Tretja številka//poljudni članek: Ogroženost travniških ptic in njihovih bivališč//ornitološki potopis: Starodavna Kreta//varstvo ptic in narave: Navadni polh//portret ptice: Lesna sova//mi za ptice in naravo: Skovikov dom/Varstvo gnezda belorepca//portret ornitologa: Baron Žiga Zois//določevalni kotiček: Določanje ptičjih sledov v skalni steni Svet ptic: 03/08 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije//letnik 14, številka 03, september 2008//ISSN: 1580-3600 kMtik i: ŠJ W> t m ■ tömtä 1 * ,' i ^ - MM im cm f.M m SA » r 'v \v15w - * i' C- \ fflfoj&lRtf4 > 1 BE"**» F> 'V:-'- p- *ftes :fV. ... • 1 t-'0 ' I ^ ' v ' 'Vi ' . j*»1 v fr ..j? fl^ 'j., ►. ■m ": šzjž* A-: £*m X 1 V 1 < - SVET PTIC: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 14, številka 03, september 2008//ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS//ISSN: 1408-9629 spletna stran: http://www.ptice.si/ izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia^'), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. naslov uredništva: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia^'), Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana, tel.:oi 426 58 75,fax:oi 425 11 81, e-pošta: dopps(a)dopps.si, www.ptice.si glavna urednica: Petra Vrh Vrezec e-pošta: petra.vrh(a)dopps.si uredniški odbor: Marjana Ahačič, Luka Božič, Katarina Denac, Tomaž Mihelič, Jakob Smole, dr. Al Vrezec lektoriranje: Henrik Ciglič art direktor: Jasna Andrič oblikovanje: Mina Žabnikar prelom: Primer d.0.0. tisk: Schwarz d.0.0. naklada: 2500 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Grand hotel Union d.d. in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski naslov: petra. vrh(a)dopps.si Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail na naslov uredništva. Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. predsednik: Rudolf Tekavčič podpredsednik: dr. Damijan Denac upravni odbor: Dare Fekonja, Vojko Havliček, Leon Kebe, Urša Koce, Cvetka Marhold, Borut Mozetič, Aljaž Rijavec, Tanja Šumrada, Aleš Tomažič, dr. Al Vrezec nadzorni odbor: dr. Tatjana Čelik, dr. Peter Legiša (predsednik), Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar direktor: Andrej Medved IBAN: SI56 0201 8001 8257011 DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij international BirdLife International. Fotografija na naslovnici: Velika droplja (Otis tarda) se je s step, ki so jih vzdrževale danes močno ogrožene antilope sajge (Saiga tataiica), razširila proti zahodu na sekundarne stepe, kjer so se pasle domače živali, in na ekstenzivna polja. Vendar je tudi tu ta največja ptica evropskih travišč postala ogrožena, celo globalno, saj se prostrana stepska travišča hitro spreminjajo v intenzivno monokulturno stepo, foto: Miha Krofel glavni sponzor E'OPPS GRAND HOTEL UNION P.P. Miklošičeva 1, i.jubljana, Slovenija m Prirodoslovni muzej Slovenije Slovenian Museum of Natural History Ptice naših krajev // ureja Al Vrezec 6 Ogroženost travniških ptic in njihovih bivališč // Damijan Denac in Luka Božič 10 Starodavna Kreta in kaj je danes še najti na njej // Al Vrezec in Petra Vrh Vrezec 14 Navadni polh // Boris Krystufek 16 Deželni naravni rezervat Doberdobsko in Prelosno jezero // Ana Černic 18 Lesna sova __ 20 Skovikov dom // Katarina Denac 21 Delo severnoprimorske sekcije // Andrej Figelj 22 Varstvo gnezda belorepca // Andrej Hudoklin 23 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS oktober - december 2008 24 Labod grbec // Aleksander Čufar 27 DOPPS v Živalskem vrtu // Meta Havliček 29 Obiskali so nas ornitologi s Švicarskega ornitološkega inštituta // Damijan Denac 30 Baron Žiga Zois - slovenski razsvetljenski ornitolog // Jakob Smole 32 Druženje Ljubljanske sekcije DOPPS na Kolpi // Irena Žnidar 34 Severni kovaček // Alen Ploj 34 Samec malega deževnika je uprizoril srhljivo predstavo // Branko Brečko 36 Divji petelin // Anže Kacin 38 Ko glina dobi krila // Alenka Bradač 40 Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Budanje 2008 // pripravili mentorji in udeleženci tabora 42 Kdaj so se letos vrnile prve selivke // Eva Vukelič 43 Opazovanje ptic selivk v mreži šol in vrtcev Notranjskega regijskega parka // Meta Vončina Gnezda 44 Določanje ptičjih sledov v skalni steni // Tomaž Mihelič 46 Novice Včasih se zgodi, da je sporočilnost nekega dogod- ka v svoji simboliki mnogo večja in pomemb- nejša od samega dogodka ali njegovih posledic. Tekmici iz Rusije in Gruzije sta se na zmagoval- nih stopničkah na olimpijskih igrah objeli in poljubili, medtem ko so njuni rojaki doma obra- čunavali s kroglami. Njuno preprosto sporočilo je moral razumeti vsak. To je bilo sporočilo širi- ne duha, tolerance, spoštovanja, razumevanja in sprejemanja drug drugega, sporočilo dveh čistih src in ne lastnih interesov in pohlepa polnih možganov. In če so ena dejanja kot prvi sončni žarki, ki po dolgotrajni temi pomenijo težko pričakovani dan, so druga kot težka zavesa, ki nas ovije v mrak. Letos smo bili na naših tleh žal priča do- godku brez primere, ob katerem je vzelo sapo tudi ornitologom in naravovarstvenikom z naj- daljšim stažem in izkušnjami pri nas. Maja letos so neznanci na gnezdu v Popovcih v Dravinjski dolini ustrelili odraslo belo štorkljo. Policija do danes storilca, ki je popoldne izstopil iz avto- mobila in hladnokrvno ustrelil štorkljo, ni izsle- dila. Krivolova pri nas sicer ni malo, primeri iz sveta ptic pa so v glavnem uboji ujed, kormora- nov, sivih čapelj, slok..., torej primeri, kjer gre za »osebne obračune« med tekmovalci ali »ohra- njanje tradicije« iz starih časov. Uboj štorklje pa je, seveda simbolično gledano, le nekaj drugega. Štorklja tudi pri nas, kot praktično povsod po svetu, simbolizira rodnost, srečo, partnersko zvestobo in blagostanje in je zato ena najbolj ka- rizmatičnih vrst ptic nasploh. Ta simbolika ima zelo dolgo zgodovino in izhaja iz sobivanja štor- klje in človeka že iz časov daljnje preteklosti. V antični Tesaliji (delu današnje Grčije) je bil odnos ljudi do te ptice že tako izoblikovan, da je bila za njen uboj zagrožena celo smrtna kazen. Srž tega odnosa se je v principu ohranila nespreme- njena vse do danes - z eno zgodovinsko izjemo. Rimljani so štorkljo po eni strani častili - najde- mo jo na novcih -, hkrati pa so jo, kar je značilno za dvojno moralo, tudi preganjali. Italija je edina država, kjer so štorkljo iztrebili z lovom. Damijan Denac, podpredsednikDOPPS >>Iz zgodovine se da marsikaj naučiti, kako so končali Rim- ljani, pa nam je tudi znano. Po enem samem primeru uboja štorklje, porečete, vendar ne gre napovedovati prihodnosti. A žal primer ni osamljen. Letos smo med popisom izvedeli, da so lani eno štorkljo ustrelili tudi v Dornavi. Ne gre pa le za streljanje. V zadnjih petih letih smo imeli prvi fizični na- pad na popisovalca štorkelj, vsako leto pa je več zahtev ljudi, naj odstranimo štorkljina gnezda iz njihove posredne ali ne- posredne bližine. Podobnih primerov za druge vrste je brez števila. Nekaj se torej spreminja. Vrednota ni več štorkljina bližina, ki bi ljudi opominjala na ljubezen, razumevanje in zvestobo, vrednota je postala negovana trata pred hišo in bleščeča streha čokoladne barve, kakršne še noben sosed ni- koli ni videl. In na takšno streho štorkljini iztrebki pač ne so- dijo. Če ima kdo kaj proti, se bo moral zagovarjati na slavni višnjanski veliki pravdi. Kič in ekstaza zdaj uresničenih ma- terialnih idealov sta prekrila spokoj preteklosti. Konji želja so podivjali, kočijaž pa od strahu le še miži. Politiki pa uspeh držav še kar naprej merijo le v bruto proizvodu in dobičkih in komu mar, kakšno ceno za to plačuje narava in z njo tudi ljudje. Ničkolikokrat sem slišal, kaj neki da more posameznik proti vsem tem svetovnim spremembam in tegobam. Moj odgo- vor: vsako dejanje je pomembno in postalo bo zgled druge- mu. Naravovarstvo se začne pri posamezniku, pri razlikova- nju smisla od nesmisla in potrebnega od nepotrebnega in se nadaljuje z dejanji. Bolj ko bomo uskladili besede in dejanja, več uspeha bomo imeli. Rešitve globalnih problemov se za- čnejo pri nas samih. Kako pričakovati nekaj od drugih, česar ne zmoremo sami? Za zaključek primer. Enkrat sem dobil v podpis peticijo neke organizacije proti masovnemu ribolovu s parangali, na katerih konča poleg rib tudi na tisoče albatro- sov, med njimi najbolj ogrožene vrste