List
Tečaj XVI
5>j= f
gospodarske, obertniške
narodne
Izhajajo vsako sređo po
V #11
po Slij
jemane za celo leto 3 i). 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr , za četert leta 55 kr po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 10 kr.
poli. Veljajo v tiskarnici
Ljubljani v smio 20. januarija 1858
SkušDje
sivo ajdo na Krajnskem

R. v. Pr. iz Dolenskega.
Predlanskem sem bil dobil
en bokal omenjene sive ajde, ter sem jo za poskusnjo na srednje dobro njivo posejal, od ktere sem je 14bokalov přidělal. Přetečeno leto sem téh 14 bokalov zopet na enako
njivo posejal, kjer se mi je neizreceno
dobro
obnašala,
zrastla je večja od na vadne domaće, po ln a je bila kot brinje, přidělal sem je pa le poltretji mernik, mi jo je bila nekoliko slana posmodila.
ker
Ta ajda se mi je tako
prikupila, da
si upam reci, da
bi utegnila kadaj naso navadno spodriniti.
Sejati se
mora precejredko, na dobro njivo, in kar se dá z goda j. Kakor sem se prepričal, tudi v kozolcih miši in tiči bolj po nji hrepené, kakor po navadni domači. — To kot odgovor na vprašanje v 101. listu lanskih „Novic".
Ker častiti predsednik kmetijske družbe gospod F. Terpinc radi z mnogoverstnimi recmí skusnje delajo, bi jim prav rad četertinko imenovane ajde za poskusnjo po-
slal, ce bi le vedil, da bi jim z njo vstregel!^')
Oskerbnik kmetijskega verta na
Poljanah, častiti
gosp
fajmoster Zalokar so nam povedali sledece:
Siva ajda je bila na kmetíjskem vertu ob pravém
času
vsej ana
Ni kmalo in tudi ne vsa enako kalila, in ko je bila
visoka
iz zemlje pribibala, je ostala do konca avgusta pavec v veliki suši, kakoršne nobeden nas ne pomni. Ko paje v začetku septembra mala peršica zemljo nekoliko po verhu poškropila, je naša revna ajdica jela malo spet od tal bi-bati
?
dosegla je visokost tri do štiri pavce in cvela,
kar pride nemila slana, in ajdica poparjena je vsa poki-
Tako se je ta reva letos pri nas, in enako tudi pri
nila.
drugih, kteri so seme dobili,
obnašala.
Skoda

da so na
dopolno sivko zaterle lani dve uimi: suša in slana, daj letos bolje !
Bog
Gospod Burger iz Groslupja, ki je tudi za poskusnjo
vsejal sive ajde, nam je ni mogel prehvaliti, kako lep a
i
al slana pride in ji na
velika in zernata da je,
pravi veliko škodo.
Pri Marii Bevici v Polji smo sami vidili med našo navadno ajdo nekoliko sive vsejane, ki se je od une že od delee ločila, ker je bila košata, veliko bolj bela v
cvetji in s vi ti ej s ega perja slana bogato novino zacverla!
5
škoda

da tudi tù je
Laneno seme se mora premenjevati

Ze dostikrat se je vprašanje ponovljalo : ali je res in neobhodno potrebno, laneno seme premenjevati, to se pravi, da se od casa do časa premeni z rusovskim rigaj-skim semenom. Nekteri domači, pri tem skušeni kmeto-vavci že delj časa terdijo, če bi se laneno seme z večjo skerbjo přidělovalo in bi se delj časa pustilo ležati, preden se seje, bi se veliko boljše obnašalo in ne bi ga bilo treba s ptujim premenjevati; po ti poti bi se pa veliko lepega denarja v deželi prihranilo.
) Prav radi bojo gosp. predsednik sprejeli njim namenjeno seme. Tako go nam vceraj rekli.	Vřed.
v ' * "1 Ce tudi ta svet iz dobrega serca pride, je vendar le
nasprot dozdajnim
skušnjam. ktere
so
pokazale, da
se tudi
najgorše seme v nekterih letih izverže, da bo namrec lakno debelo in kerhko, zernje pa nepopolnoma\dozorjeno. K ti nepopolnosti pa med vsim drugim podnebje naj več pripomore. Lan se, kakor je znano, naj bolj ponaša v
vlažném podnebji in kjer ni mraza spomladi, zato stori pa lan najbolj na morskih bregovih, iz kterih tudi mi v naše kraje laneno seme dobivamo, n. pr. iz Rusovskega in sicer iz krajev izhodnega morja ali pa iz Belgije.
Po večkratnih preiskavah izvedenih mož je dokazano, da sta tišti svet, ki ima dovelj grenke zemlje v sebi in pa
kuhinske soli, blizo morskih
bregov, se najbolj
prileže lanu.
Pri naši lanoreji je pa to velika napaka, da lepo predivo in dobro seme od ene in ravno tište bilke imeti hoćemo. Pa tudi takrat, kadar ne bomo od enega semena obojnega terjali, se vendar ne bomo mogli odkrižati ptu-jega semena. Res je, da zbiraje iiajlepše seme in odlo-čevaje vse bolno moremo namesti dve leti skoz 4 leta iz-hajati z domaćim, al po četertem letu bo vendar treba
po rusovskem semenu seci.
C. R. A.
Gospodinjam nekaj zastran kokošarstva.
Tudi naše gospodinje so gotovo poslednje leta dostikrat slišale od ptuje kuretnine.
Pri zboljšanji kuretnine pa ne mislimo, naj bi si gospodinje naše kokoši kupovale iz ptujih krajev in novega plemena, ampak le to, naj bi svoje domaće z večjo skerbjo redile in gleštale. Pri reji kuretnine ima tista gospodinja
naj več dobička, ktera n a j p e r v a na terg piščeta prinese
Tako, da se ce z zimo prav
Kako se pa dá to doseći? preredé. Tudi pri kokošarstvu veljá zlato vodilo: „Tople in
snažne gredi
so pol živeža."
Kokošim, ktere so vajene pozimi pod milim nebom
ali v nezapeřte kolnice na grede hoditi, pozebejo dostikrat grebeni, in preden se zopet okrevajo in k moči
cepeti
?
pridejo, preteče dosti casa. Take kokosi vam, drage go spodinje, ne bodo prinesle veliko obresti.
y
• V
Najboljše je, da se
kurnik s kokosi v kravji ali pa v ovčji hlev postavi, kjer kuretnina mraza ne terpi, toda gornji pokrov kurnika mora dobro zložen, ne pa špranjast biti, da ne more ne-snaga skoz-nj na kuretnino padati. — Pa počasi I zoper to
se bodo gotovo možjé uperli ; zakaj oni so s kokoši v večni
vojski in njih zivi sovrazniki ali pečene na mizo prinesó.
razun ce se jim ocverte
Nikar se ne bojte, dragi moji gospodarji! kurje uši in
kurnjek v hlevu vam ne bojo nic hudega prizadjali travnikih in njivah bo pa
?
na
gotovo veliko veliko odlegel. Tn gospodinjam se ni bati, da bi njih kokoši rade v kurnik ne hodile.	•• •	*
Skerbna gospodinja ne bo, kakor je pri
nekterih go
spodinstvih navada

le
krat v letu. namrec na pustni
torek
k

kurnik očediti
dala
bot
v huji
vročini
ampak skerbela bo, da se
poleti pa dvakrat ali
•era
trikrat to delo na teden opravi in kurnik do dobre^ očedi. Kjer se kurniki pogostoma snažijo, ondi se ni bati?
da bi se kak škodljiv merčes kuretnine lotil, in rada bo sv, Kasianu kuretnina na gorkih in snažnih gredih sedela: ce se pa strii (Cass
na Tiroljskem, in pa pri Halštatu v gornji Av-
ianer und Hallstatter Schichten). Pervih kurnika boji, se ga gotovo zavolj nadležnih merćesov in se kaže le malo poleg Idrije, drugi pa se	razširjeni
nesnage in smradu ogiblje.
po zahodnem in izhodnem Gorenskem; tako gorovje
Taki nesnazni kurniki so dostikrat uzrok raznih kurjih tudi nad Ljubijano in nad Verhniko , na pr
U1
rt
uau
bolezin, in kjer se je enkrat merces v kurniku vgnjezdil in kuretnine poprijel, ga ni lahko odpraviti. Kokoši vedno bolj hirajo, malo ali pa nič jajic ne nesó.
tedaj pole
or »
verh sv. Lavrenca pri Polhovem gradcu. verhi
Zaplane, in
Šmarne gore in Vranšiee. (_Takošen utegne biti tudi K
j
in ljubljanski
h)
Tisti gospodinji tedaj, která skerbi, da imajo kokosi okamnjene stvai
V takem kamenji se nahajajo nektei
tudi křemenci rudeči in zeleni, podobni
j
gorke in snažne gredi, která jim daje dovelj in do
ahatu, karneolu in jaspisu
brega zobanja, in ga včasih preminja
f
to je
i
danes to dá
jutri pa to, bodo gotovo kokoši zgodaj jele nesti ktere zgodaj nesejo, tudi zgodaj ležejo in vale.
Nad triaško tvarino sledi gorovje
kega in j
m
S
br až enj
(Lias
und Juraformation)
j
Kako nekaj iz lapornika in pešenika, narveč pa iz apnénika
ki je
La-
pa se mora ravnati, da se kokle nasade, borno drugikrat pornati in pešeni skladi. černkasti ali rujavkasti. kot v
povedali.
se
Kranjska zemlja, kakošna je
Grestenu v doljni Avstrii (Gr est ener nahajajo le po malem, nar bolj nad Idrijo pod Čudno goro
S chicht en)
v

