Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 2. MURSKA SOBOTA, 10. januara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske krajine Naročnina Novin četrtletno doma: na posamezni naslov 6 Din, 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Izhaja vsako nedelo. Uredništvo i uprava M. Sobota Cena oglasov na oglasnoj strani: Cela stran 250 Din., pol strani 140 Din., ¼ strani 75 Din., ⅛ strani 35 Din., 1/16 strani 17 Din. Cena malim oglasom do 30 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji popüst. Rokopisi se ne vračajo. Pošt. Ček. pol. Štev. 11806. Vsem delavcom Slovenske krajine. Pred par tjedni je bila vpisana v zadrüžni register zadruga „Delavski dom“ v M. Soboti, ki si je postavila za cio zozidati delavski dom v M. Soboti i zastopati naše delavce vsepovsedi kak predstavnica naših sezonskih delavcov. Delavci vaša dužnost je, ka se te zadruge, ki je edino vam na hasek, kak najbole oklenete. Vsakši delavec je lehko kotriga te zadruge. Kem vekša de naša armada, tem vekšo moč bomo meli. Zato pa je v interesi vsakšega delavca i delavke, ka podpiše konči eden delež zadruge „Delavski dom“ i s tem povnoži naše vrste. Delavci, edino ta zadruga de lehko gučala v vašem interesi, ar je istinsko delavska. Vsakši pa lehko podpiše tüdi več deležov, od šterih vsakši košta 5 dinarov i pristopnina 5 dirov. Pristopite lehko k zadrugi vsakši den v pisarni zadruge „Delavski dom“ v M. Soboti, Kolodvorska cesta, št. 5. (v bivših prostoraj Kmečke posojilnice). Delavci i delavke, naša deviza naj bo: v sküpnosti je moč. Zato pa vsi v zadrugo „Delavski dom“. Uradne vüre v pisarni zadruge so vsakši delavni den od pol edne pa do pol tretje vüre popoldnevi; po nedelaj i svetkaj pa od desete pa do pol edne popoldnevi. Vsakši, ki nameni pristopiti, se more priglasiti najkesnej do sredine meseca februara toga leta, ka de naš namen kak najprle doseženi. Nesme biti v Slovenskoj krajini niti ednoga delavca i delavke, ki ne bi bio kotriga te zadruge. DELAVSKI DOM r. z. z o. z. v Murskoj Soboti. Podgan napadnola dete. Preminoči tork se je po noči nekak prikradnola podgan v posteo Krhinovoga Ivančka v Št. Jerneji i je začnola grizti malomi deteti glavo. Na podganovo strüganje so se domači zbüdili i so jo pregnali. Pred odhodom vsem prijatelom Novin. S 1. septembrom 1929. sem prevzeo uredništvo Novin. S tov številkov pa uredništvo odlagam. Dužnost me pozavle v drügi kraj. Dne 15. januara se preselim v Maribor, da tam prevzemem slüžbo kornoga vikara, uredništvo „Nedelje“ i tajništvo „Katoliške akcije.“ Pri toj priliki se poslavlam od vseh prijatelov „Novin“ s prisrčnim: „Z Bogom!“ Novine bom tüdi nadale rad meo i želem, da si pridobijo vsigdar več prijatelov. „Novine“ so naše, zato je dužnost vsakoga, da jih podpira. KOLENC FRANC, urednik. Razorožitev. Ka pomeni ta reč? Pomeni, ka menje orožja morajo meti države kak so dozdaj mele. Za eden mesec bode veliko spravišče držav sveta, kak bi se znale pogoditi za znižanje orožja, vojske. Dozdaj so bila zaman takša spravišča. Razišli so se državniki, ar neso se mogli zjediniti. Vsaki je pravo, ka prej dragevole privoli v razorožitev, če privoli tüdi sosed. Sosed se je pa pali izgovarjao, ka ma neprijatele i se mora braniti. Pojela so ta spravišča neštete šume, a prinesla neso nikaj za mir sveta. Tisti, ki je ober nas, je pa to ne gledao tak brezbrižno kak njegovo stvorenje: človek. Poslao je nevole na svet: glad, povodni, betege, dragočo, pač ravnotisto, ka onemogoči živlenje. Če de duže to trpelo, sprevidi vsaka šče tak bogata država, da naprejiti i živeti ne more. Zato so se zjedinile v toj nevarnosti, da za obstanek reda i mira posküsijo ešče ednok z spraviščom, na šterom bi določile zmenšanje izdatkov za orožje. Macdonald, angleški ministerski predsednik je spregovoro vsem državam resne reči, kak malokda što na sveti. Pravo njim je, ka je odbila 12 vüra. Če ščemo svet rešiti, moramo se zdrüžiti i določiti znižanje izdatkov za orožje. V senati bogate Amerike so pa jasno i glasno povedali, da nemorejo zaduženoj Europi odpüstiti vojnih dugov i to zato ne, ka so Europske države same krive, če majo duge, zakaj držijo tak velike vojske i zakaj se do zob oborožüjejo! Dosta istinskoga je povedao z temi rečmi amerikanski sena- tor Borah, a ne bi pa smeo pozabiti, ka se je Amerika bogatila na račun siromaštva Europe, kda je lifrala orožje za drage peneze toj, z šterim so se klali njeni sinovi, ki niti znali neso, zakaj se sovražijo. K božiči so sprejeli sv. Oča, Kristušov namestnik v Rimi, odposlanstvo najvekših dostojanstvenikov kat. cerkve: kardinale. Pred temi so z žalostjov povdarjali, da jih svet nešče bogati, nešče se pomiriti, nego ide naprej po poti sovraštva i mesto küšca mirü si kove orožje. Zato si pa sam kove tüdi svojo usodo. Te reči Kristušovoga namestnika na zemli pomenijo dvoje: svet se lehko reši nesreče, če de jih bogao i se pomiri; ob drügim pa, ka de svet sam kriv svojoj nesreči, štera ga dosegne za nepokorščino. Kak močne so bile nekda države! Egipčani, Fenečani, Assirijani, Kaldejci, Perzijani, Grki, Rimljani itd. so je meli. Nega več nikaj iz teh velikanskih držav. Zakaj? Hrbet so obrnoli tistomi zakoni, šteroga njim je Bog razglaso v srci, postali so robi strasti, ne pa nasledüvalci i izvršüvalci naravne bože postave. Sami sebi so skopali grob. Zato opomina sv. Oča ves svet, naj ne ide po zgledi prepadnjenih držav, nego naj se obrne k večnomi krali, krali mirü, Kristuši i toga zakone sprejme pa se po njih ravna. Tak i samo tak bo prišo blaženi mir, šteroga vsi čakamo. Ka sledi z toga? To ka več za državo nišče nemore v dnešnjih žalostnih razmeraj včiniti, kak če se pobriga 2 NOVINE 10. januara 1932. za to, da pride do razorožitve, da se pride do mira. Orožje milijarde i milijarde požre vsako leto. Te penez, če bi se obrno za regulacijo vodin, za popravo cest, za zidanje siromašnic, sirotišnic, bolnišic i drügih potrebnih socijalnih ustanov, če bi se obrno za zboljšanje kmetijstva, obrtništva itd. ka bi falilo sveti?! A do toga ne pride, ar nega mira med narodi. Mora si zato kovati orožje eden če prav miren, da se obrani proti napadanji. Naj nevarnost boja mine, naj se narodi složijo v