na svetu. Peticijo sem takoj podpisal in jo že naslednji hip pozabil. A z grenkim priokusom sem se je ponovno spomnil, ko so nam na nekem srečanju te iste organizacije kot pogostitev ponudili le ribe in povrhu vsega še takšne, ki jih lovijo s parangali. Kako prav je imel Gandhi, ko je rekel, da je za vse nas na svetu dovolj hrane in vsega, kar potrebujemo, za vse naše želje pa bo virov hitro zmanjkalo. Tukaj ni kaj dodati, treba je le začeti. Želim vam mnogo sreče. PTICE NAŠIH KRAJEV // ureja Al Vrezec A Ko r m o ra n (Phalacrocorax carbo) Rezultati zimskega štetja vodnih ptic kažejo, da število prezimujočih ptic pri nas upada, saj je bilo leta 2007 na vodah v Sloveniji naštetih najmanj kormoranov po letu 2001, podobna zgodba pa zadeva tudi laboda grbca in velikega Žagarja [Božič, L. (2007): Acrocephalus 28 (132): 23-31]. foto: Ivan Esenko P1 a m e n e c (Phoenicopterus roseus) PH Kot kaže, postaja vrsta reden in vse pogostejši preletni gost Sečoveljskih solin, saj je v januarju 2008 tod pristalo kar 15 ptic, konec februarja 2008 pa je u bil vnovič opažen še en osebek [portal Krajinski park Sečoveljske soline: http:// """ - 1 'i www.kpss.si/novice/1258] foto: Jan van der Straaten / Saxifraga Ve I i k i Žagar (Mergus merganser) Nova gnezditvena lokaliteta - vrsta gnezdi tudi na reki Soči, kjer je bila junija 2007 opazovana samica z osmimi mladiči v bližini HE Doblar [Marušič, S. (2007): Acrocephalus28 (134): 128]. foto: Tone Trebar Rjavi škarnik (Milvus milvus) Dva mladostna osebka sta avgusta 2006 preletela območje Pokojišča, kar je prvi podatek za sicer očitno selitveno pot ujed na severnem delu Menišije [Bordjan, D. (2007): Acrocephalus 28 (132): 40]. foto: Franc Vrtačnik Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Večja jata 150 osebkov se je maja 2006 prehranjevala pri Viševkah blizu Cerknice [Kebe, L. (2007): Acrocephalus 28 (132): 40]. foto: Miha Podlo gar Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov: Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-i 001 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: al.vrezec(a)nib.si Siva caplja (Ardea cinerea) Nova gnezditvena kolonija ob reki Krki pri Dvoru, ki so jo v letu 2007 sestavljala 4 gnezda na smrekah [Potočar Korošec, T. (2007): Acrocephalus 28 (134): 127]. foto: Ivan Esenko Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Število prezimujočih ptic v Sečoveljskih solinah se v zadnjih letih drastično povečuje, saj je januarja 2008 tod prežimovalo kar 40 osebkov [portal Ve Krajinski park Sečoveljske soline: http:// www.kpss.si/novice/1254]. foto: Miha Podlogar ^gggjlggjgj Crni škarnik (Milvus migrans) Ali črni škarnik gnezdi v Vipavski dolini, kjer je bil junija 2007 celo večkrat opazovan? [Figelj, J. (2007): Acrocephalus 28 (134): 129]. foto: Dejan Bordjan Bel ore pec (Haliaeetus albicilla) Novo gnezdo v nižinskem Krakovskem gozdu, kjer je par v letu 2005 uspešno speljal mladiča [Figelj, A. (2007): Acrocephalus 28 (134): 128]. foto: Dietmar Nill Divji petelin (Tetrao urog alius) Na Menini se je izkazalo, da imajo novodobne spremembe na pašnikih s povečano gostoto živine, umetnim gnojenjem in podaljševanjem pašne sezone negativen vpliv na populacijo divjega petelina [Purnat et al (2007): Acrocephalus 28 (134): 105-117]. foto: Aleksander Čufar Kot o r n a (Alectoris graeca) Zbrani so bili prvi podatki o njenem pojavljanju na Volovji rebri, kjer je bilo jeseni 2007 registriranih vsaj 7 osebkov, nekateri pa so se tudi oglašali [Mihelič, T. (2007): Acrocephalus 28 (134): 124-125]. foto: Tomaž Mihelič Žerjav (Grusgrus) Januarja 2008 se je osamljen osebek zadrževal v Sečoveljskih solinah, kar je prvo zimsko pojavljanje žerjava pri nas [portal Krajinski park Sečoveljske soline: http://www.kpss.si/noviceZi 25 3]. foto: Miha Podlogar Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Nova gnezditvena lokaliteta odkrita na pobočju Lipavčevega griča v občini Dol pri Ljubljani [Trontelj, P. (2008) v Omerzu, S. (ur.): Iz dežele Jurija Vege. - Občina Dol pri Ljubljani, Ljubljana], foto: Andrej Kapla Repaljščica (Saxicola rubetra) Glede na obročkane ptice na Ljubljanskem barju je bilo ugotovljeno, da so samci bolj zvesti svojemu gnezditvenemu teritoriju kot samice, čeprav je vračanje repaljščic ob selitvi na ista gnezdi tvena območja verjetno manj pogosto [Labus, N. (2007): Dipl. delo, Biotehniška fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana], foto: Janez Papež Mali skovik(Glaucidiumpasserinum) Samec je septembra 2007 prepeval v mraziščni dolinici v Trnovskem gozdu, kar je eden redkih podatkov za to sovo na tem območju [Krečič, P. (2007): Acrocephalus 28 (133): 82]. foto: Tomaž Mihelič Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) V vlažnem jelševo-topolovem gozdičku ob reki Muri pri Petanjcih je med junijem in julijem 2006 neutrudno prepeval samec, s tem pa nakazoval, da vrsta v murski loki vendarle gnezdi [Vrezec, A. (2007): Acrocephalus 28 (132): 42]. foto: Davorin Tome Črnoglavi galeb (Larusmelanocephalus) Ali je bila topla zima 2006/07 kriva, da je pri nas prežimovalo večje število čmoglavih galebov kot navadno in sicer ob Obali in v Vipavski dolini? [Božič, L. (2007): Acrocephalus 28 (132): 23-31]. foto: Damijan Denac Velika uharica (Bubo bubo) Na Goričkem pri Fikšincih je bil novembra 2007 najden kadaver, kar je drugi podatek za to sovo na Goričkem [Bračko, F. (2007): Acrocephalus 28 (134): 129-130]. foto: Janez Papež Srednji detel (Dendrocoposmedius) Več samcev se je aprila 2005 svatovsko oglašalo v starih hrastovih gozdovih med Lipavčevim gričem in Jančami pri Dolu [Trontelj, P. (2008) v Omerzu, S. (ur.): Iz dežele Jurija Vege. - Občina Dol pri Ljubljani, Ljubljana], foto: Janez Papež Krekovt (Nucifraga carpocatactes) Redko opazovanje dveh osebkov v nižavju ob reki Dravi v Hajdošah pri Ptuju, septembra 2005 [Bračko, F. (2007): Acrocephalus 28 (134): 131-132]. foto: Kees van Berkel / Saxifraga Rumena pastirica (Motacillaflava) Aprila 2007 se je na Cerkniškem jezeru zadrževal osebek pri nas redke podvrste M. f. thunbergi [Bordjan, D. (2007): Acrocephalus 28(134): 130-131]. foto: Leon Kebe Rumenonogi galeb (Larusmichahellis) Prvi, a neuspešni poskus gnezdenja dveh parov na prodnatem otoku reke Save pod sotočjem z Ljubljanico in Kamniško Bistrico v letu 2005 [Trontelj, P. (2008) v Omerzu, S. (ur.): Iz dežele Jurija Vege. - Občina Dol pri Ljubljani, Ljubljana], foto: Dare Fekonja 1: Prepelice (Coturnix coturnix) poleg intenzivnega kmetijstva pesti tudi lov - zlasti na selitvi. foto: Davorin Tome Naravna travišča so v Evropi neprekinjeno prisotna že milijone let. Predstavljajo jih stepe in drugi pre- deli, kjer zaradi podnebnih in drugih dejavnikov ne uspeva gozd - morske obale, poplavna območja ali gorski svet. Pomembna dejavnika nastanka in ohra- njanja različnih travišč sta bila v daljnji preteklosti tudi požari in veliki rastlinojedi. V nižinah severo- zahodne Evrope je v zadnjem medledenodobnem ob- dobju živelo kar 17 vrst velikih rastlinojedov, med njimi tudi los (.Alces alces), tur (Bos primigenius), zober (Bison bonasus), mamut (Mammuthus primigenius), da- nes izumrli slon (Palaeoloxodon antiquus), nosoroga (.Dicerorhinus kirchbergensis, D. hemitoechus) in veliki povodni konj (Hippopotamus amphibius). Ogroženost travniških ptic in njihovih bivališč // Damijan Denac in Luka Božič Pred približno i o.ooo leti se je na Bližnjem Vzhodu razvilo kmetijstvo - ljudje so kultivirali divje rastline in udomači- li divje živali. V srednjeevropski prostor je kmetijstvo pro- drlo pred približno 7.000 leti in od takrat naprej vplivalo na večino ekosistemov, tako v nižinah kot v višjih legah, in jih dodobra preoblikovalo. Ljudje so začeli izkoriščati obstoječa travišča in s košnjo, pašo, požiganjem, izkrčeva- njem in izsuševanjem ustvarili nova - sekundarna traviš- ča in druge habitate značilne za kmetijsko krajino. Kljub temu, da je človek s temi posegi zmanjšal obseg izvornih življenjskih prostorov, posebej gozdov in v njih živečih vrst - pomislimo na iztrebljene velike rastlinojede - danes velja, da se je z aktivno prisotnostjo človeka v Evropi zara- di množice nastalih sekundarnih travišč in drugih tipov antropogene krajine biotska raznovrstnost povečala. To je bilo možno, ker so se spremembe v tej oddaljeni preteklo- sti odvijale počasi in nekatere vrste so se na nove razmere prilagodile ter razširile svoja območja razširjenosti. Velika droplja (Otis tarda) se je denimo s step, ki so jih vzdrževale danes močno ogrožene antilope sajge (Saiga tatarica), raz- širila proti zahodu na sekundarne stepe, kjer so se pasle domače živali, in na ekstenzivna polja. Tudi bela štorklja (Ciconia ciconia) je izvorno stepska žival in šele v 15. stolet- ju je začela gnezditi v srednji in severni Evropi. Obdobje »velikega napredka« ali začetek konca? Trend širjenja območij razširjenosti in povečevanja popu- lacij travniških ptic se je v drugi polovici prejšnjega sto- letja dokazano spremenil, za nekatere vrste, denimo kosca (Crex crex), pa obstajajo indici, da se je to v manjšem obse- gu začelo že prej. Značilnosti druge polovice 20. stoletja so bile naglo povečanje prebivalstva, razvoj industrije in uva- janje novih kmetijskih postopkov z namenom večje pro- izvodnje, kot so uporaba kmetijske mehanizacije, pestici- dov in mineralnih gnojil. Leta 1957 so države članice EU s podpisom Rimske pogodbe postavile temelje za izvajanje skupne kmetijske politike (CAP - Common Agricultural Policy), ki je bila formalna podlaga intenzivnega kmetij- stva v EU in je, sicer modificirana, v veljavi še danes. Oglej- mo si zgolj nekaj podatkov: skupna letna poraba pestici- dov v Franciji se je v desetih letih (1971 - 1981) s 25.000 ton povečala na 100.000 ton, količina dušikovih umetnih gnojil, porabljenih v desetih evropskih državah, ki so bile članice EU leta 1981, je bila leta 1961 130 kg/ha, leta 1971 300 kg/ha, leta 1981 pa 400 kg/ha. V osemdesetih letih so v Angliji letno odstranili 28.000 kilometrov živih meja, v sedemdesetih letih so na desettisoče hektarjev travišč in mokrišč v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem spremenili v intenzivna polja. Večina ekološko specializiranih vrst nekdanje (tradicio- nalne) kulturne krajine, in torej tudi travišč, se hitrim in obsežnim spremembam v okolju, ki so nastale z intenzi- fikacijo kmetijstva, ni bila zmožna prilagoditi, zato so njihove populacije začele upadati in izumirati. Populaci- je 39 vrst ptic, 58 % vseh evropskih vrst ptic kmetijskih ekosistemov, so se zmanjšale in postale tako ali drugače ogrožene zaradi intenzivnega kmetijstva. Med temi so mnoge (donedavno) pogoste in splošno razširjene vrste. Tako izrazit upad populacij ptic ni bil ugotovljen za no- ben drug evropski ekosistem. Zadnje poročilo Monitoring pogostih vrst (CBC - Common Birds Census) organizacij EBCC (European Bird Census Council) in BirdLife Inter- national razkriva, da so v obdobju 1980 - 2005 v 20 evrop- skih državah izmed vrst značilnih za kmetijsko krajino najbolj upadle populacije čopastega škrjanca (Galerida cristata), jerebice (Perdix perdix), pribe (Vanellus vanellus), divje grlice (Streptopelia turtur) in grilčka (Serinus serinus). Vse, razen jerebice, so pri nas vsaj regionalno še precej šte- vilne vrste. Globalno ogrožene vrste ptic v Evropi, katerih obstoj je odvisen od travišč, pa so mala (Anser erythropus) in rdečevrata gos (Branta ruficollis) - travišča so poglaviten habitat na selitvi in prezimovališčih, veliki klinkač (Aquila clanga), kraljevi orel (Aquila heliaca), južna postovka (Falco naumanni), sokol plenilec (Falco cherrug), velika droplja in povodna trstnica (Acrocephalus paludicola). Spreminjanje travišč v njive, povečan vnos hranil, pove- čanje pašnih obremenitev, zgodnejša in večkratna košnja so ključni dejavniki, ki so neposredno ali posredno (prek strukture travišč in hrane) negativno vplivali na popula- cije travniških ptic. Večkratna košnja ni problematična le zaradi zgodnje prve košnje, temveč tudi zaradi spre- memb v strukturi vegetacije travnikov, ki jo povzroča. Vegetacija se zgosti in spremeni se njena vrstna sestava - število vrst se zmanjša in prevladovati začno t.i. visoko- produktivne trave. Zato se zmanjša število razpoložljivih mest za gnezdenje in število nevretenčarjev (hrana ptic), ki so zaradi gostejše vegetacije za ptice tudi težje dostop- ni. To pa vpliva na rodnost ptic, njihovo preživetje in ce- lotno populacijsko dinamiko. Travišča in travniške ptice Slovenije Različna travišča danes obsegajo 14 % površine Sloveni- je. Po palearktični klasifikaciji je v Sloveniji pet glavnih habitatnih tipov travišč: naravna suha travišča in sekun- darna suha travišča, suha travišča na silikatih, alpinska in subalpinska travišča, mokrotna in vlažna antropogena travišča in visoko steblikovje ter mezotrofna do evtrofna gojena travišča. Travišča lahko obravnavamo na različne načine, zato njihovo klasifikacijo prilagodimo namenu. Pri raziskavah ptic večinoma razdelimo travišča glede na način rabe, podrobneje pa jih opišemo s fiziognomskimi značilnostmi, saj je za ptice funkcija rastlin pomembnejša od vrste. Repaljščici (Saxicola rubetra) je namreč vseeno ali lovi plen z brestovolistnega oslada (Filipendula ulmaria), zdravilne špajke (Valeriana officinalis) ali močvirskega osa- ta (Cirsium palustre). Travniške ptice niso taksonomska skupina (skupina med- sebojno sorodnih organizmov). So skupina ptic, ki so v celotnem življenju ali le v njegovem delu specializirane 2: Z barvnimi obročki označena samica repaljščice (Saxicola rubetra) v raziskavi, ki jo opravljajo na Nacionalnem inštitu- tu za biologijo, foto: Davorin Tome 3: Ta gojeni travnik so zgodaj pokosili. Uničili so vsa gnezda ptic, ki so se tukaj znašle v ekološki pasti, foto: Damijan Denac 4: Na strmih pobočjih Breginjskega Stola je bila odkrita pomemb- na lokalna populacija kosca (Crex crex) v Sloveniji. Območje je Natura 2000. foto: Davorin Tome 5: Ogromni travniško- pašniški kompleksi niso le pomembna gnezdišča ptic - na se- litvi se na njih ustavlja na desettisoče pobrež- nikov. Tudi zanje so travišča življenjskega pomena. foto: Davorin Tome na življenje na traviščih, zato je skupina precej raznolika. Največji travniški specialisti so tiste vrste, ki na traviščih preživijo praktično celotno življenje. Med te lahko, od pri nas gnezdečih vrst, uvrstimo kosca, kotomo (Alectoris graeca), repaljščico, velikega škurha (Numenius arquatä), kozico (Gallinago gallinagö) in travniško cipo (Anthus pratensis). Slednja sicer v Sloveniji v zadnjem času ne gnezdi več. Manj specializirane so denimo rumena pasti- rica (Motacilla flava), prepelica (Coturnix coturnix), poljski (Alauda arvensis) in hribski škrjanec (Lullula arborea) ter priba, ki gnezdijo tudi na njivah. Priba, nekoč značilna vrsta vlažnih travnikov, danes pri nas gnezdi skoraj iz- ključno na njivah in drugih podobnih življenjskih okoljih z nizko vegetacijo. Po drugi strani lahko tudi čuka (Athene noctua), smrdokavro (Upupa epops), zeleno žolno (Picus viridis), zlatovranko (Coracias garrulus) in kavko (Corvus monedula) štejemo med travniške ptice. Travišča so nji- hov najpomembnejši prehranjevalni habitat, medtem ko gnezdijo drugje. V Sloveniji sta intenziviranje in širjenje kmetijstva po- glavitna vzroka ogrožanja ptic. Dve vrsti sta zaradi vpli- va intenzifikacije kmetijstva pri nas v zadnjem času iz- ginili. Obe sta bili še v prvi polovici prejšnjega stoletja med najpogostejšimi gnezdilkami kulturne krajine pri nas, njuno izginotje pa je povezano s posegi na traviščih. Južna postovka je v Sloveniji kot gnezdilka izginila leta 1994, zadnje uspešno gnezdenje zlatovranke pa je bilo leta 2005. Pot iz krize? Skupna kmetijska politika, ki je bila prvotno usmerjena le v intenzifikacijo kmetijstva, je v zadnjem času dožive- la nemalo sprememb. Nastale so tako zaradi naglega upa- danja biotske raznovrstnosti, presežkov intenzivno pri- delane hrane, kot tudi zaradi vse večjega povpraševanja po proizvodih, ki niso pridelani na intenzivni način in varujejo zdravje potrošnikov. Vpliv intenzivnega kmetij- stva je na lastni koži občutil tudi človek - kot povečano število rakavih obolenj zaradi uporabe pesticidov in kot pojav novih bolezni, kot je BSE. Na nivoju EU je bila spre- jeta strategija razvoja podeželja, ki med drugim vsebuje sklop kmetijsko okoljskih ukrepov. Plačila v okviru ukre- pov 2. osi Programa razvoja podeželja (PRP) 2007 - 2013 so namenjena kmetom, da zemljo obdelujejo ekstenziv- no in tako ohranjajo biodiverziteto in ogrožene vrste ter da vzdržujejo kmetijsko dejavnost tudi na območjih, ki so za kmetovanje manj ugodna. V novem PRP so predvidena kmetijsko okoljska plačila za tri skupine podukrepov: (1) za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje (npr. ekološko kmetovanje), (2) za ohranjanje biotske raznovrstnosti in tradicionalne kulturne krajine (npr. travniški sadovnjaki) in (3) za va- rovanje zavarovanih območij. V zadnji skupini sta deni- mo podukrepa ohranjanje steljnikov in ohranjanje habi- tatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000. Zahteva v slednjem je najmanj enkratna košnja in spravilo letno, pri čemer je prva košnja možna po i. avgustu, izvajati pa se mora s strižno kosilnico pri zmanjšani hitrosti na višini vsaj 10 centimetrov nad tle- mi. Dokazano je, da košnja s strižno kosilnico povzroči med travniškimi organizmi najmanj škode, za razliko od rotacijske, ki je povzroči največ. Ukrepi so nujni, saj varstvo ogroženih vrst travišč ni možno z osnovanjem rezervatov, kjer bi območja pre- prosto prepustili naravnim procesom. Potrebno je uprav- ■ r: : m&m S5 dPgMSC V . IV.. j , ■ - j'. ■ ■■ - i ljanje, plačilo pa logično, saj ekstenzivno (tradicionalno), pticam prijazno upravljanje, večini kmetov ne omogoča preživetja. V osnovi torej imamo soliden sistem za ohra- njanje travišč, obeti za njegovo učinkovitost pa so, glede na mizerna sredstva, namenjena posameznim (pod)u- krepom in administrativnim oviram pri njihovem iz- vajanju, več kot slabi. Izkušnje iz tujine (Nizozemska, Švica, Avstrija) so tudi pokazale, da s kmetijsko-okolj- skimi ukrepi želeni naravovarstveni cilji niso bili do- seženi. Velik problem so na primer ekološke pasti - na videz primerna območja, ki jih ptice izbirajo, rodnost na teh območjih pa je enaka nič. Za populacijsko dinamiko imajo lahko usodne posledice. V kmetijskih ekosistemih so ekološke pasti dokaj pogoste, zgolj s štetjem populacij ptic pa jih ne prepoznamo. Za njihovo odkritje je treba raziskati rodnost in preživetje gnezd oziroma zarodov v populaciji. Poznavanje ekologije vrst je torej osnova vseh varstve- nih ukrepov, šele potem lahko pričakujemo, da bodo le-ti učinkoviti. V Sloveniji smo v zadnjem času začeli z izvajanjem poglobljenih raziskav populacijskih pro- cesov travniških ptic. Izdelali smo modele vpliva košnje in paše, s katerimi bo možno kmetijsko-okoljske ukrepe izboljšati. V prihodnje bo treba usmeriti bistveno več sredstev in promocije v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov in tako doseči, da bodo postali med kmeti širše sprejeti, analizirati njihovo učinkovitost in jih po potre- bi izpopolnjevati. K varstvu ptic kmetijskih ekosistemov pa lahko vsak dan prispevamo tudi z lastnim vedenjem. Če bomo kot kupci izbirali izdelke t.i. ekološke pridelave, bomo s tem pozitivno vzpodbujali pridelovalce, ki s kme- tijsko prakso posredno ohranjajo tudi ptice. • 6: Na pašnikih na Ljubljanskem barju so pašne obremenitve prevelike, da bi na njih gnezdile travniške ptice. Če že gnezdijo, jim živina pogosto pomendra gnezda. foto: Damijan Denac 7: Barvit travnik na levi je manj primeren za trav- niške ptice kot negnojen travnik na desni in ima bolj heterogeno vegeta- cijo in več struktur, ki jih potrebujejo travniške ptice. Gostota repaljščic na desnem je štirikrat večja kot na levem, foto: Davorin Tome 8: Populacijabičje trstnice (Acrocephalus schoenobaenus) se je v zadnjem času v Sloveniji zmanjšala. Razlog je izginjanje močvirnih travnikov, foto: Davorin Tome 9: Ekstenzivni travnik s pokošenim gnezdom repaljščice - glej spodaj. Če pokosijo travnik pred 15.6., je verjetnost preži- vetja zarodov manjša od 10 %. Mesec dni kasneje je ta verjetnost 60 %. foto: Davorin Tome M N, X ErntdHlil O ? s f .*??- crCLAoes „ . _ % tf&L ■> % ^ , s - / «i - kuhifi ■Sea a\ Crete ,

•• . t. > ■ sJg iT *t» . f > -.V^JC ~ , P «?*5 a ;. d t *1 ; «ass^s:« " ■> Sv*' - ■r—- ■ i a f» ^ ^C* . • «> \ \ . ■ < ",'.. «r , t t- w v"*s*"-' - .' v K^ < i^m J < V . * J t ät i* Jfc,* £* ■» « -K m M , L M* « -i* ■ :, ^ V*--- t - -v - ^ . ^T^Sfdt >■ ■- ■ 'i rf» ■ Ä^A® jCL^ •• " ^S^^feA'- ^.: : - O* a - ■ * % -s - - v ■ ^ . , ■ v&ifo. - ^ ^ - ■i w itrsEefr'- f* n4ff.j v ^ * fe JBT -C - v . ■* .HM ■* A;" ^ . - ^ JI i & Mi , AS - r .a. a - t »v _ •S'.'v - ' -i* ,'^r*- ■ i wSimP * 99l » :-, '«.-. ■■■-.■ * »o. V" V* I Be a» * är 3 % ilil LABOD GRBEC (Cygnus olor) Labode v letu sredi jesenske pokrajine sem fotografiral na Zbiljah pri Medvodah. Večkrat se odpravim na to lokacijo, ker je blizu mojega doma in ker se vedno nekaj dogaja. Bil je lep jesenski dan, drevesa lepo obarva- na, samo še labodi so manjkali. Uresničila se mi je želja in v objektiv sem ujel cel »konvoj« labodov. Še dolgo sem čakal, da bi naredil kakšen po- doben posnetek, vendar mi sreča tistega dne ni bila več naklonjena. j 0 : ' * t t'.; t S * % -s: 0' ■ • «.i, < . ^ j ajft-f t, jt ■o v . Äi S* **" „Zw** y i'WA • .'. j,, m V, . tjf.'i-**' '»t viJjLt^tfo i* ^ a * r^ i ^ • " "A Je jt ^ r ^ . i \ jV^v' ■ . ni .-41 A Ulj .-^fiHt *\j -v - " . \ w J,- fč' % V.» J AVv A * ** i. . ir* t I OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 sr MB Alen Ploj in Matej Gamser: Kako postati »mladi« ornitolog 1 SO 1 po 2 če LJ Miha Krofel, Ana in Dejan Bordjan: Dežela mavrice in dolgih senc 2 ne 2 to 3 pe 3 po 3 sr MB EJejan Bordjan: Medvedce - oaza na pragu Maribora 4 SO Evropski dan opazovanja ptic 4 to 4 če LJ dr. Tomi Trilar: Vpliv svetlobnega onesnaževanja na živali n G Evr opskidanopazovanjaptic 5 sr MB Jurij Hanžel in Tanja Šumrada: Ptičji kviz 5 pe 6 p° 6 če LJ Dare Fekonja: Zanimivosti iz življenja rjavega srakoperja 6 so Škocjanski zatok ( vodita Igor Brajnik in Bojana Lipej) 7 to 7 pe 7 ne 8 sr 8 so Čiščenje zaraščenih travnikovvna Iškem morostu (koordinator: Željko Šalamun) 8 PO 9 če Izdelava gnezdilnic za smrdokavro (koordinator: Tomaž Mihelič) 9 ne Obročkanje kraljičkov (koordinator: Dare Fekonja) 9 to 10 Pe 10 po 10 sr Izdelava lojnih pogač (koordinatorja: Meta in Vojko Havliček) liso Ogled obročkovalske postaje Vrhnika (koordinator: Rudi Tekavčič) lito RA Blaž Blažič: Race 11 če 12 ne 12 sr 12 pe 13 p« 13 če 13 so Ftujsko jezero (vodi EJominik Bombek) 14 to 14 Pe 14 ne 15 sr 15 so Nameščanje gnezdilnic za velikega skovika in škorca (koordinatorja: Sašo Pritekelj in Katarina Denac) 15 po 16 če CER Tomaž Mihelič: Koliko ptic živi na Notranjskem Srečanje LJ sekcije -19 h (koordinator- ja: Vojko Havliček in Sava Osole) 16 ne 16 to 17 Pe 17 PO 17 sr 18 so Nameščanje gnezdilnic za smrdokavro (koordinator: Tomaž Mihelič) 18 to 18 če CER Blaž Blažič: Race Frednovoletno srečanje Lj sekcije -13 h ( koordinatorja: Jani Vidmar in Katica Drridelič) 19 ne 19 sr 19 pe 20 p« 20 CER Marjeta Cvetko: Kukavičevke Cerkniškega jezera MS Monika Podgorelec: Skrivnostni leteči ponočnjaki Srečanje LJ sekcije -19 h (koordina- torja: Vojko Havliček in Dragana Stanojevič) 20 so 21 to te 21 ne 22 sr 21 pe 22 PO 23 če Izdelava gnezdilnic za velikega skovika in škorca (koordinatorja: Sašo Pritekelj in Katarina Denac) 22 so Izlet za mlade ornitologe na Zbiljsko jezero (vodi Blaž Blažič) 23 to 24 Pe BU Ptice skozi oči naših fotografov 23 ne 24 sr 25 so 24 po 25 če 26 ne 25 to 26 pe 27 PO 26 sr 27 so Izlet za mlade ornitologe na Ftujsko jezero (vodi Matjaž Fremzl) 28 to 27 če Izdelava valilnic za povodnega kosa (koordinator: Ivo Božič) 28 ne 29 sr ^ BU Andrej Medved: _ r C» P^ Ohranjanje ogroženih ptic na ^ podeželju 29 PO 30 če 29 so Čiščenje zaraščenih travnikovvna Iškem morostu (koordinator: Željko Šalamun) 30 to 31 pe 30 ne 31 sr PROGRAM DOPPS-a oktober - december 2008 PREDAVANJA BU: stara šola v Budanjah, Budanje 37 (pri cerkvi) Termin: petek Čas: ob 19:00 CER: Knjižnica Jožeta Udoviča, Partizanska cesta 22, Cerknica Termin: vsak tretji četrtek v mesecu Čas: ob 19:00 LJ: Grand hotel Union, Miklošičeva 1, Ljubljana Termin: vsak prvi četrtek v mesecu Čas: ob 19. uri MB: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, Maribor Termin: vsako prvo sredo v mesecu Čas: ob 18. uri MS: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, Murska Sobota Prostor: predavalnica v pritličju Čas: ob 17. uri RA: Knjižnica Tomaža Antona Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica Čas: ob 19:30 4 DOPPS BirdLife INTERNATIONAL Belorepec, imenovan tudi jezerski orel in postojna, je prav- zaprav največji v Sloveniji gnezdeči orel, saj zraste od 69 do 91 centimetrov in ima razpon peruti med 200 in 240 centimetrov. Kot pri večini ujed je