v
T
sosíavku „o
ljubljanskem močvirji" se je pisatelj jansko in solnograško mejo < D ach s tein kal kï
_ V i, __ I .11	- ____1___? ï______* .V.	..	~	• .	_ - - ..
«
nalas zderzeval, se spusati v bolj natancne geologicne ali zemljoslovske odločbe, da bi, slede po prejšnih pisateljih,
ne zaznamoval kake pomote; vendar blezo ni odšel popol- koroške meje, v kamniških planinah, po verhih srednj noma vsem spodtikam. Zdaj. ko so oznanjene najdbe ces. savske doline 1 ~	' *	' "
Nasprot so apneni skladi, belkasti, sivkasti in rudečkasti, kakor na Dahštajnu, visokem verhu med štajersko, avstri-
■■íhmhíbh
visjem gorovji na Gorenskem, na pr. vBohinji. na Triglavu in njegovih sosedih, v gornji savski dolini, na verhih poleg
nad Ponovičem ; ni pa tacega apnénika okoli
-X	7	"	"	-------- ----"" 7	- """ '	,	vm-^W^M. V
geologa dr. Li pol da, ki je 1. 1856 preiskoval kranjsko Idrije in Loke. razun na južnih verhih Jelov
1«	1 m v# V	A	»I	1	r»	•	T • 11*	•	v.	'	„	„
zemljo od Terzica in Kamnika do Zagorja, Ljubljane in tov Idrije
Še so drugačni skladi belkastega apnénika. podobn
?
se zamore povedati kaj bolj gotovega, vendar ne se kamenju, ki se nahaja na Hirlacu v Tirolih (Hierlat
nobena celina, ker ni se razznanjena lastnija tistega go
kažejo, da
se
schichten); taki so v Bohinji, na Jelovici in na Rati-tovcu. V takem gorovji se nahaja le malo okamnjenih stvari, in železná ruda tudi le v malih gnjezdih.
(Konec sledí.)
rovja, ki nižje leží proti jugu.
Dosedanje preiskave po kranjskem svetu ondi sploh ne nahaja gorovje pervotnega tvar-j enj a ali izobraženja (Urgebirge), in ne kaže kamenje, ki se je v kristalih zložilo, ali je v ce li na h porastlo (kristallinisches Schiefer- und Massengestein, primitive Felsarten). Sploh tedaj se (razun malih sledov por-iirja nad Kamnikom in na Trati) nahaja le tvarina dru-gotnega in tretjaškega izobraženja, ki se je iz dve mlade lipi; menda jedno za se, drugo pa za svojo
vod v skladih vsedla (sedimentáre, secundare und tertiare nevesto. Minulo
Lípa

Ko so se ženili moj stari oče, so posadili pred hišo
je dve manj ko 50 let, odkar so živeli
, po
Bildungen).
veseii v srecnem zakonu; lipi ste tudi lepo rastle
Nar globokeje
tedaj in kot podloga ali temelj vsega	ganjale vsako leto listje na novo in evéle prijazno. Dobili
kranjskega gorovja, je kamenje, ki gré v versto kam no-	so stari oče sina, njihov sin pa četiri sine in ravno toliko
o gel n ega ali pre mog ove g a izobraženja (Steinkoh-	hčeri. Med četirimi sini sem bil jez pervak. Le malo se
Information), in je iz ilovnatega škerlovnika, iz apnénika	morem spomniti svoje stare matere, veudar to dobro vém,
in pešenika bolj temne barve, kakorsen je lasten v ziljski kako lepo so me tazili in nosili na rokah, ce sem jim s dolini na Koroškem (Gail thai ers chic ht en). Tako ka- krikom naganjah Tudi na leseni klopi pod svojo lipo so
AI neusmiljena smert
mesije se kaže v dnu gornje Savske doline, v obojili sorski
mvcro«tn ^ rnpnni v narnrii spdftli
r e? " - - — j	-------j- ------
in v iderski dolini, v kamniški okolici in v srednji savski je prišla po njih, ter vzela mojemu dedu zvesto tovar dolini. V versto ziljskih skladov gré tudi ilovnato škerlovje nad Ljubljano in Verhniko, na pr. Rožniverh, Debeli verh
šico
, mojim roditeljem dobro mater, meni pa skerbno pe-sternjo. Nisem se ravno nič změnil za to ; vsi domaći so
tudi dno Šmarne gore in Vranšiee. in Ajdovšina nad Dolom, se jokali, al jaz nisem vedil zakaj. Po smerti svoje žene
(Utegne se soditi, da je verh ljubljanskega grada in pa so ziveli stari oce se sedem let. Bolj pogosto kakor poprej Go lovec enako gorovje). V takem gorovji se nahajajo so hodili pod lipo počivat, pa le pod ono, ktero so bili nektere okamnjene školjke, malenkosti černega kamnoogla posadili svoji ženi. Jaz sem bii navadno ž njimi,
med rudami, posebno pa živosreberna ruda v Idrii, bakrena pole
in sem
se veselo po ledini pred njihovimi nogami igral in kotal,
or
n
Loke, in svinčena v Knapovsi in poleg Krasne
v tem ko so oni prav zamišljeni bili.
Pogosto so jih pripra
Nad kamnoogelno ali premogovo tvarino lezi versta vile moje otrocarije k smehu, pogosto jih je razveselit moj triaškega izobraženja (Triasformation), ki je iz šker- bistri pogled, pa vidilo se jim je, da je bil njihov smeh
lovnika, apnénika, pešenika in dolornitnika; takošno kamenje je po
le prisiljen; dostikrat so se jim vlile debele solze iz
V t
gorenski
strani nar bolj razširjeno, več ko polovica akoravno so se smejali. Mislili
so si. kako veselo je nekdaj
*
vsega gorovja je tacega tvarjenja. Spodnje triaške lege, bilo, ko ste lipi še mlade in slabe bile, — kako žalostno rudečkaste in černkaste, so enake tištim, ki se nahajajo pri je pa sedaj, ko ste velike in terdne. Ko sem bil nekoliko
Gutenstajnu v doljni Avstrii, in pri Verfenu na Solno- odrastel, bi bil rad vedil
j
zakaj
ste jim lipi tako mile;
graškem (Werfener und Gutensteiner Schichten), sadja nisem nikoli vidil na riju, akoravno ste lepo cvele ki tacih je veliko več v zahodni kakor v izhodni strani vsako leto. Bolje bi bilo, sem si mislil, da bi ondi rastle Gorenskega. Razprostira se tako kamenje tudi v srednjih češnje ali slive, kjer stojite lipi košate, in jemljete prostor
kořenit Slovenec, in vedli
so
9
veriiéii nad Ljubijano in Verhniko; tak je na pr. Lavrovec	drugim hasnoviíisim drevesom. Al stari oce niso tako mislili ;
in Zirovski verh, Brezovec pri Topolem. V takem gorovji	bili so
se nahaja bakrena ruda poleg Trate v poljanski dolini, in	veljá.
železná poleg Verhnike in Podlipe, tudi mnoge okamnjene	vsako spomlad cvetete na novo in dajete marljivim čbelicam
stvari na več krajih. Zgornji triaški skladi, nekaj čern-	obilno hrano; mene pa spominjale »rečnih dni detinskih let
HHHHl	IĚĚĚĚĚĚM
kaj lipa Slovencom Sedaj tudi njih ni več, ali lipi še mogočne stojite,
y
nekaj sivkasti, so enaki tištim, ki se nahajajo pri in starodavnosti slovanské.
19
I
Kakor je Nemcom hrast, tako je Slovanom 1 i p
v
obče posvećeno drevó. Kakor se oni sponašajo z mogocnim hrastom, ravno tako se sponašamo mi s prijazno lipo. Kako lepo je viditi cerkvico, ktero mogočna stara lipa s svojimi orjaškimi vejami tako rekoc štiti in varuje, da bi se ji kaj žalega ne přiměřilo. V nekterih kraj ih ima vsaka cerkev
y
skoro vsaka hiša svojo lip ». Mnogo krajnih, pa tudi mnogo osebnih imen je po njej izpeljanih, kakor: Lip Lipinjak, Lipnik, Lip li i p
y
Lipovšek, Lip
y
y
t. d
V hladni senci kake stare lipe se zberejo ob nedeljah in praznikih mlade slovenske deklice, ter veselo popevajo, da veselja poderhtuje serce člověku, ki tega ni vajen. Na Horvaškem se snidejo pod lipami selski starašini, ter se posvetujejo o domaćih zadevah in poslovih (opravkih). Na Serbskem priderčí po opravljeni službi božji pod košato lipo mladež obojega spola, ter pleše svoj omiljeni národni ples
K o 1 o.a
Iz lipovega lesa so si stari Slovani svoje Bogove napravljali, in pri Slovencih se še dandanas po-
n
gosto sliši poslovica
55
D
se ko lip
Bog
to je,
leseno. Slovenci pripovedujejo, da v lipo kakor tudi v gaber nikoli střela ne vdari; pod lipo namreé je mati božja
s svojo čedo počivala, ko je pred gabrom pa je vedrila, ko je deš šel
ažniki bežala
y
pod
Slavni naš Stanko V
poje v 45. broji svojih
»
D j u 1 a b i j
Cvetokitna lipo ! Koje u svom sàrdi
P
žarkom rukom
V Zagrebu.
Nikoč ne pogàrdi
A. K. Cestnikov
Ali Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki? z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „ho te ti"? in sicer :
a) v skrajšanih stavkih, na pr
„se ve.
y
se zná"
namesti: „to se vé." Vzlasti prigovorov je veliko tacih : „Kdor ne misli plaćati, s e ne puli za ceno"
(ta se ne puli). Take izkrajske imajo tudi druga narečja, dasiravno toliko ne, ko mi, na pr. „Cini mi se, b i mi bolje bilo"; namesti: ,,d a bi mi i. t. d."
„Kakby zralo žitko v poli, by vezdy jaro bilo?" namesti : „kdyby vezdy i. t. d."
Kadar je glagol :
5)
biti
iU
samostojen in ne pomožen
y
in vzlasti, če ima náglas (nachdruck) na pr. „Ali si moj prijatel ?" „S e m tvoj prijatel !" „B i 1 je ki je imel tri sine.
oče
y
u
č e m"
j esem;
polno obliko : h o č e m". Mi smo izgubili :
Serbske pesmi:
Kadar imajo : „sem, bom, „j e s e m, bodem,
v druzih narečjih še živi. „Jedni vele : jeste preturio ; namesti : „preturio j e." Casi, kadar stoji mali stavek pred v e 1 i c i m
y
na
pr
„Ko ga vidi,
kako tava, mu pomoli verv." Serb
bi velel : „onda mu pomoli" ; ali tudi : „pomoli m u
verv" ; tudi v našem jeziku bi ne bilo neprijetno :
yy
tedaj mu pomoli." Djal bi, da pri nas v tacih na-merah c e 1 i stavki vlečejo te besedice bliže sebe pred glagol ravno tako, kakor smo popred rekli od
y
posameznih bolj važnih clenov.
Kadar mali stavek gojzdimo v v e 1 i c e g a moramo staviti okrajšano obliko pomoznega glagola
ker ni več v navadi : , J e s e m, Tvoj brat Fedor, že od nek-
precej za vejico
y
jesi i. t. d." na pr daj malopridnež, j e otoku Otahiti
ubít."
„Otahičanje,
ki
živé na
y
S O
lepi ljudje."
Gotovo bi se terdo
Napáke slovenskega pisanja.
Spisal Fr. Levstik.
(Dai je.)
2. Stavkov ne smemo začenjati s pomozniki
y
ne
z okraj šanimi oblika m i osebnih zaimen, tudi ne z okrajšano obliko
g 1 a g o 1 o v o
„c e m, ces
v v
1
ce i. t. d.
u
scejo kake sladkarije
a
: h o t e t i : Napek je: ,?G a utolažit poi
; ravno tako tudi : „Ce m te oglasiti (sic ?) pravi střeže" (jch will dich m e 1 d e n). Druga na-
glagol,
ako ni
recja vseiej stavijo te besedice se le za pred njim kacega imena, z a i m e n a i. t. d., ki imajo
moc, da potegnejo
te beseclice bliže sebe pred
glagol, na
pr.
te moči :
Da s e priča i pripovijeda." (Vezica:
55

