i Gospod uriedniik, povejte svetu, povejte Tiarodu, da ,je imefa trpiLjanjia, poirianjkanja polna. Poivejte. da učitelj ne bo' več stradal. Ne ho več stradal, Iker tioče.  Ker je stradaraj-e zoper njegovo čast; vsak dan uči učitelj paglavce: delaj dobrio, plačajj delavca, to-ikor zasluži. Učitelj sam pa dela, gara — brez zaslužka, brez doklad. Povejte da &o te miloiščine. te drofetine nečastne, za njegov poSdc nedostaj¦ne, učiiteiMevo d__o zahteva plačila, učit-elj ©dklanja z imilostjo priznane podpore. Zahteva plaoilo za storjen© delo, nič več in nič raanij. Pa •vprašajte tudi, če se :bo dv-igal narod brez ljudskošolskega ¦.učitel.a. Zato ¦iTK.ra roarod učiteilja plačati deilu iprimerjio, pokHcu pr.Tnorno-. Idealizeim1 učiteJjstva je te be-de kriv. Muaiil se je učitelj, ker mu je bil pri srcu bl-a-gor na-roda, niučil se jie, ker je bil idealen, a mucil se je zastoiij. Da je ži-vel, da je preživiljal družino1, je imoral prosjačiti ¦miloščine. Bio rekei ikdo': narod ni kriv. — Nj-ega predstaviteljji in učrtoljski idealiKem sta kniva učiteiljske revšoine. Danes bi lahko -ponesel »Tovariš« članek: Morituri vos salutatit. Pa danes ne umirajo šolairji, iker iinoirajo poslušati tega sveta imodnosti v nezakuirjeni sobi, dan-es amira učLteljstvo, vseskozi idealno, ¦delav-1'Oi kranjsiko uoteljstvO'. • Odkriito povem, čudil seim1 se takrat, ko sem oital giori jmenovani olainek v stanovskem •učite_j.s_cem li&tu. Za Boga, kaj pa fo hrig.a uoteilja, čcmu si dela po ¦n-epoitr-ebn-em sfcrbi, oe ni dobiti drv za. šole. To de skrb -drueih, in ne učiteljev. To je zadeva, k,i spada v imeščaTisike Hste, delavsike liste. V šolah zrorzuj&jia predvsem otroči meščanov, delavcev. V stanovsiki ilist spada ap&l n-a oblasti, da preskrbe k-uriva uoiteljislkiim: d^ružinam, saimsikrmi učiteljem in uoiiteljiicam, da bodo ti na sviojih rnestih lahiko vzdržalii, da jih ne bo pregnal mraz in glad. Kdo' itoži dan-es, kdo se 'vmemirja danes zaradi odredbe deželnoga odboira? Učitelj sam. Sam se moira poitegovati, sam imiora TOtiti. Vsaik članek v dnevnikih se 'toizadev-io prične: Iz učiteljsikih kriog!oiv nam pišejo. — Seveda se sliši vedno in vsepovsod: samo ob sebi lurnevno, da priznavamo dn obsojamo to kiriviioa, prijateJol učiteljstva smo itd. Da, so. Takrat, Ikadar riabijo učitelje. Taikrat, kadar so bile poMtiške gonje, politiškii boyi, 'takirat je bil učitelj, ki je žrtvioval svaje imoči, svoj čas za druge, za izv€'lit©v dr.ugih. Soveda je bil učitalj v takih dn-eh v©dnio »piionir« kultuTe imenovan. ' Oospod uirednik, lali^ste dali duška sv'O(je_r_u prepr-ičanju itedaj, iko ste volili Turka? Vam je tak-o vekivato imišljenje? MiSilim', da ne. Misliim t-akio zato, ker Vas l>oz.nam, spoštujem. VoliHi ste ga bržčas le, ker ije velevala disciplma stranke. Proč s tako dlscipHmo! To je 'tudi discipliina, da so glasavali zastopniki napr. ¦učiteiljstva proti sivojeimu prvptnemu sklepu zato, iker njibov sklep ni bil všeč djrugiim. — In — ker je učiitelj tak, otepava nezabeljene žg-ance, za južino pa prah šodskih sob. Danes je učiteljstvo brez doMad; brez doklad, k&r si nii -bi_o svesto, da ima pravioo zabtevati zboljšanae gmiotoega potožaja. Ker se ni zavedal-o. da je sramoino, za značaj pogubno, prositi jn prosjačlti. Ker je uoiteljstvo prosiilo, smo dan-es ¦lačn.i, lačni učitelji in njih otrooi. •— UoReiijstvo je danes razdvojeno. Pa _col uoiteljstva nx križ. Ne, u__te:ljsitv.u je bilo lastno tisto blapčevsfco, ostudno klečeplaz>tvo. Ta .lastnost je vzrok cepljenja v učiteljskih vrstah. Ker je uoiteljstvo vedno iklečeplaziito, ker se ini zavedato svojih imioči, zato se _e dalo ipremoti-ti za ko-s rnesa. — Kljub ¦temu pa _>o stradali tudi še napreu i otni i drugi. — Še to: Kaiko pa postopajo predstojniki z učitdjsitvcmj? Disciplinarno preiskavo si je natooipal _ia vrat imo_ -stric, ktr nl imel spisanega tedmika rn kroaiike. Ne, ker je .imeJ v šoli slabe uspebe. — Je prizaian učitelj, -la_ntkio gle'da s po_io-scirrii na okrad, kjeir je detoval dolgo' vrsto ¦l&t. Z bičem stoje za uaiteljeiniL Pioileg šole, imej v redu tudi spase, sicer dabiš po girbi. — Na raisel <mi je prišel ta dosodek: madučitalj 'na Do<l. je zahteval za šoto petro¦leja. Aprovizaciijsld nadzomiik pa ije dejal: čemu, ;naj ipa podnevi koriigiira! — Je sistem: \e garaj, le vlecf, četudi poi^ineš. Gaspod urednrik, inajbrže se me stri¦njate z irr_e__o_. Tudii prav. ČudniO' bi izgiledal svet, če bi bili vsi enake misli in isitega naiziiratioa. Pribiti pa o'e treba: Uoitelj _e delavec. Učitelj imiora 'biti delavec. Delavec dela, koilikor ga fabrikatit plača. Da pa imu plača, za to ima d&lavec ©rožje: stavko1 i-n pasivmo resistenoo. Dunaj, 20. jaiiuanja 1918. Udani Stanko Likar.