je ustanovilo v Logarski dolini rešilno postajo, lu naj nudi ob planinskih nesrečah hitro pomoč. Ob velikem številu turistov, ki v vskem letnem času posečajo Savinjske planine, je ustanovitev te postaje zelo pozdraviti.
* Zglasitcv za ljudsko šolo. Kakor je bilo v listih’ in na lepakih javljeno, se morajo zavezanci za ljudsko šolo, stanujoči v mestu, zglasiti na mestnem načelstvu. Od četrtka do petka so se morali zglasiti oni, ki imajo rodbinska imena od A do Š. Vse tri dni je bil naval zelo velik, dasi nekateri vsled neznanja in napačnega tolmačenja razglasa niso prišli. Vsi ti zamudniki kakor tudi oni, ki imajo rodbinska imena z začetnimi črkami T do 2, naj se zglasijo jutri, v poudeljek 26. januarja med 8. in 12. uro na mestnem načelstvu v sobi št. 6.
* Šolska kuhinja kraljice Marije ▼ Domu narodnega zdravja v Celju Je začela 19. januar-J poslovati. Kuhinja deli povprečno 85 učencem na dan tečno in zadostno kosilo. Režijski stroški se krijejo iz podpore, ki jo dobiva kuhinja od Fonda Nj. Vel. kraljice Marije, tako da so vsi učenci deležni podpore. Za kosilo plačuje 64 učencev po 8 Din, 21 učencev pa dobiva kosila brezplačno. Ta hvale vredna institucija Doma narodnega zdravja bo z drugimi sličnimi kuhinjami v veliki meri lajšala so-cijalni položaj našo mladine.
Spremembe z železniški službi
Premeščeni so uradniki l. kategorije, VII. skupine: ini. Koudelka Rudolf, podief kurilnice Maribor v kurilnico Ljubljana L glav. kol.; VIII. skupine inž. Završnik Jožef, podšef kurilnice Ljubljana I, glav. kol. v kurilnico Maribor; uradniki 11. kategorije, III. skupine: Erker Ludovik, prometni uradnik, Trbovlje v Sv. Jurij; V. skupine: Pristovnik Josip, prometni uradnik, Velenje v Zidani most; Kušar Janez, komerdjelni uradnik, odelenje kontrole dohodkov G. D. v Velenje; Levi Izidor, prometni uradnik, Zidani most v odelenje kontrole dohodkov G. D.; uradnik III. kategorije, III. skupine: Legat Leopold, šef postaje Žirovnica v Ljubljano glav. pol.; Mo. korel Jožef, prometni uradnik, Lesce-Bled za šefa postaje Žirvnica; IV. skupine: Tomanič Anica, administrativna uradnica, računski odsek direkcije Subotica v isti odsek direkcije Ljubljana; zvu-nitniki H. kategorije, L skupine: Godec Martin, kretnik, Laze v Boh. Bela; IL skupine: Marinič Slavko, kretnik, Ozalj v Karlovec, direkcija Zagreb; Panec-Penik Franc, Novska, direkcija Zagreb v Ljubljano glav. koL; IIL skupine: Fressl Štefan, kretnik. Zidani most v Hrastnik; Puc Srečko, strojevodja, kurilnica Maribor v kurilnično ekspozituro Pragersko. — Upokojena sta: uradnika III. kategorije: Kalan Rudolf, skladiščnik, Pragersko in Mavec Franc, prometni uradnik, Rajhenburg. — Nameščen je za zvaničnika II/III Kren Janez, preraikač, Maribor, glav. kol. — Stalnost j* priznana svaničniku II/III Lončina Konrad, pregledovalcu voz, kurilnica Maribor. —
Za dnevničarja je sprejet Gruden Ivan v Vu-cenico-Muta.
Skrivnostna napadalca s plinskim aparatom
Napad na dvoje 171etnih deklet - Kaj sta hotela nenavadna napadalca - Poizvedbe so dosedaj ostale brezuspešne
Ljubljana, 24. januarja.