1
U
(und) nima
»
ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „Ga ujemite in k meni pripeljite!" Kaj ta-cega se le v knjigah bere; ali govoril gotovo še nihče ni
yy* » ,
i n o
u
jo imata).
Najneukretniše pa je,
glasilo: „Tvoj brat Fedor, ze od nekdaj malopridnež
yy
u
y
ubit j e." Premalo svobodě v govoru pa nam bi pri
voscil, kdor bi hotel, da naj vsaki stavek te verste zasuknemo tako-le: „Ubit je tvoj brat Fedor, že od nekdaj malopridnež.
u
Si
li odgo
Kadar vprašamo : „S i vidi! mene ?" „ voril?" Tako je tudi pri drugih Slovanih. Nemci devajo časi pogojivni govor (bedingungssatz)
v obliko vprašavnega, na pr. „Hat er kein s, macht er
einV; namesti: „w e n n er kein's hat. Tudi naš Prešerin
biti v krajnskih klasikov števili, debelo jo za-
pravi: „ces
robi"
y
namesti: „ako
češ biti i. t. d." Misi il sem
9
da je
to le nemškemu jeziku lastno; ali tuđi Slovan je vsaj nekdaj tako govoril, če zdaj več ne. Bere se v dveh najstarjih odlomcih kraljedvorskega rokopisa, v „sněmu" in „Ljubu š i n e m s u d u" :
Staročeski:
„Rozřešíte moje výpovědi,
y>
Budete
li u vas po rozumu;
tako, daravno Slovenec ni prevesten pri stavi tih besedic, Nebudete-1 u vas po rozumu ker je naš jezik več ali menj ponemčen celó v najbolj Ustavite ima novy nalez."
skrivni tokávi , in tudi ni vse zlato, kar pada kmetu iz
i
Slovenski :
Presodite moje si izreke, Ako bodo po razumu vašem; l e ne bodo po razumu vašem Vstanovíte jima novo sodbo."
ust.
Sncnť^mHH
Naslednji stavek gotovo ni za nič, akoravno ga je „I u m re-li glava čeledína,
n
In
m
li
rod o v
govorila baba, domá iz kraja, kjer je slovenscina dobro čista: „Oženil se je brezi vsega mojega vedósti." Kopitar je djal, da si upa dobiti za vsak naš germanizem
Dieti vse tu zbožiem vjedno vladu." Vladajo naj vkup blagó otroci."
(Dalje sledí.)
dva česka in dva poljska ter dva turcizma v s e r b
s k e m.
Nemogoče ni;
ali tajiti pa vender ne moremo, da
Národně povesti

je naše narecje ravno v stavi svojih besed popačeno in po
ptujceno skoraj bolj od vsih druzih. *)
Tudi ne bodi pozabíjeno, da besedica : , stati vselej pred velivnikom, nikdar za njim. Kosmat ger
n e
mora
manizem je: „
Izverzi
me „ne
u
y
namesti: „ne
izverzi me!"
Veseli me iz serca, da sem po raznih svojih spisih v rodoljubih izbudil marljivost za popis narodnih povest in vér. Tako sadaj imamo gotove vesti o bitnosti R o j e n i c, in rad pustim svojo misel, da so Rojeni ce ednake bitja
Učeni profesor gosp. dr. Klun Oesterr. Blatter fur Literatur u. Kunst" obširniše in
y
bile z indiškimi *) R â g i n i.
je v
yy
*
Tega ne more m o poterditi po vsem; prebiraje mnogotere
ke slovanské si veckrat mislimo, da si tudi
našim
bratom ravno taka godi in vcasih še huj
Vred.
Na 13. strani poslednjega lista v sostavku „O Roj en i c ah'-' je brati v 10. versti „itodiške ga" namesti „andiškegaw#
Vred.
*
temeljito pisal o Rojenicah, in je tam mojih misel brez vse zabavljivosti omenil. Tako je prav. Od marsiktere vesti ali vere mi je ostalo samo ime iz detinske dôbe
21
dan susca nastopim z avstrijanskimi romarji
po
in težavno potovtnje. Vřeme ni bilo nič kaj ugodno
dolgo burja
/
v
je ojstro brila in sneg je naletoval. K sreči pa je bil pervi
kterih naj več zvemo o narodnih povestih
i
sadaj
akoravno dan potovanja tudi najhuj
• V •
pogosto vprašujem za eno ali drugo; stare babičke in dedlike ne pripovedajo tako rodovolj
meni kot duhovniku
lo. ker
Ob osmih zjutraj odrinemo na Lloydovem parobrodu

