steo. 193.
o Ljobllanl, v ponedeljek, dne 24. cosusta 1908.
Leto mvi.

Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26--
u pol leta
p
sa četrt leta „ sa en mesec „
13 — 6-50 220
V upravništvu:
sa telo leto naprej K 22 40
sa pol leta ia četrt leta &a en mesec
» 1V20 » 5 60 ,, t'90
'Is pcSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostcp. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst? ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--- dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi sr
»t vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega teletona J t e v. 74.
Političen list za slovenski narod
Cjpravništvo i* v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
'--— Vsprejema naročnino, inserate te
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Občni zbor »Slovenske dijake zveze" v Gorici.
Go r i c a , 23. avg. 1908.
Naše katoliško narodno dijaštvo je lahko ponosno na svojo prireditev. Ni dvoma, da je goriška prireditev ena najlepše uspelih, kar so jih imeli naši fantje. Bili so časi, ko se jih je zbiralo le malo krdelce v Ljubljani sami. Danes pa se je zbrala tako veličastna četa mladih boril cev tukaj ob meji, na torišču, kjer bijemo Slovenci tako hud boj zoper narodnega sovraga, kjer imamo boj tudi z domačimi nasprotniki. Nič ni pomagalo hujskanje suhoparne »Soče«, nič vse prizadevanje liberalnih akademikov, zborovanje onemogočiti. V petek zjutrai in popoldne so se zbrali ti liberalni junaki k »Jelenu« protestirat proti klerikalizmu. Hoteli so pokazati svojo veliko moč. To moč so hoteli pokazati tudi javno na ulici. A bolje bi bilo, da bi se bili poskrili doma za pečjo; mi bi saj ne bili znali, kolika revščina jih tare. S srednješolci, abiturijenti, akademiki, goriškimi, tržaškimi in drugimi, je v procesiji mešalo cestni prah kakih ,30 liberalnih »vitezov«, med tem ko je bilo že včeraj dopoldne zbranih nad 150 naših dijakov. V petek popoldne in zvečer ter v teku današnjega dneva pa dohajajo vedno še novi tovariši. Gotovo je, da danes zboruje nad 200 katoliško narodnih dijakov. To je znamenje moči mladih naših idej, ki ne bodo nikdar podlegle frazam liberalnih polovi-čarjev.
V petek dopoldne so zborovali odseki katoliško narodnega dijaštva, pred vsem organizacijski odsek, popoldne pa je bil občni zbor »Slovenske dijaške zveze«.
Nad 250 oseb je posetilo občni zbor. Prihiteli so gostje iz vseh slovenskih pokrajin. Zborovanje otvori predsednik jur. Ivo Cesnik, ki pozdravi gospodične zastopnice katoliško narodnega ženstva, gospoda učitelja Ravnikarja iz Trnovega kot zastopnika »Slomškove zveze«, gg. dr. Srebrniča, prof. dr. Clerija, prof. Rejec, dr. Kreka, zastopnika katoliških čeških tehnikov Košatika z daljne Morave (velike ovacije), častnega starešino »Zarje«, g. kurata Ljubšo, dr. Kotnika s Koroškega ter zastopnike beneških Slovencev. Nadalje pozdravlja gg. župana Černica, zastopnika »Kmečke zveze« in Vuka, zastopnika goriškega delavstva, in vse ostale navzoče, ki se niso ustrašili truda ter prihiteli v solnčno Gorico, da čujejo poročilo o delovanju »Zveze« v pretečenem letu. Veselje ga navdaja, da so se v tako častnem številu odzvali vabilu. Spomni se pa tudi onih, katerim je smrt preprečila udeleži-tev in katere bi gotovo sicer zrli danes v naši sredi: Pred vsem voditelja »Šolskega doma« v Gorici, gospoda Lavoslava Abra-ma, ki je bil društvu vedno prijatelj in blag. podpornik ter tov. jur. i. Skerbeca, vrlega »Daničarja« in člana »Zveze«. Pozove navzoče, da se v znak sožalja vzdignejo s sedežev.	:
Odbor poroča o delovanju »Zveze«. Slednje je bilo v minulem letu jako živahno. Dokaz temu je obilica poslov posameznih odbornikov. Dohodki so prekoračili prvi tisoč, stroškov je imela »Zveza« letos 6S4 K 36 v. Ako se vračunajo še neplačani dolgovi, je sklenila s preostankom 223 K 12 v. Denarni promet je narastel zlasti vsled tega, ker je »Zveza« založila dvoje vrst razglednic, ki jih člani in prijatelji prav pridno razpečavajo, in ker se je povečalno število podpornih članov. Največjo pozornost je zveza obračala, kakor doslej vedno, izobraževalnemu delu med ljudstvom. Ustanavljala jc pridno nove knjižnice in spopolnjevala stare. Nove so štiri in peta se v kratkem ustanovi. V tekočem letu se je nabralo 2.000 knjig in 600
molitvenikov ter knjig družbe sv. Mohorja. Društveni člani so predavali po izobraževalnih društvih in sodelovali pri njihovih prireditvah, zlasti igrah. Da se vodstvo »Zveze« razbremeni in olajša nadzorstvo nad že započetim delom v posameznih okrajih .slovenskega ozemlja, sta se ustanovila pododbora na Goriškem in Gorenjskem in se snuje sedaj pododbor tudi za Dolenjsko. Da se omogoči slov. kat. narodnemu dijaštvu ceneno potovanje sirom slovenske zemlje, je izdala »Zveza« potovalno listino za počitnice.
Rev izor phil. Dolenc predlaga odboru absolutorij s pohvalo, čemur občni zbor pritrdi.
Sledi volitev novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni: Predsednikom jur. Mark Natlačen, podpredsednikom eks-port. akadem. Ivan Avsenek, tajnikom jur. Stanko Masič, blagajnikom jur. Ciril Še-dej, knjižničarjem jur. Ivan Brozovič, odbornikoma brez mandata bogosl. I. Snoj in abit. Anton Megušar, revizorjema jur. Ivo Cesnik in jur. Fran Kovač, vsi enoglasno z vzklikom.
Novoizvoljeni predsednik se zahvali za izkazano mu zaupanje in obljublja, da bo posnemal vzgled svojega prednika in skušal obdržati delovanje »Zveze« na oni višini živahnosti, na katero se je povspelo zadnje leto. Na pomoč kliče odbor in tov. člane. Njegov program je: V vsaki fari naj se ustanovi knjižnica. Na vsej črti izobraževalnega dela hoče delovati v sporazumu s »Slov. krščansko-socialno zvezo«. Po-zivlje na delo krščansko po načelu: Z Bogom za narod!
Tov. jur. Cesnik predlaga spremembo nekaterih točk v društvenih pravilih, katera se sprejme.
Pri slučajnostih povdarja tov. phil. Puntar potrebo stalnega glasila »Slov. dijaške zveze«. Priporoča, da bi se v ta namen porabila »Zora«, kjer bi odbor poročal pod stalno rubriko: Vestnik »Slovenske dijaške zveze«.
Pozdravi.
V imenu slovenskega ženstva in katoliško mislečega učiteljstva se zahvaljuje za vabilo in sprejem gospodična učiteljica 1. Trampuž. Prosi, da bi dijaki pomagali z nasveti organizaciji slovenskega katoliškega ženstva, da bi se ta organizacija povspela na tisto višino, na kateri stoji moška. Gospod nadučitelj Ravnihar v prisrčnih besedah pozdravi občni zbor. Srečen sem, pravi, ker vidim toliko mladih delavcev navdušenih za narodno stvar. Poslal me je predsednik »Slomškove zveze«. Vsi stremimo za istim ciljem: Da bi doživel narod boljše čase, kot jih ima sedaj. Delujmo složno z geslom: Vse za ve-io, dom, cesarja.
Dr. Krek. Državni poslanec dr. Krek prinaša pozdrave svojih tovarišev državnih poslancev, zbranih v »Slovenskem klubu«. Veseli me, pravi, da so prihiteli na to zborovanje tudi zastopniki učiteljstva. Da, celo v čast si mora šteti zbor, da ga je poselil mož, ki je v najtežjem času političnih in kulturnih borb stal vedno aktivno v naših vrstah. Pri nas so razmere jako slabe. Pri učiteljih vidimo vse povsod skrajno nadutost, ki jc posledica pomanjkljive inteligence. Da jc gosp. Ravnihar prihitel na to dijaško zborovanje, dokazuje, kako globoko pojmuje duha našega gibanja.