Marija Končina, roj. 1. 1914. v Mostah, samska, delavka, stanujoča v Mostah, Prešernova ul. 7 in Marija Vogrič, roj. 1. 1913. v Dev. M. v Polju, samska, delavka, stanujoča v Mostah, Predovičeva ul. 29, sta prijavili policiji:
Dne 16. t. m. ob 19'45, ko se je Vogričeva vračala po Predovičevi ulici z dela domov, sta jo v bližini Preradovičeve kapelice srečla dva neznanca, ki sta nenadoma stopila pred njo in jo nagovorila z beaedami: »Dober večer!« Ti besedi sta večkrat ponovila, ne da bi jima Vogričeva odgovorila. Nato je eden izmed neznancev, ki je držal v rokah neki predmet, pomolil ta predmet proti obrazu Vo-gričeve, nakar so iz predmeta začele švigati proti njej raznobarvne iskre. V tem trenutku je Vogričeva začutila neprijeten plin in močno skelenje v očeh. teko da je z največjo težavo zbežala iz srede neznancev v bližini se nahajajoče stanovanje, kjer ji je postalo slabo in jo je celo noč dušilo v prsih.
Sličen dogodek se je pripetil tudi Vončinovi. Ko je šla 21. t. m. ob 5'80 mimo Kolinske tovarne na glavni kolodvor, sta jo ob ograji Ko-
linske tovarne čakala dva neznanca, ki sta stopila pred njo in ji je eden nastavil pred obraz predmet v obliki fotografskega aparata, nakar so takoj začeli proti njenemu obrazu švigati iskre v različnih barvah, večina pa rdeče in zelene. Končinova je takoj začutila dušljev plin in močno solzenje v očeh, vendar je imela še toliko moči, da je stekla proti glavnemu kolodvoru.
Na kolodvoru se je sešla z Vogričevo in sta se odpeljale z vlakom v Vižmarje, kjer sta zaposleni v tovarni Hribernik. Med vožnjo je Vončinovi postalo tako slabo, da jo je Vogričeva z veliko težavo spravila s kolodvora do tovarne. Tam se je Vončinova onesvestila in je bila ves dopoldan nesposobna za delo.
Po izpovedi Vogričeve in Vončinove sta neznanca, stara 18—20 let, lepo oblečena. Večji nosi suknjo in lobuk, manjši ima pa na glavi čepico. Točnejšega opisa Vogričeva in Vončinova nista mogli podati. Sodi se, da sta neznanca dijaka, ki imata dostop do kemičnega laboratorija, oz. delavnice. Vse poizvedbe so doslej ostale brezuspešne in se nadaljujejo.
Brezsitna detomorilka
Brežice, 23. januarja. Zadnje čase Sita mo o detomorih skoraj dnevno. Detomor se je dogodil zapet pred tedni v okolici Rujhenburga. V torek 20. t. m. so aretirali vestni orožniki iz Senovega prav drzno detomorilko Nežo Bcilej, doma iz Dobrove, ob. Senovo. Imenovana je še pred Božičem povila zdravega otroka, toda takoj po porodu ga je brezsrčna mati nesla v šupo za listje, kjer je novorojenček zmrznil. Pri zaslišanju je Neža Brilej svoj zločin takoj priznala, pač pa se izgovarja, da je storila to iz bojami pred svojim možem, ki je že okoli 2 leti v nekem francoskem rudniku.
Aretiranko so oddaiU orožniki zaenkrat okrajnemu sodišču v Sevnici. Otroka so pa pokopali po komialjooelnem ogledu na rajheubur-Skem pokopališču.
Kranj
Prijave ta odmero rentnine. Prijave za odmero rentnine je treba vložiti do petka 20. februarja pri mestnem županstvu ali pri davčni upravi. Tiskovine se dobe v občinski pisarni.
Plačujte vodarino. Stranke, ki niso plačale vodarine in ki imajo vodo&tcvce, naj £impreje poravnajo ta zaostanek za preteklo leto. Oni, ki nimajo števcev, naj plačajo takoj stražnikom, ki bodo pobirali pavšalno določeno vodarino.