Kalkuta* iz našega blagega Terst
in dasiravno je
se bojijo, da bi jih mnogokrat prepriča!.
oštro posvaril. Tega sem so ze
bilo zlo mraz, so bili vendar vsi romarji zunaj na parobro-dovem postrešji in so ogledovali radostno prelepo primorje
Tukaj hočem sopet nekoliko povestic in ver priobčiti, istersko
Kmali smo vštric Kop
ki se krasno kakor
kakor se jih spomnim iz mlade dobe
otok vzdiguje iz morja
to pa vštric I z o 1
y
mi
Smertna ptica ali smercnjaka sta pri Slovencih cerna
l
m pa
k
Pri m eri Ovidievo (Met. 5
i
550)
je bival verli zvesti prijatel, župnik Janez Udine, ki ga je
rt
foedaque fit volucris, venturi nuntia luctus
pa kmali potem, ko sem nazaj domu přišel, nemila prerano vzela. Bog mu daj večni mir in pokoj !
srne Čez
V
Ce
£
ivus bub
tè sveca
y
dirum mortalibus omen
kake pol ure se nam prikaže P
zalo mestice o pod
1
kala, s ktero svetijo, pomeni nožji nekega z oljkami lepo obraščenega hriba na morske
to
srečo ali dobiček dnarjev. Ce grablje tako ležijo, da zobe kažej
proti nebu
bregu
To mestice, domovina slavnega, godboljubom dobro
Je
«
to znamenje nesreće.
znanega Tartinita, ima krásen zaliv, ki mu „porto rose pravijo, konec zaliva pa — saline, na kterih se iz morske
Kadar toča gré, mečejo iz kuhinje ven na trato burkle, vode sol napravlja. Sol in olje je glavni pridelk Piran
-	V	V« •	V t .	9	•	• « 1 • •	-BV
da bi jenjala
canov
y
Ob Martinovem se prikaže rada černá baba Kok
socivja, žita in vina pa ne pridelujejo menda se za
ki ste je
domačo potrebo zadosti. Pri vsem tem je P
y
lica gnati
y
ktera živini škoduje, zato ni varno na paso živine cez 9000 dus, eno najpremoznisih mest v Istri, ker sta
omenjena pridelka, kadar se dobro sponeseta. jako obilna.
V moji rojstni okolici je občina Kokolajnšak

poleg
pa Galovška. K o k o 1
,. — I	I - * '^Ê' jp £ j a
pomeni v cerkveno-slovenscini
nigella, gal pa v serbščini čem.
Nekteri ljudi se znajo v verkodlake spremeniti, da so na pol volki na pol ljudi. Verkodlak je izvirniša oblika za vlkodlak — serbsk vukodlak (wolfshaarig).
Kadar smo na Jurjevo pervokrat gnali na pašo, smo pastirji pod gaber pokleknili in molili:
Sveti Velko! brani mojo belko Sveti Češko, daj ji vime težko, Sveti Juri, ti pa nam zakuri, Da' de solnce peklo Ino maslo teklo.
Velko opominja na Vele s a staroslovenskega boga
kaj pa je Češko? Kraj Mure se veli živinski

Od Tersta do Pirana je zemlja večidel solda-nasta, unikraj zaliva pa se kaže precej na široko kamnit svet rodovitne apnéne zemlje. To je nos Salvore, ki me je spomnil nekdanjih hudih prepirov med papeži in posvetnimi vladarji evropejskimi, posebno pa med Friderikom I. ali Rudečobradcom in papežem Aleksandrom III. Car se je na Laškem čversto ponašal in papež pobegne pred njim v Be-netke. Vse zgornje Laško je v orožji zoper cara in tudi Benečani potegnejo s papežem, ter otepejo pri salvorskem nosu Friderikovo brodovje in mu sina ujamejo. Vsled te zmage na morji in še neke druge na suhem je car prisiljen s papežem leta 1177 v Benetkah mir storiti.
Unikraj salvorskega nosa. kjer nima burja več tolike
y
y
ěrede
pastir pogostem
moči
stoji
V
Ceh.
U m a g o
Pod gaber smo vsikdar bežali, kadar je gromelo, ker
prê v njega ne udari, in zakaj ne? pod njim počivala
ker je De vica Maria Davorin Terstenjak.
Fotovanje po zaliođaem ali po jutrovih deželah od porečke.
Benetkam ravno nasproti majhno mestice in kake dve uri dalje Cittanuova ali Novo m e s t o. Med oběma mesticoma se vidi v notranjem na zalein hribu, ki lepo plodno ravnino meji, isterski lepo-vid — Buje.
Novem mestom se izliva v jadransko morje najvaž-niša isterska reka K v i e t o , ki deli teržaško škofijo
7
O
letu
1857.
Spisal Mihael Verne.*)
1.
KaKe ove uri od Novega inesta proti jugu stoji P o-reč (Parenzo), prijazno mestice z jako lepo stolno eerkvo
in še kake dve uri dalje Rovinj (Rovigno), največje
i
PMHB	i
ki naj več dobrega olja pridelujejo. Mesto
Predragi prijate!
mesto v Istri šteje blizo 11,000 dus in je sedež deželne sodnije.
zlasti
Za - me je ni vcee radosti, ko potovati po ptujih
IVI
godovinsk
ïiâl i
zanimivih krajih. Ze od mladih okrog P o 1 e
potem se zagledajo mnogoverstne terdnjave
stolpi, kakoršne si je nadvojvoda Maksi-
nog sem iskreno zelel viditi in ogledati tisto majhno
toda
miljan Esteski izmislil. Pole pa ž njenimi starovinami
drug
v zgodovinskem obziru cez vse
unikraj sredzemeljskega morja proti jugo-izhodu, in preteklo kanskim glediščem
zanimivo okrajno Avgustovim tempeljnom, zlatimi vratmi in krasnim veli-
— ni viditi, ker konec dolzega zavitega
jesen sem Ti pravil, da mislim tje potovati, dasira
mM
ze v letih. Kar sem lani mislil, sem doveršil letos
sem zaliva stojí. Pola bo v kratkem perva morska terdnjava
jadranskega morja, kakor je brodovju od nekdaj narbolje
zavetje.
Ta ravno tako poducni kakor mikavni in že željno pričakovan potopiš, kteri bode pomnožen z ne v posebni knjižici na svitlo pi
k
boj
i gosp. prost s sledecimi besedami poslati, ktere. želijo, naj predgovor potopisu; „Potopiš moj, predragi prijatel
Primorje istersko ni nikjer visoko: pri vsem tem pa se niža konec Istre čedalje bolj tako, da se vidi svetilnik, so nam blagovolili fcj so ga napravili tergovavci ladjam v varstvo na južnem
d o d ai k
d
za občinstvo
ga radi bravcom svojim podali ností. ker ga spisal, spis v
je br
! ki bi
vse slovstvene vred-
pak le
nektere prijatie
koncu lepe isterske okrajne, kakor da bi vsred vode sa moten stal.
istra, ena nar manjših okrajin cesarstva avstrijan
o kterih sem si svest, da mi ne bodo zaměřili, ce ni skega, ki smo jo posebno dobro vidili, ko smo se iz Alek
lepo uredjen in izversten, kakor bi imel biti
Ker
se Vani pa pri vsem tem natisa vreden zdi, Vara rad dovolím da ga v svoje visoko in obcno cislane „Novice" tiskati daste in zadovoljen bom, će bo tudi le polovici mnogih Vaših bravcov
i

po volji.
Vaš
Mih. Verne
sandrije v toplem jasnem vremenu spet domu peljali, je pač prijetna, lepa in rodovitna deželica in je vsem romar-jem jako dopadla. Škoda, da jo suša prepogostoma tare! To pa izhaja od tod, da cela okrajina nima razun Učke
V Terstu 23. decembra 1857
{Monte Maggiore) blizo
Reke nobenega visokega hriba
y
ki
bi oblake ustavljal, in ker so Istranci drevje celó preveč izsekali. Najbolja pomoč zoper to nadlogo bi bilo menda to, ko bi se zaredilo, zlasti po golih gričih, spet obilo
d r e v j a.
Slovenske humoreske