Opozoril bi rad navzoče na to, da so si člani »Slovenske dijaške zveze« že dvakrat zaporedoma izvolili predsednikom tovariša, doma iz Vipavskega, kjer prebivajo ljudje vročekrvni, hitri, odločni, imamo dvoje vrst konj: Iskre arabce in počasne, pa krepke pincgavce. Isker arabec je zdaj tukaj, zdaj tam; vprežemo ga pri dirkah, kjer odločno drvi proti cilju in ne gleda ali je truden ali ne. Ako ni dosegel cilja, je gotovo obležal in se tudi več ne ganil. Pincgavec je pa za težko delo; na-
prtimo mu ga, kolikor ga hočemo, zvršil ga bo gotovo, četudi počasi. Speljal bo tudi voz k cilju od tam, koder je obležal ž njim isker arabec. In prav so volili člani »Zveze«. Zveza rabi sedaj, ko je treba po vsej širni domovini odbijati napade tujega rodu, pa tudi lastnih bratov, in povsod hitro staviti postojanko za postojanko, urnega, odločnega predsednika. Potem pa, ko bo napad odbit in dežela zavarovana, bo na mestu širokoplečat mož, ki bo mogel vzeti na ramo ogromno dela in ga sigurno ter varno voditi.
Pri vsem našem gibanju, pri vsakem podjetju, pa se moramo ogibati vprašanja, kdo da vleče, temuč imejmo vedno pred očmi, kaj da vleče. Le tam bomo zrli uspehe, kjer posamezniki ne bodo reflektirali na osebno čast in dobiček. Osebno maliko-valstvo mora izginiti, potem bo dal tudi Bog pri vsakem delu svoj blagoslov. (Navdušeno ploskanje.)
Pozdrav od Adrije.
K besedi se oglasi še prečastiti gosp. kaplan Švara iz Devina. »Mladi rodoljubi in rodoljubkinje! »Slovenska dijaška zveza« se je med drugimi točkami spomnila tudi Devina na Goriškem, da tam počne boj proti potujčevanju in brezverstvu. Ljudstvo brez izobrazbe mora propasti; to nam kaže zgodovina. A tudi ljudstvo z izobrazbo, pa protikrščansko, mora propasti. Le poglejmo na rimsko kulturo. Šele ljudstvo s krščansko kulturo more prospe-vatt. V Devinu ste nam vi pomagali. Bodite prepričani, da bodemo napredovali, čeravno počasi! Zato vam kličemo: Hvala vam, in vedno naprej po poti, ki ste si jo začrtali.
S pozdravom na vse navzoče in s pozivom na tovariše člane, da se z novo vnemo in vztrajnostjo lotijo dela v prihodnjem letu, zaključi predsednik občni zbor.
V soboto.
V soboto ob ViB. uro so se zbrali zbo-rovalci na vrtu »Centrala« ter so od ondot v vrstah odkorakali v cerkev sv. Ignacija, kjer je veleč. g. monsignor \Volf daroval sv. mašo. Pri maši je krasno pel dijaški zbor. Po sv. maši je dijaštvo zopet v vrstah odkorakalo v »Central«, kjer se je nato začelo zborovanje.
Sobotnemu zborovanju je predsedoval tov. Izidor Modic; podpredsedniki so bili Korošec cand iur. Schaubach, Goričan stud. theol. Remec in abiturijent Rueh iz Novega mesta. Zapisnikarji so bili: goriški abitu rijent Mozetič, koroški bogoslovec Koch in Mazovec.
Predavanja so sc vršila v označenem redu. Predavanjem je sledila zanimiva debata.
Popoldne je počastil s svojo navzočnostjo zborovanje Njegova Prevzvišenost knez iu nadškof dr. Frančišek Borgia Se-dej. Viharne ovacije je Prevzvišenemu nadpastirju prirejalo dijaštvo.
Zvečer ob 8. uri je bil komerz za vabljene in za člane naših organizacij iz mesta in z dežele.
Glasilo laških iredentarjev, judovski »Corriere«, z vso surovostjo napada naše dijaštvo. — Lepa družba se je našla: »Soča« in »Corriere« se objemljeta.
(Dalje prihodnjič.)
Hrvotslio-slovenska znanstvena orsanizaciia in vzhodno cerkveno vprašanje.
Glede na vzhodno cerkveno vprašanje je nastal v katoliških krogih važen preobrat. Vsi, ki to vprašanje poznajo iu sc zanj zanimajo, so spoznali, da je vzlic "> cerkveno vprašanje predvsem veliko kulturno vprašanje, da se torej mora na kulturnem — na bogoslovsko - znanstvenem polju pripravljati pot za njega rešitev. Bo-
goslovska znanost je postala temelj vsemu delu za cerkveno zedinjenje. Optimistični in deloma fantastični načrti prejšnjih generacij so se umeknili tihemu, pozitivnemu kulturnemu delu.
To res trezno in stvarno delo ima svoje središče v vseslovanski bogoslov-sko-znaustveni reviji »Slavorum litterae theologicae« (izhaja že četrto leto v Pragi). Začetek te akcije je bil skromen in težaven. A prve težave so že premagane. List si je pridobil ugled v najodličnejših znanstvenih in cerkvenih krogih na zapadli in celo na pravoslavnem vzhodu. Posebno Rusi so z veseljem pozdravili to miroljubno kulturno delo, ker so takoj spoznali, da more tako delo obema strankama le koristiti, odstranjati predsodke in pespeševati medsebojno spoznavanje. Tudi najuglednejši srbski bcgoslovski časopis »Bogoslovski Glasnik« (izdajajo ga profesorji bogoslovja v Sremskih Karlov-ciii) je simpatično pozdravil vseslovansko bogoslovsko revijo.
V	štirih letih si je časopis »Slav. 1. theol.« vzgojil in pridobil mnogo novih so-trudnikov, med njimi so celo Italijani, Nemci in Francozi. A posebno zanimivo je to, da ie cela ta akcija res postala — kar je v začetku nameravala — središče za organizacijo bogoslovske vede med katoliškimi Slovani. Slovanska bogoslov. veda je dobila primerno podlago za medsebojno zvezo, ustvarili so se pogoji, da more napredovati in si pridobivati ugled pred neslovanskim svetom.
Ni dvoma, da je posebno katoliškim Jugoslovanom potrebna tesnejša medsebojna kulturna organizacija; temelj ali vsaj važen del te organizacije naj bi bila organizacija bogoslovske znanosti. Prav tako je gotovo, da se morajo tudi Jugoslovani zanimati za vzhodno cerkveno vprašanje. Zato so se združili nekateri jugoslovanski bogoslovski profesorji in pisatelji in so v tem smislu pripravili poseben jugoslovanski bogoslovsko-znanstve-ni shod, ki se bode dne 30. in 31. avgusta vršil v Zagrebu ( v dvorani katol. kazina, Kaptol br. 27) pod pokroviteljstvom zagrebškega nadškofa in metropolita dr. Jurija Posiloviča, po naslednjem dnevnem redu:
V	nedeljo, dne 30. avgusta ob 5. uri popoldne:
1. O vzrokih cerkvenega razkola (dr. M. Marchetti, vseučiliški profesor, Zagreb). 2. Nekatera važnejša vprašanja o vzhodni cerkvi (dr. F. Kovačič).
V	ponedeljek, dne 31. avgusta ob 9. uri dopoldne:
1. Bogoslovska znanost, temelj naše akcije (dr. F. Grivec). 2. Slovensko-hrvat-ska znanstvena organizacija (dr. J. Gruden). 3. Hrvatska »Leonova družba« (dr. S. Rittig. profesor bogoslovja, Djakovo). 4. Hrvatska bogoslovsko-znanstvena revija (dr. J. Pazman, vseučiliščni profesor, Zagreb). 5. Znanstveni seminarji na bo-goslovskih učiliščih (dr. F. Grivec). — Popoldne ob 4. uri: 1. Katoliška cerkev ua Balkanu (bolgarski duhovnik). 2. Popularizacija ideje o uniji (dr. I"). Njaradi, rektor grško-katoliškega semenišča v Zagrebu). 3. Apostolat sv. Cirila in Metoda (dr. J. Pazman; prim. »Voditelj« 1908, št. 3).
S shodom bode združena razstava važnejših knjig in revij o vzhodni cerkvi.
