gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. marca 1867. Gospodarske stvari. kaste travne koreninice, zato se namesti prostor za nove kali ijih naredi Brana zoper mah na travnikih. Najbolje orodje, ktero prekosi vsako drugo, da se grofu Alth Da kislatih travnikih (senožetih) pokončá mah, je brana, v londonski razstavi Iznajdel je to brano gospodarski svetovalec Sem Svojšici na Ceskem, pajoje na čast svojemu gospodu jo kmetovavcem tukaj v podobi kažemo ; Altha-nova brana se imenuje in dobiva v fabriki „Borrosch et Eichmann" v Pragi za 70 gold. V 45. listu „Wochenbl." 1866. 1. česke kmetijske družbe beremo v tej brani to-le: tako imenoval. Leta 1862 je bila je gledalo in občudovalo vse Ta brana je iznajdba skus en ega poljedelca, tedaj ne le bistroumen izmislek, ampak preprosto in pripravno rodj ? ktero je povsod vse druge enake priprave spod Za obdelovanje senožet je ta brana neprecenljivo liko pohvalo sprejeta rinilo in se razširilo deleč po deželi. Kmalu je prišla ta brana tudi na Saksonsko in Prusko in bila je z ve- to je bilo škoda, da so sku orodje; rekli bi, daje neobhodno potrebno. Ker je čez šali jo cenejše narediti, in so zato vzeli slaběji mate in čez gibljiva, zato zobje njeni tudi na neravnem svetu íjal ? pa so tudi marsikaj prenaredili, s tem pa j povsod enako v zemljo segajo in vès mah s koreninami kvarili. Taka pa je pri vseh mašinah in orodjili njegovimi iztrebijo, pa tudi krtine popolnoma poravnajo. ljudi J^W J V> J. Y U^JU LiiUOiUWU AJJL ViUUjlll y gledajo bolj na ceno kakor na dobroto po- ako Se nobenim drugim orodjem se ne dá senožet tako vé, da se dá vsaka stvar cenejše narediti, ako se vzame pomladiti, kakor s to brano, kajti njenih oštrih in špičastib, zraven pa gibljivih 144 zob se lahko vrine v labeja tvarina in se nemarno izdela ; al kdor le na ceno zemlj o y in ker se potem razrežejo mahovite in stari- dobička ima nazadnj gleda, da dober kup kupi, lahko se okup škodo i m namesti Graška asekuracija zoper škodo ognja leta 1866. je tedaj konec lanskega leta bilo 78.717 gospodarjev zavarovanih s 173.166 pohištvi. Pogorišč je bilo lani veliko, in sicer je 489krat y Vodstvo te asekuracije, ki že skozi 35 let obsega gorelo; družba je povrnila škode za 364.093 gld. 33 kr. stajarsko, kranjsko in koroško deželo, razglaša v spo- in sicer 460 štajarskim pogorelcem 193.329 gld., 265 ročilu svojem, da je lani na novo v to pogorelsko koroškim pogorelcem 111.489 gold., in 263 kranj- društvo jih stopilo 2390, ki so zavarovali 6082 pohištev skim 59.275 gold. Vrh tega je pridnim pomoćnikom z vrednostjo 3 milijonov in 146.960 gld. vsem skupaj pri ognji darovala 423 gold. 16 kr.; stroškov pa je z preiskavami škode ) ki so °gnJ naredili, imela 4483 dežele, ktere ali naravnost podpirajo ministerstvo ali pa gold. Gospodarstveni (regie) stroški so znesli 46.139 gld. mu niso ravno nasprotne pa ga vendar ne podpirajo, 27'/* kr Vsega skupaj mora tedaj društvo v letošnjem štejejo 436 poslancev in jih pošiljajo na Dunaj 73. letu od zavarovancev dobiti 427.822 gold, o Kr. Jasno je tedaj, da so naj imenitne Tarifa od zavarovanega poslopja se mora do konca kraj Litave nasprotne sistemi Beustovi! kr Jasno je tedaj da teg naj imenitnej še dežele ta- rn (sušca) odrajtati Naša opozicija Žalostna pa resnična prikazen je seda postavne opozicije v Avstrij 7 da j Zakaj nasprotujemo? To je tretje in najvaž-nejše vprašanje. —Vse gori omenjene dežele bile so za- stopane v shodu federalistov, ki je bil 15. svečana na Dunaji. Tam so se pogovarjali prvaki teh dežel in do-Gorenskega. govorili so se do celega. Adrese, ktere so sprejeli zbori da lojalna > za govoriti kakor bi Žalostno blag zopet ada prosta be- v Pragi, v Brnu, v Insbruku in v Ljubljani razodevajo eno in isto misel. Tudi v Levovu bila je predložena enaka adresa; al gališki zbor dal seje pre- nosti in ne sme države vneta opozicija Ponavljaj o se časi Schmerlin- plašiti po razpustu če skega, moravskega in kranj- ) da se prvakom vedno zvestih Slo ? ne govi ! vanov morejo sprijazniti s politiko barona Beusta, ravno zarad tega popolnoma postavnega nasprotstva podtikaj ki se po resnem in vestnem prevdarjanj na- klep nevarni. Zvestoba Slovanov je preveč utrj^uc*, da bi bilo mogoče po pravici jim prisoje vati take na- klep skega zbora in je zoper svoje prepričan je to ad reso zavrgel. Zdaj se Poljaki kesajo. Akoravno sta bila zbora moravski in kranjski izrekla, da volita brez odloga za državni zbor, in je prvi volitve celó dovršil, vendar je vedel baron Beust doseči njihovo razpuščenje. njihovih adresih bila je izrečena prošnja, naj visoka Poglejmo malo, kak vlada razpravo z Ogri predloži ob svojem času tudi Kom protujemo? ktero naj tukaj na kratko razjasnimo, da se razkro daje naša opozicija? deželnim zborom, kakor je bilo tudi obljubljeno v m je prvo vprašanje, cesarjevem manifestu od 20. septembra 1865. Takrat To bilo UHU je JL KJVJ\JL±\J y UC* KJKJ\JLVJ liliVii U V; V 1 U 1 ^ M V JL X VUMlUbV veljaven glas o pogodbi z ogerskimi deželami; adrese rečeno da bodo imeli deželni zbori enako- ijo napačni predsodki. Kakor smo mi Slovani vedno ili za veliko mogočno Avstrijo, ravno tako nas obhaja deželnih zborov,^kFere smo imenovali, povdarjale so V v 1 • à 1 1 • 1 • 1 • 1 • -i t # m m 7 ' «L %3 ta srčna želja tem bolj daj ko vidimo 7 da nevarnosti od vseh strani. Vdanost in zvestoba naša do pretijo to zagotovljeno pravico in deloma prosile i jim varuje ta pravica; al čujte! následek je bil visocega prestola je brez madeža čista; povdarjal jo jih je minister Beust za razpuščenje priporočal je pres vitli vladar sam v patentih, s kterimi so bili segel ta svoj namen. naj 7 in se da do- Naše na- razpuščeni zbori češki, moravski in kranjski sprotstvo ni tedaj v nobenej dotiki s cesarskim presto lom ono Je vuiujv>uu oioiomi, xvtcxv liwv^ stopilo seaanje ministerstvo, prava pot, uí peljati minister Beust v Avstriji. Ta sistema je dva- Avstrija velika, mogočna, kakor jo želimo. obrnj proti tem ktero hoče Pisatelj teh vrstic po resnem in vsestranskem pre-vdarjanji ne more najti, da bi bila pot, ktero je nastopilo sedanje ministerstvo, prava pot, da postane lizem ali raztrganje Avstrije v dve državi: vmagjarsko În fol™ immmvnv.A níol « «ÍÍ ^ <( A tra^i'in J: _xt Pop y tako imenovano Žalostno bi bilo yy Cislaj tanij o." Avstrij ni vec t omenjene dežele izrekle so po većini svojih deželnih zborov tudi svoje misli o silni nevarnosti razdvo- zatrl