bratskom obimi, naj se sporna pitanja rešijo brez prelevanja krvi i naj tak pride do zmenšanja vojske i orožja, smo dužni delati vsi za to. I če bomo to svojo dužnost spunili, smo pripomogli k okrepitvi države bole kak vsi najsijajnejši govori i smo pomogli siromaškomi narodi bole kak vse podpore. Po našem prizadevanji pride stalen mir, stalna pomoč, stalno blagostanje, stalna varnost. I to je nad vse vredno, je jedini i najvekši kinč sveta i države. Te kinč pa samo tak najdemo, če bomo nad vse trezni i smileni i če z tem smilenim i treznim srcom bomo dosta molili za blaženi mir. Zdaj, gda se svet pripravlja na to velevažno spravišče za dosego svetovnoga mira po razorožitvi, je najvekša pomoč za našo državo i celi svet: prošnja za uspeh toga spravišča. A te prošnje more jedino Bog poslühnoti. Te pa poslühne samo stanovitne prosilce, če so ti sami puni tistoga ka prosijo, če so sami trezni i smileni, ar samo tak so miroljübni. Ka novoga v Belgradi? Kralevska rodbina doma. Nj. Vel. kral i kralica sta se povrnola iz Pariza, kde sta bila deset dni. Nova stranka. Za celo državo se je ustanovila stranka „Jugoslovanska seljačka radikalna demokracija.“ Vlada odstopila. V pondelek je vlada g. Petra Živkoviča odstopila. Pred odstopom so dobili vsi ministri visika odliküvanja. Svetovna politika. Nemiri v Indiji. Zadnji čas je znova prišlo med oblastmi i Gandijovimi pristaši do ostrih nastopov. Podkral Willingdon i Gandi sta začela razgovore. Da li tej razgovori pripelajo do mirne rešitve indijskoga pitanja, je žmetno povedati. Tak se vidi, da je na obeh straneh premalo dobre vole. Boji v Mandžuriji. V Mandžuriji še naprej teče krv. Japonski general Tomona zmagovito napredüje s svojimi četami. Kitajska vojska se nemre obraniti, čeravno je vnogo vekša. Japonci so že zavzeli velki tao Mandžurije. Uradni dnevi kraljevskoga notara iz Dolnje Lendave. Kak dozdaj, bodo uradni dnevi tüdi še nadale i to: I. v Beltincih: v občinskoj pisarni dopoldne od 8. do 12. vüre vsako prvo i tretjo sredo v meseci: 7. januara (to je četrtek, ar je v sredo svetek), 20. januara, 3. i 17. februara, 2, i 16. marca, 6. i 20. aprila, 4. i 8. maja 1. i 15. junija. II. v Črensovcih: v gostilni Bauer Samuela, popoldne od 2. do 5 vüre vsako drügo sredo v meseci, teda 13. januara, 10. februara, 9. marca, 13. aprila, 11. maja, 8. junija. III. v Turnišči: v občinskoj pisarni popoldne od 2 do 5. vüre vsako štrto sredo v meseci, teda 27. januara, 24. februara, 23. marca, 27. aprila. 25. maja, 22. junija. Za drügo polovico leta pa se bodo uradni dnevi kesnej objavili. Kalendar. januar (31 dni) 2. teden. Murska Sobota — Rojstva, sprevodi, zdavanja v l. 1931. V katoličanskoj fari je bilo: 187 rojstev (predlanskim 175), 173 sprevodi (predlanskim 104) i 52 zdavanje. Rojenih je bilo 98 dečkov i 89 deklic, vmrlo pa je 86 moških i 87 žensk. Najmlajši i prvi mrtvec je bila Rantoša Kornelija — eden den stara, najstarejši pa Vöröš Ana 86 let stara. — Novi verovučitel na gimnaziji. Kak smo čüli, je imenüvani za verovučitela na gimnaziji g. dr. Tomaž Kelenc, ravnatel „Martinišča.“ — Nesreča. Pri g. geometri Pertoti je bila na počitnicaj 18 letna sorodnica Lokar Vida iz Ajdovščine v Italiji. Zadela jo je nesreča. Na stubaj se je poškalila i je tak nesrečno spadnola, da si je potrla nogo. Vrači se v špitali. — Smrtna kosa. V zadnjoj številki smo poročali od smrti blage Gregorcove gospe. Zdaj je zadela hišo drüga smrtna zgüba. Vmro je tüdi dečkec. Ta smrt je g. doktora še bole potrla. Naj tüdi pri toj priliki sprejme naše sožalje. — V Silvestrovoj noči je vmro bivši bogati natakar „Paprika Janči.“ Preveč se je napio tak, da je vküp spadno. Spravili so ga v občinsko hišo i tam je po noči vmro. Na sprevodi njemi je igrala ciganska banda. — V pondelek popoldne je bila pokopana 59 letna Seredi Julijana. Postala je žrtev želodčnoga raka, šteri jo je tak zmantrao, da so ostale samo čunte i koža. Pokojnica je vagala okoli 15 kil. — Brezposelna areterana. Pred par dnevi sta po Soboti hodila kodivat mladi moški i ženska. Ar sta bila sumliva, so jiva prijali. Pri zaslišanji sta žalostno izpovedala, da nindri nemreta najti dela, tak da njeva i dve deteti od glada vmirajo. Slovenska krajina. — Črensovci. Naša fara je v preminočem leti mela pet smrtnih spadajov. Pet farnikov je tak nesrečno spadnolo, ka so zavola spadaja vmrli. Tej so bili: Horvat Jožef Bencikov iz Trnja, Magdič Stevan iz D. Bistrice, Cigan M. iz Gornje Bistrice, Bogdan Jožef iz Žižkov, nazadnje malo pred novim letom je spadnola, si nogo strla pa na samo novo leto vmrla Zelko Roza Krampačova iz Črensovec. — Mladino farno zbira vküp novodošli kaplan g. Bakan Jožef i šče ž nje nepraviti prav veselo nedužno drüžbo na diko Bogi, na radost starišom i vsem poštenim lüdem. Bog ga blagoslovi v dobrom nakanenji! — Prosvetno drüštvo je na Štefanje i v nedelo po njem nastopilo z dvema že objavlenima igrama. Igri sta uspela v vsakom pogledi. Občinstva je bilo prvi den vnogo, drügi den menje. V tej pomenkanja punih časaj kaže ta okolnost lepi napredek, ka narod za več drži pošteno düševno hrano, kak pa smrdeči, düšo i telo vmor reči alkohol. — Širitelom. Nešterni širitelje so že z prvov številkov dobili bloke za naročnike. Drügi je dobijo z tov. Naj širiteo na edno stran bloka zapiše samo dvoje ime, samo dva naročnika, ednoga zgoraj, drügoga pa na sredini bloka. Gda šteri plača, njemi odtrgne tisti deo cedale, šteri je prelüknjeni, i zapiše na njega gor keliko je plačao naročnik. Na tisti deo cedale, štera v bloki ostane ravno telko zapiše za sebe. Tak mata oba i širiteo, i naročnik i potrdilo. Včasi ne bi škodilo, če bi naročnik sam spuno obe cedali. To bodo že znali širitelje, komi naj ponüdijo te poseo. — Gerlinci. Vmrla je Gomboc Alojzija 31 let stara drüga žena Gomboc Antona. Zapüstila je 6 svoje drobne dece pa troje od prve žene, šterim je ravno tak bila dobra mati kak 10. januara 1932. NOVINE 3 svojoj pravoj. Naj dobro Srce Jezušovo potolaži tužnoga moža i devetero dece. — Žrtev nesrečnoga alkohola. Zbili so se v Gerlincih v noči vinjeni dečki. Eden se je nateliko zosagao rane, štero je drügomi povzročo, ka se je zblojen v pameti obeso. Nesrečen alkohol, keliko kvara delaš, pa li kak se lübiš i poštüješ! Gda bo že ednok prišla tista blažena vüra, v šteroj mo mogli praviti, ka nemamo več pijancov, nego samo trezne lüdi?! — Pametna mati v Odrancih. Na Štefanje se je zgodilo. Sin nekše Odrančarke se je spravo v krčmo v Beltincih. Pametna mati je šla po njega i ga pozvala, naj ide ž njov domo. Na prvo reč nejo je bogao. Na drügo tüdi ne. Te njemi pravi: „če me ne boš bogao, lüčim te vü z krčme.