Nadaljevanje ogleda pri tovarni »Vulkan*. Dopolnilni ogled, ki se je vršil v torek 20. januarja dopoldne in ki se je tikal predvsem prizidka,^ ki se bo uporabljal v pritličju za vulkani-zacijo, v prvem nadstropju pa kot skladišče, še ni končan. Ogled se bo nadaljeval v sredo 28. januarja ob tričetrt na devet.
Predavanje g. Skrbinška o gledališču. V torek 27. januarja ob osmih zvečer bo predaval režiser in igralec ljubljanske drame g. Milan Skrbinšek v dvorani Ljudskega doma »O gledališču«. Po-vdaril bo zlasti stike, med gledališčem in širšo publiko.
Zopet tatvina. V noči od srede na četrtek je neznan tat vkradel v veži g. Josipa Likozarja veliko steklenico rum-esence in 20 kg težek zaboj piškotov. V veži je skladišče avto-podjetnika g. Stanka Likozarja, ki trpi nad 1000 Din škode. Tatu zaenkrat te niso mogli zaslediti.
Bled
Odprta noč in dan so groba vrata. V sredo 21. t. m. pop. je umrla splošno spoštovana in nad vse priljubljena 801etna gospa Justinova, vulgo Golobova mati na Rečici. Pokojnica je bila v življenju zelo dobra. Njen značaj se je odlikoval pred vsem v dobrosrčnosti. Marsikomu je darovala kos kruha, ko se je gladen zatekel k njej. V petek so jo v spremstvu številnih občanov pokopali na tukajšnjem pokopališču. Naj ji bo zemljica rahla 1 Prizadetim naše iskreno sožalje t Smrtna kosa. Pred kratkim je umrl na Polj-šici 81, občina Gonje, Janez Lipovec. Bodi ura zemljica rahla! Prfaadeliim naše sožalje!
Premestitev na tukajšnji pošti. Pred kratkim je bila premeščena s tukajšnje pofite gdč. Helena Keržinova v Ljubljano na glavno pošto.
Gradnja grami hotela Toplice kaj naglo napreduje. Prizidek hotela je na grobo že gotov. Delavci postavljajo že streho in bodo s tem delom že kmalu gotovi. S starega hotela so tudi že pospravili strešno opeko. Sedaj dvigajo staro stavbo, Id bo tudi že kmalu dovršena. Nasproti stoji veličastna vila Adrija, ki je bila adaptirana ter bo Stela 20 najkomfortnej-šlh s ob. Grand hotel Toplice, dependansa Bel-vedere in vila Adrija bo Stela skupno 240 sob.
Prvi led na Jezeru. Spričo precej ostrega mraza, ki je trajal že nekaj dni, je pred kratkim ponekod zamrzlo Blejsko jezero. Led je bil Iliri nvrenioe debel komaj nekaj cm.
Srebrna poroka. Včeraj 22. tega meseca se Je vršila srebrna poroka stavbenika gosp. Ivana Plemljf z njegovo gospo soprogo Marijo Plemelj. Zvesti zakonski dvojici, ki uživa na Bledu spričo svoje delavnosti vsesplošno spoštovanje. Je želeti še mnogo let življenja, da učaka zlate poroke. Najiskrenejše čestitke!
»Jugoslovana« dobite v trafiki hotela Trohe v Gradu pri g. Potočniku v »Drini« in pri gospodu Mandeljca v trafiki poleg pošte in lekarne. Tudi nedeljska številka stane samo 1*— dinar in Je radi tega najcenejši slovenski časopis. Zahtevajte ga v vseh javnih lokalih.
Oglase za »Jugoslovana« sprejema g. Franjo Soklič, vila Ileana na Ljubljanski cesti 86.
Žiri
Koncert v Sokolskem domu. Kot prva prireditev v letošnjem letu na sokolskem odru je bil pevski in godbeni koncert. Pevske kakor tudi godbene točke so bile prav lepo izvajane in so žele od strani poslušalcev vso zasluženo priznanje. Petje in orkester vodi agilni in požrtvovalni organist in skladatelj g. Jobst. Velik obisk je pričal, da se tudi podeželsko ljudstvo zanima za ubrano petje in glasbo. Po koncertu se je razvila ob zvokih društvenega orkestra živahna zabava.
Zbor Sokola. Zbor Sokola se je vršil v znamenju manifestacije sokolske ideje med tukajšnjim prebivalstvom. Udeležba je bila nad vse pričakovanje razveseljiva. Zbora se je udeležil tudi župni delegat br. Kogovšek, ki je v imenu župe pozdravil navzoče članstvo ter vzpodbujal k čim intenzivnejšemu delu za kralja in narod. Po običajnih poročilih društvenih funkcijonar* jev se je za tekoče leto predlagala župi v odobritev sledeča uprava: starosta br. Demšar Vinko, gostilničar in mesar, namestnik staroste br. Justin Ciril, učitelj, tajnik br. Primožič Franc, zasebni uradnik, blagajnik br. Vrabec Josip, trgovec s čipkami, prosvetar br. Hribernik Edo, ■šol. upr., načelnik br. Ogrinc Mirko, trg. pom., načelnica sestra Kenda Zina, poštna uradnica. V odbor so bili določeni sledeči bratje in sestre: Namur Ivan, Bačnar Franc, Gostiša Matej, Zajec Franc, Retd Karl, Kos Matko, Omahen Milan, Govekar Vinko, Tušar Maks, Menard Ana.
Osebna vest. Po božičnih praznikih je otvoril v Žireh zobotehniški laboratorij g. Mušič, sin znanega ljubljanskega trgovca instrumentalij. Vsekakor važna in prepotrebna pridobitev za našo dolino in okolico. Razen tega je g. Mušič tudi kot igralec in godbenik prav dobrodošla moč našemu Sokolu. Želimo mu obilo posla in dosti slabih — zob.
Trbovlje
Rudarski shod. V ponedeljek 26. januaraja ob 16. uri bo v Delavskem domu javen shod, ki ga sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije. Na shodu bodo poročali delavski delegati o uspehu intervencije pri ministrstvih v Beogradu v zadevi priključitve Bratovskih skladnic splošnemu delavskemu zavarovanju in o nedeljski konferenci rudarskih strokovnih organizacij v Trbovljah.
Dela na gradnji nove banovinske ceste Trbovlje—Savinjska dolina so začasno ustavljena in to deloma radi sedanjega slabega zimskega vremena, deloma pa radi izčrpanja tozadevnega kredita. Doslej Je izvršene 15 km ceste od Križa nizdol proti Trbovljam, zakar se je rabilo skoraj pol leta. Če se bo gradnja nadaljevala v dosedanjem tempu, bo trajalo delo brez dvoma še najmanj 8 leta, zato bi bilo želeti, da bi se z delom na tej velevažnl komunikaciji, ki bo spajala nase rudarsko-industrij-sko središče z agrarno Savinjsko dolino, čim-preje zopet pričelo, da se ta prepotrebna go-spodarsko-prometna vez med obema dolinama čim preje ustvari.
Takse za plesne prireditve. Sresko načelstvo v Laškem razglaša, da se mora v smislu uredbe o banovinskih davščinah za 1. 1930-31 banovinska taksa za dovoljenje za vsako javno plesno prireditev, veselico s plesom in za prekoračenje policijske ure v naprej plačati.
Za vojaške obveznike. Županstvo poziva v smislu pravilnika o rekrutovanju vse mladeniče, rojene v letu 1906, 1907, 1908, 1909, 1910 in 1911, ki pridejo v letu 1931 k rednemu naboru ter niso domovinsko v občino Trbovlje pristojni, a se želijo udeležiti nabora v Trbovljah, da se zglasijo pri tukajšnjem občinskem uradu, soba 2, med uradnimi urami do 28. januarja t. 1. Isto-tako naj se zglasijo vsi oni vojni obvezniki, k? se počutijo vsled telesnih poškodb ca vojno službo nesposobne. Vsak naj prinese seboj dokaz o domovinstvu in klansko knjižnico svojega očeta ali rodbinsko polo.