Na shod so povabljeni vsi, ki se za to vprašanje zanimajo. Ako hoče kdo na shodu staviti kak predlog — in to bi bilo želeti — naj ga naznani pripravljavncmu odboru (dr. Grivec, Ljubljana;.M. Belu-liait, Zagreb, Kaptol 29).
Shod ima torej miroljubne kulturne namene. Upamo, da tako delo ne bode brez uspeha. Vsi, ki so vneti za pravi napredek in kulturo, bodo gotovo veseli te akcije.
HalnoveUa politična poročila.
Enoten nastop nemških strank v češkem deželnem zboru.
P r a g a , 24. avgusta. »Bohemia« objavlja uvodnik, ki se poteza za skupen nastop vseh nemških strank v češkem deželnem zboru. List opozarja, da nastopijo
v	bodočem zasedanju češkega deželnega zbora skupno češki poslanci in je pridobljenih za skupen nastop že 80 mladočeških in čeških agrarnih poslancev. Zato naj nastopijo nemški deželnozborski poslanci skupno, da dovedejo zahteve Nemcev do zmage. Nemci se morajo in se bodo združili, če to hočejo merodajne osebe.
Dobava praških vodovodnih cevij.
Praga, 24. avgusta. Češki listi so objavili izjavo praške trgovske zbornice, ki se zavzema, da brezpogojno nabavijo .vodovodne cevi za praški vodovod pri avstrijskem železnem kartelu. Če se dobavijo vodovodne cevi v inozemstvu, zgu-be češki delavci 720.000 kron. Ravnatelj češke deželne banke, Prohazka, je objavil izjavo, ki naglaša, da bi ne smeli dobaviti cevi v inozemstvu uiti, ko bi avstrijski železni kartel stavil enake pogoje, ki jih ponujajo Francozi. Neki češki indu-strijec priporoča, naj dobavijo cevi pri avstrijskem železnem kartelu, 300.000 kron pa, ki se prihranijo, naj podele češki manjšini v Vitkovicah za češke šole.
Ponesrečena avstrijska vojna ladja.
Z a d e r, 24. avgusta. Vojna ladja »Wien« je zavozila v vrhvarskem pristanišču na skale.
Proti suczavvskim sodnikom.
L v o v, 24. avgusta. »Slovvo Polskie« poroča, da je po disciplinarni preiskavi proti suczavvskim sodnikom omajano stališče višjega deželnosodnega predsednika pl. Thorznickega. Dvorni svetnik Czer-\vinski še ni dovršil disciplinarne preiskave. Ko je odpotoval, je_ vzel seboj akte treh sodnih razprav v Černovicah, s katerimi se je pečala svojčas javnost. Koncem avgusta se povrne Czervinski v Su-czawo, da zasliši nadaljne priče.
Prva reformna gimnazija v Avstriji.
G m u n d e n , 24. avgusta. Gmunden-«ka gimnazija se izpreineni prva v re-ormno gimnazijo po srednješolskem tipu,
vi	ga je naznanil naučni minister dr. Marchet
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Praga. 24. avgusta. Vsi češki listi se pečajo z bodočim zasedanjem češkega deželnega zbora. Glasila mladočeliov. realistov in socialnih demokratov zahtevajo splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor. »Narodni Listy« poživljajo češke deželne poslance, naj glede na nemške poslance vplivajo, da se združijo vse češke stranke v prvi vrsti proti veleposestniškemu bloku. Za ureditev jezikovnega vprašanja je kompetenten edinole češki deželni in ne državni zbor. Praškovo glasilo »Venkov« piše: »Mirno izjavljamo, da jezikovni načrt še ni predelan in da mu češki ministri niso pritrdili. Češki poslanci še tudi niso dovolili omejitve okrajev po narodnosti.
Sporazumljenje med Poljaki in Rusini.
Lvov, 24. avgusta. Poljski in ru-sinski voditelji so se zadnji čas zaupno posvetovali, kako premostiti nasprotstva med Rusini in Poljaki. Položaj je zdaj sledeč: Poljska krakovska stranka, v kateri ima namestnik dr. Bobrzinski veliko vpliva, je za spravo in jo pospešuje. Nacionalni demokrati, ki jih vodi dr. G^abinski, se še niso izjavili, a žele spravo. »Poljska ljudska stranka« še nasprotuje nekaterim točkam sprave, a upajo, da poravnajo nasprotja. Med Rusini ne pride v poštev ruska narodna stranka. Ukrajinci in rusinski radikalci pa zahtevajo enakopravnost. Dejansko je že vsa zadeva tako dozorela, da se o spravi posvetujejo rusinske stranke I. septembra, poljske pa začetkom septembra.
Izprememba srbske vlade.
B e 1 g r a d , 24. avgusta. Velimirovi-čeva vlada se je preosnovala v koalicijsko ministrstvo. Mladoradikalci so dobili tri ministre, in sicer je postal Saročič stavbeni, Timotijevič justični in Glavinič trgovinski minister.
Carica pri javni službi božji.
Peterburg, 24. avgusta. Carica Aleksandra se je v soboto udeležila s svojimi hčerkami v vaški ropšavski cerkvi povodom velikih vojaških vaj službe božje. Ukazala je, naj se odpravijo vse varnostne odredbe in dopustila, da so smeli v cerkev prebivalci in vojaki.
Nove ruske oklopnice.
Peterburg, 24. avgusta. Admira-Hteta ie sklenila, da se bodo gradile nove ruske vojne ladje po načrtih hamburške tvrdke Blohm <SČ Voss. Oklopnice bodo
prirejene za 20.000 ton z naglico 21 Vi vozla, dvanajsteolnimi topovi in z 800 inomi posadke. Oklopnice se bodo zgradile v ruskih ladjedelnicah iz ruskega blaga in z ruskimi delavci.
Italijanske vojne priprave v Benadirju.
Rim, 24. avgusta. V benadirsko pristanišče Mogadiscir je došla italijanska transportna ladja z municijo in z nekaterimi italijanskimi častniki. Italijanski guverner postopa zelo previdno, ker hoče doseči popolen uspeh z operacijami, ko bo počasi in previdno vse pripravljeno. Med Brovo, Merco in Mogadiscirjem so uvedli tudi brezžično brzojavljenje. Poveljnik italijanskih čet major Di Giorgio ne misli prej prodirati, dokler niso njegove čete popolnoma oborožene in kos nevarnemu in hitremu sovražniku. Guverner zunanjemu ministrstvu še ni predložil napadalnega načrta, a sodijo, da bodo zasedli Italijani zgolj kraje Kantoi, Merere, Gheledi, Algoi, Piti in Sinsi.
Abdul Azisov popolni poraz. — Abdul Azis vjet.
Dne 19. t. m. je bila poražena Abdul Azisova armada po Mulej Hafidovi armadi. Abdul Azisova artiljerija je bila za nič in so topovi popokali. Poroča se, da se Abdul Azis umika v Fadlo, iz Casa-blance se pa poroča, da je bil v boju pri Kelau vjet tudi Abdul Azis.
Pariz, 24. avgusta. »Matin« objavlja iz Casablance brzojav, da je došel Abdul Azis v Settat. »Echo de Pariš« poroča, da se francoska vlada ne bo branila priznati Mulej Hatida za sultana, a da se mora prej sporazumeti z velevlastmi.
Poraz Abdul Azisov.
P a r i z , 24. avgusta. Ministrstvo zunanjih zadev potrjuje, da je vjet sultan Abdul Azis.
Kriza v francoski trgovini.
Pariz, 24. avgusta. Francoska trgovina vedno bolj nazaduje in se je letos v prvih sedmih mesecih izvozilo za 469 in pol milijona frankov manj kakor leta 1907.
Portugalsko.
Lizbona, 24. avgusta. Perska zbornica je odobrila civilno listo s 60 proti 3 glasovom.
Lizbona, 24. avgusta. V zborniških hodnikih sta se sprla in stepla s pestmi grof Arrocholla in Albert Čosta.
Angleško mornariško posojilo.
London, 24. avgusta. »Daily Tele-graph« se peča s posojilom 2Va milijarde, kar rabi vlada, da izpopolni angleško mornarico, in smatra, da to veliko po-menja. »Daily Ne\vs«, ki je dobro poučena, piše. da se Edvardu ni posrečilo pri sestanku z nemškim cesarjem omejiti po-množitve^jiemške mornarice. Najetje posojila za pomnožitev angleške mornarice je odgovor Nemčiji. Načrt je gotov. Naj-solidnejši angleški bogataši preskrbe posojilo. ki je razdeljeno glede na pokritje v dolgo vrsto let. »Daily Telegraph« piše: Angleško vojno brodovje je bilo močnejše, kakor brodovji dveh največjih morskih velevlasti. Angleška premoč je pa v nevarnosti po nemškem načrtu o pomnožitvi mornarice. A ne zgolj Nemčija, tudi druge države mrzlično pomnožujejo brodovja.
