Danilo Sbrizaj, predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška
Pred  
polletnim 
obračunom
PRED OBJAVO rezultatov o gibanju gospodarstva v pr-vem polletju 1968 v zvezi s polletnim obračunom, ki bo poznan šele konec julija t. 1., je težko prikazati realno sli-ko trenutnega stanja. Vendar moremo tudi na podlagi po-datkov o vnovčeni realizaciji za prvih pet mesecev 1968 in podatkov o gibanju zaposle-nosti ter osebnih dohodkov za prve štiri mesece 1968 ugo-toviti poslovni položaj posa-meznih podjetij in panog ter gospodarstva v celoti.
Pri enakomernem optimal-nem gibanju gospodarstva z nespremenjeno dinamiko bi morali v prvih petih mesecih leta 1968 doseči vsaj 41,6 % v letu 1967 vnovčene realiza-vije. Dejansko pa je gospo-darstvo naše občine v tem času doseglo le 37,3 % vnov-čene realizacije nasproti letu 1967. Ce pri tem upoštevamo še v letu 1968 predvideno 8 do 9 odstotno povečanje do-hodka, bi nas ti rezultati lahko zaskrbeli. Toda, če ve-mo, kakšne so zlasti letos te-žave pri vnovčitvi proizvo-dov, nadalje težave pri uvo-zu reprodukcijskega mate-riala in končno, če računa-mo s tem, da je vnovčena realizacija običajno dosti močnejša v drugi polovici leta, potem smo s trenutnimi rezultati lahko kar zadovolj-ni. To nam pove tudi dej-stvo, da je letošnja vnovčena realizacija v prvih petih me-secih za 5,8 % večja kakor v istem obdobju lani.
Med posameznimi panoga-mi so seveda precejšnje raz-like, ki ponekod izvirajo že iz sezonskega značaja gospo-darjenja (kmetijstvo, grad-beništvo), pri industriji pa iz znanih težav, v katere so zašla zaradi reforme nekate-ra naša največja industrijska podjetja (npr. Litostroj in Iskra).
Tako je pod občinskim povprečjem vnovčena realiza-cija v kmetijstvu (21,5 %), v gradbeništvu (32,9 %), v in-dustriji (36,8 %) in v obrti (37,2 %), nad povprečjem pa
v trgovini (37,4%), gostin-stvu (41,8 %) in prometu (44,4 %).
V primerjavi z rezultati istega obdobja v letu 1967 je slabše le kmetijstvo (indeks 80,3), vse ostale panoge pa imajo indeks nad 100, in si-cer: industrija 102,8, trgovina 108,3, obrt 110,8, gradbeništvo 111,9, promet 112,9 in gostin-stvo 120,8.
Pri gostinstvu je take uspe-he povzročilo predvsem po-večanje kapacitet, potem ko sta začela poslovati hotel in restavracija Ljubljana-trans-porta (lani v prvem četrt-letju še nista poslovala).
Pri prometu moramo ome-niti vpliv povečanih cen in tudi obsega poslovanja, pred-vsem pri podjetju »Avtopre-voz Medvode«. Razveseljiva sta oživitev gradbene dejav-nosti — predvsem v pod-jetju »Megrad« — in ugodno stanje obrti in trgovine.
Med posameznimi podjetji se kažejo učinki reforme tu-di v vedno večji poslovni di-ferenciaciji. Tako je »Tor-bica« dosegla komaj 15,7 % nasproti realizaciji v letu 1967 oziroma 61 % nasproti realizaciji v obdobju od ja-nuarja do maja 1967; podjet-je za obnovo tirnega mate-riala 23,2 % oziroma 61,3 %; »Avtomontaža« 23,5 % oziro-ma 57,5 %; »Iskra — TEN« 26 % oziroma 65,5 %; »Sora« 27,2 % oziroma 81,8 %; »Iskra — Pržan« 31,5 % oziroma 78,5 °/o; »Litostroj« 33,6 % ozi-roma 95,6 %. Skupno je kar 13 industrijskih podjetij od 29 doseglo slabše rezultate kakor v enakem obdobju la-ni. Na drugi strani je nekaj industrijskih podjetij, ki so dosegla zelo lepe poslovne rezultate, npr. »Color« 42,2 % oizroma 124,5 %; »Libis« 43,2 °/o oziroma 114,8 %; »Uni-tas« 45,8 % oziroma 115,1 %; »Tesnilka« 47,3 % oziroma 164,5 %; »Celuloza« 52 % ozi-roma 116,7 % in »Lek« 61,1 % oziroma 145,7 %.
V prometu sta obe podjetji nad občinskim povprečjem, in   sicer   Ljubljana-transport
44,3% oziroma 112,3% ter »Avtoprevoz Medvode« 50,6 % oziroma  159,7 %.
V    trgovini   sta   pod   pov-prečjem »Slovenija-vino«  (se-zonski   vpliv!)   in    »Avtoteh-na«,   druga   podjetja   pa   so nad  povprečjem,  in  sicer je na  čelu  ONPZ   »Elektrovod« z 42,4 %  vnovčene realizacije nasproti   letu   1967   oziroma s 119,2 % vnovčene realizacije nasproti      istemu      obdobju lani.
V    gostinstvu    je    dosegel hotel       Ljubljana-transporta skupno   z   restavracijo   celo 76,2 % oziroma 61,7 %!
V  obrti je nekaj malih de-lovnih   organizacij   v   velikih težavah;  tako  »Terpeplast«  z 20,4 %    oziroma    68,6 %    ter »Galvana«   z   28,1 %   oziroma 58,8%;   druga  podjetja   dose-gajo lepe poslovne rezultate, predvsem    »Tapo«    z    52,6 % oziroma   166,8 %   ter   »Opre-ma« z 59,3 % oziroma 212,8 %!
Nič kaj razveseljivo pa ni dejstvo, da je izvoz manjši kakor v enakem obdobju la-ni, in sicer z indeksom 68,8 nasproti lanskim 100. Največ-je težave so v industriji, kjer je indeks celo le 58,3. Občut-no manjši je izvoz v podjet-jih »Litostroj«, »Kot«, »Lek«, »Plutal«, »Tovarna dekora-tivnih tkanin«, »Rašica«, »Ga-lant« in »Torbica«. Večji iz-voz kakor v istem obdobju lani pa so dosegli v »Unita-su«, »Tikiju«, »Iskri-Pržan«, »Tesnilki«, »Sori« in »Bom-bažni tkalnici«.
Število zaposlenih v gospo-darstvu še vedno stagnira. V letošnjih prvih štirih mese-cih se je pri skupno 18.772 zaposlenih povečalo le za 168 ali 0,9 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Pri tem in-dustrija   skoraj    stagnira,   v
kmetijstvu, gradbeništvu in prometu pa se je število za-poslenih celo znižalo. Pove-čalo se je le v obrti, gostin-stvu in trgovini, torej v tako imenovanih terciarnih pano-gah, kar je ena izmed smer-nic gospodarske reforme.
Pri skoraj enakem številu zaposelnih, kakor je bilo v istem obdobju leta 1967, se je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodar-stvu povečal za 5,3 % in je znašal prve štiri mesece 1968 973,00 din.
Pod tem povprečjem so osebni dohodki v kmetijstvu 713,00 din, gradbeništvu 844,00 din, gostinstvu 864,00 din, obrti 912,00 din in in-dustriji — 971,00 din; nad povprečjem so v prometu 982,00 din in trgovini 1.183,00 din.
Med posameznimi podjetji so bili najnižji povprečni osebni dohodki v prvih štirih mesecih 1968 v »Sori« 50,00 din, v »Trobici« 524,00 din in v podjetju »Moda« 591,00 din. Najvišji povprečni oesbni do-hodki so v »Avtoprevoznem podjetju Medvode« 1.300,00 din, »Colorju« 1.304,00 din, »Leku« 1.403,00 din, »Mizar-stvu« 1.414,00 din, »Agrostro-ju« 1.539,00 din, »Avtotehni« 1.566,00 din, »Projektivnem biroju Megrada« 1.760,00 din ter v »Elektrovodu« 1.954,00 din.
Posebej je treba omeniti, da so v podjetju »Standard« povprečni mesečni osebni dohodki v tem času dosegli 1.749,00 din, tako da so med delovnimi organizacijami v občini Ljubljana-Šiška na tretjem mestu, takoj za »Elektrovodom« in »Projek-tivnim birojem Megrada«.
Pri osebnih dohodkih gre v   veliki   večini  primerov  za
pravilen odsev kvalifikacij-ske strukture in poslovnih uspehov posameznih delov-nih organizacij. O morebitnih manjših pretiravanjih bi lahko govorili le pri »Elek-trovodu« in pri »Standardu«.
Tudi pri osebnih dohodkih vodilnih delavcev v gospo-darstvu ni opaziti pretira-vanj. V 23 primerih so v pr-vih štirih mesecih letošnjega leta povprečni mesečni oseb-ni dohodki znašali od 3.000,00 do 3.500,00 din, v treh prime-rih od 3.500,00 do 4.000,00 din, v enem primeru 4.161,00 din (direktor »Standarda«), v enem primeru 4.479,00 din (direktor »Agrostroja«) in v enem primeru 4.945,00 din (direktor »Elektrovoda). Tu-di pri zadnjih primerih ne gre za pretirano visoke oseb-ne dohodke, temveč bolj za strukturo teh dohodkov. Zlasti Y primeru podjetja »Standard« gre tudi za deli-tev sredstev iz leta 1967.
Od skupno 20.129 zaposle-nih občanov v občini Šiška jih je komaj 1.357 ali 6,7% zaposlenih v delovnih in dru-gih organizacijah zunaj go-spodarstva. Tudi tu se števi-lo zaposlenih nasproti iste-mu obdobju lani ni povečalo. Povprečni osebni dohodki na tem področju so bili 1.115,00 din mesečno, kar je za 9,9 % več kakor v istem obdobju lani. Povprečni mesečni osebni dohodki v šolstvu so znašali 1.031,00 din, v zdrav-stvu 1.316,00 din, v socialnem varstvu 923,00 din, v telesno-vzgojni dejavnosti 1.041,00 din in v upravi občine 1.297,00 din.
Ti osebni dohodki so v ne-katerih dejavnostih višji ka-kor v istem obdobju lani, npr. v šolstvu za 3,7 %, v zdravstvu za 21,4 °/o, v social-nem varstvu za 10,8 % in v telesnovzgojni         dejavnosti
(športni park St. Bloudka) celo za 30,6 %, medtem ko so povprečni mesečni osebni do-hodki občinske uprave celo za 5,9 % nižji kakor v istem obdobju lani.