samica nekoliko več- ja od samca. V letu ga prepoznamo po širokih perutih in kratkem klinastem repu bele barve. Ko leti, spominja na desko, saj so peruti po vsej dolžini enako široke, dlanska peresa pa pri tem široko razprta. Njegov življenjski pros- tor so morske obale, reke in jezera, kjer se hrani predvsem z večjimi ribami. Ogrožanje gnezda Najbolj občutljiv del belorepčevega življenjskega prostora je nedvomno gnezdo, ki ga par zgradi na drevesu zgodaj spomladi, nato pa ga praviloma uporablja več let. Izkušnja iz vznožja Goteniškega Snežnika je pokazala, da lahko po- večana človekova prisotnost negativno vpliva na gnezdil- no uspešnost. Prav zato nas je lani (2007) močno zaskrbelo sporočilo Andreja Figlja, ki je ob novem popisu srednjih detlov opazil, da z gnezdilnega drevesa visi prusik - po- možna plezalna vrvica. Vrvica je vzbudila sum, da nekdo streže mladiču po življenju. Lahko le ugibamo, kaj bi bil lahko namen neznanega plezalca: odvzem jajca, mladiča, fotografiranje... Gnezda velikih ujed so med naravovarstveniki praviloma skrbno varovana skrivnost, ko pa postanejo ogrožena, je potrebno zagotovi njihovo učinkovito varstvo. Po posve- tu in premisleku z ornitologi DOPPS-a smo se odločili, da zaradi očitnega ogrožanja poiščemo pomoč pri pristojnih gozdarjih in lovcih, ki so stalno prisotni na terenu. Najbolj učinkoviti varuhi ptic so ljudje, ki z njimi živijo 25. maja 2007 smo tako organizirali sestanek, ki so se ga poleg ključnih deležnikov, Zavoda za varstvo narave RS OE Brežice (Hrvoje Oršanič, Niko Otašević) in Lovske dru- žine Veliki Podlog (Zdravko Jaklič), udeležili tudi župan Občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek, pred- stavnik Inšpektorata za okolje in prostor Darko Okleščen, predstavnik DOPPS-a Tomaž Jančar in novinar Jaroslav Jankovič. Strinjali smo se, da je treba grožnjo neznanih storilcev jemati resno, zato smo se odločili za aktiven var- stveni pristop. Dogovorili smo se, da bomo lovci, gozdarji in naravovarstveniki v bližnji okolici gnezda v času gnez- denja bolj pozorni. Izmenjali smo si telefonske številke, da bi lahko vsa sumljiva opažanja čim prej posredovali inšpektorju ali policiji, katerim smo poslali tudi zapisnik sestanka. S problematiko je bila prek medijev seznanjena tudi javnost. Informacija je bila seveda oblikovana tako, da natančna lokacija gnezda ni bila navedena, izpostavila pa je sporočilo, da je redno nadzorovana. Par je bil letos ponovno na gnezdu, dogovor z gozdarji in lovci pa še vedno drži! In kaj se lahko z zgodbe naučimo? Kljub temu, da varstvo ogrožene vrste zagotavlja več za- konskih predpisov, so njeni najbolj učinkoviti varuhi lahko ljudje, ki z njo živijo, če jih znamo v zgodbo varstva narave pritegniti! VIRI: • PERUŠEK, M. (2000): Kočevsko-Kolpa. Str. 137-148 v: Polak, S. (ur.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, Monografija DOPPS št. 1, DOPPS, Ljubljana. • RADOVIĆ, D., KRALJ, J., TUTIŠ, V. & D. ĆIKOVIĆ (2003): Crvena knjiga ugroženih ptica Hrvatske. - Ministarstvo zaštite okoliša i prtostornog uređenja, Zagreb. 2: Letečega belorep- ca prepoznamo po širokih perutih in kratkem klinastem repu bele barve. V letu spominja na desko, saj so peruti po vsej dolžini ena- ko široke, dlanska peresa pa pri tem široko razprta, foto: Mark Zekhuis / Saxifraga Živalski vrt je vedno magnet za otroke. Tega se zavedajo tudi v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer uspešno prirejajo delavnice in različne predstavitve za obiskovalce. Tako je bil povabljen tudi DOPPS in 20. junija smo se predstavili vsem, ki so prišli na tisti del živalskega vrta, kjer domujejo 1: Fante je pri- tegnila izdelava gnezdilnic. Ob tem so spoznali nekaj trikov dobrih mojstrov in tudi to, da različni ptički potrebujejo različne hišice, foto: Vojko Havliček 2: Priba (Vanellus vanellus) je na poti k izumrtju v Evropi, foto: Andy Hay / rspb-images.com (uporabljeno v World Birdwatch) ptice. »In zakaj ste ravno na tem koncu živalskega vrta,« so spraševali obiskovalci. Tanja in Jurij sta odgovarjala na takšna in podobna vprašanja, predstavila DOPPS, delila promocijski material in vpisovala nove člane. Za vse bo- doče poznavalce ptic sta priredila kviz »Kateri ptič je to?« in »Poslušaj, kateri ptič se oglaša?«. Najbolj radovedni so lahko pogledali skozi teleskop, ali katera od ptic iz kviza čepi tudi na okoliškem drevju. Najmanjši, ki radi barvajo in strižejo, pa so na tak način spoznali kosca (Crex crex) in njegove prijatelje ter različne vrste ptic, ki jih vidijo okrog doma in na sprehodih s starši. Gneča okrog barvic in škarij, pobarvank in mask plavčka se ni polegla in treba je bilo počakati v vrsti, da se je nare- dil prostor za naslednjega nadobudneža. Malo starejši otroci so preizkusili domišljijo in umetniško žilico pri barvanju lesenih ptic s »pravimi barvami«, pa tudi mamice so težko zdržale, da same niso prijele čopiča v roke. Pritegnilo jih je tudi to, da so bile pobarvane umet- nine »za domov«. Zaradi tega je verjetno tudi zmanjkalo materiala in nekaj jih je ostalo praznih rok. Fante in njiho- ve očke je pritegnila izdelava gnezdilnic, ki je potekala z njihovo pomočjo. Ob tem so spoznali nekaj trikov dobrih mojstrov in tudi to, da različni ptički potrebujejo različne hišice. Da smo pri DOPPS-u veseli ljudje, ki radi pojemo, je potr- dila Meri Avsenak s svojo prijateljico. S pomočjo otrok (pa tudi mamic) sta prepevali pesmi o pticah, ki jih vsi pozna- mo že iz vrtca, a niti vedeli nismo, da jih je toliko! Populacije pogostih ptic v Evropi in ZDA upadajo // prevod Petra Vrh Vrezec Poročilo o statusu evropskih pogostih ptic v letu 2007 (napisano novembra 2007) navaja, da se je stanje 56 od 124 vrst, ki so bile zajete v študijo, v 26 letih poslabšalo v 20 evropskih državah. Pet od desetih vrst, ki kažejo največji upad, so ptice kmetijske krajine. Zaskrbljujoče pa je, da je upad v novih članicah EU dohitel dolgoletne države EU, kjer je bil glavni vzrok za upad intenzivno kmetijstvo. Upad nekaterih pogostih ptic kmetijske krajine, kot so jerebica (Perdix perdix), divja grlica (Streptopelia turtur) in priba (Vanellus vanellus), je celo tolikšen, da vodi k izumrtju v mejah Evrope. Po zaslugi še vedno velikih populacij v Aziji pa vrste še niso globalno ogrožene. Kljub temu, da je pri 56 vrstah opazen upad v Evropi, je število 29 vrst naraslo, pri 27 pa je stanje stabilno. Največji porast v Evropi je bil opažen pri dlesku (Coccothraustes coccothraustes), belovratem muharju (Ficedula albicollis), krokarju (Corvus corax), črnoglavki (Sylvia atricapilla), kanji (Buteo buteo) in črni žolni (Dryocopus martius). Podobno se dogajatudinadrugi strani Atlantik a, kjer seznam opazovanih vrst ptic, ki je skupen letni projekt Audubona (BirdLife v ZDA) in Ameriškega združenja za zaščito ptic, navaja vrste, potrebne takojšnjega učinkovitega varstva. Na rdečem seznamu iz leta 2007 je 59 celinskih in 39 havajskih otoških ptic, dodatnih 119 vrst pa j e na seznamu uvrščenih v t.i. rumeno kategorijo upadajočih in redkih ptic. Seznam je sicer osnovan na zadnjih raziskavah, zlasti na podlagi popisov zimskega božičnega štetja in vsakoletnega cenzusa gnezdilk. Kljub drastičnim rezultatom pa se status nekaterih vrst s seznama izboljšuje po zaslugi učinkovitih varstvenih ukrepov. Status več vrst se je namreč bistveno izboljšal, ko so prišle pod federalno zaščito v okviru akta o ogroženih vrstah. Populacije teh vrst so zdaj večinoma stabilne ali pa se celo povečujejo. Izvirni članek: BirdLife International (2008): World Birdwatch, March 2008: 6. Obiskali so nas ornitologi s Švicarskega ornitološkega inštituta '/ Damijan Denac Med 19. in 21. junijem 2008 smo na Nacionalnem in- štitutu za biologijo gostili pet švicarskih ornitologov, sicer zaposlenih na Švicarskem omitološkem inštitutu (Schweizerische Vogelwarte) v Sempachu. Dr. Martin Urs Grüebler, Petra Horch, dr. Eva Knop, Antoine Sierro in dr. Reto Spaar so se v Slovenijo pripeljali z vlakom in tudi sicer v naših skupnih treh dneh na vsakem koraku z znanjem in dejanji dokazali, da so pravi naravovarstveni- ki, ornitologi, predvsem pa izkušeni in nadvse vzdržljivi terenci. Njihov obisk je bil pravzaprav del neformalnega švicarsko-slovenskega ornitološkega bilateralnega so- delovanja, ki smo ga vzpostavili na Svetovnem omito- loškem kongresu v Hamburgu poleti leta 2006, nadalje- vali z našim obiskom na tem inštitutu pozimi leta 2006, o tem je v prvi številki Sveta ptic leta 2007 pisala Urša Koce, temelje zanj pa smo gradili že dolgo pred tem, de- nimo že pri raziskavah male uharice (Asio otus), ki jih je Davorin Tome opravljal pred desetletjem. Za vtis o ustanovi, s katere so bili naši gostje, zgolj nekaj podatkov: Schweizerische Vogelwarte, kar lahko smisel- no prevedemo kot Švicarski ornitološki inštitut, je bil ustanovljen leta 1924 in je v začetku deloval predvsem kot obročkovalska centrala. Leta 1954 so na obali Sem- paškega jezera postavili lastno stavbo in takrat je postal inštitut zasebna neodvisna ustanova. Danes je na njem zaposlenih 90 ljudi, vsi pa delajo za skupni cilj - razisku- jejo in varujejo ptice ter njihova bivališča. Kolege iz Švice so zanimala predvsem travišča v Sloveni- ji kot habitati nekaterih vrst ptic - repaljščice (Saxicola rubetra), kosca (Crex crex), vrtnega strnada (Emberiza hortulana), velikega skovika (Otus scops) - in ukrepi, ki jih za varstvo teh vrst uresničujemo pri nas. Obisk smo zato načrtovali kot ekskurzijo na območja različnih travišč. Tako smo celoten dan porabili za ogled Ljub- ljanskega barja, podrobneje smo jim predstavili naše območje raziskovanja v Bevkah in Naravni rezervat Iški morost. Naslednji dan smo obdelali kraška suha travišča in kompleks vlažnih travišč Cerkniškega jezera, zadnji dan pa smo jim predstavili še naše dinarske bukovo-je- love gozdove. Ker je bil naš namen, da tujcem čim teme- ljiteje predstavimo območja in jim damo kvalitetne in- formacije, smo na ekskurzije vselej povabili specialiste za ta območja oziroma vrste. Prav vsi med njimi - Dejan Bordjan, Luka Božič, Katarina Denac, Jernej Figelj, Peter Petkovšek, Željko Šalamun in Al Vrezec - so se prijazno odzvali našemu povabilu in Švicarjem na terenu postre- gli z zvrhano mero znanja in izkušenj. Navdušenju in čudenju Švicarjev ni bilo videti konca. Obisk pa ni minil le v vzajemnem bogatenju, izmenjevanju izkušenj ter nabiranju vtisov iz novega sveta, predvsem so ga ozna- čili konkretni skupni načrti za raziskovalno in naravo- varstveno delo v prihodnje. Tako se nam obeta skupni raziskovalni projekt z namenom razviti ter ovrednotiti učinkovitost nekaterih novih kmetijsko-okoljskih ukre- pov za varstvo travniških ptic. S sodelovanjem se bogatimo in pridobivamo vsi, samo- všečno lastno poveličevanje in individualizem pa ljudi osami in prerado postane izvor negativnega. Na vsakem posnetku javnega predavanja, ki so ga Švicarji organizi- rali pri nas, sta bila dva logotipa - njihov inštitutski in logotip švicarskega partnerja BirdLife. Vzorno sodelova- nje krepi oboje in je najboljša kombinacija za učinkovito varstvo narave. Rezultati govorijo sami zase. Kje smo mi? O osebnem prispevku pri tovrstnih zadevah naj raz- misli vsak sam, seveda pa je več kot zaželeno, da kolege tukaj čim pogosteje posnemamo. 1: Junija 2008 so na Nacionalnem inštitutu za biologi- jo gostili švicarske ornitologe, zaposle- ne na Švicarskem omitološkem inšti- tutu v Sempachu. foto: Davorin Tome 2: Kolege iz Švice so zanimala pred- vsem travišča v Sloveniji kot habitati nekaterih vrst ptic, med njimi tudi kosca (Crex crex), in ukrepi, ki jih za varstvo teh vrst uresničujemo pri nas. foto: Ivan Esenko izobrazbo. In kakšen je bil njegov predmetnik? Italijan- ščina, nemščina, spisje, risanje, računstvo, arhitektura, antična in italijanska književnost, glasba, ples in meče- vanje. Razen tega se je Zois v tem času preizkušal na gle- daliških deskah. Ko se je leta 1765 iz Italije vrnil v Ljub- ljano, ga je oče takoj vpregel v družinska podjetja. Zoisu je pri tem pomagalo njegovo jezikovno znanje - poleg tekočega znanja nemščine, italijanščine, latinščine in slovenščine se je izpopolnjeval še v angleškem in franco- skem jeziku, se v prostem času ukvarjal s starocerkveno slovanščino in z njo povezanima pisavama glagolico in cirilico. Zaradi trgovskih poslov pa se je srečal še s šved- ščino, laponščino in jezikom Lotišev. V Ljubljani se se- veda ni posvečal zgolj jezikom in trgovanju, marveč tudi naravoslovju; na tem področju sta bila njegova učitelja Gabrijel Gruber (arhitekt izsuševanja Ljubljanskega barja in prekopa, ki nosi njegovo ime) ter Jožef Maffei (matematik, čigar učenec je bil tudi Jurij Vega). Izjemen humanistični potencial, ki se je nakopičil v Zoisu, se je izlival v mnoge potoke - najbolj znan med njimi je goto- vo njegov krožek, v katerem so se zbirali Valentin Vod- nik, Anton Tomaž Linhart in jezikoslovci Jurij Japelj, Blaž Kumerdej ter Jernej Kopitar. Prispevek k naravoslovju Tokrat pa nas bo bolj zanimala Zoisova naravoslovna dejavnost - kaj je pravzaprav Zois prispeval k razvoju slovenskega naravoslovja? Tukaj igra zelo pomembno vlogo njegova mineraloška zbirka. Kot strasten zbiralec je ustvaril največjo tovrstno zbirko na Kranjskem. Po Zoisovi smrti je zbirko odkupil cesarski dvor, ki jo je po- tem podaril Kranjskemu deželnemu muzeju ob njegovi ustanovitvi. Zoisovi minerali in kamnine so tako, skupaj z zbirkama polžjih hišic grofa Hohenwartha in žuželk Ferdinanda Schmidta, postali ustanovna zbirka muzeja, ki se je leta 1888 preselil z Vodnikovega trga in od takrat domuje v stavbi v bližini parlamenta, danes kot Priro- doslovni muzej Slovenije. Zoisova strast do mineralov je botrovala tudi prvim vzponom na Triglav. Razmeroma kmalu po prvem vzponu leta 1778, ki je bil opravljen Baron Žiga Zois - slovenski razsvetljenski ornitolog ' Jakob Smole 1: Klavžar (Geronticus eremita); ime te vrste, ki se je ohranilo v Zoisovem rokopisu, je verjetno zelo staro. foto: Tomi Trilar 2: Baron Žiga Zois (1747-1819) Baron Žiga Zois se v slovenski zavesti pojavlja kot ena osrednjih oseb razsvetljenstva. Pri tem je poudarjen njegov prispevek na področju prebujanja slovenske narodne zavesti in humanizma, medtem ko se njegovo ukvarjanje z naravoslovjem navadno povezuje le z mi- neralogijo. Verjetno zgolj zato, ker je le Zoisova zbirka mineralov dostopna širši javnosti, razstavljena v Priro- doslovnem muzeju v Ljubljani. Pisna zapuščina, knjige, pisma in rokopisi, pa je varno spravljena v Narodni uni- verzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, daleč od oči jav- nosti. Majhen del pisem je sicer moč najti na internetu (http://nl.ijs.si/e-zrc/zois), vendar gre pri tem le za do- pisovanje med Zoisom in Jernejem Kopitarjem, večina drugega gradiva pa do dandanes še ni bila obdelana in ovrednotena. Ziga (Sigismund) Zois pl. Edelsteinski se je rodil 23. no- vembra 1747 v Trstu. Oče, Michelangelo Zois, je izhajal iz italijanskega Bergama, po materi Ivani Katarini pa je bil slovenskega rodu. Ob tem je treba pripomniti, da je bila v tisti dobi avstrijskega cesarstva narodnost precej nepomembna. Ljudi so v mnogo večji meri opredeljeva- li po stanu, religiji in pokrajinah. Valvasor je na primer slabih 60 let pred Zoisovim rojstvom pel slavo Kranjski in ne Sloveniji, ki takrat ni obstajala niti kot pojem. To se je spremenilo v Zoisovi dobi, ko se je začela razvijati pripadnost jeziku in prek slednjega narodna zavest. Prvo izobrazbo je Zois pridobival v Ljubljani, leta 1761 pa ga je oče poslal kot laičnega gojenca v duhovno semenišče v italijanski kraj Reggio Emilia, kjer si je pridobil obširno / !fni). An/jürti Ma&r?^ I.ßfjtal, lAJfttp. fogj,, !. h'ttcx/.i . ,>..•'•.-.„,. t, igyjn/tf ptfa# / C. %r>,„>^ :.}„.., '/Je.,- ■ .«v,*.- -if„. 'f.M&tUi^ />./,;,.„" •l. A/tinä .frf.t., Jt. fcyW . p^i^t . Ll/Jt'i'JiJ 0. i A? . f&Üf.rf, ig. ^p/i'jr,,: . iULu^it im. K.fjvMĆj S.far.k'l ft. . iX^»- . - //. /-1 ■. (Jw na Zoisovo pobudo, sta se leta 1795 v triglavsko pogor- je odpravili dve odpravi, ki ju je organiziral Zois, vodil pa Vodnik. Pomislili bi torej, da znamenita gorska ras- tlina Zoisova zvončića (Campanula zoysii) nosi ime po Žigi Zoisu. Pa ni tako, saj je zvončići posodil ime Zoisov mlajši brat Kari, ki je bil navdušen botanik. Z razisko- vanji triglavskega pogorja pa je Zois posegel v takratno znanstveno debato o nastanku kamnin. Mecen se sicer odprav ni udeležil, saj je od leta 1780 bolehal za proti- nom, v naslednjih letih pa je bolezen napredovala in od leta 1797 je bil vse do svoje smrti leta 1819 priklenjen na invalidski voziček. Omeniti moramo tudi njegovo za- nimanje za človeško ribico (Proteus anguinus). Človeške ribice je uspešno gojil doma. Znan je podatek iz njegove- ga nepodpisanega članka v Laibacher Wochenblatt, da ima doma primerke, ki so v ujetništvu že več kot tri leta, kar je bil za tisti čas nedvomno velik dosežek. Primerke je pošiljal tudi na Dunaj zoologu Carlu von Schreibersu, ki je prvi izdelal anatomske študije močerila. Kam pa bi lahko uvrstili Zoisa kot ornitologa? V njegovi knjižni zbirki (obsega približno 4.000 zvez- kov!) je bil tudi izvod Scopolijeve Annus I Historico Naturalis. K pticam iz drugega dela te publikacije, Descriptiones Avium, je Zois s svinčnikom na svoj izvod pripisal slovenska imena. Še bolj pomembna pa uteg- neta biti dva rokopisna zvezka, ki ju prav tako hranijo v NUK-u. Prvi, poimenovan Aves terrestres (kopenske ptice) oziroma Nomenclatura carniolica (kranjsko poime- novanje), je najobsežnejši spisek slovenskih (kranjskih) ptičjih imen dotlej - seznam obsega 430 vrst, od katerih jih ima 230 tudi kranjsko ime. Verjetno so nekatere vrste navedene dvakrat pod različnimi imeni, glede na razme- roma skromno in nezanesljivo literaturo tedanjega časa ter glede na dejstvo, da Zois vseh vrst s seznama ni videl v živo. Kljub tem pomanjkljivostim pa to ne zmanjšuje vrednosti seznama. Nekaterih slovenskih imen ptic brez teh zapiskov ne bi nikoli poznali, saj so se z razvojem jezika in spremembami v okolju sčasoma spremenila ali pa izginila. Najbolj znan primer je gotovo klavžar (Geronticus eremita), vrsta, ki je še pred Zoisom v naših krajih izumrla, njeno ime pa se je ohranilo v Zoisovem rokopisu. Drugi rokopis vsebuje terenske zapiske, ki so morda vir dragocenih zgodovinskih informacij o pticah na natančno določenih lokalitetah. Ta del je še neobde- lan, kar gre v veliki meri pripisati jeziku in pisavi. Zois je terenske zapiske namreč zapisal v nemščini, za ta jezik pa je bila v tistem času v uporabi gotica, ki jo v pisani obliki danes berejo le še strokovnjaki, zapis pa je poleg tega zelo droben in obledel. Omenjeni rokopisi so kma- lu po Zoisovi smrti dali zagon Freyerju, ki je leta 1842 v nemščini izdal svojo Favno na Kranjskem živečih sesalcev, ptičev, plazilcev in rib in v njej uvodoma navedel Zoisa. Čeprav zavzema baron Žiga Zois v slovenski zgodovini pomembno mesto, pa se zdi, da ga še premalo cenimo - od Kopitarja do Freyerja, od Vodnika do Linharta ter Prešerna (med drugim je Bürgerjevo Lenoro prvi preva- jal prav Zois!), pa vse do Prirodoslovnega muzeja Slove- nije. Zoisa lahko mirno postavimo med prvo peterico najpomembnejših oseb v slovenski zgodovini, saj je bil gonilna sila, ki je »ustvarila« vidne predstavnike raz- svetljenskega in romantičnega obdobja pri nas. VIRI: • ALJANČIČ, M. (2007): Žiga Zois in človeška ribica. - Glasnik Slovenske matice 39-41 (1-3): 136-144. • FREYER, H. (1842): Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische Ljubljana. • JANČAR, T. (1999): Nomenclatura carniolica barona Žige Zoisa - ob 200. obletnici rokopisa. - Acrocephalus 20 (94-96): 71-86. • KACIN, M. (2001): Žiga Zois in italijanska kultura. ZRC SAZU, Ljubljana. • TESTEN, P. (2007): Žiga Zois - biografska skica. - Glasnik Slovenske matice 39-41 (1-3): 118-125. • ZOIS, S. (1807): Von dem im Dorfe Wir bey Sittich vorkommenden Fischart. Laibacher Wochenblatt, Ljubljana. • VIDMAR, L. (2007): Korespondenca Žige Zoisa: http:// nl.ijs.si/e-zrc/zois/index-sl.html 3: Zoisov rokopis z ornitološko vse- bino, ki ga hrani NUK pod oznako Ms 168. 4: Človeška ribica (.Proteus anguinus) je zelo prevzela Zoisa; vrsto je uspešno go- jil doma v Ljubljani in o njej objavil svoj edini (nepodpisani) prispevek, foto: Arne Hodalič Druženje Ljubljanske sekcije DOPPS na Kolpi 1// Vabljivemu družabnemu programu se je odzvalo kar 32 ljudi. Naš taborni prostor je bil tik ob izlivu potoka Bilpe v Kol- po. Žuborenje vode, razmajane brvi, neštete zvezde nad nami in topla poletna noč. S svetilkami smo se podali na drsečo in strmo pot, ki nas je kmalu pripeljala do jame. V njej smo opazili jam- ske kobilice (Troglophilussp.) in številne košeninarje. foto: Meta Havliček 2 in 3// Še polni vtisov s prvega skupnega dne smo se v sve- žem sobotnem jutru odpravili na štiriurno veslanje po Kolpi. Zeleno pokrajino so obarvale rumenocvetoče deljenolistne rudbekije (Rudbeckia laciniata) in vijoličnocvetoče žlezave nedo- tike (Impatiens glandulifera). Tako kot te invazivne rastline smo tudi mi s svojimi živorumenimi čolni kalili zeleni mir. Tisti bolj spredaj smo splašili - nehote, seveda - vodomce (Alcedo atthis), male martince (Actitis hppoleucos), male ponirke (Tachybaptis ruficollis), sive čaplje (Ardea cinerea) ter sive (Motacilla cinerea) in bele pastirice (Motacilla alba). Mlakarice (Anas platyrhynchos) so počakale tudi na zadnje veslače; verjetno so že vajene gostega prometa po Kolpi. Mirna Kolpa nas je presenetila tudi z adre- nalinskimi brzicami, ki smo jih vsi uspešno preveslali. Dodo- bra ogreti od veslanja in opoldanskega sonca smo se z užitkom vrgli v hladno reko (19 "C), se nastavljali masažnim brzicam in počivali na belem prodišču. Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju na literarnem večeru. Naši vtisi s Kolpe so se pomešali z vsebino Aškerčevih balad, ob branju zgodbe o Prometeju pa smo občudovali naš taborni ogenj, ki nas je prijetno grel in »za- dimljal«. Šele dež in grmenje sta nas dokončno spravila spat. Veselega vzdušja nista pokvarila niti nočna nevihta in jutranji dež, čeprav so nekateri imeli poplavo v šotoru. V nedeljo do- poldne smo si ogledali staro kovačijo, od Bele krajine pa smo se poslovili s sprehodom po Starem trgu ob Kolpi in po bližnji Poljanski dolini. Upam, da bodo temu nepozabnemu avgustovskemu koncu ted- na kmalu sledila nova druženja Ljubljanske sekcije, foto: Ivan Kogovšek (2) in Darinka Mladenovič (3: siva caplja) -► Varno v prezimovališča? // Daniel Lingenhöhl (Süddeutsche Zeitung), prevod Jakob Smole V Evropi vsako leto nelegalno pobijejo do ioo milijonov ptic, večino od teh med selitvijo. Kljub temu pa naravovarstveniki poročajo o prvih uspehih v boju proti prepovedanemu lovu. Strel je septembra nad Malto sklatil z neba malega klinkača (.Aquila pomarina) z imenom Sigmar iz nemške dežele Brandenburg. Čeprav so naravovarstveniki poškodovano žival našli in jo z letalom prepeljali na veterinarsko kliniko Svobodne univerze v Berlinu (Freie Universität Berlin), je orel poginil. V Nemčiji gnezdi danes le še 90 parov malih klinkačev. Sigmar je bil up preživetja te populacije. Življenje je izgubil na svoji prvi selitvi v afriška prezimovališča. Podobne zgodbe pa se dogajajo mnogim pticam na njihovi poti proti jugu. »Vsako leto v Evropi legalno pobijejo približno 120 milijonov ptic. Temu moramo prišteti še 30 do 100 milijonov nelegalno pobitih živali,« pravi Alexander Heyd iz Bonnskega odbora proti pobij anju ptic. Le del teh ptic sestavljajo pogoste vrste, kot so grivar (Columba palumbus), mlakarica (Anas platyrhynchos) ali fazan (Phasianus colchicus), ki ga lovci vnašajo v naravo. Lov s streljanjem doleti navadno ptice selivke: prepelice, drozge, škrjance in slavce, in to v enaki meri kot redke sokole ali pobrežnike. »V Nemčiji je priba (Vanellus vanellus) uvrščena na Rdeči seznam, v Franciji pa jo lahko legalno lovijo,« pravi Martin Schneider-Jacoby iz organizacije Euronatur v Radolfzellu: »Zgolj francoski odstrel za štirikrat prekaša število v Nemčiji živečih prib.« Po celotni Evropi izginjajo mnoge vrste, prizadeta pa je četrtina vseh lovnih vrst. »Poleg sprememb v kmetijstvu igra lov veliko vlogo pri nazadovanju vrst. Včasih poseže v srčiko populacij,« potrjuje Hans-Günther Bauer z Inštituta Maxa Plancka za ornitologijo v Radolfzellu. Ponekod se naravovarstveniki že desetletja bojujejo proti nelegalnemu lovu na ptice in zbirajo prepovedane mreže ali limanice, vlagajo prijave, obveščajo javnost in krepijo politični pritisk. Slednje se vse bolj splača. »Italija je najboljši primer, kaj lahko storita obveščanje in strožje uveljavljanje zakonodaje«, pravi Alexander Heyd. Od nekdanjih 2,6 milijona lovcev jih ima danes status le manj kot četrtina. Število legalnih lovilnih naprav se je skrčilo na stotino. Prodaja in uvoz pobitih ptic pevk sta prepovedana, število lovnih vrst in trajanje lovne sezone pa sta se drastično skrčila. V mnogih krajih preganjajo celo nekoč intenziven divji lov. Italijanska gozdarska policija se danes uspešno spopada z nelegalnim lovom. »To so občutili celo pomembni funkcionarji,« pravi Heyd: »Predsednik južnoitalijanske lovske zveze je bil kaznovan prav tako kot znani kuhar iz Ischie, ki je za kulinarične potrebe lovil slavce.