Hrastnik
Naša nova separacija sicer sem pa tja še malo ponagaja. V takozvane nasipe je došlo od stare separacije jako mnogo kosov še poraltnega premoga, novi stroji so pa zelo točni, tako da se že občutno pozna pri mnogih rodbinah pomanjkanje kuriva. Po nasipu so namreč pobirali premog ubožci, med njimi pa tudi mnogi, ki premoga niso pokurili sami, ampak ga prodajali — ko! po deset Din — mnogim hišam, ki jim tako ni bilo potrebno kupovati kuriva za drag denar od rudniške uprave. Odpomogla Je Sele nova separacija, zaenkrat nekoliko, bolj bo se pa poznalo, ko stopi v obrat menda enkrat poleti novi prebiralnik za kosovec, ki se prebira sedaj le po starem.	•
MdsaryL iastni doktor ljubljanske univerze
^	Ljubljana, 24. januarja.
One 31. t. m. bo promoviral na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani predsednik češkoslovaške republike Tomaž Masaryk za častnega doktorja ljubljanske univerze. Zastopal ga bo poslanik g. dr. Flider iz Beograda. Ravno isti dan se bo vršil v Unionu velik ples slušateljev Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Poleg zastopnika Nj. Veličanstva se bodo plesa udeležili zastopniki univerze z gosp. rektorjem prof. dr. A. Šerkom na čelu in predstavniki kulturnih in gospodarskih institucij. Svoj poset je obljubil tudi poslanik g. dr. Flider s soprogo. Kakor vsako leto, se bo tudi letos na tem plesu sestala elita vse Slovenije.
Br. František Mašek — 601etnik
Obenem z br. Avgustom Očenaškom je slavil te dni svojo 60-letnico tudi br. František M a -šek, namestnik staroste COS. Brat Mašek je dosegel s svojim odličnim delovanjem v sokolski organizaciji najvišje mesto. Dočim se je br. Očenašek posvetil tehničnemu delu, se Je br. Mašek oprijel dela na organizatoričnem in prosvetnem polju. Njegove velike sposobnosti so ga dovedle na najvišja mesta v sokolski organizaciji. Ze leta 1899, star komaj 28 let. je bil izvoljen za tajnika ČOS in predsednika prosvetnega odbora ČOS. Tudi izven sokolskega delovanja zavzema br. Mašek ugledna mesta, po poklicu je magistratni svetnik praške občine in član mnogih humanitarnih in prosvetnih društev. Na slovanskem jugu je bil že opetovano, poslednjič na čelu ogromne ekspedicije ČOS v Beogradu.
Bratu Mašeku k njegovemu jubileju kliče tudi naše Sokolstvo: Na mnoga leta! Na zdar!
Br. Avgust Očenašek — 60-letnik
Te dni je praznoval širom slovanskega So kolstva znani sokolski delavec brat Avgust Očenašek svojo 60-letnico. V sokolsko organizacijo je vstopil s svojimi 10. letom in od takrat ga vidimo neumorno na delu za veliko sokolsko idejo. On je prinesel v Sokolstvo nove reforme na polju telesne vzgoje. Svoje sokolovanje je pričel v Sokolu 2ižkov v Pragi, s katerimi je tesno zvezano Očenaškovo ime, podobno kot ime nepozabnega sokolskega skladatelja brata Karla Pospišila. Bil je učitelj in načelnik žižkovskega Sokola in potem dolgo vrsto let župni načelnik Stredočeške sokolske župe. Ob III. vsesoknl-skem zletu 1. 1895. je sodeloval pri tehničnih pripravah zleta in od takrat pa do danes je član načeluištva mož ČOS, ter predsednik vodnikov moškega naraščaja.
Brat Avgust Očenašek je še danes telovadec v vrsti starejših bratov. V mladih letih je bil izvrsten tekač, plavač, tnačevaleč in rokoborec. Uvedel je v sokolstvo igre in plavanje. Gotovo največja njegova zasluga pa |e uvedba lahkfl atletike v sokolstvo. Upravičeno lahko trdimo, da je bil smihovski Sokol začetnik češke lahke in težke atletike. Brat Očenašek se udejstvuj* tudi kot izboren pisec v vseh sokolskih listih ČOS, pa tudi v dnevnih in inozemskih listih so izšl: mnogi njegovi strokovni članki o telesni vzgoji. Leta 1915 je objavil v Vestniku Sokolskem zanimivo razpravo »Ritem v telovadbi«, ki je bila sprejeta na V. kongresu naravoslov cev in zdravnikov v Pragi leta 1914, a v »Vestniku ministrstva za narodno zdravje« pa je leta 1923 objavil članek »Prispevek k telesni vzgoji na materinskih šolah«.
Sodeloval je pri vseh vsesokolskih zletih od leta 1895 dalje, kjer je predsedoval odboru z« slavnostno sceno. Od šahovskega turnirja leta 1907 do nepozabnega Marathona leta 1912, do zletne scene »Kje domov moj« leta 1926, vse to je njegovo delo.
Kako velik upliv je imel brat Očenašek v ostalem telovadnem svetu, nam priča povabilo Mednarodne telovadne zveze na mednarodni kongres za telesno vzgojo leta 1913 v Parizu, kjer je zastopal COS. 2e leta 1907, ko je J. Dal croze 8 svojimi telovadci nastopil v Pragi, je sestavil godbo za proste vaje francoskih telo vadcev br. Očenašek, pri klavirju pa jih je spremljal brat Pospišil. V Parizu se je seznanil z znanimi telovadnimi strokovnjaki Deineny jem in Hebertoni. Brat Očenašek je spisal ne-broj strokovnih knjig, med njimi je njogovo največje delo »Zaklady ritmickeho telocviku so-kolskeho«, poznano tudi v našem Sokolstvu, Na tehničnem polju so znane njegove krasne vaje moškega naraščaja za VIII. vsesokolski zlet leta 1926 v Pragi.
Brat Očenašek je znana osebnost tudi v jugoslovanskem Sokolstvu, saj smo ga p zdravili že ua skoro vseh naših zletih. Prvikrat je bil v Ljubljani leta 1904 ob priliki II. slovenskega vsesokolskega zleta, kot član tehničnega odbora COS. Bratu Očenašku se k njegovi 60-letnici pridružuje tudi Sokolstvo kraljevine Jugoslavije s krepkim: Nazdar! Zdravo!
SOKOLIC. — List za naraščaj SKJ.
V okusno prenovljeni obliki je izšla te dni 1. številka XIII. letnika naraščajskega lista »Sokolič«, ki ga urejuje brat Josip Jeras. —-»Sokolič« ima sledečo zelo pestro vsebino: Poziv uredništva »V novem letu«. — E. Gangl: Država (pesem). — Zahvalno pismo ČOS br. dr. V. Murniku. — Hajdrin Čurič: Jindrich FUgner, njegov življenjepis. — Brata dr. Schel-ner in dr. Vaniček. — Vladimirov: Trije. — Ivo Majcen: Sokolstvo vzgaja nacijonalno zavedne državljane. —- Niko: Črnega mačka kost (povest). — Jugoslavija, Opomin, Dober dan, lahko noč (pesmice). — Djukanovič: Tri junaka — tri Sokola (v spomin na 3. februar 1915).
V rubriki »Glasnik« so zanimiva poročila iz slovanskega in jugoslovanskega sokolstva in ostalega sveta. — »Sokoliča« krasi 8 slik. Izhajal bo vsakega 20. v mesecu. Cena Din 20'— letno. Naraščaju in članstvu toplo priporočamo.