Turčiia ustauna država.
Nemčija opusti svojo carigrajsko pošto.
C a r i g r a d , 24. avgusta. Govori se, da je ponudila Nemčija Turčiji svojo carigrajsko pošto v nakup.
Turki zapuste okupirane perzijske okraje.
Carigrad, 24. avgusta. Veliki vezir je obljubil perzijskemu poslaništvu, da Turki zapuste okupirane perzijske okraje.
Za egiptovsko ustavo.
Carigrad, 24. avgusta. Egipčanski narodni stranki sta vprizorili silovito agitacijo za podelitev ustave Egiptu. Sultanu in velikemu vizirju pošiljajo spomenice. ki naglašajo, da je bila I. 1876 izdana ustava pravoveljavna tudi za Egipet.
Demolirana avstrijska gostilna v Solunu.
Solun, 24. avgusta. V Solunu so bile minuli teden velikanske demonstracije. Šlo se je za volitve. Del demonstrantov je zbežal v kafe restavrant »Oy-bos Palas«, katerega gospodar je Avstrijec. Drugi demonstrantje so napadli restavracijo ter razbili vse šipe in opravo. Več oseb bilo nevarno ranjenih. Končno je napravila policija red.
Avstrija odpokliče iz Makedonije reformne častnike.
D u n a j, 24. avgusta. Dunajska vlada je sklenila, da glede na obnovitev turške ustave odpokliče iz Makedonije avstrijske reformne častnike in sicer začasno tako, da jim podeli dopust.
Odstavljeni turški poslaniki na Dunaju, v Berolinu in v Belgradu.
Carigrad, 24. avgusta. Turški listi poročajo, da je izšel sultanov ukaz, k; odpokliče turške poslanike na Dunaju, v Berolinu in v Belgradu. Odpoklicani diplomati so pozvani v Carigrad.
Mladoturki zaupajo velikemu vezirju Kjamil paši.
Carigrad, 24. avgusta. Glede na govorice, da odstopi veliki vezir Kjamil paša, izjavlja tnladoturški odbor, da zaupa Kjamil paši.
Pobegli nekdanji sultanov ljubljenec v Londonu.
Carigrad, 24. avgusta. Turško poslaništvo v Londonu je naznanilo visoki porti, da je došel v London Izet paša.
Darovi princa Medšida in njegovih sinov.
Carigrad, 24. avgusta. Princ Medšid je daroval narodni zbirki 500, njegovi sinovi pa vsak po 100 funtov.
Mladoturki profi vrnitvi Bosne in Hercegovine in proti srbski bosanski propagandi.
Carigrad, 24. avgusta. Carigraj-ski tnladoturški odbor kakor tudi v Carigrad došli predsednik solunskega mla-doturškega odbora Refik beg s člani odbora, ki so došli v Carigrad, izjavljajo slovesno, da je napačno poročila »Temp-sa«, češ, da se bo pečal turški državni zbor z bosanskim vprašanjem in da bo zahteval Bosno nazaj. Mladoturški odbor noče osvojitev, marveč zgolj reforme v Turčiji. Odbor bo poročilo dementiral in delal na omejitev srbske propagande v Bosni.
Spomenik turški ustavi.
Carigrad, 24. avgusta. Na trgu svobode postavijo spomenik glede na zo-petno uvedbo ustave. Na spomeniku bosta tudi vklesani imeni mladoturških voditeljev Njazi in Enver bega.
Sporazumno postopanje carigrajskega in
pariškega mladoturškega odbora.
Carigrad, 24. avgusta. Mladoturški odbor v Carigradu izjavlja, da postopata carigrajski in pariški mladoturški odbor sporazumno za slogo in napredek. Pariški mladoturški odbor je ustanovil sultanov nečak Saba Edin.
Vedne ministrske izpremembe v Turčiji.
Carigrad, 24. avgusta. Notranji minister Rešid Akif je zopet vložil prošnjo za odstop, ki je bila sprejeta. Vakufski minister je umaknil svojo demisijo.
Častniške plače.
Mladoturki ne bi bili pridobili za-se armade, ko bi bila armada redno plačana. A vojaki po več let niso dobivali plače, ki so bile le na popirju. Nova vlada je sklenila, da to konča. Plače so sicer znižali, a izplačevale se bodo redno. Poročniki dobe v bodoče mesečno 600, stotniki 1000, bataljonski poveljniki 1500. podpolkovniki 2000. polkovniki 2500 in brigadni generali 3000 rajzov.
Obupani roparji.
Roparji v smyrnški okolici so se udali mladoturškemu odboru, ker se zdaj ropanje več ne izplača, ker se ne more več ropati sporazumno z oblastmi.
Demonstracije proti maloazijskim guvernejem.
Demonstracije so se vršile proti več maloazijskim guvernerjem, ki so zakrivali razglasitev ustave in odlašali proglasitev ustave. Guvernerje so prisilili, da so odstopili.
Proti Armencem.
Mladoturški »Drošek« objavlja, da so masakrirali ob rusko-turški meji več armenskih emigrantov, ki so se vračali v domovino.
Policija.
Policijsko ministrstvo je zopet prevzel divizijski general Sami paša. V Carigradu se ustanovi policijska šola.
Odpuščeni palačni uslužbenci in drugI uradniki.
V sultanovi palači so odpustili med 800 720 kuharjev. Ministrstvo je sklenilo, da dobe odpuščeni uradniki, dokler se ne snide drž. zbor, svojo plačo, če ne presega 1000 pijastrov, če pa presega to vsoto, dobe pa polovico.
Izet paša
je sklenil, da se nastani v Londonu.
Preosnova turške mornarice.
Parlamentu predlože načrt o preos-novi vojne mornarice. Zgrade tudi več novih vojnih ladij.
AVSTRO - OGRSKA. Deželnozborsko zasedanje.
Sklicani so v zasedanje 15. septembra češki, gališki, štajerski, solnograški, koroški, moravski in predarlski. dne 22. sep-
tembra zgornjeavstrijski, tirolski, goriški in gradiščanski, dne 15. oktobra pa buko-vinski deželni zbor.
Vojaškf proračun.
Vojna uprava zahteva v že sestavljenem proračunu devet milijonov več. Vojni proračun se torej poviša od 306 na 315 milijonov. Mornariška uprava zahteva 4,750.000 kron več kakor prej.
Jezikovna postava.
Nemški minister krajan Prade izjavlja, da ministrski svet glede na razdelitev okrožij in pa glede na podelitev višje deželne avtonomije ni razpravljal. Jezikovni načrt je bil pač že predložen ministrskemu svetu, razne nasvete sta stavila nemški in češki minister krajan. Posvetovanja še v ministrstvu niso zaključena. Jezikovni načrt za Češko se predloži jeseni z drugimi predlogami, med njimi starostno zavarovalno postavo,, zbornici.
Velikosrbska propaganda.
Dne 22. avgusta so izpustili iz zaporov zaprte štiri »Obzorove« in »Pokreto-ve« urednike. Več sto oseb je pozdravilo izpuščene urednike.
Proti Nastiču izide te dni v Budimpešti madžarska, nemška in hrvaška brošura. — Nastič je rekel sotrudniku »Pester Lloyda«, da ni res, da bi bil on v službi avstrijske vlade, ter da ni hotel pomagati banu Rauchu. Avstrija da mu je storila toliko hudega, da bi ji nikdar ne hotel služiti. Če bi bil hotel pomagati Rauchu, bil bi svoja odkritja objavil že o priliki Medako-vičeve afere zaradi dvoboja,, ki je za Raucha tako žalostno končala. Nastič je rekel tudi. da pojde na Dunaj, da pobije glasove o Bosancih, ki jih dolži vlada velesrbske propagande, da bi tako dokazala, da Bosanci niso zreli za ustavo. — Bosanska vlada dementira vesti o hišnih preiskavah in o interniranju Srbov v Sarajevu in Mo-starju.
Anarhisti na Češkem.
V Mostu so zaprli anarhista Pavla Franposeja in Pešla. zelo vneta anarhisti-ška agitatorja.
Košut proti železničarski organizaciji.
Košut je uvedel preiskavo proti železničarski zvezi in razpustil neko »Zvezino« podružnico, ker je prekoračila svoj delokrog. Potrdil je nadalje Košut pravila »Deželne zveze železničarskih delavcev« in določil, da ji smejo pripadati le železničarji. Društvo mora ustanoviti strokovno glasilo in predložiti vladi imenik članov.
Hrvaška na interparlamentarni konferenci.
Več članov hrvaško-srbske koalicije pod vodstvom predsednika koalicije Tuš-kana iu predsednika hrvaške delegacije v Budimpešti, dr. Medakoviča, se poda na interparlamentarno konferenco v Berlin, da tam spravi v razgovor hrvaško vprašanje. Tudi Bjornson bo na konferenci zagovarjal hrvaške pravice.
Italija proti Avstriji.
»Prager Tagblatt« piše, da ima Italija popolnoma izdelan načrt ofenzivnega nastopa proti Avstriji. Italijanska armada bi prodirala ne iz Trsta čez Ljubljano na Dunaj, marveč iz Trsta in z Reke čez Zagreb proti Budimpešti. O ugodni priliki bi se Madžari združili z Italijani proti Avstriji. Ta načrt da je znan v dobro poučenih krogih.
NAPETE RAZMERE MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Neki vplivni diplomat našega zunanjega ministrstva je izjavil, da pripravljata zunanje in finančno ministrstvo že več časa izpremembe glede na Bosno in Hercegovino. Aehrenthal in Burian obrazložita delegacijam svoj program. Čudili so se v zunanjem ministrstvu, ko so čitali poročila v časopisju, da v Bosni vre, kar ni res, ker je ministrstvo dobro poučeno in ve, da je povzročila časnikarska poročila Srbija, kar je vzbudilo v zunanjem ministrstvu nevoljo in se je bati, da se razmere med našo državo in Srbijo še poslabšajo, če se srbska vlada kmalu ne premisli in prepreči nadaljne napade po časopisju. Trgovinska pogodba še ni pod streho. Odkrit in tajen boj Srbije proti Avstriji ne mislijo merodajni krogi več mirno gledati, marveč posežejo vmes v kratkem času merodajne osebe. »Wiener Allg. Ztg.« pa poroča, da je masreglovala srbska vlada prejšnjega načelnika srbskega časnikarskega urada in tajnika »Srbskega Glasnika« v Carigradu, ker je po svojem ponovnem netaktnem vmešavanju v notranje avstro-ogrske zadeve postal nadležen merodajnim politikom Av-stro-Ogrske.
FRANCOSKI SVOBODOMISELCI IN VLADA.
I3 a r i z , 24. avgusta. Na shodu svo-bodotniselcev v Limogesu so grajali vlp-do zaradi postopanja v Draveilu, kakor tudi francosko zunanjo politiko in zvezo z Rusijo.
iESTANEK IZVOLSKEGA Z ANGLEŠKIM KRALJEM EDVARDOM.
V Marijine vare se je pripeljal 22. t. nes. Izvolski iz Kraljevih varov in se zgo-/arjal z angleškim kraljem Edvardom.
Dnevne novice.
+ Podpora živinorejcem. Danes je c. kr. poljedelsko ministrstvo delo zopet 300 tisoč kron podpore kranjskim živinorejcem za nabavo krme. Celotna podpora znaša torej zdaj 500.000 K.
+ Umrl je danes dopoldne ob pol 10. uri dopoldne na Brezovici pri Ljubljani č. g. župnik Anton Zgur v starosti 63 let. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoldne. Svetila mu večna luč!
+ Za pogorelce na Bledu. Poslanec Pogačnik nam poroča, da je ministrstvo dovolilo 5.000 kron podpore za pogorelce na Bledu.
+ Nova cerkev v Zireh. Ker je najmanjša povodenj pridrla v staro župno cerkev v Zireh, odločili so se za novo zgradbo, ki je skoraj dozidana do strehe. Darovani denar pa je pošel, in nevarnost je bila, da se ustavi nadaljno delo. Je pa stara, bogata ustanova domačina Selaka, namenjena za šolo in cerkev na Ledinici pri Zireh. Vsled opetovanih prošenj je sedaj dovolilo ministrstvo za uk in bogo-častje, da se iz te ustanove za novo župno cerkev porabi 60.000 kron.
+ Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« je daroval dve jubilejni kroni g. Ljudevit Kos. Nadalje so darovali po 1 K: župan g. Zurc, g. Anton Svetek in župnik Martin Nemanič. Prisrčna hvala! Somišljeniki, spomnite se vsi »Slovenske kršč.-socialne zveze«!
+ Predavanje. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršilo v župnišču v Ljubnem na Gorenjskem predavanje. Govoril je g. dr. Valentin Rožič, tajnik S. L. S., o potrebi izobrazbe in organizacije za kmete in delavce. Po govoru so se prebrala pravila novega katoliškega slovenskega izobraževalnega društvo. Oglasilo se je čez 20 članov. Le pogumno naprej v znamenju izobrazbe in prosvete. Po končanem zborovanju je ondotna Marijina družba vpri-zorila prelepo igro: »Dve materi«. Vse vsebe so svoje težke vloge častno rešile. Vrlim igralkam in g. nadučitelju iskreno čestitamo na krasnem uspehu.
—	Duhovniške vesti. Na župnijo Vipava je prezentiran dosedanji kurat na Gočah, č. g. Andrej Lavrič, na župnijo Do-bovec pa č. g. Jožef Ocepek.
+ Od državne železnice. Za postaje-načelnika v Lescah je imenovan g. Ivo Zupane, postajenačelnik iz Kanala; premeščen je stavbni komisar Henrik Zdi-slav iz Jaslo k trasiroddelku v Novo mesto; vpokojen je Ferdo Jerin, oficijal pri obratnem uradu Trst c. kr. drž. železnice.
—	Umrl je g. Fran Eller, nadučitelj v pokoju in častni občan občine Marije na Žili.
—	Na Triglavu ponesrečeni Karol VVagner, katerega že tri dni iščejo na navpični severni Triglavski steni, je star 22 let, neoženjen, uradnik banke Schellham-mer et Schattera (Wien, Stefansplatz). Letos je bil v St. Johannu na Tirolskem, od koder je prinesel veliko razglednic. Cepin, površnik in vizitno karto je pustil v Aljaževem domu v Vratih. Njegova mati ima kupčijo z mlekom na Dunaju. »Pripeljite mi edinega sina na Dunaj«, je klicala včeraj dvema turistoma na Dunaju, ki sta ga šla v imenu rešilnega planinskega odbora iskat. V oknu našega upravništva smo iz-ložili razglednico, ki kaže vso situacijo. Prava pot (ali Tominšekova, in pot čez Prag) pelje veliko bolj na levo roko in se na razglednici ne vidi. Po na razglednici zaznamovani črni črti so ga včeraj iskali: Rabič, Urbas in Bertoncelj. Tukaj spodaj se je poznala sled (stopinja), pa ga niso našli. »Jaz se nerad ubijem, imam »pet otročičev«, pravi eden vodnikov, »jaz pa dva otroka« pravi drugi; jaz pa sem se ravnokar oženil, pravi tretji. Imeli so vrv in kladva in kline seboj, silno težavno plezanje! Po rdeči črti na desni so gori priplezali leta 1906 ("/») inženir Reinl, Konig, Domenig (v 24 urah). Po rdeči črti v sredi sta leta 1906 gori (do ledenika) priplezala Zimmer in Jahti dvakrat, enkrat po levi rdeči črti, drugič po srednji rdeči črti (v osmih urah). Povprečna polica od severnega ledenika proti južnemu ledeniku ob robu vrhnega Triglava se imenuje Kugy-jeva polica (Land) zelo ozka in nevarna, pa sedaj se počez pride. Wanger je ime srčno napako, in še prej ni delal visokih tur. VVagner je bil znan z Zimmerjem in Jahnom, ki sta že plezala po tej nevarni steni. Wanger je na tihem šel, ne da bi jima kaj povedal, ter je hotel sam to steno preplezati (!) brez klinov, brez vrvi itd. Mislimo si, da je hotel bravouro narediti. Na samoumor ni misliti. Bil je soliden uradnik pri banki. — J. A.
—	Umrl je na operaciji raka gospod 5ranz Josip, inšpektor in podnačelnik oddelka III. pri železniškem ravnateljstvu v Trstu.
—	Nesreča na Stolu. V soboto, dne 22. t. m. se je ponesrečil na Stolu gospod dr. Windhor, sodni svetnik iz Badena pri Dunaju. Nad ovčarsko kočo mu je na stezi spodletelo in je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo v členu. Njegov sprem-jevalec je šel po pomoč na žirovniško planino. Prinesli so ga Zirovničani v gostilno gospe Marije Čop v Žirovnici, kjer mu je gospod dr. Jelovšek uravnal nogo. Upati je, da bo ponesrečenec kmalu okreval.
—	Gasilno društvo na Breznici je v
nedeljo, dne 23. t. m., napravilo v Kun-tovi gostilni na Selu jubilejno slavnost v prid bolniške blagajne, ki je jako dobro uspela.
—	Radi češpelj smrtnonevarna poškodba. Z Breznice se nam poroča: Miha Mulej, delavec pri železnici, iz Rodinj vul-go »Verbankov« je dne 20. t. m. z nožem težko telesno poškodoval Matevža Golrria-jerja, posestnika iz Smoktiču, ker ga je posvaril ter zahteval, da naj pusti na njegovem vrtu češplje pri miru. Ko jih je trgal Mulej, skoči proti Golmajerju z odprtim nožem ter ga večkrat sune v trebuh, da mu je mrena ven stopila. Takoj poklicani zdravnik je nazaj spravil mreno ter poškodovanca toliko obvezal, da so ga poslali v bolnišnico. Baje bo težko okreval.
—	Prememba posesti. Janez Zima, posestnik v Žirovnici, je prodal hišo gosp. | polkovniku v p. Lukancu pl. Savenburgu. | Na novo gradi gospod nadlovec Tavčar vilo. — Poleg kolodvora v Žirovnici se namerava graditi hotel za tujce. — Letos je v tem okolišu izvanredno mnogo tujcev.
—	Jubilejna slavnost dosluženih vojakov postojnskega okraja v Postojni, predvsem bivših borilcev pri okupaciji Bosne, Radeckijevih vojakov in borilcev pri Ku-stoci se je včeraj sijajno izvršila, dasi je popoldne nekoliko nagajal dež. Vsaka skupina borilcev je imela svoj oddelek. Nastopila je tudi artiljerija, ki je imela svoje »nove topove«. Na krasnem jubilejnem vozu sta sedela dva najstarejša 90-letna bo-rilca oblečena kot grenadirja, ki sta služila še pod cesarjem Ferdinandom. Sprevod je vodil grof Lauthieri, maševal je na prostem č. g. Kovač. Ljudstva je bilo navzočega okoli 3000.
—	O rezervistih. Paternion, 23. avgusta. Sem so včeraj došli rezervisti 17. pešpolka. Vozili so se od Rakeka 15 ur. V Beljaku je dobil vsak par žlic prav neslane kave. Človek bi mislil, da se po toliki vožnji — zlasti če se vozi v živinskih vagonih — vendar spodobi nekoliko ur odmora in okrepčila. Pa čujte! Takoj ko so izstopili iz vlaka, morali so v največji vročini in lakoti lezti po strmih pečinah visoko na planine, odkoder so se vrnili šele zvečer ob 6. uri. Ali se je potem čuditi, če ljudje cepajo, kojim pa še oblju-bujejo zapor. Vaje se bodo sedaj vršile okoli Beljaka; pravijo, da bodo zelo naporne. Pričelo pa je deževati, in če se bodo vaje vršile v dežju, koliko mož se bode prehladilo in si nakopalo raznih bolezni. Viada, ali ne vidiš, da ima jetika svoje sejališče ravno na takih vojaških vajah? Zastopniki ljudstva, branite ljudstvo!
—	Prva žrtev prepovedi goldinarske vrednosti. Konfekcionar Lazar Konigstein v Moravski Ostravi je bil zatožen pri glavarstvu, da se poslužuje v svojih izložnih oknih poleg kronske vrednosti tudi še goldinarske. Glavarstvo ga je obsodilo na 5 K globe. — Torej proč z goldinarsko vrednostjo!
—	Domači polk št. 17. na vajah Iz
Rateč na Gorenjskem se nam poroča: 10. t. m. je prekoračil c. in kr. pešpolk št. 17. prelaz Koren. Dva bataljona sta se nastanila v Kranjski gori, eden Podkorenom, eden pa v Ratečah, tu je bila nastanjena tudi godba in oddelek strojnih pušk. Dne 12. in 13. je imel ves polk na rateš-kern strelišču ostro streljanje. Druge dneve so se pa vršile vaje med kraji Podkoren, Rateče, Belapeč. Kranjski fantje so se pokazali izvrstne strelce. Pohvaliti jih je tudi treba glede ubranega slovenskega petja, s katerim so si osvojili srca naših fantov in mladenk. Opazil se pa je tudi nekoliko vpliv ponemčenega Celovca. — 17. avgusta je polk odkorakal iz Rateč čez planine na Bistrico ob Žili, kjer so jih gotovo slovenski Ziljani in Ziljanke radostno sprejeli.
—	Kandidat se odpoveduje. Karol Šiškovič v Črnem kalu izjavlja, da ni res, da bo on kandidiral v istrski deželni zbor.
-- Ogenj. Dobrniče, 22. avgusta 1908: Danes popoldne ob 4. uri je pričela goreti v Stranjah koča po domače Ulepca; rešili so živino, nekaj denarja; koča, slama in klaja je vsa zgorela in pa deklica, štiri leta stara, na vozičku pred hišo. Kako sc jc zažgalo, sc nc vč, ali otroci ali pa v obližji
kamnolomci? — Kako potrebna je požarna bramba, katera se je že snovala!
—	Pretep med Italijani in Hrvati na Reki. Dne 20. t. m. zvečer je v neki krčmi na Reki prepevalo šest Hrvatov hrvaške pesmi, kar jih napade kakih 30 Italijanov. V pretepu je bil nek Italijan težko poškodovan. Policija je posredovala in zaprla dva Hrvata. Po zaslišanju so jih zopet izpustili.
—	Nova opekarna. Na Rakeku je g. Avgust Bele otvoril novo parno, moderno urejeno opekarno, katero toplo priporočamo.
—	V morje je padel v Trstu 69 let stari težak Andrej Fernetič in utonil
—	Zastrupiti se je hotela v Trstu 20 let stara Viktorija Perjevec, a so jo rešili.
—	Podžupan podal ostavko. Mostar-ski podžupan Šantič je podal ostavko.
—	Jubilej v Varaždinu. Varaždin bo praznoval prihodnje leto sedemstoletnico, kar je postal kraljevsko svobodno mesto. S pripravami za redko slavnost so že pričeli.
—	Notarska vest. Za substituta notarja v Kostanjevici je imenovan g. Rado Jereb, doslej notarski koncipijent v pisarni dr. Fr. Voka v Ljubljani.
If	*	*
* Cenik slovenskih muzikalij, cerkvenih in svetnih, za vse potrebe je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cenik je vsakemu brezplačno na razpolago.
StajersKe noulce.
š Plojev shod na Ptuju. Poslanec Ploj je imel v nedeljo javen shod v »Narodnem domu« na Ptuju. Shod je sklicalo politično društvo »Pozor«. Zborovalcev je bilo nad 1000, zato se je moral shod vršiti na dvorišču. Med zborovalci je bilo mnogo pristašev S. K. Z., pa tudi Štajercijancev ni manjkalo. Zborovalo se je tokrat stvarno in mirno, brez posebnih napadov na K. Z. Shod je otvoril g. učitelj Zupančič kot predsednik političnega društva. Prvi je nato govoril g. dr. Ploj o suši in delovanju slovenskih poslancev v prid po suši prizadetim slovenskim kmetom; poročal je, da je vlada dovolila za južni Štajer 300.000 K podpore kot prvo pomoč, on pa da hoče izposlovati še izdatnejšo podporo; vrhu-tega se bode odpisale prizadetim še 15 % zemljiškega davka. Zalibog je vlada določila prekratek rok, da se zglasijo oškodovani posestniki; zato naj sklene današnji shod, da se ta rok, ki poteče že z dnem 23. avgusta, primerno podaljša. Ko je Ploj končal svoje poročilo, so mu pristaši zaklicali običajni »Zivio«. A glej, tu se oglasi v zadnjem kotu neko pijano človeče ter začne ropotati: Kakšen poslanec je to, ki ničesar ne stori za kmeta itd. — bil je Stajerčijanček, ki so ga baje pri Strašilu pošteno napojili in potem poslali v »Narodni dom« ,da tam razgraja; pa ni dolgo razgrajal, kmalu so ga kmečke roke postavile na svitlo. Za Plojem se je oglasil k besedi neki kmet iz Majšperga, pristaš K. Z., ki je najprej govoril stvarno in premišljeno o suši in potrebni odpomoči, potem pa naravnost vprašal Ploja, čemu se je udeležil zadnjega štajercijanskega shoda. Ploj se je zagovarjal, pa ne posebno srečno. Govoril je še Miha Brenčič, odbornik K. Z., ki je z Linhartovim oklicem v roki pobijal točko za točko nesramne njegove laži. Kar so dosegli že davno prej slovenski poslanci, to si prisvaja zdaj ptujski okrajni zastop; na shodu v »Nemški hiši« so sklenili enoglasno, da bodo z vladno podporo zidali nove ceste in hiše, zdaj pa beremo črno na belem: To je nesramna laž! Sploh je ostro prijemal okr. zastop, ki se vtika v kmečke zadeve, ki ga nič ne brigajo. K dnevnemu redu sta se oglasila dr. Jur-tela in dr. Kukovec iz Celja; zadnji je nekoliko ožigosal »poštenost« Stajerčeve stranke. Naenkrat tu nekdo zakliče: »Linhart je tudi tukaj!« In iz 1000 grl zaori: Vuii ž njim, vun ž njim! Vendar tega ni bilo več treba, Linhart je odnesel že prej radi varnosti svoje pete. Končno se je sklenila resolucija v smislu Plojevega govora. Shod ni prinesel posebnih novosti. Kar je govoril dr. Ploj, o tem so poročali naši poslanci že davno prej. Zanimivo pa je, da je bila Štajerčeva stranka poražena tako sramotno. Linhart je izdal zoper ta shod poseben oklic in pa ponoči razširil po Ptuju in okolici v več tisoč iztisih in nazadnje je moral sam — bežati!
š Štajerčijansko »Tiskovno društvo« je napovedalo za zadnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne svoj letni občni zbor v »Nemški hiši«. Ravno ob uri, ko se bi morali zbirati zborovalci, ulila se je močna ploha. Se-li je zborovanje vršilo ali ne, nam še ni znano. Okoli nemške kazine je bilo vse tiho in prazno. Pristop so imeli samo pismeno povabljeni. Več prihodnjič.
š Predsednika okrožnega sodišča ce':-skega p!. Wurmserja jc cesar odlikov. /
naslovom in značajem dvornega svetnika, š O poslancu Marckhlu, ki se je na
lovu ponesrečil, se poroča sedaj, da se mu je zadnji čas zdravlje poslabšalo. Trese ga mrzlica, zdravi se jako počasi.
š Nemci v Celju so kupili na Bismar-ckovi višini ležečo gostilno, ki je bila doslej v slovenskih rokah.
š V eni noči dva človeka rešili. V smrtni nevarnosti sta bila v noči od 16. na 17. t. m. v Laškem hlapec Pajk in v pivovarni uslužben delavec Kitak. Padla sta v narastlo vodo ter se držala le še na nekih vejah. Rešili so jih iz vode stražnik Herman, čevljar Drozko, čuvaj Krainz in železniški uradnik Kitak .
Ljubljanske noolce.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil podpredsedniku deželnega sodišča v Ljubljani, g. Jožefu Pajku, naslov in značaj dvornega svetnika, deželnosodnemu svetniku g. Franu Andolšku v Ljubljani pa naslov in značaj deželnosodnega nadsvetnika.
lj O čednih razmerah v mestni ubož-nici govori sedaj vsa Ljubljana. Trdi se, da je v mestni ubožnici toliko uši in stenic. da je že nekaj časa prebivalcem prepovedan izhod. Tako se je mestna ubož-nica izpremenila v jetnišnico, v kateri so pa boljše sanitarne razmere. Tako se godi ubogim ljubljanskim meščanom, v dobi »liberalnega napredka«, ko župan Hribar organizira liberalstvo — po deželi. Ali bi ne bilo umestno, da bi v take sanitarne razmere v glavnem mestu nekoliko pogledala vladna zdravstvena oblast!?
Ij Tombolo gasilnega društva je tudi včeraj nekoliko kvaril dež, vendar je bilo oddanih nad 5000 tablic. Prvi dobitek. 300 K vredno zlato uro, je zadela okolu 10 let stara Marija Bucik, hčerka prodajalca sadja v hiši hotela »pri avstrijskem cesarju«, na Sv. Petra cesti, drugi dobitek zlato uro, je zadel sin šentvidskega župana. Karol Bele, tretji dobitek pa neki dijak. Veselico v »Zvezdi« je kvaril dež.
lj Premenjena pravila trgovskega gremija v Ljubljani je deželna vlada potrdila.
Ij Priporočljiv natakarski vajenec. Iz
neke tukajšnje restavracije je pobegnil pred nekaj časom 171etni vajenec F. S. iz Sv. Krištofa pri Celju in prišel v Kranj, kjer je stopil pri slaščičarju Brandtu v vajo. Ko ga je mojster poslal z bankovcem za 10 K po nekatere stvari, je deček z denarjem zopet pobegnil. Predvčerajšnjim se je spravil v vrtiljak na Kongresnem trgu, kjer je preiskoval neke hlače, toda bil zasačen in izročen policiji. Oddali so ga sodišču.
Nesreča. Danes dopoldne se je prt zgradbi jeza ob Grubarjevem prekopu tesar Ivan Danej iz Trzina tako usekal s sekiro v levo nogo, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Z nožem. Sinoči je šel po Karlovski cesti ključavničarski mojster g. Jakob Va-land v družbi nekega stolarskega pomočnika in njegove žene. Prisoten železolivar Alojzij Kruinp, rodom iz Štorov pri Celju, se je s stolarjevo ženo hotel v šali nekoliko potrgati, kar možu ni bilo všeč. Ko se je začel tudi Valand vmešavati v prepir, je Krump potegnil nož in ga zasadil v Va-landa. Poškodoval ga je tako, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Krumpa so zaprli.
Ij Nepreviden kolesar. V soboto popoldne je v Šelenburgovih ulicah neki hlapec s kolesom tako neprevidno vozil, da je podrl na tla štiriletnega Mirkota pl. Rizzija.
li The Royal VVonder Bio. Samo še dva dni! Tako je naznanjeno po lepakih, in otii, ki si še niso ogledali tega podjetja, naj ne zamude zadnjih predstav. Tudi dosedanji obiskovalci naj ne zamude zanimivega vsporeda »Skozi Afriko«, ki se vrši danes in jutri na splošno željo proti znižani vstopnini.
Ij Prememba posesti. Trinadstropno hišo J. Kobilčevih naslednikov na Mestnem trgu št. 23 je kupil družabnik trgovske tvrdke Fr. Ksav. Souvan, gosp. Fran Ferd. Souvan. za 80.000 kron.
ij Stoletna aloa v Tivolskem parku je začela cvesti. Pred več nego tremi meseci je pognala cvetno steblo, ki je zrastlo nad 4 metre visoko, na vrhu pa se je pokazalo grozdičasto popje. Cvetje je nežno in ble-do-rmeno. Občinstvo hodi pridno občudovat za naše kraje nenavadno prikazen.
MlmM In brzojauna poročila.
DVA IMPOZANTNA KRŠCANSKOSOC. PROTISHODA PROTI SHODU »EDI-NJAŠEV V BOLJUNCU Trst, 24. avgusta. Shod Mandičevega političnega društva za Istro v Boljuncu kot protishod proti naši veselici zadnjo nedeljo v Boljuncu. se je preklavrno vršil. Od liberalcev je bila izdana parola, da se
pusti na shodu govoriti vsakega, le Terse-glava ne. Stari Mandič in dr. Mandič sta pripeljala iz Trsta okolu 100 ljudi, 80 drugih je bilo iz Koprščine in drugih krajev, komaj ,30 pa je bilo pri Mandiču domačinov. Naši Boljunčani in Dolinci so izdali parolo, da »Edinjaški«« shod ignorirajo, da ne pride do kakih izgredov, pa so priredili en protishod v Dolini in enega v Boljuncu. Na shodu v Dolini je bilo 250 oseb ter so govorili urednik Cenčič, kaplan Vovk, član Zarje« Kovač, člana »Danice« Ma-zove in Sile, domačini Strajn, Marec in Fa-nec. V Boljuncu je bilo na našem shodu nad 100 oseb ter so govorili Terseglav, Mekinda. Piščanec, Križman, Mislej in pozneje tudi iz Doline došli Cenčič. Na liberalnem shodu se je hujskalo proti »emi-sarjem iz Ljubljane« in je neki govornik dejal: »Kadar pridejo, obrnite jih in pokažite jim pot nazaj v Ljubljano«. Ni čuda, da dr. Mandič ni hotel dati zadostne osebne garancije za varnost na liberalnem shodu. Nemašujoči duhovnik Mandič je na liberalnem shodu prisegal pri živem Bogu, da bo varoval vero do konca življenja. Proti 9. uri zvečer so se vračali zadnji ostanki liberalizma ob smehu Boljunčanov in Boljunk nazaj v Trst. Neki liberalci so nahujskali, ko so v zadnjem trenutku izvedeli, da sta se vršila dva sijajna protisho-da m da sta govorila Terseglav in Cenčič. okolu 30 liberalnih Boljunčanov. Ko sta prišla Terseglav in Cenčič v hišo nekega našega posestnika prenočevat, prišla je ta družba pred hišo in upila, da bo zažgala hišo, ako Terseglava ne vržejo vun. Jožef Ota je vrgel blato v Marijino podobo pred hišo, ter bo zato dobil plačilo pred sodiščem. Gosto kamenje je letelo na hišo v temni noči. Celo proti spalnici, v katero sta šla Terseglav in Cenčič, je letelo kamenje. Orožništvo je zapisalo, da sta najbolj razgrajala Jožef Slane p. d. Rikca in njegov sin Miho. Zadnji kamen je priletel v spalnico ob 1 uri 5 min. zjutraj ter je bil tako velik, da bi bil lahko povzročil smrtno nesrečo, ako bi koga zadel. Končno so razgrajači odnehali. Pred shodom je Mandič prišel prosit ekspozita Sonca, a seve brez uspeha, ker je bilo dogovorjeno, da se liberalne shode ignorira. Uspeh včerajšnjih dveh protishodov je ta, da ustanovimo v kratkem v Istri zopet nekaj novih izobraževalnih društev, septembra meseca se pa ustanovi »Tržaška slovenska kršč.-socialna zveza«.
SOLNOGRAŠKI DEŽELNI PREDSEDNIK UMRL.
Solnograd, 24. avg. Solnograški dež. predsednik Julien je včeraj nenadoma na srčni kapi umrl.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V DALMACIJI.
Zader, 24. avgusta. Namestništvo razpisuje deželnozborske volitve: dne 26. oktobra bodo volile kmečke občine, 28. okt. mesta in trgi, .31. okt. najvišje obdavčeni.
NOVE VOLITVE SRBSKEGA PATRIARHA.
Budimpešta, 24. avgusta. Ker cesar ni potrdil novoizvoljenega srbskega patriarha Zemjanoviča, češ, da ne zna mažarski, se bo vršil srbski cerkveni kongres zopet sredi septembra, da voli novega patriarha. Pri volitvi Zemjanovič ne pride več v po-štev.
VSESLOVANSKI KONGRES V RUSIJI.
Praga, 24. avgusta. Znani ruski general Volodimirov je odpotoval v Avstro-
Ogrsko z namenom, da pripravi vse za vseslovanski kongres v Peterburgu. Pride tudi v Ljubljano.
AVSTRIJA IN MAKEDONIJA.
Carigrad, 24. avgusta. Turška vlada .ie dobila obvestilo, da so odpoklicani av-stro-ogrski reformni orožniški častniki iz Makedonije.
»KOPNIŠKI STOTNIK« NA DUNAJU.
Dunaj, 24. avgusta. »Kopniški stotnik« čevljar Voigt se je včeraj pripeljal na Dunaj. Voigt pravi, da sedaj še ne namerava nastopiti na kakem dunajskem gledališču, da bi mu bilo pa najljubše, ako bi se uprizorila neka od njega spisana igra. Voigt pravi, da poročila o velikih darovih niso resnična. Dobil je samo 2000 mark.
SULTAN MULEY HAFID.
Tanger, 24. avgusta. Ob gromenju topov je bil včeraj tu Muley Hafid navdušeno proglašen za sultana. Zastopniki Francoske in Španske so izjavili, da se ne bodo umešavali v dinastiško vprašanje.
FRANCOSKI MINISTRSKE SVET
Pariz, 24. avgusta. Francoski ministrski svet se je včeraj pečal z noto, katero v algecirskem vprašaniu predloži vlastem.
VELIKANSK POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 24. avgusta. Včeraj ob 2. uri popoldne je pričelo goreti v Stambulu Gorelo je do 3. ure zjutraj. Vse griče carigrajske še sedaj objema dim. Požar je bil velikansk. Pogorelo je 30 turških oddelkov mesta. Število zgorelih hiš ie več tisoč, nekateri pravijo, da je zgorelo 6000 hiš, med njimi mnogo prodaialnic, bazarov in mošej.
Širite, naročajte »Slovenca"!
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy
:: Ljubljana. ::
Primarius
dr. V. G R E G O R IO
Ljubljana
kronska O Ej ustna o voda
(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec vode.	:::
Cena 2 kroni.
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 15
Ilzborna dietična namizna pijača.
O dobroti Bilinskc vode naj se vpraša domači zdravnik. ^ Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.
1646 40-5
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 24. avgusta.
Pšenica za oktober......11 13
Pšenica za april.......1148
Rž za okt..........9 25
Oves za okt..............g o3
Koruza za maj 1. 1909 ..... 7 06
Efektlv: vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
W8NT Ravnokar je izšel
III. venček belokranjskih = narodnih pesmi =
Harm. za mešan zbor Al. Mihelčič, organist v Metliki.
Prodaja „Kat. bukvama" v Ljubljani.
Cena 50 vinarjev. 2005 3 — 2
C n a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
22	9. zveč.	736'3	19-0	brezvetr.	jasno	
23	7. zjutr.	35'9	16-1	sl. jzah.	pol. obl.	15
	2. pop.	35-6	20-4	sl. vzh.	obl.	
	Srednja včerajšnja temp. 19-6°, norm. 18'2					
23	9. zveč.	35-5	168	brezvetr.	del. jasno	
24	7. zjutr.	34-3	161	sl. jug.	obl.	0'9
	2. pop.	35-1	24-4	sr. vzh.	del. obl.	
NA PRODAJ
je nova ennadstropna hiša, še 14 let
davka prosta, s šestimi stanovanji, moderno urejena, z električno razsvitljavo, pralno kuhinjo, lepimi kletmi, prostornim vrtom za sočivje, s sadnim drevjem zasajenim, v bližini župne cerkve v Ljubljani. Hiša je najpripravnejša za kakega vpokojenca. Cena je jako zmirna, in se ista proda le radi prevzetja druge obrti.
Natančneje poizve se v upravništvu tega lista.	180g 7
Srednja včerajšnja temp. 17'8°, norm. 18-1"
Prava istrska vina
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naPrej	1967 5
bela vina liter po 26 h. fini teran liter po 21 h.
Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevanje Cantina sociale cooperativa Boje (Istria.)
Havrc Ncw-York
Franooaka prekomoraka družba. Odpotuje ie Iz LJubljana vsak to rak. Vozne liste in pojasnila daje umo
Ed. šmarda
obl. konc. potovalna pliarna LJubljana. Dunnjska oeata it. 18, nasproti znan« gostilne pri „FiBOveu". 1878 26—13
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnesn oino, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovgčino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po I do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	163g 8
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi pamiki velikani:
Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 President Grant .... „ 20.000 "
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 V, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Za vsako c e n o »Angleško skladišče oblek"
prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke.
1326
O. BERMATOVIC
JfikjTML *» ■	:0tJr«ar*n.JL. trjt ifc-tfccs-mr. »m
l
MriSkt družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Zate m Laši
prtpereča svoje izbora* pivo. — Specialiteta: »Salvator« (črno pivo a la mon&kovsko)
Zaloga Spodnja &iška (telefon št 187). nn dem	r«$Um*fr »ftaraditogo Bomo" g.	(T«U|en ft. 82.)
Podružnica
i v Spljetu. i
glavnica I I I K 2,000.000. I I
ljuiij
Ljubljani, Strifarjeve ulice šfev. 2
sprejema vloga na knjižice In na tekoči račun ter je obrestuje od dno vloga po
o.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vaeh vrst po kulantaem kurzu.
Podružnica e v Celovca s
I Rezervni feneS s s i « K 900.000« k i i