« »To je,« kot se izraža Alexander Heyd: »čudež južne Italije, saj današnja situacija ni več primerljiva s preteklo.« Martin Schneider- Jacoby se mu pridružuje: »Ker so zavarovana območja zdaj prepovedana za lov, se redke ptice, kot je žličarka (Platalea leucorodia), vračajo v Italijo.« Uspešne pa so bile tudi akcije v drugih državah. Belgija je prepovedala lov na ptice pevke, Nemčija in Nizozemska pa sta omejili lov na gosi iz Arktike, ki prezimujejo v bibavičnem pasu Severnega morja. Slovenci so po mnenju Schneider- Jacobyja vzor Evrope: »Ne streljajo nobenih selivk. To je dosledno uveljavljanje Ptičje direktive.« Ta zakonska podlaga od leta 1979 ureja varstvo prostoživečih ptic v Evropski uniji in je najboljše pravno orožje nasprotnikov lova. Malta se mora v kratkem namreč zagovarjati pred Evropskim sodiščem zaradi nekaterih kršitev. Günther Bauer priznava napredek, vendar ta zanj poteka prepočasi. »Vsako leto izgubimo milijone ptic. Pri tem še zdaleč niso zavarovane vse vrste, ki jim gre slabo,« je kritičen ornitolog. V zakonu so še vrzeli, njegovo uveljavljanje pa ni zmeraj dosledno. Razen tega se naravovarstveniki spopadajo tudi z neuspehi, kot potoži Alexander Heyd: »Francija spet dovoljuje pasti, ki ubijajo ptice pevke s padajočimi kamni.« Schneider-Jacoby pa je zaskrbljen zaradi Malte, Cipra in balkanskih držav: »Razmere so včasihkatastrofalne.« Vzrokov za povečano aktivnost v teh državah je dovolj. Kljub vsemu se dogajajo manjši premiki na bolje: »To leto je bil prvič v stoletjih prepovedan spomladanski lov na Malti«, pravi Heyd. V tem času je preživelo veliko ptic, ki so letele prek Malte, najpomembnejše vmesne postaje na poti iz in v Afriko v Sredozemlju. »Letos opažamo mnoge redke ptice, ki pojoč sedijo na daljnovodih in drevesih, namesto da bi se v naglici selile naprej«, pravi Heyd in obljublja: »Delamo naprej!« 1: Nemčija in Nizozemska sta omejili lov na gosi iz Arktike, ki prezimujejo v bibavičnem pasu Severnega morja. Na sliki so belolične (Branta leucopsis) in grivaste gosi (Branta bemicla). foto: Eva Vukelič Samec malega deževnika je uprizoril srhljivo predstavo // Branko Brečko 1: Ptica je sedela na košari, oči je imela zaprte. foto: Alen Ploj 2: Ko sem se ozrl na pot, po kateri sem prišel, sem zagledal samca malega de- ževnika (Charadrius dubius)... foto: Branko Brečko 3: Samec se je vrgel na trebuh in upri- zoril srhljivo pred- stavo. S perutmi, ki so se zdela popolno- ma polomljena, je mahal, kot da mu bije zadnja ura, in se po trebuhu vlekel naprej. foto: Branko Brečko Lani, meseca maja, me je znanec poklical po telefonu in mi povedal, da ima doma mladega vrabca, ki ni takšen kot vsi drugi vrabci. Našli naj bi ga ob cesti, kjer je ležal popolnoma izmučen in dehidriran. Hitro sem se odpravil tja, vendar z grenkim priokusom, ker sem sklepal, da za ptico ne bo rešitve. Ko sem prišel tja, pa me ni pričakal vrabec, temveč sever- ni kovaček (Phylloscopus trochilus). Ptica je sedela na košari, oči je imela zaprte. Če bi jo hotel pobožati, bi jo seveda lah- ko, vendar ptice nisem želel dodatno vznemirjati. Nekaj časa sem kovačka opazoval, saj ga še nisem imel priložno- sti opazovati tako od blizu. Napravil sem nekaj posnetkov, potem pa smo začeli razmišljati, kam z njim. Domov ga nisem želel vzeti, saj imam doma dve mački - ena od njiju zelo spretno opreza za manjšimi glodavci in pticami in bi oslabelo ptico takoj dodala na svoj jedilnik. Prva možna rešitev, moj dom, je torej odpadla. Ostala mi je torej le še ena možnost, in sicer, da ptico pustim tam, kjer so jo našli. Zanimivo je, da je bila najdena na robu ceste v centru Ma- ribora. Kljub mojim pomislekom smo se odločili, da ptico damo v košaro in jo obesimo na drevo znančevega vrta. Vanjo smo ji dali vodo in nekaj semen. Pri znancu nimajo mačk, tako da je bila ptica tu vsaj malo bolj na varnem. Moje napovedi niso bile optimistične, vendar sem kljub vsemu upal, da ptica preživi. Ko sem na dogodek skorajda že pozabil, sem prejel tele- fonski klic znanca in z njim veselo novico, da je ptica po treh dneh okrevanja v košari uspešno poletela. Vsako leto gnezdi na produ vrbinske gramoznice nekaj pa- rov malih deževnikov (Charadrius dubius). Navadno so na novejših delih gramoznice, kjer je dovolj pisanega proda, ki je primeren za skrivanje jajc. Za gnezdeče si deževniki poiščejo kar kotanjico med okroglimi, ravno prav veliki- mi kamenčki, ki so po velikosti in barvi podobni njihovim jajcem. Tako jih skoraj nihče, ne človek ne žival, ne more zlahka odkriti. Samec in samica svoje gnezdo skrbno varu- jeta. Če samica vali, samec stoji na kakšnem višjem mestu, najraje na kupu gramoza ali na večjem kamnu, in budno opazuje okolico. Če opazi bližajočega se vsiljivca, prične glasno pivkati, samica pa se takoj neopazno odmakne od gnezda in včasih zleti prek vsiljivca na drugo stran. Oba glasno pivkata in če se kateremu približaš, steče nekaj me- trov stran in spet pivka ter te tako poskuša zvabiti čim dlje od gnezda. Podobno se je zgodilo tudi ob obisku vrbinskih breguljk (Riparia riparia), ko sem po naključju naletel na deževni- ka, ki sta se takoj po mojem prihodu glasno oglašala. Njun »piv, piv« je bil vedno glasnejši in zdelo se mije, daje gnez- do zelo blizu, saj sta bila zelo vznemirjena. Letala sta z ene na drugo stran, tekala in počepala, ne da bi se oddaljevala, kot to ponavadi počnejo te plahe ptice. Ker sem imel na- men opazovati breguljke, sem nadaljeval pot po nasipu do mesta, od koder jih ponavadi opazujem z daljnogledom. Večina mladičev breguljk je že poletela. Nekateri so še ku- kali iz lukenj, drugi pa so se obešali na vejice ob njih ali se spuščali na tla. Vrešče so čakali na obroke hrane, ki so jim jo vneto nosili starši. Zdeli so se mi kot roj čebel. Ko sem se ozrl na pot, po kateri sem prišel, sem zagledal samca deževnika, ki je stražil na visokem kupu navožene gline, samica pa se je previdno približevala zelenim ste- blikam topinamburja. Vzel sem daljnogled v roke in ju opazoval. Nenadoma so izpod rastlinja pritekle majhne, komaj opazne črno-bele kepice, mladički malega deževni- ka. Začel sem se vračati. Ne vem, kdaj so mladički izginili, vem pa, da je bilo moje vračanje in približevanje pravi šok za oba starša. Pivkanje je bilo panično, oba sta me na vso silo poskušala odvrniti od mladičev. Samec se je vrgel na trebuh in uprizoril srhljivo predstavo. S perutmi, ki so se zdele popolnoma polomljene, je mahal, kot da mu bije zadnja ura, in se po trebuhu vlekel naprej. Kot bi klical: »Pridi, požri me! Vidiš, da sem ves nebogljen in zate lahek plen!« Neverjetno, kako se je pripravljen žrtvovati za mla- diče! Če bi šel za njim, bi se sicer umaknil nekaj korakov naprej in spet nadaljeval s predstavo vabljenja, dokler me ne bi odpeljal na varno razdaljo od mladičev. Podobno predstavo je pred nekaj leti uprizoril tudi mali martinec (Actitis hypoleucos). Od dogodka dalje se vedno hitro umaknem daleč stran, da jih rešim hudih skrbi. Ob tem pa se zamislim in občudujem njihov boj za obsta- nek. KODEKS SLOVENSKIH ORNITOLOGOV Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: • pred vsemi interesi zastopa interese narave in varstva ptic, • pri svoj em delu in tudi sicer ne vznemirj a ptic po nepotrebnem in jim ne škoduje; prav tako naj ne ogroža drugih živih bitij in narave, • ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, • bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; ogroženih vrst naj ne slika v gnezdu, • vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki po beležkah ne postarajo, • sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. Divji petelin (Tetrao urogallus) Nemalokrat sem se spren^i^^Jro- strajfih pokljuških gozdovih, a do eiWa n^^nl« teh fotografij takega lepotca^Knsem uzrl. Domačini pra- vijo, da se na tej lokaciji zadržuje že nekaj let zapored. Divji petelin velja za največjega predstavnika kocono- gih kur. Med njimi se pojavljajo tudi osebki, ki imajo hormonske motnje in so zelo neboječi. Tudi ta je žal eden izmed teh. * Posneto na PoMjuki, konec maja 2008, öanon EOS iD Mklll, objektiv Qanon^äF.. 70.-200 2.8 IS L, Canon EJ^ "500 4.0 IŠT. m ■■■ Am%-1£a