Po narodnih pravlicah spisal Vicko Dragan.
h
II.
Že
Ko smo omenjeni svetilnik za seboj imeli, nas prinese parobrod v najnevarniše okrožje jadranskega morja, namreč v K v a r n e r. Tu je burja od Reke doli spet hudo razsa-jala in hujše ko pri Terstu, in morje je dervilo velike valove, ki sose eden za drugem lomili in pěnili, da je bilo kaj. Vseh romarjev razun treh ali štirih se je lotila morska bo-Iezen — vsi so zdihovali, in nekteri, ki niso morja prej nikdar vidili, so se celó bali, da bodo v morji konec vzeli. Meni, hvala Bogu, ni bilo čisto nič, ker sem morja bolj vajen bil. Prave nevihte pa vendar ni bilo ne sedaj ne po-zneje, naj kdo reče kar hoče, in vodja parobroda, verli gosp.
zagotovljal, da si ne želi nikdar
Mure leži.
so čuli bravci „Novic",
da Verbovec kraj
Sicer slovenski jezikoslovci pravijo, da izraz : „ves leži, mesto leži", ni po duhu slovenskega jezika.
akoravno Nemec tudi rece : „Das Dorf 1 i e g t am linken Ufer der Donau." Navlašč sem hodil vaší gledat, in sem jih ravno tako nasel, kakor naše vaši, ktere kraj Mure
jjO V U J X J V«	JLJL1 VU f U 1 M U f V u	Pf l/MVUliU 1VVV y (líi
stojijo." Ali od Verbovca se svobodno reče
Iv •
e z i
a
kraj Mure, ali pa ce mi tega ne date veljati, bote
vendar dali veljati

da
„c e p i
u
lirami imaj o vsi skljucene noge, kakor stoletni starci, čemur se ni čuditi, ako premislimo, da je Verbovec že
Lazarovic
, me je
v starem testamentu postavljen bil. Verbovčani
boliše vožnje. Najbolj pa spričuje
okoljnost, da
smo skoraj
imaj o ribo za gerb, in to
znamenje, da
so hitro po občem
vsi popotniki na parobrodnem pokrovu lahko sedeli, da ni bilo prave morske nevihte. Pa marsikteri popotnik pripo-veduje rad veliko več, ko je vidil in skusil.
Parobrod derví, kakor Ti je znano, neprenehoma noc in dan naprej. Noc pa zakriva popotniku mnogo lepega in zanimivega. Tako se je godilo tudi nam; toda sreča nam
y ^
je ugajala, da smo, kadar smo se tje potovaje ponoći vozili, nazaj podnevi jadrali in marsikaj vidili, kar nam je
potopu
i
ko se je še tu pa tam voda našla, ljudi Ver
b o v e c naselili.
Tudi pravlica pravi, da so Verbovčani prišli od p 1 a v e g a morja in da so njihove oči bile tako navajene plave barve, da so enkrat nekteri, ko so do njive, na kteri je ravno lán lepo plavo cvetel, si korito přivlekli in
hotli prek sinjega morja
cvetečega lána se
peljati.
v •
P^j
V
■nrtr* HV V/
?
Iři Ti! nílrnmnr nfííc + ůlno
vi ili iiiiivriuui piijutvil/M
?
za vidljivo zakrivala.
Na „r o t e z i
«
se hranijo stare pisma, ljudi celó pra
Zavolj boljšega reda pa, in da se potovanje ložej pregleda, hočem tù vse po versti navoditi, kar smo, tje in nazaj potovaje vidili.
vijo, da jih je napisal sv. Mihal arhangel

ali kdo bode
tako srecen, da bode smel va-nje pogledati. Skrite so v železni škrinji, in zaklenjene z debelo
ključanco, ktero
je
napravil sam peklenski kovač. Ključ je hranjen pri županu
y
domů
Se tišti pervi večer, se bolj pa, ko sem se nazaj pravijo, da ga ima zmirom pod
pel jal, sem
ogledoval od deleč radovedno in radostno
pragom zakopanega.
visoko U č k o in hribe za Reko in kvarnerske otoke
Ures, Kerk in Lu s in veliki in mali
ki ju umetno
V ti škrinji je prê tudi dosii starih pišem, ktere poter-jujejo posebne pravice ali „privilegije" Verbovčanov.
Med drugimi pravicami imajo na svinski kozi zapisano in pridno brodništvo bogati. Posebno so Malo - Lušinčani tole : Celo leto so smeli Verbovčani gornjo šta-
verli in pogumni mornarji, in mnogi so s svojim nevarnim jersko sol prodavati.
trudom ze obogateli.
Marsikdo bo mislil, da je to majhna pravica. Ali Bog
Dalie proti Dalmacii iadraje ugledamo naslednje jutro obvari ! Okoli in okoli ni smel nihce drug soli prodavati ;
otoke dalmatinske; Dalmacije same pa nismo vidili, ker je vse je je moglo v Verbovec kupovat hoditi.
Po takem je prišlo dosti dnarjev v Verbovec, in
parobrod po svoji ravni poti predeleč od kopnega naprej
dervil. Vsi ti otoki
Li
s a
Lc
) JU t z i U U ^ 11. U 1 1/ u 1 14}	^VlltV/A	» V/A MU » VM>âAl	* T llvbluI"	' 4itf j	*
memo kterih smo se celih	klobáse in koline s srebernimi klinčki špilili, ne pa s le
so sila gorati in kamniti, in so se mi le	sënimi, kakor sadaj, kjer je celó svikovec těžko dobiti,
revni zdeli. L i s o smo imeli ob osmih zjutraj že za herb-	Poštene ženke verbovske so povijale svoje sinčke in hče-
tom ín še le proti štirim po poldne smo prijadrali vštric	rice s svilnatimi povoji, sadaj večkrat povresla nemajo.
K u r c o 1 a
dokler so V
ArKnmo ní
&i a
ta ,,privilegium" še vživali
so si
La go s ta, Meleda itd. deset ur vozili
M e 1 e d e. Otok m e 1 e d s k i mi je bil posebno vazen
y
pa
véš zakaj? Zato ker nekteri učeni Dalmatinci terdijo in dokazujejo, da Meleda je nekdanja M e 1 y t h a , pri kteri se je ulomila in razbila ladja, ki je svetega Pavla
Pa kako so ta privilegium zgubili ? Sosedje njihovi pravijo, da takole : Pred mnogimi leti jih je obiskala vélika cesarica Maria Terezija. Župan in
priseženi možje so noc
in dan si glavo terli, kako bi jo in 275 drugih oseb na Laško in v Rim peljala (Act. apost. najlepše sprejeli. Varoške ulice so bile zeló pokvarjene, ker
CXXVII. & XXVIII).
Pa učeni Dalmatinci, dasiravno v resnici prebrisane in bistre glave, se menda vendar motijo ; zakaj, ako bi bila Melytha današnja dalmatinska Meleda, bi bil poveljnik rimskih vojakov, ki so sv. Pavla in druge jetnike v Rim peljali, ko je drugo ladjo dobil, naravnost čez jadransko morje po navadni poti v Brundusium ali v Brindizi jadraje, svojo nalogo veliko ložeje in hitreje doveršil, ko da je okrog južnega konca Italije v sredzemeljsko morje, v Puteole ali v današnje Pozzuoli jadral. — Verjetniše je tedaj, da Melytha svetega pisma je otok Malta, ne pa dalmatinska Meleda.
Ob os m i h zvecer smo bili že unikraj Kotora in Cerne gore vštric albanijskega primorja.
(Dalje sledL)
vsakidan ljuba credica ima skoz njo svojo procesjo. Pred hrami poštenih Varaščanov so bile sicer celó koristne, ali tudi ne sladko dišeče gnojne mlake. Na cerkvenem turnu je petelin ali kokot (sosedje pravijo, da je kovač kokoš namesto kokota napravil) edno perot polámáno. Rotežu je falilo pet polk, varoški zidi niso bili zapleteni, in več ta-
kosnih nadlog je močilo ljube nase Verbovcane. V kasi pa je malo penez bilo, ker se je v pretečenem letu malo žrebet iz tikev izvalilo; zato niso mogli ničesa prodati.
Kaj, ali Verbovčani iz tikev (buč) žrebeta valijo? bo me marsikteri vprašal. Tako pravijo.
Nekdaj niso imeli kónj. Pervo kobilo jim je daroval kralj Matjaš, ko so mu v vogerskem boji pomagali lesice
postreljati. Prepozno so naimre bili prišli na boj, zato jim je kralj Matjaš, da niso zastonj tako daleč prišli, ukazal, naj po bakonjskih logih lesice postreljajo. Tukaj so vidili dosti divjih kobil. Župan Marko Zijakovič, kteri je bil v
tem boji njihov vojvoda, je vidil kako vogerski vojvodi ja
v
22
šejo na bistrih konjih, kadar vojsko komandirajo. Prosil je zato kralja Matjaša, naj mu divjo kobilo pokloni. Pripeljali mlad, so jo na debelem vozu domů. Ker pa prek Mure niso imeli slaba.
Leta 1258 je po zlo suhi zimi nastopila mokra spo-, pa tudi poleti je tako deževalo, da je bila letina zlo
mosta pa tudi ne takega velikega broda za tako bistro	Leta 1356 je bila zima kaj huda; cez vse nemške
žival, so tedaj mogli kobilo do virov Mure gnati, da so na dežele se je razširila kuga, ktera je najhuje razsajala od
desno pobrežje Mure
. V |.
prisu
kraj kterega Verbovec mesca velikega serpana do božica.
j
stoji, sloni, čepí in lezi.
Srečno
Leta 1458 je bilo sila veliko snega in ker je spomlad
s kob»lo domů, in jo dobro redijo; eden	nagloma nastopilo južno vreme, so bile takrat hude po-
priseženih mož je hodil vsaki teden po cuker v Gradec in	vodnji; poleti je zlo deževalo in obilna mokrota je škodo-
po kafe v Terst, da je ljuba živalica se dobro redila.	vala posebno terti; zato je vina tistega leta malo bilo in
kakor se Verbovčani in Verbovčanke
Ali
j
po
se to je bilo cviček ; pozneje v jeseni je bilo lepo in suho
starajo, čeravno hroščovo salo (Speck) v majniku ližejo, da bi dolgo mladi ostali, tako je tudi kobila začela ginjati.
vreme.
îj
Kaj je to, da mladih nima?
reče župan Zijakovič
kralj Matjas nam ne bode druge dal, ze slednjikrat nas je pisano gledal, ker smo prepozno prišli, — jaz in vsi Verbovčani smo sicer veseli tega zakašnjenja bili, ali Bogme
slava naša ne bode tako velika, kakor naših očakov
Leta 1558 je bilo gosenc vsake sorte na kupe ; vroče poletje, čeravno je přineslo večkrat točo, je kuhalo grojzdje tako, da je bilo to leto posebna dobra vinska letina.
Leta 1658 je bil okoli novega leta tak mraz. da naj-
stareji ljudje niso takega pomnili ; skor vse vode so za merznile. in večidel vsi mlini so obstáli
Ci
5

tert in sadnega
kteri so v babjem klancu Turke z otikami poklali.
Nekega dné pride tuj člověk v Verbovec. Pod paj-zdiho je nesel dolgo cev, in ponoči je zmiraj gledal na zvezde. Podnevi pa je pod varoško lipo na trati ležal in sicer na lampi, in gledal v mišjo luknico.
Županova babica so pravili, da je černe šole dijak, in da je na lintvortu prijahal v varoš. Ta čuje, da bi Verbovčani iz svoje stare kobile radi mlado žrebe imeli. ,,Kaj mi
drevjaje pozeblo dokaj; popotniki so v globokem snegu ob-tičali; divje živine in ptičev je zmerznilo dokaj.
Leta 1758 je bilo poletje merzlo in mokro, vina je bilo malo.
Slovanski popotnik

* Raz un jug
daste pošteni
„purgarji",
ako Vam
povem „kunst",
kako
se kobila zaplodi ?" Tako enega dneva ptujec reče županu.
V
Župan pokliče vse Verbovčane skupaj, in vsi inu nekaj obljubijo. Eden obljubi ogon repe, drugi ogon krom-
oslovanskih, v poslednjem slov. popotniku naštetih koledarjev za 1. 1858 so prišli še naslednji serbskl s cirilico natisnjeni na svitlo : G o 1 i š n j a k. Véliki srbski
kalendar. U novom Sadu
Srbsko - narodni Veliko
pirja
5
tretji sto tikev ali buc, četerti pet
korcov graha,
Bečkerečki kalendar. U Bečkereku. mali srbski kalendar. U Novom Sadu.
Lasta
Ružica

5
U
tr
ospodinje obljubijo mu napraviti cvertje iz gosjih jaje
speci pogačo iz banaške pšenične moke, skuhati na lakat dolgo klobáso itd.	- "
Novom Sadu.
Zimzelen, srbsko - národní kalendar.
U Beču. god. 1858
Vojvodjanin, srbsko - národni kalendar za
Ptujec rece : „Zenite kobile iz varoša do bližnje gošče
u
* Od nekega naberavca serbskih starin
Storijo tako. „Prinesite četiri tikve." kajte kobili vse četiri noge do beder."
sadite jo na buče. Jaz bodem střelil iz svojega pištola,
Prinesejo. Odsekajo.
55
Odse Na
je dobil „Sve-
y
t o v i d" sledeče redkosti : Od Stefana I. tri novce ; 2. od
Uroša I. sedem različnih novcov; 3. od Stefana Dragutina

Nasadijo. „Sadaj pa malo čakajte.
od Štefana Dušana 7 različnih novcov; 5. od
in pok
pok
pok
----- ~ ----— -------- — ^ J	i' 'k,vvl"1 ,	j II J> uIV , |iUIV , JM7Í
žadoní po gošći. Iz bližnjega germa skoči zaj c, in pre strašen beži proti Muri. Verbovčani, mislijo da je mlado žrebe, ktero je njihova kobila iz buč izvalila,
en novec; 4.
cara Uroša 1 novec; 6. od kralja Vukašina 1 novec; 7. od kneza Lazara 2 novca; 8. od Štefana Despota
9
novec;
1 novec
10 od Gjure
za njim m iz vsega
glasa
kričijo :
Cuze
bezijo cuze, cuzika
9. od Gjure Brankovića Despota 1 Balše, kneza v Draču (Ducis Dirrhachiensis) 1 novec. Po-slednji od černogorskega kneza je posebno redek. Cena
^-----v------V" '	?
cuzika! ostani pri nas na Stajerskem in ne beži nazaj na
Vogersko!" Ali zajec ne čuje, marveč skoči v Muro in plava čez vodo na vogersko stran.
Tako niso imeli ne kobile ne žrebeta.
vsacega teh novcov je 10 fl. srebra.
3>L 'i-
V Varšavi je přišel pervi zvezek A. Mickievičevrh pesim (liričnih) na svitlo. Cenzura je prav po milosti z njimi ravnala in je le tù in tam kaj prekrižala. S tem je
Kako so s o In i privilegium zgubili, bom drugikrat Poljakom kaj ustregla, da jim ne bo treba več, se Mie-povedal, tudi od verbovskega gostovanja; saj še predpust kievičevih pesim iz glave učiti, ktere so bile doslej ojstro
5
ali fašenk dolgo terpí b o v s k e lahko berejo.
pa tudi na pepelnico se še Ver- prep ove dane.
Novičar iz avstrijanskih
Ozir
přetekle čase.
Iz Zagreba K. Z. 7. jan
Kakosiie so bile leta
5
ki so se pisale 58 v pi
Časnik
55
teklili stoletjih
Schwab. Merkur" je nabral,
kar je v starih
Naše mesto je obetalo še pred desetimi leti biti središte jugoslovanskega slovstva, al čedalje bolj se zopet razteka, kar se je bilo sčasoma steklo od mnozih straní tukaj. Zdi se mi naš Zagreb gnjezdo sokolov, kteri le tako dolgo v gnjezdu ostanejo, dokler jih
bukva li in casnikih zapisanega najdel od let, ki so se v stari hranijo. Tako nam je tudi letos sivi sokol „Neven" pretečenih vékih pisale s številko 58, kakor leto.
naše
Se ve da vse to ni nič druzega kakor le berílo za
letošnje zavolj pomanjkanja hrane in njegovanja tje na morske obale
kratek cas. Cuj
izferfetal! Zares težka rana za nas tukaj v Zagrebu! Al
tedaj
5
kako je bilo v teh letih
Leta 858 so bili veliki potresi
zakaj smo lastno dete mačehovali !
Leta 958 so se narejali krizi na platnénih oblačilih so nekako posebno smerdeli.- (?)
5
ki
ktero ima Zagreb pred drugimi ju
(gle
Prednost vendar, aiviU goslovanskimi mesti, je tukajšno národno kazališče
dišče)
Leta 1058 so
------------------uwvC;, in vsaki, kteri kazališčne nase zadeve pozna, mora
azsajale hude bolezni med ljudmí in radosten priznati, da se je dramatična Vila v njem tako
živino
5
leto pa je bilo posebno rodovitno
5
V .
Leta 1158 je bila poleti velika vročina in suša
udomaćila in ojacila,
da se nam menda ni treba bati, da bi
pa skor za vse dobra
5
letina nam tudi ta sivi sokol pobegnil. Saj ima mnogo iskrenih
_____	m	«	mM	v • • i •	•
gojiteljev, kteri so pripravni, ji vse za voljo učiniti
j
m


tudi občinstvo jo ćedalje bolj podpira. Posebno pa gré vteh akoravno dva iz tište vaši, eden hlapec, drugi pa neoženjen
sosedov sin, mlado Polono domů nagovarjata ; al ona se bojí,
m
zadevah gospodu Freudenreihu najvecja zasluga hvala, ker on je ureditelj, in če reci smem, uzderžatelj
njegov.
bodi s tem ali unim neoženienim mládencem sama v
Kakor nas je lani razveseli! s svojimi „Graničari", temni noči domu iti. Okoli devete ure zvečer začne vendar
nam je že letos za novoletnico drugo igro napisal.

Crna
kraljica" se je snoči ob nazočnosti svitlega bana v korist Jakoba K
misliti na dom, zato poprosi oženjenega 30 let starega moža
kteri ima mlado ženo in îe oče dveh malih

autora igrala. Gledisce je bilo polno, da se je vse terlo, in na obrazu se je bralo vsakemu, da komaj pričakuje
otročičev. misleča. da bo čuvar njenega življenja in nedolž
>
?
nosti
?
al joj
5
na zgrabljivega volka se namćri
?
nove igre
Igra je razkrojena v tri razdele. 1. „Prokletstvo
On pelja
na Medvedjem gradu", 2. sežek je tale:
mlado Polono okoli devete ure iz oštarije domů, pa po poti Tri za groš, 3. Čašo vode. Ob- se prederzne jo na grozno gerdo delo napeljavati; serčna
Udova ogerskega
kralja in nemsko-rimskega devica se močno brani njegovim priliznjenim besedám
ko pa
cara šišmana, celjska Barbara, zavolj razujzdanosti svoje zapelj
čedalje več in več v njo sili
, si uboga sirota ne
nazvana Mesalina druga, je živela svoje zadnje dní v Med- vé in ne more pomagati, kakor da začne se groziti nad
vedjem gradu blizo Zagreba. Ceravno je bila ze postarna, njim in mu žugati, da vse njegovo nesramno početje bo
«	â •	ft 1	1	t	V % 1 •	#	r\i 1	V	A.	m	*	«	M	tmm m.	V * A
vendar ni jenjala od svojega nesramnega življenja.
drugi dan gospodu župniku m
nj
zakonski tovaršici
svoje je pošiljala na robovanje lupezovanja, in vsakojake odkrila. Nečiste sladnosti vneti zapeljivec jo hoče v ostuden zločinstva je počenjala v okolici. Ogerski kralj jo svari po greh vkljub vsi zoperstavi posiliti. Po serčni branbi razto
«	«	1	mmrrn t	•	•	•	•	1	■ ♦ V	m	m	« .	• V	—	«	V
banu horvatskem Tolovacu, naj jenja, naj se poboljša, drugač bode napé! druge strune. Ban dostojno reši svojo nalogo, al vse je bilo zastonj. Kar se je naučila mlada
tla
jo verze na ter ga ji na več stranéh potisne
Barica, je znala stara Barbara. Národ jo je le pod imenom crne kraljice" poznal in tako imenoval, ker je ko

goten, jo zgrabi kakor nedolžno ovco za lase,
, vzame noš iz žepa, v vrat; močna deklica se brani in brani, kri ji iz globokih ran curkoma teče, zadnjič vse žile napné, ter se zapelj peklenskih krempljev izdere, in hoče domu bežati. — al
• #
iz

>
udova se v cerno oblačila ; se današnji dan si pripoveduje po kakih dvesto stopinjah obnemore
?
rudi in umerje
?
národ v Medvedogradski
okolici mnogo od strahovite „crne v pondeljk okoli petih zjutraj so mertvo in terdo našli.
kraljice." Edenkrat se na lovu pripeti, da devojka, ktere Grozovitni hudodelnik gré po doveršenem peklenskem delu
očeta je grofica v ječo vergla, pred njo stopi in jo moli za k potoku si kervave roke
suknj
prat
i
pride domu, ovadi
nedolznega
oceta. Al zastonj si devojka svoji mladi ženi, kar je storil; huda vest se mu zdrami
resite v svojega
prostakinja lase čupa, zastonj pred grofico na kolenih leži, ter mu ne dá več miru ne pokoja. Ko dan napoči
vse zastonj! Gro- sam iti k gosposki in se zatožit, pa sosedje ga hitro zve
zastonj roke milo proti nji steguje, finje kamenito serce se ne dá sprositi. V svesti visokega žejo in varujejo, da si ne bi bi! kaj žalega storil
?
hoće
svojega plemstva meni se celó, da jo je prostakinja s
pro
drugimi ljudini, kteri so vreli ga
or to
le dat
šnjo svojo razžalila, toraj zapové hlapcom svojim, devojko
oče nesrečne hčere
Med
pride tudi stari
i
ter mu žalostno reče: „Zakaj si jo
v razdvojenji ji spred oči spraviti. V tem najslovesnišem umořil; saj bi ti bila sama rada dala vse
trenutku se zabliska, strela udari in zagromí
? v •
denarje> ko
?
o tem pa bil le življenje pustil?"
hudodelnik odgovori
duh sagradi telj a Med ve dj ega grada kakor gliva naenkrat iz tal hotel ne krajcarja zra ste. „IVa kolena!" grofici Barbari zaukaže, ji očita njene ~

: ,.jaz
temoč to, česa ne bi ziniti smel
[bi ji nisem
U
pregrehe, krivice
in razujzdanosti in ji kaže, koliko nedol
Da ji res ni hotel vzeti dnarjev, priča to, da so pri umor-jeni deklini neke rajnške našli, in da tudi več dnarjev
žnih jo toži pred prestolom božjim in osvete tirja. Zadnjič tistikrat pri sebi ni imela. — V sredo pred poldnom smo ji za kazen naloži, da tako dolgo mora na svetu živeti, nesrečno pa nedolžno Polono pokopali; belo oblečene in z
9
dokler ne najde device, ktera se bo iz Ijubezni do nje zelenim rožmarinom ovenčane tovaršice iz R......sojo
usmertila. To je zapopadek 1. razdela. 2. in 3. del igrata	nesle na pokopališče; mnogo solz se je tam za-njo prelilo.
400 let pozneje, in naenkrat vidimo sadanje življenje, kakor	H Tergta. Naš HYem škof se bojo 26. dan t. m. v se je na priliko v tridesetih in cetirdesetih letih v Zagrebu
živelo. Razpletanje se začne. Grofinja si izvoli za žertvo svojega rešenja hčer prostega
žveplenice in
barantaca, kteri je po ulicah
Ri m podali.
v -
Iz Ljubljane. Ze enkrat se je govorilo, da misii sila
bogati grof A r k o iz Parskega g raj s č i n o b 1 ej s ko m baron Cojzove in pa Ruardove fužine na Gorenskem kupiti. Ni davnej, kar je bil neki grofov poročnik iz Par-
druge malenkosti
„tri za gro s" prodaj al. Ona postane njih dobrodelnica i. t. d., si pridobí ljubezen in hvaležnost teh siromašnih ljudi, tako da je v 3. razdelu barantačeva hči ostrupeno čašo (kozare) izpila, ktero si je grofica za se na videz pripravila. Konec je posebno zato prav dober, ker deklica ne umerje, in samo njena volja
v v •
skega v Bledu, ki je ogledoval gojzde blejske grajscine, in zato se spet govori, bicjs
da bi utegnil grof A r k o grajscino
ko in
fu~*
zine gorenske
kupiti.
Gosp. grofa, ki je nek
zadostuje za rešitev grofinje zopet prikaže v meglah.
mm
ktera zgine z duhom, ki se
v žlahti s kraljevo parsko rodovino, cenijo za več milijonov bogatega moža.	»	|
S z Ljubljane. V saboto večer 16 minut po 7. uri poleg resnega mnogo šaljivega vpletel, al vendar ne na je prišlo po železnici truplo rajncega maršala Radeckita
_	_	«/	w	V •	-It	If	• 1	J	•	f V f	1	v	11
Kakor
v „Granicarih" je tudi v „crni kraljici" pisatelj
tako sterm način kakor v pervi igri; čuti poslušavcov se Velika mnozicaljudi vsih stanov ga je pricakovala ze dolgo ne razpenjajo tako jako, in vendar se mi dozdeva, da se pred in s tihim žalostním obrazom ga je spremil slednji,
■I WKM ■ ■ ■ ■■ Ml '■■■■■■■MMH M ' MMvju
organizem v „crni kraljici
in
lepše,
razni et a kaknr v „Granicarih." Nadjati se
bolj po gladko zapleta ko je cez 6 minut hlapon
zazvizgal za daljno vožnjo
je
da bode ekscelencii, gg. dezelni poglavar in precastitljivi ljubljanski
tudi ta njegova igra tiskana po drugih krajih Jugoslovan- skof, mestna gosposka in vojaski zapovedniki so prišli skega se udomaćila.
, rajn
cemu gospodu, kteri je bil počasten ljubljansk mestnjan po
Iz Kapeljske fare poleg Radgone na Stajerskem slednjo cast skazat. V pondeljek ob 10. uri je bila v stolni
13. jan. Ob
Oznanim vam nekaj strašnega, kar se je
kvi černá maša z bilami za ranjcega marsala, pri kteri
te dní zgodilo v tukajsni fari; naj bi „Novice" razglasile so se c. kr
tmmmmmm hi
za podučenje vsem, sosebno p
lavarstveni in
drugi uredniki,
mestna go
o m
ladini: Pervo nedeljo po sv. treh kraljih po poldenšni božji službi gré z nekimi to-varšicami Polona C., zala hči nekega kovača iz R.... c
^roska in velika množica ljudstva, dalje vojaski zapovedniki in oficirji zbrali in s pobožnim sercom za zveličanje umer-lega junaka molili. Vojaki so zvunej pred cerkvijo v paradi
v Mioit 14141JL JL V/iUllU V. ^ £JLl lu 11VI liuivggd HUVftttt 1 U 11/ • • • • Vsy	juuwimw » " ---JT--------
24 let stara, ne daleč od farně cerkve v kerčmo, kjer so	stali in po končani službi božji trikrat vstřelili ravno godci bili. Veselo že koso brusi za-njo,
raja tam, in ne pomisli
da smert
dalje v noc dobre volje ostane
Novičar iz raznih krajev

Iz Dunaj a. 12. t. m. so začeli že zjutraj zgodaj ob mestu svet meriti zavoljo prihodnjega razprostenja dunaj-skega mesta.
„Oesterr. Ztg." piše, da bodo presvitli Cesar sam vodja na Dunaji zbraním vojaškim četam, kadar bo pogreb maršala grofa Radecki-ta. Te čete bodo še z odposlanci vsih štirih armad cesarstva pomnožene.
14. t. m. je bila dunajska kupčijska akademia slo-vesno odperta ob nazočosti njih ekscel. gospod ministrov za solstvo in za kupčijstvo« gosp. zdolnje-avstrianskega ces. namestnika, predsednika akademije znanost in gosp. najskega župana.
du
drug
Po prerajtbi bo dal štempelj od casnikov kak pol
milijon gold.
čistega dohodka.
so
y
V	letu 1856 je bilo pri vsih cesarskih sodnijah 299 tavžent in 735 tožb; žalostěn dokaz, da se ljudje še vedno
radi pravdajo.
Nova obertnijska postava bo v kratkem izdelana in gotovo je, da bo zadobila svojo pravico svobodna obertnost, brez ktere obertnije ne morejo tekniti.
To leto bo v celem cesarstvu 103 tavžent in 115 novincov k armadi vzetih. Gosposkam je naročeno, posker-beti, da dobé v pervem razredu starosti dovelj novincov.
C. kr. ministerstvo za šolstvo je naročilo šolskim oblastnijam in vodjem učilnic, izreci, ali naj se še dalje uče na gimnazijah naturoznanski uki ali ne. Vodje gimnazij
kakor je slišati, izrekli, da naj se učé, samo so željo razodeli, da naj se to tako godi, kakor je umnosti mladosti najprikladneje.
Koliko se bo nakovalo drobiža nove avstrijanske veljave, se previdi iz tega, da je c. kr. velika kovavnica razglasila, da potřebuje za ta namen 2 tavžent in 20 centov kufra v plošah.
V	celem cesarstvu je prišlo za leto 1858 koledarjev ali pratik 286 na svitlo.
Iz Milana 11. jan. Danes je bilo truplo grofa Ra-
decki-ta na pare položeno. Da bi se ljudje preveč ne dre-njali, je pripušeno vojakom od 9. do 11. in civilistom od 11. do 4. ure ga kropit hoditi. Maršal leži na tri stopnje visocih parah, ktere so s černím žametom pregernjene in z zlatom okinčane. Leži pa v sredi sobe, v kteri je sicer rad prebival. Stiri železne, po starem napravljene vojaške podobě deržé nad parami nebo, ktero je z lovorjevimi venci in vojnimi znamenji lepšano. Oblečen je maršal v veliki mar-šalski obleki. Poleg par stojita en stotnik in podoficir vsa-kega orožja na častni straži. Na levi strani klečita in molita dva vojaška duhovna.
Iz Serbije. Govorica je, da je več okrajnih predstojnikov in imenitnejih tergovcov podalo knezu prošnjo, da bi v Gurgusovac vječo obsojene zarotnike izpustil. Pravijo
y
y
da je knez to prošnjo milostljivo sprejel.
Iz Rusije. Neki Belgijan se je ponudit rusovski vladi
telegraf skozi Sibirijo v Ameriko napraviti. Za-se ne tirja več, kakor 5 od sto obresti, za ktere mu mora pa rusovska vlada porok biti.
„Ali naj se kmet uči zdaj tudi brati in pisati ali ne?" s tem vprašanjem si zdaj po odpravljenem robstvu na Rusovskem močno
pravi ruski
»
y
da
glave
belijo.
V f
Se vé, da skorej vsak najizverstniši pripovestnik neče o poduku kmetov nič slišati, ker v njih se
nej se uce, pa neki Dal
y
skozi in skozi vso omiko pameti in nravnosti pogreša nas opominja člověka, kteri ni hotel popřed v vodo iti
To kakor da bi se bil naučil plavati. Pa gosp. Dal terdi tudi, da se je med 500 kmeti, kteri so se v njegovi okrajini v de-
setih letih naučili brati, 200 zanikernikov štelo.
Iz Nemškega. 12. t. m. se je začel deržavni zbor ▼ Berlinu. Predsednik ministerstev ga je odperl s pred-
stolnim ogovorom, v kterem je omenil, da se smé svesto upati, da bo kralj skoraj popolnoma ozdravil. Tudi pervi kraljevi zdravnik, dr. Schonlein, je to upanje razodel. (?)

Slov. Noviny
u
. V
pisejo
y
da je na pruski železnici
na doljnem Šleskem 5. t. m. v Jesenicah zamerznil vlak
voda je namreč zmerznila
y
da mašine
y
niso mogli napajati.
Iz Francozkega. Iz Pariza pišejo, da je imela ce sarica 2. januarja, ko je prišla velika gospoda ji novo leto vošit, lišp iz demantov na sebi, ki je veljal 600 tavžent gold, našega dnarja; cesar ji ga je dal za novo leto.
V Parizu se nadjajo treh odbornikov valahijskega zbora, kteri gredó na Francozko, odgovor dat za obnašanje tistih, ki so se za zedinjenje potegovali, ob enem pa tudi se francozki vladi zahvaliti za
končanem zboru parižkem se zavedli !
za kaj, menda bodo še le po
Kupčija s polži gré to zimo v Parizu, kakor nikoli pred in je osterge tako spodrinila, da jih za 2000 jerbasov vsaki dan menj prodajo.
Učeni Francoz Babinet piše, da bo dveh mraknjenj sonca, ki jih bo 1858 na Francozkem viditi, ono 15. marca najzanimivše tega stoletja. Tudi se je nadjati, da bo přišel to leto veliki komet, kteri je 1857 toliko strahu ljudem delal.
14. t. m. sta bila francozki cesar in cesarica v smertni nevarnosti. Neki hudobneži so storili naklep, ju ustreliti, pa božja previdnost ju je ohranila. Ranjenih je
bilo ljudi 102, kónj 20, 2 konja sta bila na mestu mertva. Voz, v kterem je sedel cesar s cesarico, je bil vès razbit. Te hudobije je natolcovan Italjan, z imenom Pierri, in je tudi s še štirimi drugimi zapert.
Iz Turškega. Rešid pašeta so pokopali 8. t. m. v Carigradu. Koliko je Turkom veljal, se je vidilo iz občnega obžalovanja pri njegovem pogrebu. Celo mesto je bilo na
nogah in ni bilo
mogoce pogrebcov šteti, kteri so
pokopališče spremili. Zapustil je vdovo in pet sinov, kterih eden je carov zet.
Iz Carigrada je povedal telegraf, da je přišel do-sadanji minister zunanjih zadev Ali paša na mesto Rešida. Iz tega se dá posneti, da se bo turška vlada tudi prihodnje še terdno deržala dosedanje politike. Ali paša je bil, tako
Rešidov učenec v politiki, enako je Fuad paša, Alitov
in iskren zagovorjavec
ga na
\ V •
reci
y
naslednjik, znan kot umen turške samostojnosti.
mož
fl.
kr.
30 30
Darovi za Vodnikov spominek.
Od I.—VI. naznačila .	372 fl. 40 kr.
% *
» ^ - -1 .______ _ ______ _
Gospod J. Grašic, c. k. profesor v vCelji ....	1
„ J. Orešek, ć. k. profesor v Çelji ....	1
* J. Š. . . ............1
„ V. Babukic v Zagrebu . . t......1
„ Bertoncelj P. v Zagrebu.......—
„ Benedikt A..v Zagrebu........—
„ Buóar J. v Zagrebu.........1
„ B. — v Zagrebu..........1
„ dr. Gaj Ljudevit v Zagrebu......3
„ dr. Jarc Anton v Zagrebu ......2
„ Kos Anton, dijak v Zagrebu......1
„ Kukuljevió J. Sakcinski v Zagrebu . . .	5
„ Lopašić Rade v Zagrebu.......—
„ Mras Ignác v Zagrebu........1
„ Pavnovió Josip v Zagrebu.......1
* „ dr. Zajic v Zagrebu..........1
„ Seebacher Ivan v Zagrebu.......1
„ Zuža Ivan v Zagrebu........1
,, Župan Josip v íňagrebu........2
„ dr. Ulepic v Zagrebu........2
„ Veršec Anton v Zagrebu.......1
„ Vukotinović v Zagrebu........2
Skupaj .	403 fl. 20 kr.
v
v
V)
yy
yy
yy yy yy
I
r>
.
yy yy
v yy
yy
V)
yy yy yy
yy yy yy
40
yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy
yy yy yy
n
yy yy yy
n
yy
yy
yy
O dg
vrednik : Dr. Jaiiez Bleiveis
Natiskar in založnik : Jožef Blainik