“ Ne jo je bogao, zato ga je lüčila na cesto. Tü njemi pali pravi, naj ide ž njov domo. Na prvo reč neje bogao i na drügo tüdi ne. Te njemi pravi: „če me na tretjo reč ne boš bogao, te splüskam.“ I da neje je bogao, je dobo na lice štiri tak vroče, da ves rdeči postao od njih i jih znam nikdar ne bo pozabo. Ali te plüške so ga tüdi streznile. Pokorno je šo za materjov domo. Vsa čast ide tomi dečki zato, ka na mater nese je postavo. Dva drügiva sta bila že pripravleniva, šteriva sta z občüdovanjom gledala to junaško mater, kak brani tisto v sini odrašenom, ka je tak teško vcepila v njega v mladosti, pravim, da drügiva sta že bila pripravleniva, ka bi pošteno namazala sina, če bi vüpao na mater roko zdignoti. Zaistino krasno nakanenje. Gda se toj materi iz srca zahvalimo za prav junaški zgled, šteroga je dala vsem materam, želemo, da bi jo vse nasledüvale! — Več Novin?! Bi bilo mogoče, ka bi se zdaj v toj sükešini, kak pravimo, povekšalo število naročnikov? Pa vendar se je. Dozdaj mamo troje takše mesto. Edno je Trdkova, zaistino siromaško mesto, kde je vrli širiteo Lesič Janoš pridobo več naročnikov i pri Novinaj i pri M. Listi. V M. Črncih je pa novi širiteo, Holcman Janoš pridobo več naročnikov pri Novinaj. Pri M. Listi ma tüdi več kak je bilo lani toga hipa. Za njima naj omenim Karas Alojza iz Petanec, pri šterom je naraslo število naročnikov za Novine. — Pozdrav pošilajo: Hajdinjak Jožef iz Francije svojim domačim v Črensovcih i celoj Slovenskoj krajini. Žele vsem blaženo novo leto. Šprager Milan iz Canade žele vesele božične svetke i srečno novo leto svo- jemi oči, g. šolskomi upraviteli v Beltincih, svojim sestram, i vsem znan- com. Naznanja nam, da slüži zmerom čeravno so žalostne razmere. Pozdravla gospoda dekana Jeriča, poznane dühovnike i vso osobje uprave. Svojo adventsko spoved tüdi redno opravi i prečiščavanje. Beltinskim sirmakom je te dober naš naročnik pali poslao kak lani dva dolara, šteriva so z zahvalnostjov sprejeli g. plebanoš Vadovič. Gda nas do srca veselijo ti pozdravi, želemo, da bi vsi izseljenci ostali tistoga düha kakšega je ostao g. Milan Šprager. — Prepast banke. Znano je, da je prepadnola Saksarova banka v Newyorki, kde je bilo preci slovenskoga peneza. Stranke, ki bi bile prizadete, naj pošlejo svoje prijave potom posojilnic svojih Zadružnoj zvezi, štera bo potom Zadružne gospodarske banke te prijave najvernej poslala naprej. — Sr. Bistrica. En naš rojak je šo domo z Lendave. Boža kaplica ga je omamila, zato je rad bio, ka so ga zvali gor na kola i ka se mogo pripelati domo. Nego draga je bila ta kaplica i ta vožnja. Gda je domo bankaš naprej jemao, ne ga je najšeo. Ne ve se, gde ga je zgübo, kak je premino i ž njim vred 2600 Din. Prav pravi lepa Slomšekova pesem: „Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgübimo.“ Da z pametjov se bankašje tüdi gübijo. — Prste je zgübo. Vaš Henrik iz Filovec je obiskao rodbino v Tešanovcih. Tü so rezali slamo. Pomagao je tüdi on. Po nepriliki je predaleč porino v mašin levo roko i kose so njemi odrezale prste. — Za vüsta i zobe dnevno par kaplic blagodišečoga Fellerovoga Elsafluida v kupico vode, to je vžitek i zednim tüdi preizküšena zaščita proti vnogim obolenjom guta i šinjeka, proti hripi itd. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsili ali 6 dvojnih ali 2 velikivi specialnivi steklenici 62 Din. franko prí lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146, Savska Banovina. — Krvavo Štefanovo. Kak prejšnja leta, svetek sv. Štefana žalostno tüdi letos ne mino brez bitja i prelevanja krvi. Do menši pretepov je prišlo na več krajih, vekša pa sta bila dva. — V Türnišči je prišlo do vekšega prepira v Kardošovoj gastilni. Čeravno je velika gospodarske kriza so bile vse gostilne nabito napunjene, tak da so mogli lüdje stoječe piti. „Častno“ je bila zastopana sezna mladina. Med dečki je na skori zavrelo. Začnolo se je zmerjanje, potom pa je prišlo celo do obračuna s pesnicami, kolji i noži. V bitji so tao vzeli deč- ki iz Gomilice, iz Nedelice, od Lipe itd. Največ je dobo Ignacijov dečko iz Nedelice. Bojišče je zapüsto ves krvavi. — Krv je tekla tüdi v Kuzmi na Goričkom. Žrtev bitja je postao 20-letni delavec Zrim Franc. Imenüvani je bio v drüžbi drügih petih dečkov i dvema deklama. Naskori je prišlo do kreganja. Pet dečkov je stopilo proti njemi. Kda je za hip odišeo iz sobe, so ga začnoli tučti i smicati z noži. Dobo je 11 bodlajev. Spravili so ga v M. Soboško bolnico. — Pretepi so vsikdar žalostni pojavi i jih tüdi na tom mesti obsojamo. Oblast pa ponovno prosimo, naj na vekše svetke ukrene vse mogoče, da se takši izgredi preprečijo. Tomi pa je edini izhod: Dečke v katoličanska mladinska drüštva, pa bo na skori mir! Razgled po domovini. Pükšo njemi je razneslo. 23 letni posestnik Dolar Jožef iz Polšnika je v nedelo šteo streliti mačka, šteri njemi je potro skledo. Pri tom je vzeo s stene staro puško i strelo proti mački. Pri tom pa je Dolari pükša raztreščila i ga ranila na obrazi. V levo oko pa njemi je nekaj prišlo, da je oslepno. Litijski zdravnik njemi je rane na obrazi izprao i ranjenca poslao v ljubljansko bolnico zavolo ranjene roke. Ljubljanski akademiki. Na ljubljanskoj univerzi je sküpno vpisanih 1778 akademikov. Na filozovskoj fakulteti je vpisanih 551 akademikov, med temi 19 izrednih slüšatelov. Na juridičnoj fakulteti je vpisanih 489 akademikov, med temi 4 izrednih. Na medicinskoj fakulteti je vpisanih 114 akademikov. Na tehničnoj fakulteti je vpisanih 569 akademikov, med temi 3 izredni. Na teološkom fakulteti pa je vpisanih 155 akademikov, med temi 5 izrednih slüšatelov. Tržne cene. Penezi: USA dolar D. 55∙50, Canadski dolar Din. 45∙—, Austrijski šiling Din. 7∙— Francuski frank Din 2∙18 Talijanska lira D 2∙80 Pengő D — — Marka 12∙90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina: biki, jünci i telice Din. 3, (jako debeli Din. 4), krave Din. —, teoci Din. —, svinje Din. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din. 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 20, mešani Din. 150, ODA SE POSESTVO NA PETANJCIH. Poizvedbe v pisarni advokata Dr. ŠKERLAKA. 4 NOVINE 10. januara 1932. Predga Sakovič Jožefa, plebanoša v Turnišči. 2. Po treh kralaj prvo nedelo. „I Jezuš se je povekšavao vu modrosti, vu starosti i vu milošči pri Bogi i lüdmi.“ — Luk. 2. Devica Marija i sv. Jožef sta se z malim Jezušom po smrti nesmilenoga Herodeša nazaj povrnola z Egiptoma v židovski orsag, ali ne tá, gde se Jezuš narodo, v Betlehem, nego v mesto Nazaret, to je bila domovina Device Marije i sv. Jožefa. I tü, vu tom malom galileanskom varaši je raso gori Jezuš. I do svojega 30-ga leta je ne šo naprej pred svet, ka bi se vüpokazao, što je on; samo ednok je dao edno znamenje svojega božanstva pred svetom, gda je naimre poleg den. sv. evangeliuma vu svojem 12. leti obprvim romao vu jeruzalemsko cerkev na vüzemske svetke. I tü je nazvesto, oznano sebe, čiravno ešče ne tak svetlo, kak sledi v svojem javnom živlenji. Ali njegovo oponašanje vu jerusalemskoj cerkvi, njegovi modri odgovori i pitanja, štera je dao vučenim pismoznancom, so zadosta svedočila, ka je on ne kakše navadno dete. Zato pravi evangel, ka „so se čüdivali vsi, ki so ga poslüšali, nad njegovim razumom i odgovarjanjem.“ Sami pismoznanci so se najbole čüdivali nad njim, zato so ga med sebe vzeli ka je sedo med njimi. I to je jako veliko delo bilo, či so tej gizdavi pismoznanci koga med sebe posadili ino ga tak za vučenoga pismoznanca spoznali. I to je s tem bole čüdno bilo, ka so edno 12 let staro dete spoznali za modroga pismoznanca, šteri ma pravico med njimi sedeti ino včiti. I tak se je tü že zasvetilo božanstvo Jezuša; ki so šteli, so zdaj že lehko spoznali vu njem od Boga poslanoga Meššiaša. Devici Mariji i sv. Jožefi je pa Jezuš pri toj priliki ednako vöpovedao svoje božanstvo i svoj zemelski poseo. Gda sta ga naimre Devica Marija i sv. Jožef po dugom iskanji v cerkvi gorinajšla, teda njemi je Marija kakti vočimetajoč pravila: „Sinek, zakaj si nama včino tak? Ovo oča tvoj i jas sva te žalostniva iskala“. Nato je Jezuš eto odgovoro: „Zakaj sta me iskala; ne sta znala, ka jas vu onih morem biti, štera so Oče mojega?“ To so dragi krščeniki vu evangeliumi te prve reči z vüst Jezušovih, zato so tüdi imenite reči. S temi rečmi je Jezuš to šteo praviti svojoj Materi i svojemi braniteli: „Viva bi mogla znati, što sam jas; zato bi vama ne trbelo mene indri iskati, kak vu onih, štera so oče mojega! To je moja dužnost, moj poseo, ka morem ona spunjavati, štera je moj nebeski Oča na me zavüpao. Zato morem mater i hranitela povrčti i. tak moj boži poseo, moje pozvanje spuniti.“ Devica Marija i sv. Jožef sta toti dobro znala, ka je Jezuš obečani Zveličiteo, boži Sin; ali itak njidva je šteo Jezuš tü posebno opominati na to, ka on ne ostano pri njima, naj bodeta pripravleniva na to, ka on njidva ostavi ino de se samo za tisto skrbo, ka je njegovoga Oče, to je: spunjavao de svoj Zveličitelski poseo. Ali vüra Jezušovoga javnoga dela je ešče ne prišla; zato je on potom kratkom oznanenji samoga sebe vu popolnoj pokornosti i podložnosti šo z svojmi zemelskimi starišami nazaj v Nazaret i tam je ostano vu tihoj samoti do svojega 30. leta. Ali dragi krščeniki Jezuš je vu svojoj tihoj samoti tüdi včio lüdi. Včio je ne z rečjov, nego s svojov sv. példov. Njegov žitek, njegovo oponašanje vu mladosti je pelda i navuk za vso deco, za vso mladezen, kak morejo vu svojih mladih letaj živeti, kak se oponašati. Tak je te skriti i tihi žitek Jezušov vu Nazareti nam vsem glasna predga, štera nam glasi Jezušove lepe jakosti, njegovo pokornost, podložnost, štero je prikazao svojim zemelskim starišom; i glasi nam, kakša more biti mladost, či želemo za njov zadovolno i srečno starost. I dragi krščeniki to vam želem dnes iz bože pelde Jezušove pokazati, kakša mladost pela k, srečnoj starosti, ali kak se morejo deca oponašati i pripravlati, či želejo eti na zemli zadovolno, srečno starost, na drügom sveti pa blaženo vekivečnost. Dragi krščeniki. Evangelištje so ne sami pisali evangeliuma, nego vu pisanji njim je Düh sveti presveto pamet i vodo roko, naj tisto pišejo, ka je zaistino lüdem za navuk potrebno. Tak so na konci denešnjega sv. evangeliuma gvüšno ne zaman spisane od Jezuša ete reči: „I Jezuš se je povekšavao vu modrosti, vu starosti i vu milošči pred Bogom i pred lüdmi“, nego te reči so nam na navuk spisane, te reči pravijo: glejte deca, glej mladezen na dete i na mladenca Jezuša: on je raso ne samo vu letaj, vu starosti, nego z letami je rasla vu njem tüdi modrost i milošča pred Bogom i pred lüdmi. Jezuš Kristuš je ta prava pelda za mladezen. Či de mladezen po njegovoj peldi živela te de svet meo čedne i zadovolne lüdi. Zato draga mladezen, naj z vas ednok bodo čed- ni i zadovolni lüdjé, vam dnes želem pokazati, kak se morete po peldi Jezušovoj povekšavati vu modrosti, i vu milošči pred Bogom i pred lüdmi. 10. Dragi krščeniki. Evangelium to pravi: „Povekšao se je Jezuš vu modrosti i vu starosti i vu milošči pred Bogom i pred lüdmi.“ To telko znamenüje, ka se Jezuš ne samo vu letaj povekšavao, nego tüdi vu modrosti i milošči pred Bogom i pred lüdmi. Od denešnje mladézni bi pa mi popravici etak lehko pravili: povekšava se vu starosti vu norosti i lagojini pred Bogom i pred lüdmi. I to je zrok toga, ka je svet pun nezadovolnih, nesrečnih lüdi. Dragi krščeniki, tak ne sme iti dale! Nazaj k peldi Jezušovoj. On je raso ne samo vu letaj, nego z letami je tüdi modrost rasla vu njem. Mladezen naj raste, naj se povekšava vu modrosti. Mladeznost, mlada leta so čas za včenje. Vu mladosti je pamet ešče ne trüdna, ešče ne okajena z grehom. Vu mladih letaj se človek lehko vči. I včenje je potrebno. Kelko znanosti je potrebno za naš düševen žitek i kelko za teloven žitek? „Neznanost je mati vseh grehov“ — veli sv. pismo. To je: lüdje so nevučeni, so vu neznanosti, zato činijo grehe i zato se ne zveličajo. Ravno tak lehko pravimo na teloven žitek gledoč, ka je neznanost mati vsega siromaštva. Zato se mladezen more včiti obprvim düševno znanost, more se včiti modrost dobroga krščanskoga žitka. Ta modrost se na kraci gori najde vu katekizmuši. Ali ne je zadosta samo v šoli se kaj malo navčiti katekizmuš, gda pa šolo opravite, te pa katekizmuš v kot lüčiti, naj ga več nigdar nevidite; nego vsako leto se morete povekšavati vu krščanskoj znanosti. Edno šolsko dete je ešče preslabo zato, ka bi navuke vere popolno moglo razmeti. Zato či po šolskih letaj več ne vzeme v roke knige, te nikaj več nede znalo, kak eden sprnjeni pen v logi. Kelko dragoga časa zaman zahodi mladezen, kelko lepih večerov pokradne na cesti, kelko nedelskih i svetešnjih popoldnevov zaman ta zapravi, gda bi se lehko dosta čednoga navčila od prave modrosti žitka? Človeča düša je ta najvekša vrednost, te najvekši kinč na sveti. Zato čeden človek more poznati one prilike, ono pot, po šteroj svojoj düši lehko blaženstvo spravi. Tak je sveta dužnost mladezni navčiti se modrost zveličanja. Naj se mlade- 10. januara 1932. NOVINE 5 zen to modrost navči, zato so predge, zato so navuki vu cerkvi, za to so vnoge dobre knige! Ali gde se mladezen ogible predge i navuka, kak eti vnogi činijo, šteri pa v cerkev pridejo, izmed tistih tüdi vnogi ne pridejo se včit, nego zijat, gučat, se sinjavat, sveto mesto oskrunjavat: v takšem mesti dragi krščeniki, se mladezen povekšavala bode vu letaj i vu nespametnosti, neznanosti i ne vu modrosti. Da, med vami se mladezen tüdi povekšava vu ednoj znanosti, ali to je ne modrost, to je ne prava znanost, to je norost; najmre povekšava se ta mladezen vu znanosti greha. Dobro se včijo preklinjati, blazneti, lagati, nesramno gučati, kartati, popijavati, že vu detečoj starosti nečisto živeti. Z ednov rečjov: greh delati, ali to je ne dobra znanost, to je peklenska znanost, vučiteo te znanosti je hüdi düh. I starišje spijo globoki sen, pa ne vejo, neščejo viditi, gde se klatijo njihova deca po večeraj, v nedelo i v svétek popoldnevaj! Pa njim ne pride na pamet, ka do za skvarjene düše svoje dece težki račun davali pred Bogom. Ali dnesden je tüdi dosta svecke, telovne znanosti potrebno. Ki de svojo zemlo ali svojo meštrijo samo tak vöspelavao kak njegov dedek, tisti nede meo vsakden krüha; zato se more vsaki že vu mladosti navčiti poznati bolše škeri i prilike, s šterimi se dosta več dosegne, kak z nigdašnjim orožjom. Dostakrat čüjete praviti, ka so dnesden lüdje bole slabi i bole kratkoga živlenja, kak nigda. Tak poprek je to ne istina . . . Ali to pa pozabite, ka so nig- dašnji mladenci vu 14—15 leti ne kadili cigaretlinov i ne šli v krčmo pit, kak denešnji. Tüdi tü se včiti trbe. I ženske so ešče ne poznale kave i theja. 2°. Po božoj peldi Jezušovoj se mladezen naj povekšava vu milošči. Od Jezuša sv. evangelium etak piše: „Povekšavao se je vu starosti i milošči pred Bogom i pred lüdmi.“ To je: s kem starejši je bio, s tem bole je prijeten bio Bogi i lüdem, s tem bole ga je lübo Bog i lüdje. Draga mladezen, jeli se vi tüdi povekšavate ne samo vu letaj, nego tüdi vu božoj milošči? O to je žalostno, ka se dnesden retki mladenec i retka mladenka povekšava vu milošči! Nego se nasprotno godi! S kem starejši so, s tem menje milošče majo v sebi. S kem starejši so, tem vekši grehšniki so! Potom je pa svet pun jaja i joča. Starišje se tožijo na lagojo, grobijansko deco, mož se toži na božno ženo, štera drügo ne ve, kak zapravlati, ka on zaslüži, žena se toži na pijanoga moža, šteri se ob polnoči prikobaca domo! I vse to je ne čüdo: starišje kaštigo trpijo zato, ka so se ne povekšavali vu milošči pred Bogom i pred lüdmi, nego povekšavali so se vu grehi, i gda so v zakon stopili, so ne prinesli sebom čistoga srca i bože milošče, ar sta že vu mladeznosti obadva razvüzdaniva grehšnika bila. Kak lepo je to: „Povekšavao se je Jezuš vu milošči pred Bogom i lüdmi.“ I med lüdmi si tüdi nikaj lepšega nemremo misliti, kak mladenca ali mladenko, šteri ali štera raste vu milošči, vu lübeznosti pred Bogom i pred lüdmi. Vsi pošteni, vsi dobri lüdje radi vidijo takše lepe cvete človečega roda, ar vu njihovoj drüžbi je vse veselo, zadovolno, nedužno, mirno. — Dragi krščeniki ste že vidili staroga človeka, z nagrbanim čelom, z globokimi čemernimi očmi, z nepotrplivim, srditim oponašanjom, šteri vsigdar mrmra, je vsigdar nezadovolen i nemiroven: to je eden takši, šteri se je vu mladosti ne povekšavao vu milošči, vu dobrom oponašanji, nego od leta do leta se je povekšavao vu grehi; njegova nepotrplivost, srditost, nezadovolnost, to je bridek sod poparjenoga cvetja njegove mladosti. Ali ste že vidili človeka z belimi vlasmi, vsigdar na smej obrnjenim licom, z jasnim čelom, z mirovnimi očmi, šteri je vsikdar dobre vole, vsigdar zadovolen, vsigdar miroven: to je eden takši, šteri se je vu mladosti povekšavao vu milošči; mir i zadovolnost njegovoga srca je lepi sad poštene mladosti. Dragi krščeniki. To pravi stari prigovor: Kak se navči Janček, tak de činio Janoš. To telko zadene, kak se štoj vu mladosti navadi, tak de činio sledi vu starosti. Eden božen mladenec, šteri se je vu mladosti navčo vsakojačke grehe, de vu celom svojem žitki po toj grehšnoj navadi živo. Zato dragi krščeniki, dokeč je mlado drevo, tečas je trbe vugibati, vu mladosti trbe deco na dobro nagibati. Či se vu mladosti navadijo k dobromi, tak do meli žnjimi veselje starišje i najbole oni sami do meli veselo, zadovolno starost. Amen. NEDELA po treh kralaj prva. Evang. sv. Lukača vu 2. tali. Gda bi Jezuš bio dvanajset let star, gori Idoči oni v Jeruzalem poleg navade svetešnjega dneva i spunivši se dnevi, gda bi se nazaj povrnoli, ostanolo je to Dete Jezuš v Jeruzalemi i ne so v pamet vzeli roditelje njegovi. Štimajoči pa, ka bi on bio med potnimi tivariši, šli so eden den poti i iskali so ga med rodbinov i med znanimi. I gda bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jeružalem, iskajoči njega. I včinjeno je: po tretjem dnevi so najšli njega vu cerkvi sedečega na sredi med vučenimi poslüšajočega i spitavajočega nje. Čüdivali so se pa vsi, ki so ga poslüšali nad razumom i njegovim odgovarjanjem. I videvši čüdivali so se. I pravila je njemi Mati njegova: Sinek, ka si nama tak včino? ovo oča tvoj i jas žalostniva sva iskala tebe. I veli njima: ka je, ka sta me iskala? ne sta znala, ka je vu oni, štera so Oče mojega, potrebno meni biti? i njidva sta ne razmila té reči, štere njima je pravo. I doli je šo z njima i prišao je v Nazareth; i bio je njima podložen. I Mati njegova je zdržavala vse ete reči vu srci svojem. I Jezuš se je povekšavao v modrosti, vu vrsti i vu milošči pri Bogi i lüdmi. Pomenklivosti kože kak sunčne pege, mozole, gübe, lišaje itd. bi se moglo vračiti samo s sredstvi, štera medicinsko očinküjejo. Fellerova Elsa-pomada za obrambo lica i kože je brezpogojno zanesliva. Za naprej poslanih 40 Din. 2 lončka franko, po povzetji 10 Din. več. Isto telko košta Fellerova močna Elsa-pomada za rast vlasi. Oboje se naroča pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. Alkoholizem v Jugoslaviji. Glasnik Saveza trezvene mladeži, št. 3. I. XII. Glasilo srbskih abstinentov je zanimivo i strokovno vrejeno ino kaže, da je treznostno gibanje med srbskov mladinov močno. Iz uvodnoga članka razberemo, da se je pri nas v Jugoslaviji popilo lansko leto: 66 milj. litrov žganice v vrednosti 1 milijard 320.000.000 Din, vina 240 milj. litrov v vrednosti 1.200.000.000 Din. i piva 320 milj. litrov v sküpni vred- nosti 1.200.000.000 Din. Prebivalstvo Jugoslavije popije teda letno 616 milj. litrov alkoholnih pijač i izda za to ogromno vsoto 3 miljarde 760 milj. Din. Primerjajmo k tomi n. pr. proračun prosvetnoga ministrstva, ki vü da letno za vzdržavanje vseh osnovnih, srednjih i strokovnih šol, dale za biblioteke, zavode, muzeje i gledališča 895.077.376 Din — teda več kak štirikrat menje. Ali proračun za socialno skrbstvo i narodno zdravje, ki ma za vse humane ustanove i bolnišnice na razpolago vsoto 307 milj. Din. Oboje, za narodno živlenje tak važni ministrstvi nemata niti polovico teh penez na razpolago, kar ga prebivalstvo vü da samo za alkoholizem! Kakše socialne i kulturne naprave bi bilo s tem penezom v državi mogoče vstvoriti, keliko bi se zdigno kulturni i gospodarski nivo našega naroda, če bi ne bilo toga nesrečnoga pijančüvanja. Rüpim 3 do 15 močnih včelnih drüžin v panjih ali slamnjačaj (košaj). Najmenši ponüdek se naj pošle pod „Čebelar“ v Prekmursko tiskarno v M. Soboti. 6 NOVINE 10. januara 1932. Književna slovenščina. Danilo Gorinšek: Mati Mati — to je svečenica, ki ljubezni služi čisti, ki te varuje na svetu, polnem zlobe in zavisti. Mati — to je mučenica. Dasi tebi le življenje vse žrtvuje nesebično, kmalu vtone v pozabljenje. Mati vsaka je svetnica: svečenica — mučenica — dasi vse to ve, od tebe nikdar ne odvrne lica. Mirko Kunčič: Rajanje Ringaraja rajamo, smeh srebrn prodajamo: mila jera zvrhan koš ga dobi za počen groš. Ringaraja rajamo, Praznik zlat obhajamo; z nami je sam ljubi Bog... Vsi na svatbo k ptičkam v log! — Bomo skupaj rajali, bomo skupaj peli, zlate sanje sanjali, zlate dneve šteli... Tonček in Micka. Micki je prinesel Jezušček lep novi plašč. Micka je bila silno ponosna nanj in se je ves čas ogledovala v zrcalu. Pa ji je Tonček porednež nenadoma dejal: „Hojej, Micka, v tvojem plašču sta pa dve luknji!“ Micka se je na vso moč prestrašila. „Joj, kje pa, kje? Hitro mi povej!“ „Pri rokavih!“ se je odrezal Tonček in se na vsa usta zasmejao... Darilo Gorinšek: Naš Milček Milček je pri pešadiji, to je lepa reč, s puško kar čez brv jo maha, nič mu bolj ni všeč. To koraka s strumno nogo, kakor kak junak, bogme pa naj kdo še reče, da še kje je tak. Ali: Milček je korajžen, ozka pa je — brv, kot bi trenil v vodo čofne, plava kot postrv. Oče se mu smeje, pravi: „Le h pehoti ti nikar! Ker rad plavaš, bodi rajši zdaj vnaprej — mornar!“ Vinogradnikom in sadjarjem. „Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil dne 27. in 28. januarja t. l. na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli pošta Slatina Radenci. Pouk je teoretičen i praktičen in traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Oddaljeni obiskovalci tečaja dobe prenočišče in prispevek za prehrano. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj to javijo z dopisnico najkasneje do 20. jan. t. l. upravi zgoraj navedene ustanove.“ Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli se bo letos zopet vršil od 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih kmečkih in viničarskih mladeničev v starosti najmanje 16 let. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po Din 50∙— za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisana in s kolki za Din 25∙— kolkovano prošnje opremljene s krstnim listom, zdravniškim spričeva- lom odpustnico ljudske šole, zdravstvenim spričevalom in izjavo starišev, da puste prosilca ves čas v tečaju je osebno predložiti ali poslati do najkasneje 15. februarja t. l. upravniku banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli pošta in žel. postaja Slatina Radenci.“ Preložitev vinskega sejma in vinske razstave v Ljutomeru. Po raznih vesteh smemo vinogradniki pričakovati, da se bo trošarina na vino nekoliko znižala in da bo gostilničar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vkletene množine. Vinski kupci in gostilničarji čakajo zato z nakupi, ker bi radi bili deležni teh olajšav. Radi tega sta ljutomerska in gornje-radgonska vinarska podružnica preložili vinski sejem z dne 12. januarja 1932. na 9. marec 1932. Takrat bo vino letnika 1931 že pretečeno i dozorelo ter bo, pokazalo vse svoje izredne vrline, interesent pa si ga bo mogel nabaviti tudi večjo količino. Povrh so devizne odredbe v inozemstvu tako stroge, da je odpotovanje inozemskih interesentov, ki je pokazalo mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek, skoro izključeno, otežkočena pa je tudi vsaka kupčija z inozemstvom. Ti razlogi so napotili vinarski podružnici v ljutomerskem srezu, da sta predložili vinski sejem in vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas. Dosedanje prijave vzorcev za sejem, ostanejo v veljavi ako vinogradniki do marca ne bodo prodali svojega pridelka. Nove prijave prejema kakor dosedaj do 25. februarja 1932. mestna občina ljutomerska. Prav tako do 4. marca 1932 vzorce in sicer od vsake vrste najmenje 3 steklenice po 7/10 l. Sivolasi nadškof — kaplan. Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je pravi apostol. Odklanja počitek, hoče delati v vinogradu božjem do zadnjega. Rešen višjepastirskih dolžnosti in opravil, se je posvetil v Gornjem gradu dušnemu pastirstvu. Odnotni župnik nima namreč kaplana. Pa nič za to. Saj se je ponudil sivolasni nadškof za župnikovega pomočnika. Redno spoveduje, vsako nedeljo in praznik pa ima ob 10 pridigo in sv. mašo. O sebi je pa rekel to-le: „Kot kaplan sem pričel, kot kaplan bom končal.“ Prevzvišeni je izredno čil in krepak, tudi mraz ga ne zadržuje pri njegovih vneti službi. Gornjegrajčani so pa seveda zelo ponosni na svojega kaplana. Naj ga Bog ohrani še mnogo let! Za smeh. Stava. Prvi: „Stavim, da ne vzdržiš pod mizo toliko časa, da udarim trikrat na mizo.“ Drugi: „Pojdi, pojdi, to pač ne bo pretežko. Stavim pet jabolk!“ Zleze pod mizo. Prvi udari enkrat, dvakrat . . . „Tretjič bom pa jutri udaril.“ Radi ščurka. Gospod svetnik: To je škandal! V golažu sem našel ščurka. Gostilničar: Nič se ne jezite, gospod svetnik, toga vam itak ne bom zaračunal!“ Sodnik: Že zopet ste tu? Ali vas ni prav nič sram, da tolikrat prihajate sem?“ Obtoženec: „Ne, če vas ni sram, mene še toliko manj, g. sodnik.“ 10. januara 1932. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: S STRELOV i PLINOM. Pod stenskov odprtinov so vstopili trije policaji, globoko so se priklanjali, potom pa so se po vojaško zravnali i se brez reči postavili: k električnomi mašini. — Ka ščete? — je zakričao nad njimi znanstvenik. — Čuvajo električen mašin, — se je priklanjao gospod Čašplja. — Na čido povelenje? — je skričao Mutsuhito Dsain. — I ka je to? Kak vüpate vdreti v mojo hišo, kda moja deklina pravi, da ne dovoljeno? Marš vün! Petorica policajov je pribito stala poleg mašina. Niti genola se ne, samo policijski šef se je neprestano smejao i priklanjao. — Glejte, tü je naredba, — je pokazao list. — Vlada ukazüje, da ga ostro čuvamo, ar je te mašin čast države Vzhodnoga sunca . . . I tüdi vas moremo čuvati, ne da bi vas zavolo San-Franciska zadela kakša nesreča . . . povemo kakše privatno maščüvanje . . . O, gospod, da bi znali, kak velka odlika je to za mene! Mutsuhito Dsain je postao bledi. — Odidite! — je razdraženo zapovedao policajom. — Naše postave nas včijo, da uradnih oseb v uradnom postopanji ne dovoljeno motiti, ali ovirati, — se je smejao, g. Češplja s sirovov vlüdnostjov, — O, ali jaz ne sem užaljeni, jaz vas razmim i vse popunoma ovažüjem, vendar pa vas prosim, da se ne protivite, ar stojite nasproti oboroženoj sili i . . . Globoko se je priklono, potom pa zravnao. — Mam odločno naredbo, da mašin odpelam, — je javo z istinskov vlüdnostjov. — Kama? — se je prestrašo Mutsuhito Dsain. — Zaednok na policijski komisarijat. — Zakaj? — je skričao razdraženo. — V varstvo. — je vlüdno odgovoro. — Hata Jyroshi, japonski odposlanec mednarodnoga sveta, ki se je sestao v zadevi vničenja v San-Franciski i v Nagasaki, je javo, da vi znova ščete streliti v Ameriko, toga pa Japonska državna oblast ne more dovoliti. Bojnska napoved spada pod oblast mikada i vlade... — V svojoj zadevi jaz sodim, ne pa mikado! — so zaiskrili v Mutsuhito Dsainovsih očaj čemerje. Mašim sem jaz stvoro, jaz sem osvojo zračno električnost, ne pa mikado . . . — Ali mikado i vlada sta na žalost odgovorniva za takše činenje privatnikov, — se je zresno g. Češplja. — Pred bojnskov napovedjov stojimo ravno zavolo vas . . . — Obranim Japonsko! — se je tukeo po prsaj Mutsuhito Dsain. — A od tec ne bodete nesli mašina... G. Češplja se je hvaležno priklono. — Japonski narod nikdar ne pozabi, če njemi v slüčaji sile priskočite na pomoč, ka je tüdi dužnost nas vseh . . . da, proti vam bo predvsem hvaležen, zaednok pa protestira, da bi samovolno začnoli bojno . . . Predajte mašin . . . — Ne dam! — Zasedem ga. — Ne dovolim! . . . — Streliti vas dam — se njemi je ledeno smejao gospod Češplja. — Predajte mašin! Roko je položo na fulminoid. — Ne doteknite se ga! — je kričao Mutsuhito Dsain. — Živlenska nevarnost je . . . — Nikaj za to, — njemi je g. Češplja gledao odločno v oči. — Povelje sem dobo, da ga spravim odtec i da se ga doteknem, četüdi eksplodira . . . — Gospod! — je spadnola Mutsuhito Dsaini k nogam deklina. — Ne karaj! — Zapoved mikada i vlede je sveti! — Razstavite ga! — je pokazao g. Češplja na mašin. Policaji so se zgenoli. — Pazite . . . — je bežao ta Mutsuhito Dsain. — Pokvari se . . . jako fini i občütlivi mehanizem je . . . i potom smo v rokaj Zedinjenih držav. G. Češplja se je dotekno znanstvenikove roke. — Raj nam pomagajte, — se njemi je smejao dobrohotno. — Ne! — je zadivjao. — Ne dam ga . . . Moj je! Moje orožje — Alicka! Ne dam ga! — G. Češplja je segno po revolveri. — Zgrabite ga! — je zapovedao. — Eden hip . . . djin — djin . . . zgrabili so ga kak polipi i ga položili na belo preprogo. Zvezali so ga. — Na delo! I v dveh minutaj so razdrli fulminoid. — Do videnja, — se je priklono g. Češplja izredno vlüdno. Mutsuhito Dsain ne odgovoro. Na polmrtev je ležao na preprogi. G. Češplja se je sklono na njega i njemi odpro verigo. — Deklica! Deklina se je stepla s tihoga joča. Gospodar je omedlo, — je kazao na njega. — Oživi ga. — Moj dragi . . . — se je vrgla na obraz poleg gospodara Zvonček. Na obrazi policijskoga šefa se je prikazalo sočütje. — Siromaški bistroumnež ! — je stao nad njim s senjavim smehom. Deklina skrbi za njega . . . XIX. I Mutsuhito Dsain je meo v spanji prikazen. ( . . . Glu . . . glu . . . duge trompete piha vnožina, ki se počasi i svojevolno vali proti svetišči Osneva, mesec se srebrno-plavo-žuto razleva nad bregami padog i svetešnjo noč razsvetlüje jezero lampijonov . . .) Dragi, zbüdi se! (. . . Dalne doline dihajo vonj sena, od morja pa piha prijeten veter, tihi smeh cinka na žutoj karavani, ki zdaj ropota z ropotačami za ftice i v maki s vragovov glavov pomali zapleše . . .) — Mutsuhito Dsain, moj gospodar . . . (. . . Truma deklin se plodi pod vznožjom mogočnih granitnih stopnic, v visikih kitaj majo korinaste šopke, v škrilastih mačjih očaj sija razposajenost, na srebrnih šopkaj plaščov cinkajo mali zvonci. Joj, kak lepo je to!) — Mati, Breskva, pomagaj, beži po zdravnika... ( . . . Vnožina šümi, svetišče riše rjavo senco v mesečnoj svetlobi, tak je, kak kakši velikanski vinjak, v šteroga prinaša v düši razigrana vnožina med Hihihihi . . . Kak da bi log prihajao! Možje v slovesnom pohodi zdigavajo v višavo mogočne veje . . . han, han . . . jezero lampijonov se sveti na cvetnozelenih vejaj. Čarobna noč! Hali-hali-haliho . . . ) — Sin Kwannona, ti si moja düša . . . i če merješ tüdi, jaz merjem. Pravi, samo edno reč pravi, siromaški moj lüblenec! (Dale). 8 NOVINE 10. januara 1932. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 61. §. Gda je komisija določila agrarne subjekte i njim določila agrarno zemljo, se spiše agrarna zemlja na očino ime; če je pa oča že vmro, se spiše na njegove naslednike, šterim ide agrarna zemlja. Odločba mora obsegati: 1. pridavek i krstno ime agrarnoga subjekta, krstno ime oče njegovoga i prebivališče agrarnoga interesenta; 2. pridavek i krstno ime lastnika veleposestva; 3. agrarno zemljo po katastri; 4. višino odškodnine, štero dobi veleposestnik pa tüdi znesek, ki ga mora te plačati vu fond za kolonizacijo; 5. višino odškodnine, štero plača interesent za veleposestniško zemljo i letne rate, kak so velike i keliko plača v fond za kolonizacijo; 6. vse, ka se v grüntnici po tom zakoni notri vpela; 7. izbris seznambe, ka se zemla ne bi smela obremeniti i odati. Te odločbe dobijo do rok interesenti i veleposestnik kak i vsi, ki so stavili kakše zahteve. V 15 dnevaj se mora prizivati na bansko upravo proti toj odločbi. Banska uprava končnovalano reši to pitanje. Tak se glasi 61. §. Večkrat nas pitajo interesenti, kak se bo zemlja nanje spravlala. Gledajte tak, kak je tü popisano. Pride vü komisija i ta tak napravi, kak te § naznanja. Zato pa čakajte mirno komisijo, že pride i do 1. oktobra reši vse. Če pa što šče se pogoditi prle z veleposestnikom za tiste cene kak je zakon določo, njemi zadruga bo drage vole šla na pomoč i roko, kak smo to že večkrat naznanili. Bedakom. Nekši bedak je zblencno: Zakaj sam ne pogodo te, kda je dr. Némethy tržo? Te je dosta penez bilo. — Zaistino, te je dosta penez bilo i ki je meo pa v kaso djao, zdaj lehko iz samoga intereša rešava agrarno zemljo, šuma njemi pa na mesti ostane. Če pa ne meo penez, se je strašnih dugov rešo, ar je cena zemlje več za polovico spadnola. Gučimo pametno! Pošta upravništva. Holsedl Anton, Gerlinci. Dali smo vam poslati kalendar i „Pripravo“. Ne pride kesno kalendar, zato ka se pred novim letom itak ne more rabiti. Glavač Štefan logar Beltinci. Kalendara prle nesmo vüpali poslati, ar ne ste nam naznanili, da ga ščete meti. Naj nam nišče ne guči, ka se vsiljavamo ž njim, ga pošlemo samo tistim, ki ga prosijo. Najbolše je na ček zapisati, gda poš- lete naročnino: prosim kalendar tüdi. To nikaj ne košta; se vpiše v knigo i v jesen se pošle kalendar. — Zdaj smo vam dali z Sobote poslati kalendar. Roposa Jožef, G. Lendava. Hvala za gorečnost. Za lani vse plačano. Naj nam Pelcar Števan naznani tistoga, komi je davao Novine, zato ka sta njemi dva komada hodila v Nemčijo. Frumen Janoš, Otovci 21. Vse poslali ešče ednok. Nekak vam more jemati Novine, zato ka mate naslov štampan i se redno prikeli gor na list. Vogrinčič Jožef, Gerlinci. Dobili smo celo naročnino i vam dali tüdi vse poslati. Moglo se je negde zgübiti. Zdaj smo vam znova poslali. Javite nam, če ste sprejeli. Vogrin Števan, Rakičan. Daj nam na znanje, gde ščeš meti listek, jeli pri Pertociji ali pri Celci? Listek najmre pošljemo z Marijinimi Listi vküp na tvoje ime. Miholič Ivan, župan, Ropoča. Vse popolnoma vredi. Najlepša hvala za trüde i stroške, štere ste meli pri tom. Ve bi si te lehko odračunali. Hajdinjak Jožef, Ensisheim. Naročnino sprejeli. Na tri mesece je z tem naprejplačano. Kalendar poslali. Sobočan Štefan, Rossenwillen. Vse pošlemo, cena 110 Din. Bencik Ludovik, Beaurleux. Sprejeli smo samo 10 frankov. Zakaj pošilate v pismi, da znate da so tovaji na sveti? Bohar Ludvik, G. Lendava. Peneze sprejeli. Marijin List smo vam celo leto pošilali na dom. Ni ednoga pisma ne smo dobili da bi vam kama inam pošilali M. List. Lesič Janez, Trdkova. Sprejeli vso naročnino; 23 Din. ste celo več plačali, ar ste svojih ne odračunali, to vam v novom leti odračunamo. Hvala za gorečnost, ka ste v tom pomenkanji več naročnikov dobili kak ste lani meli. Štefan Drobec, Wien. Pismo sprejeli, dobro bo tak. Škaper Treza, Dolič. Naročnina je vsa plačana. Prošeno bo prišlo, malo potrpite. Kozar Jüri, Martinje. Tri kalen- dare za polovično ceno smo vam dali poslati. Jančarič Štefan, Noršinci. Dva kalendara za polovično ceno poslali, ar si plačao dva Din. več, za to smo teva spisali za novo leto. Serec Štefan, M. Črnci. Čeke pokažite v tiskarni i tü je naj vküp zračunajo i nam javijo. Vse se poravna lepo. Bobovec Martin, Lipovci. Karta je 10 dni hodila. Prošenj 14 kalendarov smo vam poslali i 30 „Priprava“. 8 kalendarov je za polovično ceno. Poštnino si odračunajte. Gorečnost popravi, ka starosti sfali. Zima Irma« Neradnovci. Kalendar smo ti poslali j Ček spunili kak želeš. Moževi tüdi poslali kalendar, ki je stari dug plačao. Detelbach Jüri, Rogačevci 62. Kalendar i knižico „Priprava na srečno smrt“ smo vam pred Božičom poslali. Zdaj ste je že gotovo dobili. Marijino podobo vam pa zdaj pošlemo pa edno sliko zraven. Ščančar Jožef, Küpšinci. Prosite tiskarno, da vas počaka. Süčeč Roza, M. Sobota. Vašo prošnjo poslühvemo. Bobovec Martin, Lipovci. Poštnino odračunali, duga je na naročnini 312 Din. na poštnini 70 Din. Oda se lepa zidana hiša v ŠTRIGOVI pri Sv. ROKI poleg velike ceste s vsemi pritiklinami, nadale eden plüg šume i eden plüg prvovrstne oratje zemle vse po najnišišoj ceni. Oglasiti se trbe pri NEMEC IVANI v Štrigovi. 1 Cepljeno trsje na odajo na podlagi Rip. portalis i Göthe 9 prvovrstno: Poščip, Veliki Rizling, Gutedel, Muškatelec, Muškat Silvaner, Špecijal, se dobi pri FRANCI SERŠENI, trsničari v Veržeji. Cena za 1 komad 1 Dinar. 8 NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, štera je v lastnoj hiši „NAŠ DOM“. Uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8 - 8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC