Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. Sestavil Ivan Koštial. Posebni natis iz «Izvestja» c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani za 1. 1900./1901. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Posebni natis iz «Izvestja» c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani za 1. 1900./1901 Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. Sestavil Ivan Koštial. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. v Kazalo. Stran I. Uvod: Slovanski življi v različnih jezikih.5 a) v rumunščini. 5 b) v madžarščini.5 v ciganskih narečjih.5 d) v škipetarščini in novi grščini.5 II. Slovanski življi v nemščini. 6 X Splošni del.6 1. ) Splošne opazke.6 2. ) Kako in kdaj so prišle slovanske besede v nemščino.(i 3. ) Razloček med tujkami in izposojenkami. 7 4. ) Glasovne izprememhe: a) samoglasniki. 8 b) soglasniki. 9 5. ) Izprememba spola. 10 6. ) Povratno posojilo.10 7. ) Pojmovne izprememhe.10 8. ) Razloček med izposojenkami in domačinkami.11 9. ) Dialektične besede. 12 10.) Kaj se je sprejelo, kaj se ni. 12 B. Specialni del.12 Sklepi iz obravnanih besed.28 Dodatek: Slovanska krajevna imena v nemških oblikah.29 Viri pričujoče razprave.30 Kratice, adj. = adjektiv, pridevnik. Arch. fur slav. Phil. = Archiv fur slavische Philologie. h. = bolgarski, -ščina. B. z. vgl. Spfg. = Kuhns Beitr&ge zur vergleichenden Sprachforschung. č. = češki, -ščina. dem. = deminutivum, pomanjševalna beseda. Bini. in die slav. Lg. = Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Et . Wh. = Etymologisches Worterbuch. f = femininum, ženskega spola. gor.-luž. — gorenjelužiški. hrv. = hrvaški, -ščina. ibid. = ibidem, ravnotam. l. c. = loco citato, na navedenem mestu. lit. — litvanski (litavski). luž.-s. = lužiško-srbski. m. — masculinum, moškega spola. Mihi. = Miklošič. mr. = maloruski, -ščina. n. = a) neutrum, srednjega spola; b) nemški, -ščina. nam. = namesto. nhd. = neuhochdeutsch (v nemških navedbah). nsl. = novoslovenski. = a) poljski, -ščina, b) pred številkami = pagina, stran. pl. = plural, množina. pod. = podobno (-ih, -i). prim. = primerjaj. r. =2 ruski, -ščina. rum. = rumunski, -ščina. 5. = a) srbski, -ščina; b) sequens, naslednja stran. s. -hrv. = srbohrvaški. sg. = singular, jednina. slov. = slovanski, -ščina. srgn. = srednjegorenjenemški. sr .-lat. = srednjelatinski. stgn. = starogorenjenemški. = stran. stsl. = staroslovenski, stara slovenščina. 5. v. = sub voce, pod (navedeno) besedo. * = beseda, do katere se je prišlo samo po primerjanju in sklepanju, katera se pa ne nahaja v jezikovnih spomenikih. I. Uvod: Slovanski življi v različnih jezikih. Veliki naš Miklošič je znanstveno dokazal visoko omiko starih Slovanov s tem, da je poiskal slovanske življe v jezikih tistih narodov, s katerimi so Slovani občevali ter bili v kulturni zvezi. V mnogoštevilnih razpravah je nabral slovanske besede v madžarščini, rumunščini, novi grščini, albanščini in v različnih ciganskih narečjih; samo o slovanskih življih v germanskem, zlasti v nemškem besednem zakladu ni izpregovoril v celoti; le semtertje je omenil, da je ta ali ona beseda v nemščini slovanskega izvira. Največ slovanskih besed je zasledil v rumunščini: 1083, katero število so pa pozneje rumunski jezikoslovci (Cihac in dr.) še povišali. Rumunci so začeli jemati besede iz slovanščine vže proti koncu petnajstega stoletja; naj¬ večjo nadvlado nad rumunskim življem pa je imela tako zvana cerkvena slovenščina, ki je bila oficielni jezik v rumunski cerkvi in državi. V cerkvi je vladala do Jurija Rakoczyja I. (1630 do 1648), ki jo je s silo izključil iz cerkve ter odstranil za vselej. Pisali so pa Rumunci do najnovejšega časa (okoli 1. 1850.) s cirilico, kar je jasen, neovržen dokaz nekdanje slovanske nadvlade v kulturnem oziru. Ogromen vpliv je imela slovanska omika tudi na Madžarje, ki so bili, kakor je obče znano, na sila nizki kulturni stopinji, ko so osrečili Evropo s svojim prihodom. Največ besed so jim dali Slovani za državne uredbe, orodje, poljedelstvo, hišne uredbe, živalstvo, rastlinstvo in mnogo druzih stvari. Ni dvoma, da so sprejeli Madžarji od Slovanov z besedami tudi stvari same, torej kratko malo skoro vso svojo omiko. Miklošič navaja 956 slo¬ vanskih izrazov v madžarščini; toda to še niso vsi; po preiskavah novejših učenjakov je to število naraslo na 1000 in še več besed. Po Miklošičevem mnenju so jemali Madžarji besede najprej iz jezika velikomoravske države (ne pa od bolgarskih Slovencev), pozneje pa šele od Slovakov, Malorusov in Srbohrvatov. Kot najboljši poznavalec ciganskega jezika je našel Miklošič v raz¬ ličnih ciganskih narečjih 649 iz slovanskih jezikov izposojenih izrazov. V manjši meri je vplivala slovanska omika na Grke in Albance (Arnavte, Škipetarje). Škipetarji so bili vže od nekdaj v ožji dotiki z različnimi slovan¬ skimi narodi, in plod tega občevanja je precejšnja množica (317) slovanskih izposojenk, katere navaja in razlaga Miklošič v svojih korenitih razpravah o škipetarščini. Tudi potemci starodavnih Helenov so se učili od Slovanov, ker so ti gojili poljedelstvo, živinorejo itd. Zato ima nova grščina (po Miklošiču) 130 slovanskih besed, zlasti za orodje, domače življenje, živalstvo in rastlinstvo, pohištvo in socialne razmere (Cax.avov, fioeftoda itd.). a) V ram u n ščini. b) V madžar¬ ščini. c) V cigan¬ skih narečjih. d)V škipetar¬ ščini in novi grščini. 6 1.) Splošne opazke. 2.) Kako in kdaj so prišle slovanske besede v_ nemščino. II. Slovanski življi v nemščini. A. Splošni del. Razen omenjenih narodov pa imajo tudi Nemci lepo število slovanskih izposojenk, o katerih se razpravlja na sledečih straneh pričujoče razpravice. Nemcem in sploh nasprotnikom, ki tega nočejo verjeti, je vže odgovoril Krek: »Brez tujega besednega blaga ne prebije noben narod ali narodič, in naj je prosveta njegova še tako prvotna ali pa — prav nobena«, in: «Kakor zdaj, tako tudi že v starih časih, in so razni arjoevropski narodi kolikor med sabo, toliko med narodi semitskimi in hamitskimi jemali in dajali na posodo vzlasti kulturne besede. Danes seveda je takega blaga neprimerno več po jezikih omikanih narodov, kajti mednarodno občevanje je lažje postalo in živejše od prejšnjega, znanstva in umetnosti bolj dovršene, trgovina splošnejša, obrt večja ter mnogovrstnejša, sploh pa vsi uveti in okoliši, pospešujoči takim besedam pot od naroda v narod, kolikor mogoče ugodni. Zato pa danes kar mrgoli po arjoevropskih jezikih tujih besed, in se nam ni čuditi, da spisujejo debele slovnike, samo tako blago obsegajoče.« (Dr. Krek: « Razne malenkosti« III., v « Kresu«, letnik III., 1883, na str. 107.) Med tistimi narodi, ki so jemali besednega blaga od drugih narodov, so bili seveda tudi Nemci in sploh Germani. Kleinpaul pravi o tej stvari (v spisu «Das Fremdwort im Deutschen«, na str. 7.): «Wir (namreč Nemci) leiden, wie bekannt, keinen Mangel an Worten, die unserer Sprache von Haus aus nicht angehoren, mit keiner deutschen Wortsippe zusammenhangen, sondern nachvveislich einmal aus einer fremden Sprache heriibergenommen worden sind. Wir haben eine Menge Fremdworter im Deutschen, angeblich 70.000 (če jih ni več!), ilber 100 werden schon in der Bibel des Ulfilas gezahlt. (Tukaj je zmešal tujke in izposojenke.) Man sagt, dass auf sieben deutsche Worte je ein fremdes komme. Nach den Aufschriften und Ankiindigungen in der Stadt zu urtheilen, kommt vielmehr auf sieben fremde Worte ein deutsches.« Mož ima prav. Na str. 8. pravi dalje: «Und wenn man die Zalil der Sprachen, die auf Erden gesprochen vverden, auf 1000 veranschlagt, so haben wir auch bei allen 1000, nicht bloB bei den 53 europaischen Anleihen gemacht. » Največ besed ima nemščina iz latinščine in iz romanskih jezikov; manj iz židovskega žargona, iz angleščine in severnih germanskih jezikov, in pa — last not least — iz različnih slovanskih jezikov. Ko je jezikovni vpliv z zahoda na Nemce dosegel svoj vrhunec, ko je vže vse mrgolelo romanskih besed, tedaj se je začel pojavljati vpliv slovanskih narodov, in sicer najprej Poljakov, Čehov in Rusov. Ta vpliv, utemeljen na medsebojnem občevanju sosednih narodov v vzhodnih nemških pokrajinah ali «markah«, je bil v začetku bolj neznaten ter brez »nevarnosti«, kakor se izraža Kluge. Toda nekatere besede, ki so prišle tem potem med Nemce, n. pr. Dolmetsch, Grenze-Granize, Kummet, Peitsche, Petschaft, Schops, so si pridobile, počenši od trinajstega sto¬ letja (nekatere, kakor n. pr. zidalari, vže prej), takorekoč državljansko pravico in mesto v književnem jeziku. Druge besede so prišle v nemščino pozneje, in sicer tudi iz jugo¬ slovanskih jezikov (n. pr. Pogatsche, Yampyr, Jause, Jauche, Potitze itd.). 7 Ločiti pa je treba »tujke* in « izposoj enke* (samo druga vrsta nas zanima). Vse izposojenke so bile nekdaj tujke, n. pr. besede šlem, hiša, penčz itd. so bile [nam] v najstarejšem času « tujke* (helm, lius, pening), sedaj pa so brez dvombe »izposojenke«. V čem je razloček? Kleinpaul pravi (popularno), da so izposojenke take [bivše] tujke, ki so vže tako stare (v dotičnem jeziku namreč), da se narod več ne spominja njihovega prihoda iz tujine (bolje bi se reklo: da se narod več ne zaveda, da so mu tuje), in ki so se tudi vže kolikor toliko izpremenile z jezikom vred, v katerem so se udomačile. Izraz »izposojenka* («Lehnwort» pri Nemcih) torej ne označuje nič bistveno [ali načelno] različnega od izraza »tujka*, temveč le to, da je dotična beseda vže v višji meri udomačena, da se je takorekoč molče sprejela v besedni zaklad ter si pridobila »državljanstvo« v tujem narodu; navadno je z izrazom »izposojenka* rečeno tudi to, da se je narod vže privadil novi stvari. Izposojenke bi se lahko imenovale »naturali- zovane tujke*; pogoj naturalizacije je, da sprejme tujka glasove (Laute) in naglas ali poudarek tistega naroda, v katerega je prišla, ter se drži tam veljavnih postav. Bolje in krajše je to rečeno v «Kresu*, 1. 1883., na str. 107. s. (dr. Krek: « Razne malenkosti* III.) s sledečimi besedami: »Jemlje se danes na posodo nekoliko drugače, nego se je jemalo v prejšnjih časih. Dokler je odločeval narod sam, uhajale so tujke le redkokrat čisto neizpremenjene v jezik, ampak se je izkušalo dati jim tako lice, da so na videz domače postale, ali vsaj take, da so jezikovim zakonom ugajale. Odkar pa odločuje knjiga, uhajajo navadno ti stvori v jezik tako, kakor so znani v jeziku, od koder so vzeti — torej brez vsake glasovne ali katere koli druge premene. Zato je prve mnogo težje tolmačiti in nekaterim celo najnatančnejše jezikoslovno razlaganje ne more do jedra. Posebno mesto med tujkami prve vrste (torej med Izposojenkami 1 ) pa zavzemajo one, ki so nastale vsled tako zvane ljudske etimologije, ki je bila povod marsikaterej priči ter mnogim bajevnim nazorom, in namen teh vrstic je zgoli na en e j takej besedi poka¬ zati, kako se je v tem oziru s tujščino ravnalo.* Sledi potem zanimljiva razprava o slovanskih izrazih za rastlino »ligu- sticum levisticum* (luštek). Omenjam to zaradi tega, ker ima ta slovanska ljudska etimologija svoj »analogon* v nemščini; iz poljske besede »wilczura» so napravili Nemci po ljudski etimologiji in «stolpi« iz tl'l>k'b in stlipi. Krajevna imena imajo za l: ol, il: Moldau, Pilsen, iz Vltava in Plzen. Za slovanski i nahajamo večjidel ei: Peisker (Beifiker) iz piskor ali piskari.; Peitsche iz bič, oz. bicz; Zeisig iz čižek; pred l-om je ei tudi za slov. e: Zeidler iz *b'bčelari> {dl je nekak nadomestek našega starega X = trdega l- a). : V drugih primerih pa je i ostal: zwillen iz cviliti, Schh'gawitz iz shvovec itd. Slov. u se je izpremenil (v starejši dobi) v au: n. pr. Jauche, Jause, glauch, Jauk, izjuha,'.južina, gluh, jug; deloma pa je ostal: Pflug iz plugi., Kaluppe iz chalupa,^Kuks (Kux) iz kus (Nurz iz nurecb ali noreči.; pa tudi Norz; o tem'pozneje). Za slov. o nahajamo o, u, a; v nenaglašenih zlogih e; ali pa o je po¬ polnoma izpal: Dolken^ iz vdolky, Droschke iz drožki, Kummet iz chomout oz. chomat ali chomuti; Kutsche iz imena slovaške vasi Koč, Halwnke iz holomek, Kalesche iz kolesa itd.; Zobel iz sobolb; Quark iz tvaroh (twarog) itd. 9 Refleksi slovanskega a so a, d, e; prim. Ge-span iz župan, Kaluppe iz chalupa; Granze, Grenze, preglašeno iz granize, katero obliko tudi še nahajamo v srednji gornji nemščini in v narečjih (n. pr. v štajerskih poskočnicah: < liber die Granizen •) iz gmnica, oz. hranice; Dolmetsch iz r. TOJiiam.; v jedili besedi odgovarja slov. a celo i : Rabisch ali Robisch iz rovaš. Refleks nosnika a, oz. r. u ali S. ou, m je e v besedi Kummet iz cho- matli, r. XOMyn>, p. chomat, č. chomout. Za e nahajamo časih i, ie: Stieglitz iz stehlec; Zeis/g iz čižek, Niggaw/tz iz nikavec itd. Zanimljivi so tudi primeri, v katerih se je samoglasnik izvrgel: Gesjoan iz župan (ker u ni bil naglasen), Gesenke iz jesemky (s pomočjo ljudske etimologije), Gurke iz okurka, Ku nit (poleg Kummet), Norz in Nurz iz noreči,, Schops iz skopi.ci,, skopec (najstarejša oblika v n. pa je schope^, preglašeno schope^), Reb-[huhn] iz nsl. jereb, stsl. jarebi,, jerebi, (vže v stgn. rebahuon z odvrženim je-). Tudi soglasniki so podlegli različnim izpremembam. Za naš p nahajamo: 1.) b (torej tenuis je prešla v nemškem književnem jeziku v medijo, toda le na videz, ker se vendar govori kot tenuis) n. pr. /Jilch (pravijo pa piilch), stgn. pilili in bilih, iz č. jilch, oz. p. pilch; LeMcuchen iz /ipa, če je ta izpeljava pravilna. Prim. krajevna imena kakor Lei/initz iz Lip¬ nica, Ruchhalm iz Podholm[om]; 2. ) pa tudi pf je v n. lahko refleks slov. p: Pflug iz plugi,; 3. ) v besedah, ki so bile izposojene v novejši dobi, se p ni izpremenil: Vampyr iz JiaMUIip, Kaluppe iz chalupa itd. Našemu b je refleks ali b ali p ali f: Buchte iz buchta (iz novejše dobe), Peitsche iz bič (iz starejše dobe), Preisel-beere iz brusina ( ei za au in to preglašeno iz au — slov. u). f pa posebno v krajevnih imenih: Feistritz (Fiustrize itd.) iz Bistrica (bystrica), Friesach iz «v B režah » itd., torej tudi iz starejših časov. Našemu v odgovarja v izposojenkah v nemščini časih b: RoMsch iz rowaš; Pafrolatsche iz parlač; navadno pa w: zwillen iz cviliti; Powidel iz povidla itd. Prehajam k zobnikom. Za slov. t, nahajamo večkrat d: Dolch, Dolmetsch(er) iz tulich, TO lMilTl,- Iz č. tvaroh ali p. tvvarog so napravili najprej twarc, potem pa so izpremenili t v k, ker novejša nemščina ne pozna skupine tv ter jo nadomestuje s lev, t. j. qu, ali pa cv, t. j. zw. — d, je ostal: Dolken iz (v)dolky, Dirnlheere iz drenulja. O goltnikih velja tole: g, h (eh), k so Nemcu skoro vse jedno; zato na¬ hajamo za slov. k: k in g (Gesenie iz jesem/cy; Zeisi g iz čiže/c); za naš h (= x ): ch in k (Jau che iz ju/ia, Doh7i i 7 . tulic/i; Kren iz hren, chren), za g pa g in k (Granze in Jauk iz //ranica in j up). Najhujša zmešnjava pa je pri sičnikih in šumnikih. Našemu s-u je refleks: s, z, sch, fi, morda tudi ks: Preisel- ali Prei/?el-, Braus- ali Br ip>) in - ica: Grande iz granica, Stieglite iz stehlec, Dornite (turnitz) iz polabskega dvarnaiča (= stsl. dvi.rbnica) ali iz kake podobne oblike; Strizzi iz strvc itd. V besedi Schops nahajamo s za c: iz skopec, toda najstarejša oblika je srgn. schope^. Tsch za slov. c je v izposojenki Putscherl iz pucek, pujsek. š je ostal: Startin (reci štartin) iz štrtin(a), Kasch iz kaše. Refleksi našega ž so: s (reci z), s (reci Š) in sch: Zeisig iz čižek, Jau-se iz jučina; Gespan (reci gešpan) iz župan (u je izpal, z se je prispodobil ali prijednačil mediji p ter je postal š); Drosc/ike iz 4 |)()ii;iii( (fonetično pa droški). Naš č so deloma ohranili, deloma so ga pa popačili v 2 (= c) in s: Peitsche iz bič, Dolmetsch iz TO.lMaHl.; Wildschur iz wilczura (s pomočjo ljudske etimologije); iz besed čižek in *b r i,čelari. pa so napravili Zeisig in ŽTeidler; toda primeri Seidelbast (iz b r i>čela), ime rastlini, katero ljubijo baje bučele. Sapnika v in j lahko prehajata v g: (Jesenke iz yesem'ky; Schlh/avvitz iz slirovec. Za m nahajamo n v izrazu Halunke iz č. holomek; d za l pa v »pomade* iz č. poma/e, poma/u (prim. *dingua iz lingua, dacruma in lacrima, Aegidius in Gilge, Jilji, lij). Iz *b'i>čclari. so napravili v nemščini Seidel- (bast) in Zeidler, stgn. vže zidalari. (Prim. ralo in radio, plela in pletla itd.) n je izpal v besedah: Haubitze in Jause iz houf//ice in južiwa; toda v starejših virih stoji še «Haubwitze», ter v planinskih deželah se obče govori «Jausen» in glagol «jauswen». Prav kakor «južina», se je ohranila tudi beseda nciflTli v ustih nem¬ škega priprostega ljudstva v bolj izvirni obliki: Petschat; v književnem jeziku pa se piše Petscha/t; prim. p. 22. s. Nekaterim slovanskim besedam se je izpremenil tudi slovniški spol. Iz moških samostalnikov «karabač, knut, bič, kolač* so postali ženski: *die Karbatsche, Knute, Peitsche, Kolatsche*; iz moških »jeleni), jesemk(y) in chomout — chomat — X0MyT r l>» pa samostalniki srednjega spola: «das Elen(d), Gesenke, Kummet»; pripomniti pa je, da so Nemci naredili iz mno¬ žine «jesemkv/» jednino »da,v Gesenke*. Ženska samostalnika «juf:tl>» ali rk. 2. ) Besede, ki se nahajajo v vseh slovanskih jezikih (oz. v njih večini), toda samo v gorenji nemščini, oz. samo v tako zvani nemški skupini ger¬ manskih jezikov (ne pa v angleščini itd.), so slovanskega izvira. N. pr. izraz «Grenze» poznajo sicer skoro vsi slovanski jeziki (granica, hranice itd.), med germanskimi pa samo gorenja nemščina — torej je slovanski. 3. ) Nekatere besede so znane samo jednemu delu slovanskih narodov in pa Nemcem, n. pr. č.-p. tvaroh-twarog; a vendar kaže etimologija slo¬ vanski, ne nemški izvir. Narobe poznajo izraz «Pflug> vsi germanski jeziki, ne samo nemščina; vendar pa je beseda slovanska; zakaj? Ker ima pri nas svojo etimologijo (v plu + pritiklina g r b), pri Nemcih in Germanih sploh je pa nima; zatč se je celo vže mislilo na keltski izvir! 4. ) Ako je kateri izraz samo jednemu ali pa tudi vsem slovanskim narodom vže zdavnaj znan, pri Germanih pa, oz. pri Nemcih ga je najti šele v novejšem času, tedaj ne smemo dvomiti, da je naš. Jakob Grimm n. pr. je dokazal, da se je beseda »twarc» (sedkj Quark, od tega pa Quargel) pojavila šele v poznejši dobi srednje gorenje nemščine (*spatmittelhoclideutsch»), to je v štirinajstem ali petnajstem stoletju. Ako še pomislim, da se izdelujejo ♦ sirčki* skoro izključno v Hanakih na Moravskem, da so torej češki izdelek, smemo z vso pravico trditi, da je beseda slovanska, akoravno označujejo Čehi z izrazom «tvaroh» samo skuto (Topfen), iz katere se delajo sirčki («homolky*). 12 9.) Dialek¬ tične besede. 10.) Kaj se je sprejelo, kaj se ni? Prav tako se pojavlja izraz schope? (sedaj Schops) šele v srednji nemščini (prej so pravili «hamal» = Hammel); «skopec» pa ima svojo eti¬ mologijo v prastarem glagolu «skopiti». Besede »Halunke* niso Nemci poznali pred šestnajstim stoletjem (Grimm), č. «kolom ek» pa je v zvezi s pridevnikom »gohi*. Več primerov se navaja v specialnem delu pričujočega sestavka (»Vam- pyr», »Jauche*, »Gurke», «Peitsche» itd.). Pripravljen sem na ugovor, češ, da sem sprejel v to-le razpravico tudi tako zvane »dialektične* izraze. Na to odgovarjam: Nihče doslej še ni razodet jasnih mej med pismenim in občevalnim ali vsakdanjim govorom (»narečjem*, »dialektom«), pa jih tudi nihče ne bo. Kar proglašajo v nemški državi, v »rajliu«, za avstrijski provincializem, to rabijo avstrijski Nemci mirno in brez pomislekov v lepi in učeni knjigi (v znanstvenih in leposlovnih delih) ali vsaj v humoreskah — in te pripadajo gotovo tudi slovstvu ali književnosti. V dokaz navajam samo nekatere izraze: Jause, Stieglitz (na severu »Distelfink*), Schops (na severu = aries (Miki.; Kleinpaul, p. 51; Sanders, I, p. 83). Heyse navaja (na str. 100.) obliko Barangen, Brockhaus pa (na str. 99. v I. zvezku s. v. Astrahan) celo Baranjen. Posojilo je jasno. 2. ) Bilch, Billich m., = polh, iz p. pilch ali č. plch. Vže stara gorenja nemščina ima «pilih», »pilch*. Miklošič (Et. Wb. s. v. pelchu) se izraža skep¬ tično, češ, da mu je dvomno, ali so si izposodili to besedo Nemci od Slovanov 13 ali pa narobe. Ako pa pomislimo, da imajo ta izraz vsi slovanski jeziki, in sicer vsak v taki obliki, kakršno zahtevajo glasovni zakoni dotičnega jezika (stsl. -It,-, nsl. -ol-, b. —h,—, s.-lirv. -u-, č. -1-, p. —il—), bodemo morali pri¬ trditi germanistom, ki izvajajo germanski izraz (ki ga poznajo samo gorenje- nemška narečja) iz slovanščine (Grimm in Schade; tudi Adelung je vže slutil resnico). 3. ) Buchte, -el, Wuchtel f., neko pecivo, iz č. buchta, od glagola buchtati, -nouti = počiti (platzen), prim. slov. buhta [= ženska z zabuhlim obrazom] (Miki. s. v. bucli; Schuchardt). O češkem izviru ni dvomiti, ker imenujejo Nemci več sličnih stvari s češkim imenom in ker je glagol *buchnati, *buchati občeslovanski (Miki.). 4. ) Brimsen, Primsen, tudi Brinse, m., neka vrsta sira, iz č. «brynza» ali poljskega in slovaškega , č. tlumač itd. (Da je slovanski izraz sam vzet iz turških jezikov [severnoturški tilitfač, kumanski tolmač], nas tukaj ne briga, ker nam je govoriti le o izviru germanske besede, oz. oblike.) (Miki. s. v. tulmači; Grimm s. v.; Weigand, L, p.378; Zarth, p. 46; Kleinpaul molči; Sanders, I., p. 305; Heyse, p. 238.) Z vso pravico se sme reči: slovanski narodi so si izposodili to besedo od vzhodnih svojih sosedov turškega plemena v »prvi dobi» (po Miki.) ter ž njo ravnali kakor z domačinko (zato hrv. twmač, r. TO.TMflTT,, č. tlumač, p. tlumacz, stsl. th.mačh, kakor pwk, no.un,, phK7> in pod.); v drugi polovici trinajstega stoletja pa so si jo Nemci izposodili od Slovanov (Miki., Grimm). 14 8. ) Dornitz, Dura., Turnitz f., = izba za družino itd., iz stsl. dvori,niča [= aula] ali polabskega dvarnaiča [= izba] (Miki. s. v. dvlri; Diefenbacb in Wiilcker s. v. durnitz). Diefenbach misli tudi na stsl. besedo gorbnica, r. in b. gornica [— poletna soba], toda .prva etimologija je dosti verjetnejša in tudi brez dvoma prava; kajti Durnitz nikakor ne more biti germanska beseda. 9. ) Droschke f., = jednoprežni voz, iz r. ^poJKItll od iponi [— voz] (Miki. s. v. droga). Prvikrat se je pojavila beseda «Droschke* 1. 1800., in sicer v Berolinu. [Rumunščina ima «droška», najbrž iz maloruske oblike (Aponifflbi)]. (Miki. s. v. droga; Grimm s. v.; Zartb, p. 46; Weigand, I., p. 391; Sanders, p. 320; Heyse, p. 243; Kleinpaul, p. 52.) Dvoma o slovanskem izviru še nihče ni izrekel, ker je posojilo jasno ko beli dan. 10. ) Elen, Elend m. in n., tudi Elent, Elenthier itd., = los, iz stsl. jeleni,, p. jelen ali pa iz lit. elnis (Miki. s. v. jeleni,; Weigand s. v.; Grimm, III., p. 406; Blumer, I., p. 20; Detter, p. 23; Navratil v Letopisu Slov. Mat. 1.1878. na str. 190. s.). Pred Luthrom se ta izraz ne nahaja v knjigah. Nemci so si izposodili slovansko besedo (oz. litavsko) ter jo izpremenili po ljudski etimo¬ logiji v »Elend* (poleg Elen), misleč, da losa meče božjast (das [fallende] Elend, padeča bolezen), ali pa, da preganja to bolezen (Navratil 1. c.). Besedo «jelen > imajo vsi slovanski jeziki (razen bolgarščine), izmed germanskih pa samo nova gorenja nemščina, pa še ta šele v petnajstem ali šestnajstem stoletju. Dvom torej ni možen. — Nekateri nemški pisatelji so poskusili zopet vpeljati stgn. obliko Elch (elaho), čuteč, da je Elen izposojenka; toda arhaizem se naroda ni prijel, kajti »mrtveci ne vstajajo*! Tako je tudi med Rumuni; tako zvano razumništvo bi rado odstranilo neštevilne slovanske besede, ljudstvo pa govori dalje kakor od nekdaj, bolnav (= bolan), crai (reci kraj = kralj) nam. nenaravno skovanih, romansko zvenečih izrazov (infirmu, rege itd.). Sila nič ne opravi. 11. ) Gespan m., = predsednik hrvaške in ogrske županije, iz jugosl. župan (vže v stsl. je župam, = predstojnik kakega okraja ali okrožja; Miki. s. v.). Mogoče je tudi, da ima Weigand prav, ki izvaja besedo Gespan iz mad¬ žarskega ispan; toda madžarski izraz je izposojen iz slovanščine, kakor tudi grški (Šovjvdvog), sr.-lat. (hispanus) in rum. (županu). (Miki. s. v.) Izpeljava od gotskega siponeis (!!) [— učenec!] ni znanstvena, ampak fantastična: pojma «župan» in »učenec* sta si tako blizu kakor n. pr. črn in bel. — Najverjetnejše se mi zdi, da je iz »župan* najprej postalo «span» (reci Špan; u je izpadel), potem šele so dodali prefiks «ge»; najbrž je vplivala ljudska etimologija (spannen!). To bi veljalo tudi v tem slučaju, ako bi bila nemška oblika nastala iz madžarske. 12. ) Glauch = gluh; tako se imenuje kamenje, v katerem ni rude; iz občeslov. gluchij, gluh, gluchy, hluchy itd. Izraz se nahaja v Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku in tudi v Sandersovem. Izpeljava je moja; pod¬ piram jo s tem, da poznajo besedo gluchi, vsi slovanski jeziki, izraz glauch pa samo nova gorenja nemščina, in da imajo sploh nemški rudokopi mnogo izrazov iz slovanskih jezikov (n. pr. Petsche, Kuks, Tscherper itd.). 13. ) Granze, Grenze f. = meja; starejše oblike: v štirinajstem in pet¬ najstem stoletju grenicze, grenicz, -itz, -ize, -iz; v šestnajstem stoletju (n. pr. pri Luthru) vže grentze (z izpalim samoglasnikom), pri pesniku Logauvu granze (Logau je bil rojen v Šleziji!), dandanes v nemških planinskih po¬ krajinah graniz’n (n. pr. na gor. Štajerskem) iz p. (ali r.) granica (= stsl. granica, od gram, = ogel, Ecke). Nemci, in sicer najprej vitezi Nemškega 15 reda so si izposodili to besedo v štirinajstem stoletju (ali nekoliko prej) od Poljakov ter ž njo označevali poljsko mejo; potem pa je dobila beseda pomen «meja» sploh in je popolnoma pregnala stari, pristno nemški izraz «inarka*. Neka «klika* poskuša dandanes zopet vpeljati ta izraz («die Mario; prim. Siid- mark in Ostmark!), toda uspeh je isti kakor pri izrazu «Elch» nam. Elen. Z ozirom na dejstvo, da je beseda «granica» občeslovanska in da je napravljena iz «grani>» s pritiklino -ica, dalje, da pozna izmed vseh germanskih jezikov edino le gorenja nemščina besedo «granze, Grenze* itd., in sicer počenši šele od štirinajstega stoletja, z ozirom na vse to je vsak dvom o slovanskem, specialno poljskem njenem izviru povsem izključen (Miki. s. v. grarn>; Heyse s. v.; Weigand, I., p. 725; Sanders, I., 625; Detter, p. 39; Kleinpaul, p. 49; Zarth, p. 45; Grimm s. v.). 14. ) Graupe f. (v petnajstem stoletju v južnovzhodnem nemškem narečju isgrupe — Eisgraupe = sodra) = 1. babje pšeno, sodra; 2. v rudarskem jeziku = ruda v drobnih zrnih; 3. oluščeno žitno zrno; iz vseslov. krupa, (č. kroupa), ki ima v raznih slovanskih jezikih vse zgoraj naštete pomene. V nemščini se pojavlja izraz grupe = Graupe šele v petnajstem stoletju, in sicer na jugovzhodu, torej blizu slovanske meje; drugim germanskim jezikom ni znan. Dvomiti torej ne more nihče, da je beseda izposojena iz katerega slovanskega jetika. Tudi madžarščina ima svojo besedo «korpa» in rumunščina svojo «krupa* iz slovanskega jezika (Miki. s. v. krupa; Zarth, p. 45; Weigand, I., p. 722 s.). 15. ) Grippe f., = hud nahod, influenca, nahod z mrzlico, iz r. X|ti(ii r L (prim. nsl. hripa, stsl. ehriplirb itd.). Miklošič našteva (s. v. chrip-) dotične sem spadajoče besede v vseh slovanskih jezikih in pravi potem kratko: «vgl. nhd. grippe». Ako pomislimo, da se je izraz »Grippe* v nemščini pojavil šele v našem stoletju, tedaj nam bo jasno, kako je treba razumeti Miklošičevo pripombo. Schuchardt pa pravi (na str. 64.), da je nemška oblika narejena po francoski »la grippe*, pa »grippe kommt aus dem slavischen, und zwar vom russischen chrip, heiserkeit, da die krankheit (namreč influenca) aus Sibirien gekommen ist. » Težko je dognati, ali je nemški izraz izposojen neposredno iz ruščine ali pa šele po francoskem posredovanju; gotovo pa je, da ima nemški »Grippe® kakor tudi francoski »la grippe* svoj zadnji vir v slovanskih jezikih. Obravnavši zadnje tri izposojenke ne morem si kaj, da ne bi opozoril na neki pojav: iz chripi«, krupa, granica so Nemci napravili Grippe, Graupe, Granze; nemški »gr* torej zastopa ne samo gr, ampak tudi kr in lir (chr)\ vzrok je jasen. Skupina lir (rhr) namreč je v novi gorenji nemščini ne¬ mogoča; naš kr pa se zdi Nemcu biti gr (ker izgovarja kr kakor Mr). 16. ) Gurke f., v starejših oblikah Agurke, Aujurke (šestnajsto stoletje), Gurche(n), v narečju tudi Wokurke, danski agurke, švedski gurka, nizozemski agurkje itd. vse iz č. okurka ali p. ogorek, ogurek. Po Miklošiču je slovanska oblika nastala iz grške (srednjegrški clyynvQov, dyynvotov), ta pa iz perzijskega angur itd., ali z drugimi 'besedami: iz vzhodnih pokrajin je prišla kumara v Carigrad, h Grkom, odtod k Slovanom in od teh šele k Nemcem (Miki. Et. Wb. s. v. ugor-; Zarth, str. 45 in 46; Kleinpaul, str. 50; Weigand, I., p. 738; B. z. vgl. Sprfg., VI. letnik, str. 318 s.). Nemška beseda je znana šele iz šest¬ il ajstega stoletja (!); poznajo jo samo nekateri germanski jeziki, in sicer vsi šele v najnovejši dobi (šestnajstem in sedemnajstem stoletju); dejstvo je, da je «kumara» prišla iz vzhodnih dežel; vsakdo tudi vidi, da je slovanska oblika nemški bližja ko grška (anguron — ogurek — Agurke — Gurke); o slovanskem izviru, oz. posredovanju torej ne moremo dvomiti. 16 17. ) Halunke m. = propalica, ničvrednež, starejše oblike H o lun k e, Iiollunke, Halunk; iz č. holomek (= gol r /, + om + r bin,) (— 1. fant; 2. birič; 3. ničvrednež; 4. gol berač). (Weigand, I., str. 757 s.; Zarth, str. 46; Kleinpaul, str. 50; Sanders, L, str. 676; Grimm s. v.). Germanisti so mislili najprej na staroizlandski, potem na francoski izvir, dokler nista Weigand in Grimm spoznala resnice. Grimm sam opozarja na to, da se nahaja beseda H o lun k prvikrat v knjigi, katero je izdal neki Alberus 1. 1542. v Wittenbergu, torej blizu češke meje, kakor dostavlja. V slovanskih jezikih ima beseda »holomek* (prim. holota, skupno ime od »holomek* = sodrga) povoljno etimologijo (golu, Miki., na str. 71.), v germanskih pa ne; Grimm ima torej gotovo prav. 18. ) Haubitze f. = neka stara vrsta topov; starejše oblike: havvffnitz, hauffenitz m. in n., Haubnitze itd., iz č. houf(e)nice [= prača, s katero se je lučalo kamenje]. (Kluge s. v.; Weigand, I., str. 771; Sanders, I., str. 703.) V navedeni češki besedi je osnova («thema») houf (iz stgn. houf) in pritiklini -f>M> + ica. Z omenjenim topom so se Nemci seznanili šele za husitskih vojsk (Kluge, Weigand s. v.). Z ozirom na -niče in na dejstvo, da so prače te vrste specifično češka, oz. pravzaprav husitska iznajdba, pač lahko rečemo, da je nemški izraz vzet iz češčine. 19. ) Hetschepetsch f„ tudi Otschepotsch, = šipečja jagoda, »mačeha* iz slovenske besede »šipečje* (skupno ime od »šipek*) ali «šipečja* (jagoda). Oče tej misli je naš Urban Jarnik: «Versuch eines Etymologikons der slove- nischen Mundart in Inner-Osterreich* na str. 132. Pritrjuje mu tudi Schuchardt: »Slavodeutscb.es und Slavoitalienisches*, na str. 72. Ako vpoštevamo, da se rabi omenjena »nemška* beseda samo pa Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, torej na prvotno slovenskih tleh in blizu slovanskega ozemlja, nadalje, da kažeta vže oba tsch na nenemški izvir (kajti na onomatopoetično tvorbo ni misliti), se lahko z mirno vestjo pridružimo Jarnikovi etimologiji, ki jo je izrekel vže 1. 1832. 20. ) hojken, adj. v planinskih deželah; — jelov iž nsl. h(v)oja, ho j k a. (Po ustnem sporočilu gospoda prof. dr. Kreka.) 21. ) Jauche f. (prej tudi Gauche; v najstarejših knjigah juche [1.1420.], juyche) = smrdljiva tekočina, gnojnica; do šestnajstega stoletja = juha; iz občeslov. jucha, juha (Miki. s. v. juha; Grimm s. v.; Weigand, I., str. 868; San¬ ders, I., str. 546; B. z. vgl. Sprfg., letnik III., str. 480; Detter, str. 50). Kjer ima sanskrtščina š (juša), latinščina s (ius), lit. š (juše) in slovanščina ch (l0.\a), tam pričakujemo v germanščini s ali r, ne pa ch; in če bi bila oblika Jauche pristno germanska, oz. gorenjenemška, tedaj bi se dolenj e (niže) nemška morala glasiti juke, ne pa Juche, kakor se glasi v istini. Sicer pa priznavajo slovanski izvir tudi germanisti brez kakega ugovora. 22. ) Jaug, Jauk m. = južni veter, v planinskih deželah; iz nsl. jug (Miki. s. v. jugu; Schuchardt, str. 70; Jarnik, str. 35). Na Tirolskem rabijo tudi glagol «jauchen» iz nsl. «juži se» (Schuchardt ibid.). 23. ) Jause f., v narečju Jaus’n z glagolom jausnen (dial.) iz nsl. južina («južna»). [»Wie deutsch mittag fiir siiden gebraucht wird, so wird nsl. eine- ableitung von jugb, južina fiir mittagmahl, vesperbrot, jause angewandt»] (Grimm s. v.; Miki. s. v. jugi,: «daher nhd. dial. jause*; Schuchardt, str. 68; Diefenbach s. v. jause, gawse). V nemščini, v kateri se pojavlja «gawse» (beri «javze») šele v petnajstem stoletju, nima ta izraz nikake etimologije; zato priznavajo tudi germanisti, da je slovanskega (nsl.) izvira. V Kočevju pravijo »jeuže*. (Schuchardt ibid.) 17 24. ) Juchten, Juften m. in n., Juft, Jucht n. = rdeče rusko usnje, goveje ali konjsko, močno dišeče, iz r. IO.VTI. ali ioTb m. in f. [= 1. dvojica, par, 2. rdeče usnje]. (Miki. s. v. jufti; Grimm s. v.; Sanders, I, str. 842; Wei- gand, I., str. 875; Kleinpaul, str. 51; Zartli, str. 46; Heyse, str. 403.) V ruščini pomeni roTl> (p. jucht[a], č. juchta) sicer ni prvotno slovanska (zaradi skupka ft, oz. cht)\ toda naravno je, da so dobili Nemci z blagom tudi ime z Ruskega (po Weigandu v pet¬ najstem stoletju). 25. ) Kalesche f., tudi Kalesse f., Kalesch m., kalessel n. (= nizek voz na štiri kolesa), iz č. kolesa, sg. f. in pl. n. (p. kolaska, r. koljaska): (Miki. s. v. koles-; Sanders, I., str. 853; Weigaud, I., str. 885; Kleinpaul, str. 52; Blumer, II., str. 5; Heyse, str. 409.) Tudi francoski izraz caleche, laški calesso in španski calesa so izposojeni iz slovanščine (češčine). Kdor vpošteva, da je beseda kolo, kolesa itd. znana vsem slovanskim narodom, »Kalesche* pa med Germani samo Nemcem, in sicer šele od sedemnajstega stoletja (po Weigandu), in da se nikakor ne da razložiti iz nobene germanske osnove, ne bo dvomil, da je nemški izraz (in tudi francoski, italijanski in španski) izposojen iz češčine (morda pa iz poljščine ali ruščine). 26. ) Kaluppe, Chaluppe f., = koča, koliba, iz č. chalupa (Kleinpaul, str. 50). Iz grške besede v.cclvfir] (vže v »batrahomijomahiji*) so Turki napravili »kaliba*; iz turščine pa so si izposodili Slovani ta izraz v raznih oblikah: n sl., h., hrv.-s. in p. koliba; č., p. in luž.-s. chalupa, mr. lio.lblflil itd. (Miki. s. v. koliba). Med germanskimi jeziki pa pozna to besedo samo nova gorenja nemščina; skoro brez dvoma jo ima iz češčine (ali poljščine). 27. ) Kantschu, -uh, -uk m., = kratek, debel, iz jermenja spleten bič, iz p. kanczug, -uk ali r. kamčuk (Miki. s. v. kamdžija; Grimm s. v. Kantschu; Sanders, I., str. 865; Weigand, L, str. 893; Kleinpaul, str. 51; Schuchardt; Zarth, str. 46; Heyse, str. 411). Po Miklošiču je slovanski izraz vzet iz turškega »kamče*. Nemška oblika je nastala po slovanskem posredovanju, kakor kaže končnica. Zaradi stvari same prim. Peitsche, Knute in Karbatsche (vse iz slovanskih jezikov). 28. ) Karausche, Karaz itd., v najstarejši obliki kara^ in karutze f. in m., = karaš, neka vrsta ribe, iz č. karaš, p. karaš, r. i;;i|iaci>. Težko bo dognati, je-li nemška oblika te besede (avstr. Gareifiel) vzeta naravnost iz slovanščine, ali pa nemška kakor slovanska iz latinske carassius (Miki. s. v. karasi; Blumer, I., str. 22; Sanders, I., str. 869; Weigand, I., str. 896). Nemški izraz je znan šele v starejši novi gorenji nemščini (Blumer 1. c.). 29. ) Karbatsche f., = debel, iz jermenja spleten bič, iz p. karbacz (ali r. l!0]lf)im»), to pa zopet iz turškega kerbač (Miki. s. v. korbači; Schuchardt; Grimm s. v.; Kluge s. v.; Weigand, I., str. 896; Sanders, I., str. 169; Kleinpaul, str. 51; Blumei’, II., str. 22 in 38; Zarth, str. 46; IIeyse, str. 412). Tudi fran¬ coska beseda cravache in španska corbacho sta slovanskega izvira, toda najbrže po nemškem posredovanju. — Nemška oblika, ki je znana od sedemnajstega stoletja, kaže s svojim tsch, da ni domača; bržkone pa je prišla v nemščino iz slovanščine, ne pa naravnost iz turščine; tega mnenja vsaj so Grimm, Kluge, Zarth, Blumer, Weigand in Kleinpaul. (Glagol karbatsclien [— bičati, z bičem kaznovati] se je pojavil šele proti koncu sedemnajstega stoletja.) 2 * 18 30. ) Kasch n., = kaša, močnik, iz č. kaše f. ali nsl. kaša f. (Sclmchardt passim). Ta izraz, ki je znan vsem avstrijskim Nemcem od Krkonoških gora do Drave, se nahaja izmed vseh germanskih jezikov samo v novi gorenji nemščini; slovanski narodi pa ga imajo vsi (vže stsl. kašica). O slovanskem izviru torej ne smemo dvomiti. Tudi Rumunci imajo «riškaše> (= «riž-kaša»!), Madžari «kasa» in Litavci «koše» iz slovanskih jezikov. 31. ) Keusche, bolje Keische f. = koča, morda iz nsl. koča. Izraz Kcische se rabi samo v planinskih deželah, drugod ni znan. Tudi Miklošič je vže namignil na to izposojenko (s. v. konšta): «vgl. nhd. dial. keusche*. Slo¬ venska beseda «kajža» je pa nemškega izvira. 32. ) Knute f., = bič z ozli, iz r. khjtb. Dejstvo, da slovanščina ne pozna skupka kn* in da je izraz knut('i») omejen na (veliko in malo) ruščino, kaže, da je tujega izvira (po Miklošiču severogermanskega: knutr, knyta). (Miki. s. v. knutu.) Ravno tako gotovo pa je tudi, da je nemška beseda knute iz¬ posojena iz ruščine; pojavlja se namreč najprej šele v sedemnajstem stoletju, in sicer vedno v zvezi z rusko državo, ruskimi običaji in ruskimi uredbami (zlasti v potopisih). Zdi se, da ima Grimm prav, rekoč: «Das russische wort steht aber im slavischen selbst ohne anhalt, soli auch nicht tatarisch sein . . . Die letzte antwort auf alle Fragen ist wieder einmal sache der sitten- geschichte* (Grimm s. v.). (Miki. s. v. knutu; Weigand, I., str. 974; Grimm s. v.; Sanders, I., str. 964; Zarth, str. 46; Blumer, II., str. 22; Kleinpaul, str. 51.) 33. ) Kolatsche f., iz občeslov. kolači> [= kolo -f- ači], bržkone iz češke (kolač) ali nsl. oblike (kolač), ker nazivljejo Nemci največ vrst peciva s češkimi in slovenskimi imeni: a) Buchtel, Dolke, Liwanzen; b) Pogatsche, Potitze, morda tudi Zweckerln (Schuchardt, na str. 66.; Sanders, I., str. 969; Miki. s. v. koles-, kolos, proti koncu). Beseda kolači,, ki označuje pecivo v obliki kolesa, je znana vsem slovanskim narodom; izmed Germanov jo pa rabijo j edino le Nemci, in vže Hsch* kaže, da ta izraz ne more biti nemški; sicer pa je tudi znano, da so kolači, vdolki, potice ali povitice, lčvanci in buhte specifično slovanske vrste peciva; zato so tudi v Avstriji bolj v navadi kakor na Nemškem. — Slovanskega izvira so tudi škipetarski kaljač, mad¬ žarski kalacs (reci kalač), lotovski kolači, rumunski in turški kolak. 34. ) Kren m. (tudi Kreen, Krien, Krenn), iz č. chfen ali nsl. hren (vže stsl. chrčn’ 1 ,). (Miki. s. v. chrenu; Weigand, I., str. 1008; Sanders, I., str. 1027; Schuchardt, str. 66; Schade, str. 341; B. z. vgl. Spfg., VI. letnik, str. 336 in 337.) V dvanajstem stoletju se je pojavila v gorenji nemščini oblika chren(e), kren(e), pozneje krien, kren itd. Druga germanska plemena ne poznajo tega izraza. Dotični jezikovni spomenik je bil spisan v Avstriji ali pa na Bavar¬ skem, torej blizu slovanskega ozemlja; na Nemškem pravijo pa ; nsl. in s.-hrv. hren; b. in r. -re -; mr. -ri-\ č. -re-\ p. -rza-\ pol. -ro-\ dolonjeluž. -še. 19 35. ) Kretscham m. = krčma, v starejših oblikah currthema (beri kiirčima), kreczym, kretschem m., iz polabsko slovanske oblike, ki od¬ govarja stsl. krr.čbma, č. krčma, gor.-luž. korčma, p. karczma ; Kretschmar m. pa [= krčmar] iz *kn,či,mari>, č. krčmar, gor.-luž. korčmaf ali p. karczmarz (Miki. s. v. kfirk 2; Grimm s. v.; Weigand, I., str. 1009; Sanders, I, str. 1027; Kleinpaul, str. 51; Blumer, I., str. 54; Heyse, str. 423). Šele v trinajstem stoletju se nahaja v nemščini oblika currthema, v kateri zastopa th brez dvoma naš c. « Tsch* kaže na tuj izvir, in če pomislimo, da je ta izraz v rabi posebno na Poznanjskem, v Lužicah in v Šleziji, torej na slovanskem ozemlju, nam bo takoj jasno, od katerega naroda so si Nemci izposodili to besedo. Iz «krbčbma» ali slične oblike so si naredili Kretschem, -am, in po analogiji takih besed kakor Balsam, Bisam itd. rabijo ta izraz v moškem spolu. Kretscham je torej izposojenka, ne pa tujka. 36. ) Kuks, Kux m. (starejše oblike: Ivuckus, Kuckes, Guckes, Kuches), = delež pri rudnikih, 128. del vkupnega rudnika, iz č. kukus, poleg kus (= stsl. kas' 1 , = kos) (Grimm s. v. Kux; Weigand, I., p. 1039; Sanders, I., p. 1065; Kleinpaul, p. 50; Heyse, p. 425). V nemščini se je ta beseda pojavila šele v šestnajstem stoletju, in sicer so jo prinesli češki rudarji. Grimm (1. c.) pravi: «erscheint nach den Zeugnissen als von Bohmen ausgegangen, und dazu stimmt auch das Sprachliche.» Zastran reduplikacije (ali *kratica), in 2. zastopa lahko germanski *z* naš «č», kakor zastopa tudi latinski «č» (n. pr. tegula: Ziegel, catus: Katze itd.). 41. ) kutten. = rovati, kopati; rudarski izraz po Veithu in Grimmu iz č. kutiti (stsl. sl>-katati sepelire; Grimm s. v. kutten). Da imajo nemški rudarji dokaj slovanskih izrazov, sem vže omenil; glagol »kutten* je v nem¬ ščini povsem osamljen, slovanski glagol pa pozna zapadna kakor tudi severo- vzhodno-južna skupina slovanskih jezikov (č. kutiti, stsl. si>katati, b. ki.tam, r. iijTilTl) itd.). Veithova etimologija, kateri se pridružuje tudi J. Grimm, je torej jako verjetna. 42. ) Leb-honig m. = iztlačen med, Leb-kuchen m. = popernjak, medena potica, Leb-zelt m., (isto) morda iz občeslov. lipa (vlip) ali pa iz nsl. lepenj — neka vrsta kolačev. Prej so izpeljavah obliko Leb- iz lat. libum (Weigand, I., p. 1074). Schade pa (Altd. Wb., druga izdaja, 1872 do 1882) je mislil na našo besedo »lipa*; zlasti navaja p. lipowy miod, lipiec [= bela strd, Leb-honig]. Kluge pa ni zadovoljen s tem, ampak pravi (Et. Wb., 1889, četrta izdaja, p. 203 s. v.): »Izpeljava iz sl. lipa, p. lipiec [= bela strd] ni verjetna (vzroka pa ne navaja!), tudi lat. libum težko da zadošča v razlago; prej hi mogla biti oblika (srgn.) lebe- preglašena (= Ablautform) iz srgn. leip = hleb, kruh. Ali pa je blizu nsl. lepenj ?> — Kluge je mislil samo na Lebkuchen, ko je primerjal «leip, Laib», ne pa na Lebhonig: bela strd (ali »devičnikov med*, po Cigaletu) pač nima nič skupnega s kruhom 21 . ali hlebom, ne po obliki, ne po okusu. Isto velja, se mi zdi, o lat. libum = kolač. Treba bo torej zavrniti izpeljavo iz «libum» kakor tudi iz «leip», «Laib»; Schadejeva etimologija torej je jedina, proti kateri še nihče ni objavil ugovora, vsaj obrazloženega ne. 43. ) Liwanzen = «gegossene Dolken», vliti vdolki, iz č. lčvanci (livanci = lčvanl + bcb). (Schuchardt, na str. 66.) Najbrž pa je nemška beseda tujka, ne izposojenka. 44. ) Mammut(h) n., po Blumerju, Weigandu in Sandersu iz r. MflMOlirb (Blumer, I., p. 20; Weigand, II., p. 18; Sanders, II., p. 220). Ruski zoolog Ludlov je našel to žival 1. 1696. in jo imenoval «M}lM0IFT r Jb»; ta ruska beseda pa je tuja: tatarski mamma = »zemlja* (po Weigandu, 1. c.). 45. ) Maschanzger m., = mišanjsko jabolko, »mošancigar* po nemščini, iz č. misahske (-ehske) jablko (= iz Mišanja = Meifien). Na Češkem rabijo Nemci še obliko, ki je češki besedi bližja: Mlschanzker. Čisto nemško ime se glasi: »Borsdorfer Apfel» (Schuchardt, na str. 66.). Da beseda Mischanzker ali Maschanzger ni nemška, je jasno pri prvem pogledu. 46. ) matschkern, zermatschkern = zmečkati iz nsl. mečkati, mačkati, ali pa iz č. mačkati. Nemška beseda, ki je znana po vseh avstrijsko- nemških pokrajinah, kaže s svojim , HupOKT., mr. nureč, nurok; vse od korena ner- (Miki. s. v. ner- 1; Grimm, VII., p. 900 s. v. Norz; Weigand, II., p. 2380; Sanders, II., p. 445). Ta žival je doma na Ruskem in sploh na severu; ime »Norz* itd. pa pozna izmed vseh germanskih jezikov samo nemščina, in sicer šele od petnajstega stoletja («nortz»; Wei- gand, 1. c.); slovanski jeziki pa poznajo vsi izraz Hopi>ljr> itd., ki ima tudi svoj popolnoma jasni etymon (ner- = mergere). Dvoma torej ni. Kakor je nastalo Gorz iz sl. Gorica, Miirz iz Murica, tako tudi Norz iz norecb, nyreci>. Zastran stvari same prim. Zobel (iz sobolb), Baranken, Kiirschner, Wildschur in podobno. 5 L) Pallasch m. (prej pa tudi Ballasch), = dolg, širok meč, iz r. iia.iann> ali p. palasz (Miki. s. v. pala; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 293; Sanders, II., p. 493; Kleinpaul, p. 52; Zarth, p. 46). Po Weigandu je prišla ta beseda v sedemnajstem stoletju k Nemcem, potem pa tudi k Francozom (palache) in Lahom (palascio), Rumunom Jpaloš) in Madžarom (pallos). Slovanski izrazi za to orožje (r. iia,iann>, p. palasz, gor.-luž. palaš, s. paloš, č. paloš, -aš, b. pala) sicer najbrž niso prvotno slovanski (ampak turškega izvira; Miki. 1. c.), toda nemška oblika je bila brez dvoma v sedemnajstem stoletju izposojena iz ruščine ali poljščine z orožjem samim vred. 22 52. ) Pawolatschen, Pabl&tschen f., = oder, posteljišče, tribuna itd., . iz č. pavlač (to pa morda iz italijanščine). Sam sem slišal to besedo iz nemških ust v Gradcu in na Dunaju; Schuchardt pa pravi, da jo rabijo v raznih oblikah na češkem, Saksonskem, v Šleziji, ob Renu itd., ter jo izpeljuje iz češčine; najbrž je pravo pogodil, kajti glas «čscA» kaže, da ta beseda ni nemška (ker ni onomatopoetična), in če vpoštevamo zemljepisno razširjenost izraza Pablatschen (po sudetskih in sosednih deželah), ne bomo dvomili, da je prišla iz češčine (akoravno tudi tam, v češčini, najbrž ni domača, temveč romanskega izvira, kakor tudi slovenski pavlaš, -a — mostovž, altana, Soller). 53. ) Paprika m., = turški poper, iz srbskega »paprika*. Da »Paprika» ne more biti nemška beseda, je jasno na prvi pogled; mogoče je samo, da je madžarskega (paprika) ali srbskega (paprika) izvira. Madžarska beseda paprika pa je brez dvoma slovanskega izvira (nsl. poper, prper, s. papar, paprika itd.). Nemška beseda je torej ali naravnost slovanska, ali pa je prišla po madžarskem posredovanju iz slovanščine v nemščino. Pritiklina vsaj je brez dvoma slovanska. 54. ) Patschen, Potschen f., = šlebeder, škrpet, iz č. bac, bačkory. Da «Patschen» ni prvotno germanska beseda, kaže glas «tsch»\ ker se pa rabi ta izraz posebno v Avstriji, je naravno, da mislimo v prvi vrsti na slovanski, in sicer češki izvir. Dokazati se pač ne da (Schuchardt, str. 65. s.). 55. ) Peisker, Beifiker m. = piškur, iz č. piskof ali p. piskorz ali r. riHCKajM) (morda od glagola piskati?). Oblika Beifiker se naslanja na glagol «beiBen» (ljudska etimologija). Vsi slovanski jeziki rabijo ta izraz, izmed germanskih pa jedino le nemščina. Da je ta izraz slovanskega izvira, prizna¬ vajo tudi germanisti (Kluge s. v.; Weigand, II., str. 178 in 179); Miklošič pa pravi (s. v. piskori): «das deutsche beifiker, das sich an ,beifien‘ anlehnt, stammt, wie es scheint, aus dem slavischen.» Z ozirom na to, da imajo vsi slovanski jeziki izraz piskof, piškor itd., izmed germanskih jezikov pa samo nemščina, ne smemo dvomiti o slovanskem izviru nemške oblike. 56. ) Peitsche f. = bič, v petnajstem stoletju še beitsch, iz Č. bič ali p. bicz (od glagola biti). (Grimm s. v.; Miki. s. v. bi-; Weigand, II., p. 321; Sanders, II., p. 512.; Kleinpaul, p. 51; Blumer, II., p. 22; Zarth, p. 46.) « Tsch> v nemškem izrazu vže kaže, da ni germanska beseda; slovanski jeziki pa imajo vsi izraz «bič » ; torej ne more nihče dvomiti, da je nemška beseda Peitsche izposojena iz slovanskih jezikov, zlasti z ozirom na dejstvo, da ima izmed vseh germanskih jezikov samo gorenja nemščina ta izraz, pa še ta šele od petnajstega stoletja. Zastran stvari prim. Knute, Karbatsche, Kantschu itd. 57. ) Petschaft n. = pečat, srgn. betschat, petscheit itd., dandanes v narečjih petscluit = ročni pečat, iz č. pečet f. (stsl. pečatr. m.; r. limiaTb f.). (Miki. s. v. pečati; Grimm s. v. Petschaft; Weigand, II., p. 329; Sanders, II., p. 519; Kleinpaul, p. 52; Zarth, p. 46; Blumer, II., 21.) Petscha(f)t ne more biti pristno germanska beseda, 1. ker ima v sebi glas tsch, ki pa v tem pri¬ meru ni onomatopoetičen, in 2. ker se je ta izraz v nemščini pojavil šele v petnajstem stoletju. (Švedski pitschaft ali pitskaft je naravnost iz nem¬ ščine.) Ker poznajo izraz pečat'i. (oz. pečet) vsi slovanski jeziki brez izjeme, izmed germanskih jezikov pa samo gorenja nemščina in pa iz nje šele švedščina, je naravno, da je nemška oblika izposojena iz slovanščine, in sicer skoro brez dvoma iz češčine, kakor je dokazal Blumer, rekoč: »durch die kaiserliche Kanzlei Karls IV. in Prag eingefiihrt.» (Prim. Zarth 1. c.: << durch 23 die bohmisch-osterreichische Kanzlei entlelmt.») Oblika »Petschaft* (poleg srgn. in dial. petscbat) se opira (po ljudski etimologiji) na «Schaft», srgn. petscheit pa morda na «Scheit». Z romansko pritiklino se glasi ta beseda: «petschier». Tudi _ Madžari imajo svoj «pecsčt», Rumuni svoj «pečet» in Litvani izraz «pečetis» iz slovanščine (Miki. 1. c.). 58. ) Petsche f. = sušilnica (v rudarskem jeziku), iz občeslovanskega peč-pec-pešth itd., in sicer najbrže iz ruske oblike (nem,). (Grimm s. v.; Sanders, II., p. 519.) Kdor vpošteva, 1. da kaže «tsch> tuj izvir, 2. da ima nemščina mnogo rudarskih izrazov iz slovanščine in 3. da imajo izraz pešti,-peč-pec itd. vsi Slovani, «Petsche» pa samo Nemci (izmed Germanov), temu ne bo dvomljivo, da je beseda Petsclie izposojena iz slovanščine (ruščine). 59. ) Pflug m. = plug, vže stgn. ploh, plkoh(g) — skoro gotovo iz občeslov. plugT* = V plu + g[> (prim. slu - ga, stru - ga itd.). Prim. Krek, Einl. in die slav. Lg. 2., na str. 113.: «... erklart aber J. Grimm selbst den um- gekelirten Vorgang fur den wahrscheinlicheren, den slavischen Ausdruck auf die Wurzel plu beziehend und darin den Begriff Schiff vermuthend . . . Letzteres aufierte vor ihm schon A. Ivubn, olme den fremden Ursprung des deutsclien Wortes angedeutet zu haben . . . Diese Annahme J. Grimms, wodurch die frlihere vollstandig desavouiert erscheint, fand mehrseitig Zustimmung und zum Theile eingehendere Begriindung* (Schleicher, Pietet, Matzenauer, Serci, Penka, Miklošič); p. 115: «Wir halten sonacli das slavische plug r f, f ti r ein genuines Wort, aus dem ebenso das lit. ,pliugas‘, wie das deutsche ,Pflug 1 (ahd. phluog, mhd. pfluoc) sich bildete.* Tem besedam ni treba nič dodati. Preiskave drja. Jana Peis- kerja pa potrjujejo sijajno, da je mnenje zgoraj navedenega učenjaka povsem pravo. Izpeljave nemške besede Pflug iz «pflegen», iz keltščine itd., so gole domneve. 60. ) Pogatsche f. = pogača, srgn. pogaz; tudi Poganze; iz nsl. pogača (to pa iz italijanskega focaccio). (Schuckardt, str. 68; Miki. s. v. pogača: «mhd. pogaz ist wohl slavisclu>.) Mogoče bi bilo, da bi bila nemška oblika naravnost iz laščine; toda zoper to govori ženski spol (v laščini pa m.) in posebno pa soglasnik p; «Pogatsche» bo torej novoslovenskega izvira. 61. ) pomade, pomale, adv., = počasi, malomarno itd., iz č. pomalu, pomale (= po + mah,). (Schuchardt, str. 68; Zeitsclir. fur osterr. Gymn., 1884, str. 900; Kleinpaul, str. 52; Sanders, II., p. 572); tudi subst. Pomade v pomenu «počasnost, flegma*, in pridevnik v različnih oblikah, na severnem Češkem pomalich, v Šleziji bemahlich itd. (Schuchardt). Da je ta beseda češka, se vidi na prvi pogled. Schuchardt pravi 1. c., da je «durch die Stu- denten allgemein deutsch geworden» (torej ne samo češko-nemška). 62. ) Potizze, Putitze f., = potica, povitica, iz nsl. potica iz po-vit'i,+ica (Schuchardt, p. 68; Jarnik s. v.). V nemščini ima ta izraz nekako čudno lice, v slovanščini pa ima jasno etimologijo. Prim. nsl. povijača (v Belih Kranjcih), s. vitica, mr. no]Si>iTi>ii|i>Ji itd. Znan je ta izraz samo v avstrijskih planinskih deželah. 63. ) povvidalen, = češki govoriti, iz češkega deležnika povidal = po¬ vedal. Ta izraz rabijo posebno Dunajčani, pa tudi drugod je znan; navadno se rabi porogljivo in zasmehovalno. 64. ) Povvidel n., = češpljevec, «Salse*, iz č. povidlo, navadno množina -dla (Miki. sub vi- 1.; po + vi- + dlo, prim. r. iioitiUHlp); Schuchardt, p. 66). 24 Izvir češke besede je popolnoma jasen in gotov; beseda «Powidel* pa, ki je nekak »avstrijacizem*, se ne da razložiti iz nemščine. Vrbutega pa je še znano, da je prišla reč, katero označuje ta izraz, z Moravskega. 65. ) Preiselbeere f., tudi Braus-, Brausch-, Praus-beere, = brus¬ nica, tičja črnica, iz č. brusina in bruslina; tudi p. brusnica, nsl. brusnica itd. (Grimm s. v. pravi: «wie schon Schmeller vermuthet bat, sind das wahr- scheinlich lauter Umdeutscbungen des gleichbedeutenden slavischen brusina, brusnice.*) Schmeller in Grimm sta gotovo prav povedala; iz č. u je nastal samoglasnik au, in preglašen au, eu; Prasel- pa je samo pravopisna inačica. Merodajno, če tudi ne ravno odločilno je dejstvo, da pravijo »Preisel-* in » Braus-» skoro jedino le v Avstriji, na Nemškem pa Heidel-beere. 66. ) pritsch, adv., = proč, in pritscht, adj., = znorel, »prismojen«, iz č. pryč (Schuchardt, p. 67). Ker ta izraz ni onomatopoija, kaže «čscA» tuj izvir; in ker imajo adv. proč-preč-pryč vsi slovanski jeziki, «pritsch» pa se rabi samo v gorenjenemških narečjih, ne'pa v skandinavščini, angleščini in nižji nemščini, zato je brez dvoma »pritsch* izposojenka (ali tujka??) iz slovanščine, in sicer iz češčine. 67. ) Quark m. = skuta; sirček; malenkost; Quargel (dem.) = sirček, iz č. tvaroh (= stsl. tvarog r r> itd.). (Miki. s. v. tvarogu; Grimm s. v. Quark; Detter, p. 83; Sanders, II., p. 614.) Najstarejša nemška oblika je Gvarc (petnajsto stoletje); pozneje šele se je skupek tv izpremenil v kv — qu. Miklošič pravi: »nhd. quark, spat mhd. und den anderen germanischen sprachen fremd.* Ta okolščina je bila prvi povod, da so začeli misliti na tuj izvir; in ker imajo besedo tvarogi> vsi slovanski jeziki, je jasno, da je izraz «twarc-Quark» (Quarg, Q.uarg-el) izposojen iz kakega slovanskega jezika. Ker se pa sirčki izdelujejo zlasti na Hani, je pač verjetno, da je prišla beseda z rečjo vred z Moravskega. — S » tvarog' 1 .: tvarn» prim. »for- maggio: forma*. 68. ) Rabisch, Robisch, Rosch m., = rovaš, posebno v rudarskem jeziku, iz nsl. rovaš ali bolje iz č. rovaš (ker ima nemška oblika kakor češka naglas na prvem zlogu). (Miki. s. v. rovaši [vry + ašl>]: «rabisch stammt aus dem slavischen*; Sanders, II., p. 627: »nam. friiher im kursachsischen Berg- bau* [torej na češki meji!]; Jarnik, na str. 15.) Vsi slovanski jeziki imajo ta izraz, izmed germanskih pa samo gorenja nemščina; ni dvoma, da je «rovaš* samostalnik od glagola ryti, napravljen z obrazilom -ašl>; »Rabisch* (Robisch, Rosch) pa je v nemščini osamljena beseda. 69. ) Rabot(e), Robot(e) f. in in., = tlaka, iz občeslov. rabota (stsl., nsl., b., s.-hrv., r.) ali robota (č., p., luž.-s., mr.). (Miki. s. v. orbu; Sanders, II., p. 627 in 771; Weigand, II., p. 482; Blumer, II., p. 23.) V nemščini se je pojavila beseda Rabot(e) šele v srednji gorenji nemščini; prej ni bila Nemcem znana. Slovanski jeziki pa imajo vsi od samostalnika ralri«, rob r i> abstraktne samostalnike rabota, oz. robota. Nemški izraz je torej izposojen iz slovanščine, najbrž iz češčine, poljščine ali ruščine. 70. ) Reb-huhn, stgn. reba-huon, = jereb, -ica, iz nsl. jereb = ja + rembti (Miki. s. v. rembu) = »gesprenkelt*. Weigand (s. v. Rebhuhn) misli na Rebe; znano pa je, da jereb ne živi po vinogradih. Detter (p. 85) pravi: *wahrscheinlich verwandt mit altslavischem rebii* itd. To bi bilo mogoče; toda izraz Reb-huhn je povsem osamljen, in dokler se ne bo našla druga germanska beseda, ki bi osvetlila besedo « Reb-huhn», dotlej ne bo mogoče ovreči nazora, da je prvi del (reba) izposojen iz občeslovanskega robil (nsl. reb-ika; mr. pafir.lKT.; r. tudi pfl6b; lit. raibas) ali s predponko ja-: jarembtl (stsl. jarobii, jerebi., nsl. jereb, s. jareb, č. jei-ab-ek itd.). 71. ) Sabel m., v narečju Sabi m., srgn. sabel = sablja, morda iz nsl., r. in s. sablja, p. szabla itd. (Blumer, I., p. 72: »mit frz. sabre, ital. sciabla, sp. sable wahrscheinlich vom slavischen sabla f.*; Zartli, p. 46: «auch Sabel stammt aus dem Osten [r. eaČJTH, p. szabla], docli ist der Ur- sjirung des Wortes dunkel*; Miki. s. v. sablja: «ein weitverbreitetes Wort unsicheren Ursprunges*). V tej stvari bo imela kulturna zgodovina zadnjo besedo, ker ni jezikovnih dokazov in znakov, ki bi bili zadosti odločilni. 72. ) Schligavitz, Schliwowitz m., = slivovec, iz nsl. in s.-hrv. slivovec (= sliva + ov r i> 4- hči.). Samo ob sebi se razume, da beseda na -awitz ali -owitz ne more biti pristno nemška, in če vpoštevamo, da se rabi izraz Schligawitz v avstrijskih planinskih deželah, ne bomo dvomili, da je nsl. (s.-hrv.) izvira. Prim. Niggavitz, Nagavitz. 73. ) 1. Schmetten 1 , m., = smetana, tudi 2. Schmant in Schmand m. 1. Iz č. smetena, 2. iz stsl. meta, *sT.-metT., oz. iz dotične polabsko-slovanske oblike (Miki. s. v. ment-; Schuchardt, str. 66; Weigand, II., str. 600; Sanders, III., str. 971; Kluge s. v. Schmetten). Omenjene besede se pojavljajo izmed vseh germanskih jezikov samo v nemščini, in sicer ne pred petnajstim stoletjem (Kluge; Weigand 1. c.), zlasti blizu slovanskega ozemlja, na Sak¬ sonskem, v sudetskih deželah in ob Labi; iz nemščine se ta izraz nikakor ne da razložiti, pač pa iz slovanskih jezikov, ki poznajo vsi glagol mesti in samostalnik smetana (in pod.). Dvom je povsem nemogoč. Tudi rumunska beseda sminteng je slovanskega izvira (z ohranjenim nosnikom, ki se je v sedanjih slovanskih jezikih izgubil). «Schmant® je tudi «terminus technicus* v rudarstvu in solokopstvu: = pena, klejasta nesnaga itd. 74. ) Schops m.; v štirinajstem stoletju (srgn.) schop(e)^ in schop(e)^ itd. iz č. skopec ali r. CKOneijl. (Miki. s. v. skopici: * nhd. schops, aus dem slavischen*; Grimm s. v. Schops; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 632; Sanders, III., p. 1002; Kleinpaul, p. 50; Zarth, p. 46; Detter, p. 103). Grimm opozarja na to, da je beseda Schops - schope^ «dem ostlichen hochdeutschen Sprachgebiet eigen, den vvestlichen u.nd niederdeutschen Mundarten ganz fremd.* Do štirinajstega stoletja so rabili jedino le izraz »hammel*; o tem času pa so se na vzhodu seznanili z vseslovanskim izrazom skopec (CKOni.ip.), ki je v zvezi z glagolom CKOniiTli = evirare (dočim je «Schops* v nemščini povsem osamljena beseda). Torej ni dvoma, da je izraz schop(e) 5 ~Schops izposojen iz kakega severnoslovanskega jezika, najbrž iz češčine ali ruščine. Nemški »o* si moramo razložiti s tem, da so govorili nekak kratek i: schopi^, akoravno se piše «e> (schops). [Besedo Schornstein m. izpeljuje Kleinpaul iz r. Mopiiaa CTt.ua ; vsi drugi pa mislijo na stari glagol schorren = moleti po koncu; v tej stvari se ne upam postaviti ne na jedno, ne na drugo stran; toda dokler nam nihče ne dokaže, da ima »černaja stčna* pomen »dimnik*, dotlej se ne bo nihče pridružil Kleinpaulovemu mnenju.] 75. ) Startin m. = štrtin (iz četrtin) = sod, ki drži 10 vedrov, iz nsl. (štajersko-slovenskega) štrtin nam. čtrtin (tako se govori tudi v češčini štvrtj nam. čtvrty). Z ozirom na to, da je izraz Startin «stiriacizem» in da v nem¬ ščini nima «etyma», pač pa v slovanščini (četrtin = četrti del velikega soda, ki drži 40 vedrov), moramo imeti to besedo za izposojeno iz slovenščine 26 (Štrekelj, Arch. fur slav. Phil., letnik XIV., na str. 546.: »aus dem Slovenischen ins Deutsche eingedrungen. Deutsch Startin ist [nach Sanders] nur ein steierisches FliissigkeitsmaB«). Tem besedam mora gotovo vsakdo pritrditi, ker je vsak dvom izključen. 76. ) Steppe f., = razprostrta goljava, pustinja brez drevja, iz r. CTCHU (Weigand, II., p. 812; Sanders, III., p. 1209; Zarth, p. 46; Heyse, p. 752). Pred drugo polovico osemnajstega stoletja ta beseda ni bila v nemščini znana (po Weigandu). Nemška torej ni; ker pa označuje nekaj osobito ruskega, je pač naravno, da moramo «Steppe» izvajati iz ruščine. V tem jeziku pa je morda ctciii. samostalnik od glagola stsl. tepa, teti, r. dial. (u)tepti (= oc- cldere); tako bi bila «stepl>» pravzaprav »pokrajina, ki je vsa poteptana in uničena (tako da po njej ne more rasti drevje)«. V nsl. je »stepa« germanizem; moralo bi se reči «step, -i». 77. ) Sterlet m., neka vrsta jesetra, posebno na Ruskem, iz r. (!T< l |Ufl4F> f. (Weigand, II., p. 813; Sanders, III., p. 1210; Heyse, p. 752). Lice vže kaže, da ta beseda ni izvirno nemška; pojavila se je šele v novejšem času; zato jo tudi izpeljujeta Weigand in Sanders brez pomisleka iz jezika tiste dežele, v kateri je riba domača. Miklošič, žal, nima izraza CT(‘|l.W,p>, tudi sorodnih ne. Mogoče, da ta beseda ni prvotno ruska (oz. slovanska). 78. ) Stieglitz m., = lisec, srgn. stig(e)liz, stegliz (petnajstega stoletja prva polovica), iz č. stehlec, sedaj pa steblik (Miki. s. v. štegulu: «č. stehlec, steblik. Ein ahnlicbes wort mag dem deutschen stieglitz . . . zu grunde liegen«; Kluge s. v.; Weigand, II., p. 818; Lexer s. v. Stieglitz: »slavisches Wort»; Matzenauer, na str. 82.). V nemščini se je ta beseda pojavila šele v petnajstem stoletju; izmed drugih germanskih jezikov jo pozna samo švedščina (steglitsa), toda šele iz nemščine. Odločilna je posebno končnica -itz (prim. Durnitz, Haub[n]itze itd.). Dvom je izključen. Iz slovanščine (češčine) sta izposojena tudi madžarski (tengelicze) in rumunski izraz (Štiglic^). 79. ) Strizzi m., — postopač, človek, ki ne dela, ampak samo uživa itd., iz č. strvc = stric (Scliuchardt, str. 66). Dokazati se to ne bo dalo, toda verjetno je, da ima Schuchardt prav, ker je »Strizzi« vindobonizem in se iz nemščine nikakor ne more razložiti. 80. ) Tornister m., iz č. tanys.tra ali slovaškega tanistra. 1. »Unser (namreč nemški) /Tornister 1 kann entveder direct aus dem Slavischen oder aus dem Magyarischen entlebnt sein« (»Indogermanische Forscbungen«, 1893, str. 445). 2. «Aus rumaniseh-polnisch taistra, tschechisch tanystra (auf mittelgriechisch TctyioTQov, Futtersack der Reiter, beruhend)« (Zarth, str. 46). 3. »Soli eigentlich Futtersack bedeuten und ein slavisches, ursprung- lich griechisches Wort sein« (Kleinpaul, str. 62). Po Weigandu (II., p. 914) in Zarthu (1. c.) se pojavlja ta izraz (Tornister, Tanister) v nemščini šele v osemnajstem (po Kleinpaulu v sedemnajstem) stoletju; germanski torej ne more biti. Mislili so prej na laški (canestra = košara) in madžarski (tanisztra) izvir; toda laška beseda je glede pomena preveč različna (madžarska pa je, kakor je dokazal G. Meyer, izposojena iz slovaščine ali češčine). Grška beseda je prišla v rumunščino, od tod v poljščino in druge slovanske jezike, in iz teh (naravnost ali pa po madžarskem posredovanju) v nemščino (v sedem¬ najstem ali osemnajstem stoletju) v obliki »Tanister« (Kleinpaul), pozneje pa šele «Tornister«. 81. ) Tscherper m., = Škrbec, nož, s katerim se obada tako zvani «Grubengezimmer«, iz p. czerp, čzerpak, ali iz kake slične poljske ali češke 27 besede (od glagola >i|n>H;iTll). Ta nemški izraz sem našel v Cigaletovem nemško-slovenskem besednjaku («ein bergm&nnisches Messer, bei den ober- sachsischen Bergleuten») in v Sandersovem nemškem besednjaku (III., p. 1397). Glas «fec/*» kaže, da ta izraz ni izvirno germanski, in iz dejstva, da se rabi na gorenjem Saksonskem, smemo sklepati, da je češkega ali poljskega izvira. 82. ) Tsehinakel, Schinakel n., = čolnič, iz nsl. čolnak (sedaj = Weberschiffchen, v starejši dobi pa gotovo sploh — čolnič). Schuchardt misli na s.-hrv. čunak; toda iz srbohrvaščine nima nemščina razen «Vampyr» nobene izposojenke, kar je tudi razumevno. Dvomil pač ne bo nihče, da je nemški izraz, ki se rabi samo po avstrijskih planinskih deželah, slovenskega izvira; kajti l)) r (>, b. in r. naMnilJ)'i. itd., po Miklošiču [s. v. vampiru] najbrže turška beseda; Grimm in Weigand s. v.; Kleinpaul, str. 50). Ta izraz se je v nemščini pojavil šele 1. 1732. (po Weigandu), in sicer je prišel čez Ogrsko. Pozneje je dobil tudi pomen: »krvoses, južnoameriški netopir*. Ta beseda se nahaja v vseh slo¬ vanskih jezikih, dasi ni izvirno slovanska (-mp-!). O pošastih ali strašilih, ki baje sesajo kri, niso Nemci pred 1. 1732. nič vedeli. Zatorej moramo Grimmu in Weigandu povsem pritrditi. 85. ) Wildschur f., = volčja koža, volčji kožuh, iz p. wilczura (vh>čr> ura). (Miki. s. v. velku: «p. wilczura [vgl. myszura], daraus deutsch wildschur»; Weigand, II., p. 1116; Kleinpaul, p. 51; Zarth, p. 15.) Beseda *vl r i,čura se nahaja tudi v češčini (vlčura), ruščini (liOJiMjpa) in maloruščini (vilčura). Nemška oblika pa je izposojena iz poljske in prenarejena po ljudski etimologiji (kakor od *Wild» in «scheren>). 86. ) Zeidler m., stgn. zidalari = bčelar, zeideln = gozdne bčele rediti, Seidelbast = daphne mezereum, volčji koren, iz stsl. *bi>čelari> (Krek, Einl. in die slav. Lg. 2, str. 112: «Ahd. zidalari, mhd. zldelaere, zldler, nhd. Zeidler, Waldbienenziichter [asi. *b'hčelar[>] halten wir trotz F. Kluge . . . u. a. f ti r e i n L e h n w o r t a u s dem S1 a v i s c h e n. Treffend bemerkt O. Schade . . . »Es kann kein Zweifel sein, dass Wort. . . nnd Sache von Haus aus slavisch war: Slaven waren es vor allen, die ehedem in den unabsehbaren Lindenwaldungen ihrer Heimat dem Honige . . . nach- giengen ...» itd.). Tudi Kleinpaul (str. 50) izvaja Zeidel (= bčela) iz slo¬ vanskih jezikov; ravno tako tudi izraz Seidelbast, »soviel wie Zeidelbast, sogenannt, weil die Waldbienen aul die Bliiten gehen». Celo lastno ime Seidel izpeljuje Kleinpaul iz istega izvira; zadnje je pa nekoliko problematično, akoravno je prav mogoče. 87. ) Zeisig m., = konopnica, čižek, iz č. čižek (poleg čiž), p. czyž, r. 'inat'i> itd. (Miki. s. v. čiži: »Daraus mhd. zlse f., zlsec [m.], schwed. siska»; Kluge s. v.; Heyse s. v.). Srednjegorenja nemščina ima poleg zlse tudi dem. zlsec (zlse/c), prva oblika je brez dvoma nastala iz č. čiž, druga pa iz po- manjševalne oblikb čiž-ek. Miklošič, Kluge in Heyse so dobro vedeli, zakaj izvajajo nemško besedo iz slovanske (češke). 28 88.) Zobel m., = sobol, iz r. COftOJIh, č., p. s oboi itd. (Weigand, II., p. 1185: «mhd. der Zobel, ahd. der zobel, zobil, aus mittellat. zabella, welches aus dem gleichbedeutenden altsl. uiid russ. der sobol’, woraus auch . . . mittellat. sabelus, frz., engl. sable, island. savali* itd.; Sanders, III., p. 1775: »aus russ. coOojti. »; Kleinpaul, p. 51; Zartli, p. 46). Naravno, da je prišlo z rečjo (živaljo) tudi ime z Ruskega v Nemce; o tem pač ne bo nihče dvomil. Sklepi iz obravnanih besed. Izposojenke, katere ima nemščina iz slovanskih jezikov, nam dovoljujejo sklepati, da so se Nemci učili pri Slovanih: 1. ) v rudarstvu in solnarstvu, to nam dokazujejo izrazi: glauch, kutten, Kux, Graupe, Petsche, Rabisch, Schmant, Tscherper; 2. ) v kožuharstvu in usnjarstvu, v dokaz so nam besede: Baranken, Juchten, srgn. kiirsen, Kiirschner, Norz-Nurz-Nork, Wildschur, Zobel; 3. ) v vozatajstvu, to nam pričajo izposojenke: Peitsche, Kummet; Kutsche, Kalesche, Droschke; sem lahko štejemo tudi Tschinakel; 4. ) v poljedelstvu in gospodarstvu, kakor vidimo iz izrazov: Pflug, Robot; Jauche = gnojnica, Schmetten, Quark, Primsen (Brimsen), Leb- honig, Graupen = oluščena pšenična zrna; zeideln, Zeidler; Powidel; Schliga- witz; Merling in Startin (žitna in vinska mera); 5. ) v kuharski umetnosti: Wucktel ali Buchte, Dolken, Liwanzen, Pogatsche, Kolatsche, Potizze, Leb-kuchen in -zelt, Kasch; Jause; v starem jeziku tudi Jauche (juche) — juha (zdaj pa = gnojnica); 6. ) tudi za hiše in njih posamezne dele imajo Nemci slovanskih imen: Kretscliam; Kaluppe, Keische; Dornitz, Pablatschen; 7. ) različno orožje so Nemci prevzeli od Slovanov, prim. Haubitze, Pallasch; Sabel (?), Dolch (?). Tudi Tornister spada nekoliko sem; 8. ) tudi z mnogimi živalmi so se Nemci seznanili po Slovanih (zlasti severnih): Elen, Norz, Bilch; Karausche, Peisker, Sterlet; Stieglitz, Zeisig, Niggawitz, Reb-huhn; Vampir; Mammut; nejasno pa je, zakaj imajo za koštruna slovansko ime (Schops) poleg nemškega (Hammel); 9. ) istotako z rastlinami: Kren, Gurke; Maschanzger, Nagawitz; Preiselbeere, Zeidelbast (Seidelbast), Hetschepetsch, Dernlein; Paprika (?); «hojken» pa malo dokaže, ker so Nemci vže od nekdaj poznali jelko ali h(v)ojo; 10. ) od Slovanov so dobili tudi razno kaznovalno orodje: Knute, Karbatsche, Peitsche, Kantschu; 11. ) razni stanovi in razne vrste ljudi j imajo slovanska imena: Gespan, Dolmetsch, Kretschmar, Kiirschner; Halunke, Strizzi, Waben; 12. ) glagoli in prislovi: matschkern, powidalen; pomale in pomade (iz tega tudi pridevniki), pritsch (iz tega tudi pridevnik pritscht); 13. ) sledečih besed, ki so slovanskega izvira, nisem znal uvrstiti v no¬ beden predal: Grenze, Steppe, Grippe, Petschaft, Patsche, Kranz (?), Vampir v pomenu »pošast, ki sesa ljudem kri»; Jaug, Graupe v pomenu sodra, babje pšeno. Vse to nam kaže, da so se učili tudi Nemci pri Slovanih kakor obratno. 29 Dodatek: Slovanska krajevna imena v nemških oblikah. Z izposojenkami in tujkami lahko primerjamo krajevna imena v ustih tujih narodov. Kajti: 1. ) isto razmerje kakor med «rubin* in »Rubel*, «can.» in »Czar* itd. (= tujke, pri katerih se je samo pravopis nekoliko prilagodil tujemu jeziku) je tudi n. pr. med imenoma » Obrh» in »Oberch ■ (na Kranjskem), «Domžale» in «Domschale», «IJohfanv» in «Dobrzan» (na češkem) itd.; 2. ) isto razmerje, ki je med »južina* in «Jause», «bič» in «Peitsche» itd. (= izposojenke, pri katerih se je v glasovnem oziru več ali manj izpreme- nilo, pa ne da bi imela nemška oblika tako lice, da bi se imela za izvirno germansko), je tudi n. pr. med »Bistrica* in »Feistritz*, *Lož» in »Laas* itd.; 3. ) isto razmerje, katero vidimo med «wilczura» in «Wildschur*, «pečet’» in y »Petschaft* (kakor iz Wild + scheren; Schaft!), vlada n. pr. tudi med »Ščurki* in »Schurke*, »Štavčja [vas]* in »Deutsch[dorf]* itd. (= izposojenke, ki so se s pomočjo ljudske etimologije tako izpremenile, da imajo popolnoma nemško lice in tudi pomen, dočim n. pr. »Feistritz* v nemščini nima ni- kakega pomena ali smisla). Miklošič («Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen*) deli nemška imena slovanskih krajev v šest skupin, in sicer: 1. ) slovansko ime se je sprejelo v nemščino s takimi glasovnimi izpre- membami, kakršne zahtevajo nemški glasovni zakoni, ne da bi tako nastala oblika (v nemščini) imela kaj smisla; 2. ) slovansko ime se je sprejelo v nemščini «in einer dem Deutschen bedeutungsvollen Form* (n. pr. «Rothwurst» iz »Ratibof»); 3. ) slovansko ime se je prevelo (»Brunndorf»iz «Studenec* na Kranjskem); 4. ) med domačim in nemškim izrazom ni nikake zveze, ne glasovne ne pojmovne (»Tiefenbach* in »Briga* na Kranjskem); 5. ) nemščina ima več oblik za jeden in isti slovanski kraj; 6. ) nemške oblike so nastale iz slovanskih (starejših) z drugim sufiksom, kakor ga nahajamo v sedanji slovanski obliki (n. pr. «Assling«, ne iz «Jese- n -ice», temveč iz «Mesen-i/c» ali pod.). Jasno pa je, da v pričujoči razpravici ni mesta prevedenim imenom (tretja skupina, n. pr. »Lemberg* = «L6wen-berg» iz «Lwow» itd.) in tudi ne takim, ki niso (vsaj kakor se zdi) v nikaki glasovni ali pojmovni zvezi z domačo obliko (n. pr. »Langenthon* za »Smuka*, «Friedau» za Ormož itd.). Imena pa, ki jih našteva Miklošič v peti skupini, spadajo deloma v prvo in drugo, deloma v tretjo, četrto in šesto skupino, kajti če imajo Nemci za kak slovanski kraj več imen, spadajo lahko v razne skupine ali pa tudi vsa v jedno in isto. Naposled pa je tudi šesta skupina odveč; kajti jezikoslovcu je vse jedno, živi-li slovanska oblika, na katero se opira kaka nemška, še dandanašnji, ali pa je prejela drugo pritiklino (n. pr. prej *S'r.tyki>, *Stik, iz tega Sittich; sedaj pa izključno le Stič[*]w« itd.). Na ta način nam ostajata izmed Miklošičevih skupin samo dve (prva in druga), in sicer: 1.) Slovansko ime se je bolj ali manj izpremenilo (v glasovnem oziru) nemškemu organu na ljubo, toda tako, da nemška oblika nima pomena: n. pr. a) na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (torej slovenska imena) Flodnig> iz »Smlednik*, »Feistritz* iz «Bistrica« (kakor »Zeesig* iz «čižek■, 30 «Peitsche» iz »bič*), »Lais-berg* iz »Lišče*, »Gotting* iz «Hudinja», »Tscher- nembl» iz • Črnomelj», »Ters«'n» iz «Trzin* itd.; b) na češkem in Moravskem »Bomst* iz »Babi most*, »Wemschen* iz ), ker se tam gore stikajo. Moravsko mesto Prostčjov nazivljejo Nemci »Prossnitz*; to ime je gotovo nastalo iz starejše oblike s pritiklino -niče, najbrž «*Prostejnice». Ime »Assling* ni moglo nastati iz sedanjega imena Jesenice, ampak samo iz *Jesenik (prim. »Gesenke*, po ljudski etimologiji nastalo iz «Jeseniky» [po drevesu]) itd. Viri pričujoče razprave. (po času urejeni). 1832. Jarnik, Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart itd., v Celovcu. 1852 ss. Grimm i. dr., Deutsches Worterbuch. 1863. Kutin i. dr., Beitriige zur vergleichenden Spracliforschung, III. in 1870 IV. 1866. Schade, Altdeutsches Worterbuch, prva izdaja, Halle. 1872 — 1882 istega besed¬ njaka druga izdaja. 1870. Matzenaaer, Cizi slova v slovansk/cli fečecli, v Brnč. 1872. Ilenkschriften der Wiener Akademie der VVissenschaften, philosophisch-liisto- risclie Classe, XXI. ( Miklošič, Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen, I.). 1873. Diefenbach in Wulcker, Hoch- und niederdeutsches Worterbuch der mittleren umi neueren Zeit. 1876. Snnders, Worterbuch der deutschen Spracbe, Leipzig. 1878. Weiffand, Deutsches tVorterbuch, Giefien. 1878. Letopis Matice Slovenske ( Navratil.: Elen ali Elend, slovanska beseda). 1883. Kinge, Etymologisches "VVorterbuch der deutschen Spracbe, druga izdaja, StraB- burg. 1889 istega besednjaka četrta izdaja. 1885. Schuchardt, Slavodeutsches und Slavoitalienisches, Graz. 1885. Istega pisatelja dodatki v «Zeitschrift filr osterreicbische Gymnasion». 1885. hei/se, Fremdwbrterbuch, Wien. 1886. Miklošič, Etymologisches W6rterbuch der slavischen Spracben, Wien. 1887. Krek, Einleitung in die slavische Literaturgescliichte, druga izdaja. 1890 in 1891. Blumer, Geschlecbtswandel der Lelin- u. Fremdworter im Hochdeutschen. 1892. Arcbiv fur slavische Philologie, XIV. 1893. Indogermanische Forschungen. 1896. Kleinpaul, Das Fremdvvort im Deutschen, Leipzig. 1897. Detter, Deutsches Worterbuch, Leipzig. 1897. Zartli, Deutsche Lehnworter, Saarbriicken.