s silo J ako bi baron Beust lojalno opozicijo jenja Avstrije, kajti ta razdvoj dozdeva seomenjenim Naprej lahko rečemo, da to ni prava pot, Ako in njemu še najmanj koristna remo poravnati, s silo ne bode šio se z A lep ne mo ne samo vsi zborom škodljiv za Avstrijo. Po resnem prevdarjanji še le stopili so najimenit- nejši možje zvestih slovanskih dežel in ko skala zve- Slovani sniOi nasprotniki Beustovega dvalizma, tudi pre- stih nemških Tirol v opozicijo (nasprotstvo) proti seda- idij vidni Nemci Avstrij iz članka Suzelkove v dvalizmu veliko nevarnost za dokaz podamo tukaj Avstrij lot a „Reform ^ , ki Ona pravi: Za Avstrij nekoliko stavkov ima napis: njemu ministerstvu, kajti njih trdno prepnčanje je baron Beust, tujec v našem cesarstvu, ne pozná da av- > 1 W XAOU jJ1WV1 • áL-A W JL JL Y O II lj U ^TC y IVV-flJ £J< ne pa za Avstrijo in Ogersko vsako posebej kot za i Ako hoče obstati Avstrija, obstati mora kot zedinj moč, kot država; razdelitev v dve polo strijskih razmer toliko, kakor bi bilo treba jih poznati, da bi vedel, da ni na právej poti do sreče in blagra Avstrije. vici ne ustanovi zedinstva, temveč razdeli moc in vstvari slabost. Dva- To je vzrok naše opozicije, pri kterej imamo v se lizem ne st drža1 druga drugo d i mp ak J d v drža^ drug enkrat naj bode rečeno — blagor Avstrije morebiti bolj pri srcu ko marsikter, ki podtika tej pošteni in postavni opozicii Bog vedi kakošne namene! Go- 7 i. Cem samostojnejši pa ko ste ti dve tovo ne bije v prsih teh mož, ktere nahajamo v opo-poleg druge, tem bolj bode spodkopavala zioíji vsaj nič manja ljubezen do Avstrije, kakor v prsih barona Beusta : to bode menda vsakdo přiznal. / _ . _ « è . • Slovanom avstrijskim gré še posebno za Avstrijo, &jer p0 svoji sprevidnosti ne vidimo državne koristi oni so pripravljeni mnogo žrtovati državi, nikakor pa tam moramo stopiti v postavno (lojalno) nasprotstvo 7 nočejo, da se žrtujejo drugemu delu države. Kdor je v resnici za Avstrij i kdor ni kajti proti svoji vesti ne moremo. ni že leseno, ta mora in bode tudi zahteve Slovanov. slepljen, čegar srce Schmerling, zdaj Belkredi, zdaj Beust Zdaj Bach 7 zdaj pa vsak dru- poštoval pravične ga£e! Kaj je tedaj pravo v tej zmešnjavi? Najbolj Kolik To drug nas protnih tej temi? lojalni clovek se mora dandanes zbegati po takem ne-prestanem spremenjevanji vladine sisteme in no- ín jkrajše o dg važno vprašanje,^ na ktero^ se najbolje beno čudo ni po takem, da je danes nasprotnik vlade, vanov in Rom s številkami. 20 milij SI čina tako Ozirajmo pa se P t tedaj velika ve- ki je bil včeraj jej zvest udan, in tako narobe! To je na kratko povedano opozicija federalistov imenovano y „Cislaj tanij u. v ua,»prutji pruu mim- faktor, ali celó s silo zatira; mogočen je ze zuaj m sterstvu Beusta vidimo najmogočnejše dežele: Česko b0ie tudi ostal za naprej, naj se zgodi, kar hoče. Kon- v dežele takraj Litave v proti ministerstvu Beustovemu. Naj se ne prezira ta ' u \T __: • K , ,, v • v _ i • ■ nasprotji proti mini- faktor, ali celó s silo zatira; mogočen je že zdaj in čam ta članek s srčno željo: Bog okrepčaj bolno našo Avstrij o ! (Pemsko), Moravsko, Galicij ko skala zvest m- Tirol in pa našo kranjsko deželo. Vse te de- žele štejejo v svojih deželnih zborih 596 posl in jih pošiljajo na Dunaj v državni zbor 129 7 Druge 103 Slovstvene stvari * Die Fremdwôrter in den slavischen Sprachen Von Dr. Franz Ritter von Miklosič. Enako neutrudni kakor učeni jezikoslovec , slavni In tako ga najdemo ta crni glas. Ta clovek pa ni bil nikdo drug, kot bo-bovski krojač Marko Fríravec. Ves teden klátil se je bil vedi ga Bog kje po „šteri", krpaje kmetom breguše in mavhe; po beguncih od vseh vetrov izvedel je tam strašno novico, ter odnesel ponoči svoje zdrave peté. gospod dr. Fr. vitez Miklosič, nam je zopet podal za- domači vasi nimljivo delo, po abecednem redu razlagajoče mnogo mu odreči > sredi pehanega zasopeleg ? zastaj tuiih besed v slovanščmi arska znanstvena akademija na Dunaj slovar, kteri je na svitlo še na kričanje Bobovčanov vsega i >jih prepadenih sosedov mu dušek, in le s silo v ima 68 j , in razlaga nad 1800 besed, ter med Joj v SO dala ces straní na celej poli njimi blizu do 900, torej blizu do polovice Slovencem na- in tra—trave b ežit kazaj Hoče jeclj ? že so bl Turki temi besedami z roko proti jugu huj ) bl jih ka kor listj vadnih. Namen te knjige ni, zbra ti vse tuj blag vseh plaš raznih slovanskih narečij, ampak samo razlagati težav- dili so Bobovčani nejše besede in posebno pokazati lagati in kje je treba iskati 7 kako Je treba raz- grudi se ubogi pre-krojač brez zavesti na zemljo. Pa dosta izve- lasje slednjemu stop na po koncu, slednjemu šine groza v kostí in srce. In Za P e c el m nsl stiel am obste. marc gled samo nekoliko: niso se šli pogovarjat in posvetovat uolo, lat. petiolus. Diez, worterb. 2. 51 it. picci , narazen jo po brišejo, ko bi jih razpihnila bora, vsak na svojo stran P jahrh 7 serb auch frustum, danič zeug nsl. peplum. jambr., kroat. peča glag. 16 peča: pripni peču. pjesm. Diez, worterb it. 316 pezza, pezzo herc. 58, serb. stuck, stuck vsak v svojo kočo. Hitro pobaš jdražjega, nekteri zajašej slehei 7 konje, in 7 kar mu v malo trenutkih Peli a ti vb. nsl. kroat. ducere, vehere, serb. pe 1/ ____« m m i ljati vb. privare mik it Pig1 sumere Diez je ves bobovski rod na begu proti bližnjemu gozdu, njih vek in stok in jok odmeval je od sivih gorá! Pri kurjem repu! tako niso dirjali ne Francozi nekdaj pri Rosbahu, ne poznej Avstrijanci pri Sadovi. Drug ce- 7 peče po drugem, drug suje drugega, — vsak bi rad bil worterb 320 ci u. -L. # # prvi V gosti sumi, v varném zavetji, iU gurje um, k Ovt fur oit: dieses suffix ist identisch mit dem it. je ustvaril Bog preslabe ali prekratke one konce gorjé mu, komur suffix aldo (cortaldo) , pru v. aut ^pipa-ui^ , XZA. <*>u.\A. y «.Lie jxm m (richaud, levraut), das ursprunglich das deutsche wald, žvižgaj prov aut (pipaut) aud aut jim mi pravimo krogl noge ! Že se mu mimo uh zdelo da 7 ki mu aid ist. Diez stet 349 nsl. brehovt der viel hu- Francoz za vrat 7 j íjuvi\j y ua nan. da ga hoče popasti brkač u -L^iez., giaiiiiii. ^t/. hoi. uicuuvi vi^ »iw j-^uwû vidu, — v trepetu m strahu ni se upai brnjovt derbettler: brnjati vb. ; cemovt der knau- nobeden ozreti se, da bi ga morebiti ne doletela osoda cemati vb. ; dregovt der gerne stosst; marovt (iro- Lotové žene. pal 7 ser ch) der unfolgsame; migovt der unruhige; mrdovt uhige ; pešovt der leicht mude wird. marc der uni zovt der gerne quâlt. marc.; plezovt baumpicker lincovt der vagabund; tarovt der gerne quàlt. marc en so m. gen. žensota; žensev gen. žensva pe štr Toliko premogel je tedaj nagel strah nad najhra- brejši zarod pod solncem spravil ga je ob um in namensvetter gens it ven. zenso 7 nsl nach Boerio vom lat pamet, otemnil mu je staro slavo junaštva. Pa saj ima vsak človek v svojem življenji trenutke slabosti v kterih prevlada slabotna telesnost pogumnega krepkega , — ne zamerimo tedaj vnukom nezmagljivih oče- rês. žrebelj žebel impages lex. ; žtbxljnik bohrer; žbica schuh- duha tov! K temu Z rebel, žebel, ž^btlj m. nsl. clavus; pomislimo, da Bobovčani v svojem skřitem kotu med gorami že niso videli od turskih bojev lto» «. iLàKj \j\~j L JlV-a» y *** tJ nàgel; žbičar; žbičarija, cech. hřeb. grebil paxillus, mhd. grebel. sem sovražnika „inter muros" (za svojimi plotovi) m ~ '---------------------, ^vw^^i^^v^ VU \ UCtj O V UJ1U11 ^ÍVIU V ly y ill ahd. grebel, so malo marali za homatije, ktere pre vračaj o veliki svet. Punca cella Diez, worterb. LUI Ks Ck> y pUCâ X« ilOli ^/UVIlMj VUV* UVMH a %/• j/w* l/UJWI Yl/JOXVC* y KJ I\tUIl asp. puncella, fz. pucelle, vom lat. pullus jung. zvoha njihovo skrito gnjezdo nsl. puella, kroat. puca. it. pul- Ali zdaj — zdaj prilomasti tako nenadoma v slovensko deželo tuja vojska, o kteri še niso bili ničesar slišali, 7 334. Kinč m. nsl. thesaurus, hung, jambr. m agy kurje pleme! 7 m jih oplaši, ko lisica rod samih velikánov njih domišljiji bili so Francozi divji 7 kines. pesoglavcev in rabeljnov 7 ki se Raj m. nsl. tanz; rajati vb. tanzen. meg. pol. rej 7 vortanz, oserb. nserb. reja f. tanz. mhd. reie 7 rei 7 7 reie vb. Stariši m. pl. nsl. parentes, oserb. staršej. Gebildet nach dem nhd. âltern. e pripodil najbrž iz devete dežele, kakor nekdaj Huni Tartari in Turki, plenit in mořit. Po vsem gozdu razleteli so se ubogi begunci, samo maj hen trop držal se je svojega župana Jake Habzeka. Še le v temni goščavi, pet ur daleč od svoje domačije se ta trop ustavi in si oddahne. V vseh obrazih bila Gotovo bode še večkrat prilika, govoriti o tej je podoba obupa in nadloge, opešani spokapljejó po važnej knjigi. Fr. Levstik. 7 Zabavne stvari. Francozi v Bobovcu. Burka za kratek čas. zemlji, kakor muhe, nobeden ni spregovoril besedice slišalo seje le ihtenje in stokanje. Slednjič začne modri župan žalovati in tožiti na glas : ,,Oh joj ! kakošna grozna nesreća doletela te je slavni Bobovec, nekdaj gnjezdo prvih slovenskih sokolov, kaj godi se zdaj s teboj 7 preljuba domačija, kjer smo preživeli toliko sreč- 77 Spisal Sak. Francozi — Francozi ! Gorjé in joj nih dní ! Jeli še stojite, naše drage hiše, ali služite krutim sovražnikom mesto grmade, v kterih ognji si pečejo naše prešiče in goveda? > Jeli v v9 se zivis 7 crnko 7 Francozi so blizo!" ta strašen glas razlegal se nas leta 1797. na cvetno nedeljo zjutraj po starem slav- tuji divjaki? srenjski bjk, ali se že mastijo s tvojimi bedri moja nem Bobovcu. Gospodarji, ki so ravnokar presmece vezali 7 go spo dinje 7 ki so ravno obdarila predobra kravica, ki si me že s v fantj e in dekleta rod plane iz hi vodi. s 7 7 in dekle pečéh ueu brskale, zvesti koži? ves bobovski vili mi pošteni Bobovčani, da nas kaznuješ tako hudo hlapci tresoč se strahú. kakor šiba na in strašno?" Coga petnajstimi teleti, še tičíš mar v svoji prežalostna osoda, kaj smo zakri- Francozi?" zakřičí ob enem desetkrát sto grl, in Tako in enako tarnal je stari župan, podoben Rim- VUUli % y JL laUVjVZii . ZiaiVllUl KJ KJ \jU\jUI U^OUlIilCit OlO X A y XIX ^viav v/^v^—^ J ~ ~ - stari in mladi obsipljejo člověka, kteri jim je donesel ljanu Mariju na kartaških razvalinah 7 m z njim tožil 104 in vekal je slednji Bobovčan. Se le proti noči se be-gunci malo pomirijo, in splezajo nekteri na najviša drevesa, drugi na bližnjo goro, da bi videli plamen ali vsaj dim go reče domačije. Vendar kako se zavzamejo, ko ne zagleda nobeden ne sledů ognja, marveč le čist zrak in jasno nebo! Začela se jim je povraćati tolažba in nada, češ, da so morebiti sovražniki, zadovoljni z obilnim drugim plenom, prizanesli njihovim kočam. Naposled sklenejo, poslati v noči proti Bobovcu ogleduhe, da bi izvedeli, kako in kaj ? (Dal. prih.) Dopisi. Dunaj 23. marca. — Po širocem mestu daleč raz- treseni dijaki raznih slovanskih narečij zbrali so se na večer pred sv. Jožefom od vseh strani tako mnogobrojno, da vélika dvorana „pri treh Angeljih" skoro ni imela zadosti prostora za vrle sine majke Slave, kteri so prišli preuzvišenega biskupa J. J. S t r o s s m a j e r j a slavit, po pravici ponosni, da imamo moža, kteri je dika našemu južnemu narodu, kterega slavijo vsi Slovani. V krásnem govoru je popisal na kratko nek Hrvat njega život in delovanje, ter sklene z željo, naj bi mili Bog na blagor našega jugoslovanskega naroda dolgo časa življenje mu ohranil Gromoviti „živio-klici" so pritrjevali tej želji. Bolje bi bilo, da ne bi bil te dobre volje kalil govor nekega vročokrvnega Poljaka, kteri nam je hotel po njihovi navadi majhen kamen v mlado cveteč ograd slavjanske vzájemnosti in bratinstva vreči s tem, da nas je hotel o simpatijah (!) Poljakov do Magjarov prepričati. To je bil za kratek čas ogenj v strehi. Močno gibanje in velika nezadovoljnost postane med vsem društvom, dokler mu ne odgovori nek Hrvat, rekoč : Kdor simpatizira z narodom, kteri se je za obstanek Turčije z našim sovražnikomTurkomzvezal, tane more pri nas simpatije najti; kdor pa z našim sovražnikom simpatizira, ta je naš sovražnik ! — Al tudi to zoperno epizodo smo hitro pozabili, in sopet se je v krasnih govo-rih o njegovih zaslugah in z lepim petjem S t r o s s m a j e r častil. — Treba je, da se spominki postavijo temu slavnému možu, kteri stojí protivnému, naravnemu in ne-naravněmu viharju kakor skala, — kteri živí v naših srcih neugasljivo v podobi sloge, in posebno v podobi edinstva Jugoslovanov. Složnosti nam pa je posebno treba v taki dôbi, v kteri se tiste pravice, ktere se predrznemu narodu brez merila dajajo, našim narodom proti pravilu ravnopravnosti s silo jemljejo, — v dôbi, v kteri so si vsi neslovanski narodi na zastavo svojo napisali: „Slovane in njih pravice zatreti", v dôbi, v kteri države nesrečnega naroda samo za tega voljo od stoletnega jarma osloboditi nočejo, ker je slovanski! — Tukajšnjo slovansko pevsko društvo napravi 3. aprila véliko besedo. Iz Trsta. Gosp. Peter Žeravec, rojen Kranjec, je imenovan za predsednika c. k. deželne sodnije v Trstu. — Gosp. prof. Janez Jesenko je imenovan za profesorja na c. k. viši gimnazii tržaški. Iz Jelsan 5. marca. (Slovesnost pri prvi besedi v čitalnici.) Dolgo časa smo čakali dovolj enja za napravo čitalnice; nekteri Jelšanci so že potrpežljivost zgubili, in so za gotovo mislili, da nam čitalnica, taka dobra naprava, ne bo dovoljena. Al na enkrat, kakor solnce, ki zjutraj na zemljo posveti, se razglasi po naši okolici, da so pravila naše čitalnice potrjena. Brž se podá tukajšnji odbor k gospodu predsedniku, in sklene prvo besedo na pustni pondeljek napraviti. Nedeljo pred tem pondeljkom že je naznanjala slovenska zastava tukaj šnj i m prebivalcem, da se bliža dan národně slo-vesnosti. Pondeljek pride. Veter je kakor nalašč po-jenjaval, in vreme nam je bilo ugodno, kakor da bi nam hotlo reči: veselite se v narodnem poštenji! Okoli sedme ure zacnejo dohajati tudi vrli bistriški gostje ; vsem se je že od dalječ na narodnem domu lesketal srčen „pozdrav." Dvorana je bila krasno z lavorovim in bršljanovim perjem ozaljšana, v narodnih barvah oblečena, in na zidu brala so se imena slavjanskih pr-vakov z lavorjevih pereš zložena. Na odru pa je stala podoba presvetlega Cesarja, imajoča na desni cesarsko in na levi narodno zastavo. Visoko nad to podobo pa seje lesketalo naše geslo: „Naprej!" — Sedma ura pride. Domači pevci v velikem številu, opravljeni v narodni obleki se zberejo na odru in vrežejo prav moško in z veliko pohvalo sprej eto hrvatsko pesem : Budnica. — Potem stopi na oder predsednik gospod dekán, in blizo tako-le govori: „Prečastiti gospodje in spoštovani udje tukaj šnj e národně čitalnice! V veliko čast si štejem, da ste me tukajšnje čitalnice predsednika izvolili; z veseljem nastopim vodstvo po slavném c. kr. namestništvu v Trstu dne 14. svečana t. 1. potrjenega društva, čegar namen je: omika slovenskega jezika, da se povzdigne na enako stopnjo in k enakim pravicam, kakor jih imajo drugi národni jeziki; — da se po njem čedalje bolj oživlja slovenski duh in ljubezen do domovine; — da se podučuje ljudstvo v mnogih vednostih, kar se le doseći more, ako se mu dobre bukve in časniki po prav nizki ceni v roke podajajo. Kar se pa pravic narodnega našega jezika v uradnijah tiče, zadeva naše za-htevanje zdaj le tiste kancelije, ktere imajo z ljudstvom opraviti. To pa je vendar živa pravica, da ima naše ljudstvo pravico terjati, da se vsa pisma, ktera ono v roke dobiva, v slovenskem jeziku pišejo, zato, da jih more razumeti. Dostikrat dobi kmet nemški list v roke, kterega še ne pogleda ne, ampak vrže ga v kot, in tako se zgubi; zato veliko tacega ne vé, kar bi mu trebalo. Koliko ljudi po deželi bi se rajši nauka v branji poprijelo, ako bi videli, da jim koristi. Sloven- ščina v šolah, nemščina pa v uradnijah: to nikakor ne gré skupaj! Potrebno in mogoče je toraj, da se sle- deča pisma brez zadržka v slovenskem jeziku narejajo: pobotna pisma, pogodbe, dolžna pisma, ženitna, sporo-čilna, kupná, menilna, mitna in vsa dědinská sporočila, in sploh vsi listi, ki se zavoljo kakega utrjenja pravic Slovencem v roke dajo. Ako pa hoćemo mi Slovenci, da se bo beseda spolnila, potreba je, da se slovenski jezik oživi, omika, povzdigne, da doseže čast in pravico, ki mu greste. K temu je pa združene moči potreba. S polnim zaupanjem, častita gospoda! se moremo na vrle domorodce krog in krog po Slovenskem zanašati. Od takih vrlih možakov že govori kraljevi prerok v I. psalmu: „Srečen je mož, ki ne delà po nasvetu huđob- nih---temuč po Gospođovi postavi svojo voljo ravná; podoben je drevesu, ki o pravem pasu sad obrodí; karkoli počne, pojde po sreči." — Njegov spomin ne bo přešel, in po njegovem imenu se bo prašalo od naroda do naroda. Ponavljajmo njih imena enako Grkom in Latincem, ki so se svojih mecenatov hvaležno spominjali. Kakor žvrgolí v logu slavček pesmice sladké, tako je naš izvrstni pevec Vodnik svoje pesmi prav po domače prvi prepeval. Vse je Vodnika rado poslu-šalo: ob Soči in Muri, ob Savi in Dravi so njegove pesmi ogrevale dobrovoljne Slovence. Spomin svoj si je starček sam prav živo napisal, rekoč: „Latinske, Helenske, Tevtonske učim, za pesmi slovenske živim in gorim." — Kakor je kranjski Vodnik prav po domače zapel, tako je učeni Ravnikar prav po domače povedal, in je svojim rojakom jasno pokazal, da čista slovenščina le je na kmetih domá. Ravnikarjeve zgodbe sv. pisma so toliko bogata zaloga zlatih slovenskih jabelk, da iz njih vsak mlad Slovenec lahko obilno 105 domaćega blaga nabere. Ravnikar in Valant, obá škof a in vrla Slovenca, sta v Ljubljani slovensko stolico utemeljila in oživila slovstvo. Koliko je tudi France Metelko za čisto slovenščino storil! On je bil tihemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravna polja rosi. Slavnega pesnika Prešernain izvrstnega Koseskita, in dva korenjaka, kakor dve svitli zvezdi na nebu Slovenije: Bleiweisa in Tomana omeniti ne zabimo. Zraven njih stoji mecen slavjanski Strossmajer in še drugih izvrstnih narodnih mož lepo število. Ne zabimo pokoj nega Gutsmana, Nestora slovenske pismenosti. V kolu koroških Slovencev se sveti Jarnika Urbana lepo imé. Mož bistre glave, je cvetje slovensko saditi začel v tisti mrzli dôbi, v kteri se nihče za slovenščino změnil ni; po njegovem prizadevanji je na Koroškem slovenščina zopet ozelenela. Vsi, dragi pri-jatli! poznate neprecenljivega Slovenca škofa Antona Slomšeka! On je v svojem življenji z bistrim oče-som meril na našega slovstva nasprotnike, in z oštrim peresom je branil svojega naroda pravice, kakor nam pričaj o njegove knjige. Povedati vam bi še imel veliko število naših rodoljubov, kterih imena se svetijo v bukvah večne slave. Vsi nas vabijo s krepkim glasom rekoč: „Vrli Slovenci, ne zabite, da ste sini matere Slave; naj vam je drago materno blago!" Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do narodne omike. Sovražniki Talijanov, Nemcev in Magjarov, sosedov naših, nočemo nikakor biti, tudi ne moremo želeti, da bi se nemški, talijanski jezik iz vseh naših šol pregnal; mi Slovenci samo to terjamo, da se nam dá, kar je pravično in kar nam je naš cesar sam zagotovil zarad šol in kancelij. Ako bi nam mogoče ne bilo, svojih protivnih sosedov spreobrniti, nas ne bo to nič zadrževalo, pot pravice hoditi. Vladar nebes in zemlje, ki modro vodi osode človeške, bo dal pravični reči zmago. On bo podělil modrost našemu cesarju, da pripelje svoja ljudstva na tisti cilj in konec, kterega njegovo blago srcé želi. — On bo razsvetlil tište možé, ki v postavodajavnem zboru sedé, da ustanové, kar je vsem narodom v prid; on bo vodil ministre, da nikdar ne bodo pozabili, kaj ustavnim ljudstvom gré, da nam nikoli in v nobeni reči ne bodo kratili od cesarja nam zagotovljenih pravic. Ako mora Avstrija še nemško-magjarski dvalizem skusiti, naj se zgodi! Slovani ga niso krivi, bojé se pa na vso moč, da ne bi dvalizem prepozno pokazal nesrečnega svojega sadu! — Kmet je rešen poprejšnje zemljiščine podložnosti, rokodelec se prosteje gi b lj e v svojem delu. Brez davkov ne bo sicer noben stan, ne kmečki ne gosposki , ker ni dežele na svetu, da bi brez davkov bila. Ce terjamo, da nas varuje vladařstvo v našem posestvu, in drugih reci, se ve, da moramo vladařstvu tudi pri-pomočke dati; Bog daj le, da nastopijo časi, ko se zmanjšajo ta bremena! — Veliko hudobnih ljudi je zdaj na svetu, ki šuntajo in podpihujejo , lažejo in se rotijo, da bi le podkopali skalo, na kteri stoji deželska in duhovska oblast. Plevel se mora toraj že od konca zatirati, da se ne razraste, sicer bo huda. Nihce od nas ne sme tedaj zdaj križem rok držati, naj bo kakoršnega koli stanů — vsi imamo velike dolžnosti v današnjem času. — Slovenci! storimo ta sklep vsi skupaj, in močni bomo stali vsem viharjem nasproti, kteri bi utegnili še čez nas priti! Bodimo pravi Slovenci! Svet ne sme nikdar pozabiti, da posebno nam Slavjanom gré Čast, da smo vedno trdna podpora avstrijskemu cesarstvu. To je zapisano v zgodo vinskih bukvah za vse veke. Kar smo dozdaj bili Avstrii, to ji hočemo tudi vprihodnje biti, toraj veselo zapojmo cesarsko pesem, da se razlega po vsi Slovenii! Bog živi cesarja našega Franca Jožefa z vso njegovo rodbino!" — In na- vdušeni živio-klici zagromijo po dvorani in godba za-gode cesarsko pesem. — Potem oznani gospod predsednik pozdrav, kterega je poslal g. Kalčič, dijak v Jožefovi zdravniški fakulteti v imenu vseh isterskih Slovencev, ki so v Beču. Živili isterski Slovenci! se odmeva po množici. — Zdaj stopijo domači pevci na oder, in zapojejo Riharjevo: „Žalostěn glas zvonov" — s pohvalo vseh nazočih. Brzo po tej pesmi se razglasi po dvorani, da so došli kastavski gostje. In res, začnejo dohajati, ter po srčnem dobro-došli! grejo na svoja mesta. — Po tem se vrsté pesmi „Zvezda" in česka „Sablenka", kterih zadnja se je morala dvakrat peti. — Zdaj stopi na oder mala, 8 let stara deklica Jagod ica, in v svoji otroški nedolžnosti tako izvrstno deklamuje „Slovenka sem!" da so se ljudem solze vtrinjale. Kako lepo je povdarila besede: „Od zibeli do groba, ne gane moja se zvestoba", ne morem vam popisati. — Po programu bi se bilo zdaj moralo zapeti : „Naprej !" in množica iti na ples ; al nekaj posebno ve-selega je še prišlo vmes. Po želji gospoda predsednika zapojó kastavski pevci: „Žežulinka" in „Hrvatska domovina"; prvo so morali celó ponavljati. Potem stopi na oder vrli Slavjan (rojen Ceh), zdravnik kastavski, gosp Bah man, in nas pozdravlja v imenu Kastavcev, in živili Kastavci! se razlega krog in krog. Zdaj pa deklamuje česko „od pive" tako izvrstno, da je moral večkrat prenehati, ker dobro-klici niso mu dali zapored govoriti. Po tem še eno drugo hrvatsko deklamuje, tako izvrstno, kakor prvo. Deklamoval je še nek rešk dijak hrvatsko „Sloga", ktera je bila, kakor nalašč za ta dan; kajti videla se je prava bratovska sloga med Kastavci, Bistricani in Jelšanci. Kakor je imenovani gospod govoril, tako, se nadjamo, bo tudi ostalo, saj: „Sloga jači, a nesloga tlaci." Za sklep smo še združeni Kastavci in Jelšanci, kakih 20 pevcev skupaj, zapeli: „Naprej!" in potem vsi veseli se odpravili k večerji, kjer se zdravic ni manjkalo. Ves vnet se potem, ko je naš gospod nadžupan z domačim plesom začel, mladi svet zasuče, ter se v slavjanski slogi veseli, dokler mu ni petelincek ranega jutra oznanil. Zahvaljujemo vsem Kastavcem in Bistričanom, kteri so našo slovesnost tako povekšali, in se priporočamo v ljubav njihovo še drugi pot. Čudno je bilo le to , da ni bilo ne enega uradnika iz Novega grada in ne enega duhovna iz naše dekanije, razun naših domačih. Da unih ni bilo: tej zastavici ni težko uganjka; al da teh ni bilo--?! Iz Kranja. — 23. dne t. m. je nagle smrti umri gosp. dr. Nap ret, mnogo let c. k. okrajni zdravnik tukaj. — C. kr. deželna vlada je potrdila nova čital-nična pravila. V nedeljo, 31. marca ob 11. uri dopoldne, je izredni občni zbor v ta namen, da se izvoli odbor po smislu novih pravil. V zbor vabimo vse častite ude. Odbor. Iz Ljubljane 27. marca. Včerajšnji in današnji dan sta zopet preimenitna dva dneva za deželo našo. Nove volitve za deželni zbor se vršijo! Dva vo-lilna odbora: národni in centralni priporočala sta volilcem svoje možé: narodni odbor po vsej deželi v zvezi z rodoljubi, centralni v zvezi z vlado in uradniki in vojaki. Kaj je dosegel ta in uni, kažejo razglasi in telegrami konec našega lista. Ako bode konec novih volitev tak, kakor je vesel začetek, zopet je zmaga nas a. Ta zmaga pa je zdaj še veliko več vredna kot je bila prva, zakaj narod naš zdaj prav odločno odgovarja s temi volitvami, da p o t r j u j e o b n a-šanje svojih poslancev vrazpuščenemdežel-nem zboru, in da, ako bi trebalo desetkrát voliti, bodo desetkrát volili ravno tako. Ako smo lOG iskreno pohvalo dali Cehom in Moravanom, moramo jo dati tudi Kranjcem našim. Politično zrelo ljudstvo je. Slava mu! — Danes volijo mesta in trg i. Nadjamo se, da ne bodo zaostali za našimi občinami na kmetih, in da tudi bela Ljubljana nam pošlje obá slavnoznana svoja mestjana: dr. Tomana in Kluna s toliko večino v deželni zbor, s kolikoršno kmečke občine pošljejo svoje! — Cesarski gospod namestnik je unidan dal v posebnem dopisu novim okraj nim gosposkam poduk, kako naj se obnašajo v svoji službi. Zastran domačega našega jezika vkancelijah jim ukazuje sledeče: „Kar se tiče jezika, mora se željam slovenskega ljudstva, kar največ je mogoce, pravica skazovati. Kar kancelii kdo v slovenskem (domačem) jeziku podá, to se mu mora tudi v slovenskem jeziku od gosposke rešiti. Ce se ljudém kaj natis-njenega (drukanega) pošlje, mora se tišti tisek rabiti, ki je slovenski narejen. V zapisnike (protokole) naj se to, kar se slovenski pové, tudi slovenski zapiše. Sploh naj bo uradnikom resna skrb, da se popolnoma naučijo slovenskega jezika ne le v besedi, temuč tudi v pis an j i." — Ta ukaz je pra-vičen ; skrbi nas le to, ali ne bo le samo na papirji ostal, kakor že marsikter drug? Da so se že po raz-poslanem tem ukazu izkaznice pri volitvah za deželni zbor vsem našim ljudem po kmetih, mestih in trgih pošiljale v nemškem jeziku kot „Legitimationskarten", to povišuje našo skrb, da ne ostane zopet vse le — pri besedi. Ze preveč smo zaupanje zgubili pri ukazih, kjer je sicer mala pa tehtna beseda: „so viel als thunlich" vmes. — V Ljubljano prised&i Novomeščani nam pripo-vedujejo , kako zeló je osupnila mesto ta no vica , da g. Grega Kršič, sodniški tajnik, in g. Ogrinec, sodniški svetovalec, obá spoštovana uradnika, prvi še mlad, le kakih 13—14 let v službi, sta djana v penzijo. Vse vgibuje: kaj da bi utegnilo temu vzrok biti? Vendar ne pošteni njuni národni značaj ? ! — Gospod Kastelic pride za adjunkta v Celj. — Pomoóno društvo za obrtnike je imelo v nedeljo svoj letni, mnogo obiskani letni zbor. Več o njem prihodnjic. — Spominek za dr. Knoblecher-j a, izdelan po mojstrih domačih Zajcu in Tomanu, je gotov in se bo vzidal v cerkev v St. Kocijanu, rojstnem kraji slavnega našega rojaka, ki se je skozi 10 let bojeval z nezdravim podnebjem in trdovratnostjo zamorcev in na poti v svojo domovino na Neapolitanskem 13. aprila 1858. leta umrl. — V veliki etnografični razstavi v Moskovi, ki se odpre aprila meseca, bojo slovenske dežele, kolikor nam je zdaj znano, zastopane po národnih nošnjah kranjskih (iz okolice ljubljanske) in pa koroških (iz zil-ske doline). Kdor se želi meseca maja po znižani ceni v Moskovo peljati, naj se oglasi pri vredništvu „Zukunft" na Dunaji, pa kmalu. — (Beseda v čitalnici.) Beseda, ki je bila v nedeljo v čitalnici naši, vršila se je prav dobro. Gospodje pevci zapeli so nam dva zbora : „Ljubico" in „Strune" ; posebno drugi zbor našega prerano umrlega Kam. Ma-šeka segal nam je globoko^ v srce; peli so ga pa tudi prav iz srca. Gospodičina S. pela je z milim in prijet-nim glasom svojim Mašekovo : „Zgubljeno vero" in se nam pokazala zopet umetnico v petj i. V našem pevovodj i gosp. Prohazku smo slišali včeraj moj stra na goslih. Sonato Beethovenovo za gosle in glasovir izpeljal je s pomočjo izvrstne naše pianistinje gospodičine H. prav mojstersko. Cveterogodba Mozartova pokazala nam je , kako dobre moči ima naša čitalnica* Naj bi nas ti gospodje večkrat razveselili s tako milo in v srce segajočo godbo! Prav vrlo se je obnašal tudi naš domači orkester. Titelnova slovanska overtura zbudila je pri „Hej Slovani" navdušenost vsega ob- činstva. Glediščina Igra „Zakonska sol" vršila se je prav dobro. Gospodičina P. je bila zares prav ljubez- njiva ženica. V njenih rokah je vsaka naloga gotovo v dobrih rokah. Tako je bilo pa tudi danes. Pa tudi gospoda D. in O. izpeljala sta svoje nalogi primerno, tako, da je bila igra z veliko pohvalo sprejeta. Dvorana bila je polna, zadovoljstvo občno. Slava gospodičinam in gospodom, ki so tako lepo izvršili program današnji, pa tudi Čast in hvala gospodom, ki so ga tako zanimivo sestavili ! — Prevažni boj za volitev deželnih poslane ev jemal je našemu listu tako ves prostor, da je moral zanemariti marsikaj. Tako nismo omenili veselice Sokolove pustni torek, ki že vec let ima velik renomé. Letošnja je bila še bolj polna (oddalo se je 400 vstop-nic), še bolj zanimiva po vkusnih kostumah in maškarah, in še bolj živahna od poprejšnih let. Pražki „Sokol" je našemu poslal srčen pozdrav, in to je jako povzdignilo radost večera! — (Yrednistvu je došlo iz častitih rok to-le pisemce): Ljube „Novice"! SporoČite „Laibacherici" moj o posebno hvalo. Cesar jaz sam — ustmeno in pismeno — nisem mogel doseči, to je naglo dosegla Vaša kratka opazka v poslednjem listu. Zdaj vem, da ima naša cesarska knjižnica tudi dr. Miklošičevo knjigo: Monumenta liguae palaeslovenicae e codice Suprasliensi (1851), — in da izmed druzih njegovih spisov v nji samo teh treh še ni: 1) Joan ni s Chry- sostomi homilia in ramos palmarum (1844, t. j. 1845); 2) Chrestomathia palaeslovenica (1854); in 3) Monumenta serbica (1858). Cf. Laib. Zeitg. 22. Màrz Nr. 67. — Jaz pa doslej še tudi teh-le v nji nisem mogel dobiti: 4) Lautlehre der altslov. Spr. (1850); 5) Chrestomathia palaeslovenica cum speciminibusreliquarum linguarum slavicarum (1861) ; 6) Evangelium s. Matthaei palaeo-sloven. (1856);. 7) Die Bildung der Nomina im Altsloven. (1858); 8) Die Bildung der slavischen Perso-nennamen (1860); 9) Acta et diplomata graeca medii aevi (Mikl. et Mueller. I. 1860. II. 1862.); 10) Die slavischen Elemente imRumunischen; 11) Die Rusalien, ein Beitrag zur slavischen Mythologie; 12) Die Verba impersonalia im Slavischen itd. — Ker Vam je „Laibacherica" tako zeló prijazna in postrežna, poprosíte jo, da blagovoli povedati slovenskemu svetu, da so tudi te Miklošičeve knjige v naši cesarski knjižnici; saj menda je prav in se spodobi, da ima celó vse tudi male spise slavnega Slovenca dr. Fr. MiklošiČa. Z Bogom! Resnicki. Novićar iz domaćih in ptujib dežel. Nove volitve zarad razpuščenih deželnih zborov potrebovale so toliko razprav v listu našem, da smo z nekterimi novicami na dolgu ostali. Al tudi še danes moramo začeti z novimi volitvami, ker nic druzega ni za Avstrijo dan danes tako važno, kakor so — in to v prvi vrsti — volitve za česki deželni zbor, potem volitve za moravski in kranjski. Kaj mislite: kako so se vršile volitve na Ce skem in Mar-skem? ali so se morebiti dali volilci v kozji rog ugnati, da so, morebiti oplašeni po vsakovrstnih silnih in ne-sramnih agitacijah, namesti poprejšnjih no ve volili? 107 Nikakor ne! Trdni kot skala so v mestih in trgih in na kmetih stali volilci za svoje poprejšnje in jih volili še z veliko večo večino glasov kakor prvikrat, mnoge pa celó enoglasno. S tem je ljudstvo sijajno pokazalo, da potrdi obnašanje svojih poslancev. Kako bodo izpadle volitve vélicih posestnikov na Českem in Marskem, ni nam še znano; „Politika" misli, da bode večina tudi v tej vrsti gotovo za poprej š-nj e poslance, in „Vaterland" pravi, „če tudi na volilce vélikih posestnikov grozovitopritiskajo, vendar ni verjeti, da bi kdo tako kratke pameti in tako malo možá bil, da bi čez dva meseca sam sebe zatajil! Al res neverjetno je, kako napenja vlada vse moči povsod, da bi svoje ljudi spravila v zbore; „Politika" popisuje v Pragi, kako so po vrsti, od višega do najnižega uradnika, vsi šli kvolitvam; vsakjepeljal svojo množico; — prav tako delajo tudi drugod po Ceskem, Moravském in Kranjskem. Saj vendar minister Beust ne misli, da le uradniki prav za prav namestujejo narod, kterega presvitli cesar slišati hoče? — Magjari so prav židane volje, da jim vse tako po volji gré. Zdaj besedujejo v deželnem zboru o tem, kako naj se skupne zadeve z drugimi deželamiavstrijskimi uravnajo; kaže se sicer većini Deakovi neka nasprotna stranka, ktera skače na noge, češ, da se preveč ponuja drugim deželam; al nam se dozdeva, da to delà tako imenovana „levica" samo zato, da druge dežele avstrijske vidijo, da vendar še vsi želodci magjarski nisonasiteni pri bogato obloženi Deakovi mizi ! — Ker je Ogerska svoje ministre dobila, zato je prestalo za Avstrijo „državno ministerstvo", ki je bilo z oktobersko diplomo leta 1860 ustanovljeno; na mesto njegovo stopilo je ministerstvo , ki se zdaj za novo ustvarjeno Cislaj tanij o imenuje ministerstvo notranjih oprav, in grof Taafe je voditelj njegov, kakor baron Bečke voditelj denarstvenega ministerstva, kar je grof Lariš odstopil. — Kako bojo cisla]tanski in ogerski ministri skupaj orali, bode prihodnost učila. Velik hrup so zagnali Magjari, ko so zasledili v Budi neko pismo, ktero više armadno poveljstvo poklada v ene roke; dva vojaška ministerstva si utegneta večkrat navskriž biti, kakor se bere po časnikih, da sta si finančna ministra zastran soli že navskriž; ogerski íinančni minister se je neki ustavil temu, kar hoče cislajtanski íinančni minister, namreč, da se 160.000 centov solí iz cesarskih ogerskih solin prodá; cena mu je prenizka, ker se lahko na Turško draže spečá ; tako trdi ogerski íinančni minister. — Na cesarskih uradnijah vse ogerske dežele so avstrijskega orla sneli in ogersko krono na njegovo mesto postavili. Sploh se Magjari podvizujejo, da spra-vijo vsev kraj, kar bi jih spominjalo na — Avstrijo. — Pravijo, da hočejo tudi svoje lastne pisemske marke imeti. Kaj še vse! — Prvo delo ogerskega íinančnega ministra bilo je to, kakor dunajski časniki pripovedujejo, da je pisal na Dunaj po en milijon goldinarjev, ker so ogerske blagajnice (kase) prazne. Cudno, da so se Ogri, ki so cesarske orle tako hitro odpravili z uradnih napisov, vendar še spomnili — cesarskih kas! — Minister Beust, kakor „Telegraf" trdi, še vedno misli na to, da bi se državnim denarnim stiskám pomagalo s tem, da bi cerkveno premoženje se zastavilo. Pravijo, da hočejo prevzeti to stvar neki angležki bogataši. Ob enem čujemo iz Ogerskega enake novice. Ogersko ministerstvo pa neki hoče naravnost prodati cerkveno imetje. — Govori se tudi o novem finančnem namenu in sicer tem, da vlada misli telegraf v nájem dati nekemu angle-škemu društvu. — Presvitli cesar se je vrnil le za dva dni (zadnja praznika) iz Buda-Pešta na Dunaj , pa potem sopet pride nazaj. — Kolikor bolj zdaj po koncu nosijo glave Magjari, toliko bolj so potrti Hrvatje, ne le zato, da se brez zaslišanja njihovega deželnega zbora razsoja o njih, ampak tudi zato, ker se nova rekrutna postava vkljub uporu cele dežele prisiljeno zvršuje. Vrh tega so odkritosrčnega „Pozora", v krat-keo a Času tri liste v prepoved djali in govorilo se je celó, da bode popolnoma ustavljen. Vse to kaže, kako oblačno je politično obnebje Avstrije dan danes, ker sama „N. fr. Presse", nedavno še vsa zamaknjena v ma-gjarsko politiko, zdaj že pravi: „da bi se kar slepi podvrgli ogerskemu elaboratu, to baronu Beustu nikdar ne bode obveljalo ne pri centralistih, ne pri fe-deralistih, in še pri tistih autonomistih ne , kterim je po Avseeskem programu res za to bilo, da se skupne državne zadeve skupno obravnavajo." — Nekteri Magjarom udáni Hrvatje so poklicani v posvèt v Pešt; je li ta magjaronska gospoda surogat ustavnega sabora trojedne kraljevine? Pa saj dan danes se rado delà le po — manjšinah! — Značajni rodoljub jugoslavenski baron Kušlan je v Zagrebu 12. dne t. m. na veliko žalost domovini umri. — Kakor strela z jasnega neba — tako piše vladen list — je prišla novica, da seje, kakor poprej Badensko, tako tudi zdaj Bavarsko zavezalo s prusko vlado v brambo in upor. Našemu ministru unanjih zadev se je še zmiraj sanjalo, da Cislaj tanij a stopi v južno nemško zvezo; kar mora zdaj slišati, da vse severne in južne nemške dežele so že zvezane s prusko! Komaj je hrup te „střele z jasnega" nekoliko potihnil, že pride druga strela za Avstrijo, namreč ta, da tudi Grško, Srbija, Rumunij a in Crnagora so stopile v zvezo za brambo in upor. Kaj bo iz vsega tega, kadar bode začelo klenkati Turčii? To so sila važna vprašanja. Na Turskem se vedno bolj kuha. Trdnjave je Tur-čija že prepustila Srbom in bo moralo menda tudi otok Kandijo, kjer se še vedno bijejo Grki in Turki, prepustiti grškemu kraijestvu. Rus in Prus se pri-pravljata na boj, in v romunsko armado stopilo je mnogo pruskih oficir jev. Avstrija ne gre niti z Francozom niti Rusom in ima zopet svoje poti; da bi le zopet nesrečne ne bile! Ruska vlada se pripravlja še posebno na boj; poslala je agenta v severno Ameriko, da nakupuje tam amerikanskih novih pušek, kajti Rusija hoče hiteti. Ruski vojaki so vsi vneti za boj in prepevajo pesem, ki se tako konca: „Sveta Rusija! razpni svoj sveti križ na mošejah Carigrada; sveti car vodi nas v boj, da se mašujemo za Sebastopolj." Ruska vlada se krepko poteza za kristjane na Turškem. Ona pravi: Po koranu (Turkom sveto pismo) Turki kristjanom nikakor ne morejo in ne smejo biti pravični; zatorej je neobhodno potrebno], da se kristjani od Turkov ločijo. Véliki ruski knez je v Sebastopolj i pri javnem obedu nazdravil Grkom, ki se zdaj bojujejo zoper Turke; ta zdravica je izbudila velik hrup po vsi Evropi, in kaže, da turško vprašanje mora se kmali rešiti. J 1 ( Poslano.J S 1. aprilom se začne novo naročilo na dunajski, slovanské interese zastopajoči časnik „Zukunft", kteri obilo dopisov in telegramov prinasa iz dezel našega cesarstva in še posebno iz slovenskih krajev. Bogato je obložen tudi z izvirnimi dopisi iz Belega grada, Sara-jeva, Bukurešta, Aten in Carigrada. Naročnina za mesec dni : i gold. 40 kr., za četrt leta 4 gold' 108 Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek. Skupnina prejšnjega računa 2672 gld. 52 kr., 3 ces. zlati, 4% kri- žastih, 2 prosta tol.vin 8 dvajsetic. Dalje so darovali gg.: Ce-cej Jarne, kapi. v Šmartni pri Šaleku; Kočevar Stef., zdravnik v Celji; Vokane Karl v Celji; Logar Jak., župn. v Beljani, po 5 gold. Neimenovan v Gorici 2 gold, (zadnja 2 po g. Pireu v Gorici.) Zorčic, kanonik v Maribori, za pervikrat 20 gld. Kač-man And., dekan v Homenu, Cukoti Mart., vikar v Kobiloglavi, Lambar Ant., vik. v Stiaku, Roje M., vhodnik v Rajhenbergu, Mozetič Jož., duh. v Škerbeni, Pipan Jož., vik. v Vojšici, Do-liak Val., vik. v Gorenskem, Fabian J., vikar v Keškavih, po 1 gld.; Pire Jan., župn. v Rajhenbergu, 4 gld.; Ferenčak Fr., župn. v Kostrevnici, 10 gold.; gg. boslov. III leta v Mariboru k prejs. 28 gl. Še 12 gl.; gg. boglov. II leta v Marib. k prejs. 20 gld. Se 9 gld. Od Teržaške škofije smo spet dobili k prejs. 50 gld. se 12 gld. Člani Mariborske čitalnice so dali 13 gold. Skupnina vseh dohodkov 2963 gld. 2 kr.; za postnino se je izdalo 56 kr.; tedaj se ostane čistih dohodkov mesca januarja 2962 gl. 46 kr. 3 ces. zlati, 4 križ. in 2 druga toi. in 8 dvajset. Opazka: Daritelji prejsnj. račíma: V goriski nadskofii so darovali gg. Vidmar Fr., vik. v Seduli, 5 gold.; Žnidarič Aud., kapi. v Koboridi, Flander Ant. v Serponici, po 3 gold; Vogrič J., de- Do 1. januarja 1868 :vgg. Vari Juri, Peharec Alojzi, ZavrŠnik France, Vindišer Miha, Sivec Janez, Urbas Anton, Kunšič Lovro, Lo- garjeva Leopoldina, dr. Fux France, Žark imen > Urbanija spar, Lovro, Debeljak Janez, Dolinar Janez, Mazek Anton, Kulavec Matija , Rumpler Maksim. , Celar Janez , Jaklič Štefan , Polak Edvard, Vovk Janez, Petek Andrej, Zaječ Andrej, Knavs Janez, Vovk Janez, Zagorjan Martin, Albreht Leopold, Gasparlin Ga- Rebič Ferdinand, Berčić Janez, dr. Robic Matija, dr. Tosi Jožef, Paltauf Jakob, JPoliČ Dragotin, KovačičJ., Wallner Peter, dr. Kopač Jožef, dr. Subie Simon, Sarnec France, Krainc Ivan, Kvas Koloman, Zamuda France, Kociančič Alojzi, Smidt Ferd., Regula Franjo, Peteln J., Dreisiebner Jožef, dr. Misia Jakob, Lopsina, Slik Jožef, Vrbnjak Jožef, Jereb Matej, Jugo vec Anton, Robič Šimen, Jereb France, Žerovnik Tomaž, Potočnik Janez, Kramberger Lovro, Skul Martin, Praprotnik Andrej, Praprotnik France, Cinkovec Jožef, Kapun Valentin, Gorjup Ivan, Nabrgoj Ivan, Zagorjan Ivan. V Ljubljani 26. marca 1867. Dr. Jer. Zupanec. Žitna cena v Ljubljani 23. marca 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 50. tursice 4 fl. kan v Bovcu, Jekse And., župn. v Kobaridi, Lapanja Juri v banaške 7 fl. 38. Kredi po 2 gld.; Leder And., Likar Jan., oba kapl. v Bovcu; 4 fl, 20.— ječmena 3 fl. 40. — prosa 3 fl. ČenciČ M. v Boreanci, Podreka Jož., župn. v Perginji, Logar 0ves 1 fl. 80. Ant., kapl. v Serpenici, Gaberščik J., kapl. v Loki po 1 gold._____ soršice 5 fl. 12. reži ajde 3 fl. 40. V Mariboru 1. febr. 1867. Dr. Matija Prelog, denarničar. Denarni zapisnik Matičin. Novi udje: ustanovnik i : Gospod Notar Anton, kaplan v Truškah pri Kopri . . 10 gold. „ Modec Janez, kaplan na Prihavi pri Konjicah . 10 „ letniki: „ Robič Valentin, privatni uradnik v Bruk-u na Muri za 1866. leto.............2 „ ,, Kranjc Matija v Trnovém za 1867. leto ... 2 „ „ Valon Jožef, sudbeni pristav na Rieki za 1867. 1. 2 „ „ Razboršek Jožef, kaplan v Vodicah za 1867. 1. . 2 „ „ Jakelj Gregor, kaplan v Planini za 1867. 1. . . 2 „ „ Tomec Juri, župnik v Preski za 1867. 1. . . . 2 „ „ Pirec Matej, stolne cerkve vikari v Gorici za 1866.1. 2 „ „ pl. Hoffern Leopold, c. kr. okrajni predstojnik v Krskem za 1867. 1............ 2 „ „ Svetina Valentin, rudarski nadzornik v Knap o vž ah za 1867. leto.............2 „ „ Pintar Lovro, župnik v Březnici za 1867. 1. . . 2 „ „ Santo Treo, grajščak v Mali vasi za 1867. 1. . 2 „ ,, Koren Matija, posestnik v Planini za 1867. 1. 2 ,, „ Burcar Božidar, kaplan v Rusah za 1866. 1. . . 2 „ „ Hafner Jožef, ^župnik..........2 „ „ Sluet Jožef, župnik . .........2 „ „ Nesler Matija, kaplan..........2 ,, Stari udje so plaćali: kot ustanovniki: Za 2. leto: gg. Vesel Janez, dr. Klun Vinko, dr. Ipavec Benjamin. Za 3. leto: gg. UrbanČek France, Rozman Jožef, dr. Steiner Janez, Bušič Jožef, dr. Klun Vinko, dr. Munda France, Zorcič France, Srebre Guidon , Rapoc France , Majciger Janez, Suman Jožef, Roj Jakob, Jedlička Otokar, Skrbec Davorin, Urek Ivan, Můrko Anton. Za 4. leto: gg. Andrej R...Č, Brolih Matija, Hašnik Jožef, Luk- man Jakob, dr. Valenta Alojzi, dr. Vojska Andrej, Grivec Fr. Janežič Anton. Doplačali so: gg. Auer Juri, franČiskanska knjižnica v Ljubljani, Bartol Baltazar, Skubec Martin. letniki: Do 1. januarja 1865: g. Župan Urh. Do 1. januarja 1867: gg. Trček Slavoljub, Kalan Matija, Potočnik Anton, Sarabon Valentin, Križnar Miroslav, Slovenija v Gradcu, Zadnjik Simon, Žerovnik Tomaž, Cucek Jožef, Kandut Kristof, dr. Duhač Ferd., Remsmit Ferd., Srebre Juri, Semlič Jožef, Vode Jožef. Kursi na Dunaji 26. marca. 5% metaliki 58 fl. 80 kr. Narodno posojilo 70 fl. 10 kr. Ažijo srebri [126 fl. 50 kr Cekini 6 10 kr. Naznanila in telegrami „Novicam 46 26. marca 1867. V Ljublj začne s tem 7 da c. Volitev ljubljansko-vrhniške se okrajni predstojnik g. Pajk bere ces. patent od 4. svečana, s kterim je bil deželni zbor razpuščen , in zato naj se volijo danes novi poslanci. Po §» 39. volilnega dežel. reda poprime besedo volilne komisije prvosednik, gosp. dekán Brolih in v krásnem govoru dokaže važnost volitve, rekoč da je vsacemu prostovoljna, to pa mora povedati, da brošura „Kranji pazite!" (pri teh besedah prečastiti gospod dekan iz žepa vzamejo „rumeno" knjigo, ki jo je c. gosposka razpošiljala po kantonu!) in pravijo kraj le t aj volij Dr. Jan knjiga je ljudem prav 7 da še očí ; ktera možá kterih pa ne. In začelo se je glasovanje dprla Terp Sevnig in K li I e i w 85. Od dobil 87 gl > Fid „centrál-odbora" priporočana sta dobila po in Iz Kranja. Baron Anton Z Ant sta volj gl in stolni prošt . Vdeležilo se je 89 volilcev. Kandidat „centralnega odbora" Pred-dvorski gospod Edvardo Urbantschitsch ni dobil celó nobeneg Iz Radoljce cez Tržič. Iz med 50 gl fajmošter L Iz Postoj Pintar prejel 47 jih Je z 40 gl Zmagal je dekan Grabrijan med 45 volilci Iz Postoj z 91 gl Zmagala sta dr. Costa in Koren med 93 volilci Iz Kamnika. Zmagal je dekán T Iz Trebna. Slavna zmaga Treo z 112, grof Barb z 108 olj so Santo 7 car z 105 gl Kandidata in fajmošter 7) poštarja po 30 gl deb Fôdransberg in Rosm tralnega odbora sta jel Volitev je bila polna viharnih dogo 7 nasprotna stranka je dělala na vse kriplje; al napenjanje je bilo zastonj Vsi dozdaj izvoljeni so poprejsni poslanci. Živili poslanci! Živili volilci! Živila domovina! Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj