Ameriška Domovina
/% Mi E RIC Ak IV— M O Ml E
iv
AM€RICAN IN, SPIRIT fOR€ION IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 14, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€W$PAP€B
ŠTEV. LXIH — VOL. Lxm
Vlada Peruja začela preganjati gverilce
Trdi, da so jih vladne vojaške enote večinoma uničile ali pa pregnale v samotne gorske predele. Opozicija izraža v te trditve hude dvom'e.
LIMA, Peru. — V peruvanski republiki se predsednik Belaun-de Terry še nekam spretno bori s težavami svoje predsedniške službe. Včasih pa prihaja vendarle v veliko zadrego. V Kongresu nima večine, tam gospodari koalicija sredinske stranke Apra in desničarskih pristašev bivšega diktatorja generala O-drije.
Odria bi rad zopet postal predsednik, zato meče sedanjemu predsedniku polena pod noge, kadar le more. Sedaj mu je dalo za to kar lepo priliko neko na pol uradno poročilo iz Wa-shingtona, da namreč Peru stoji pred nevarnostjo', da postane Kuba št. 2. Kongresna opozicija je zato začela Terryja silno napadati, češ da ne zna zatreti komunističnih gverilcev, ki gospodarijo v goratih krajih okraja Cuzco na jugu dežele. Terry se je na to kritiko pripravil. Že pred tedni je njegova armada mislila na načrt za boj proti gverilcem. Načrt je baje napravil ameriški strokovnjak za gverilsko vojskovanje, ki je o-peracije proti gverilcem tudi vodil.
Vlada seveda trdi, da je gverilce pregnala v nedostopne gorske kraje in da nič več ne pomenijo kaj prida, kajti mnogo jih je bilo ubitih, še več pa polovljenih. Opozicija pa odgovarja, da so vladna poročila pretirano optimistična. Vlada tudi ne pove, tako trdi opozicija, da u-živajo gverilci podporo od Kube, Kitajske in Rusije.
Prerekanja med politiki in preganjanje gverilcev ne bi bilo nevarno za deželo, ako ne bi bilo peruvansko gospodarsko stanje obupno. Ljudje so z njim tako nezadovoljni, da bi brez odpora priznali vsak nov režim, ki ki pregnal sedanjega. Te nevarnosti ne tajijo tudi diplomatje v Washingtonu.
Pomoč angleškemu funtu
LONDON, Vel. Brit. — Angleški funt je že nekaj let v težavah in bi že davno izgubil del svoje veljave, če ne bi imel trdne ameriške opore. Angleži fun-la nočejo devalvirati in iščejo 2a to podporo zanj tudi izven Združenih držav.
V teku so razgovori za ustanovitev novega velikega sklada, Iz katerega bodo Angleži lahko dobivali oporo v morebitnih no-yih napadih na njihov funt sterling. Edino Francija je odklonila od vseh večjih gospodarsko trdnih držav sodelovanje PU tem skladu.
Novi grobovi
Michael Lah
V nedeljo umrli Michael Lah je bil rojen v vasi Šmarje-Sap pri Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko 1. 1906. Med prvo svetovno vojno je vodil skupino, ki je prodala največ vojnih bondov. Bil je med ustanovnimi člani Društva Kras št. 8 SDZ, dolga leta direktor Slov. doma na Holmes Avenue, predsednik Slovenske knjižnice, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, načelnik Demokratskega kluba 32. varde in Slov. demokratskega kluba. Bil je dalje predsednik nekdanjega pevskega društva Soča, član Slov. sokolov in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Ko je prišel prvič v Cleveland, je delal pri N.Y. Central železnici, nato pa pri Lincoln Electric Co., nazadnje pa pri Lindsey Wire Weaving Co. Zapustil je ženo Frances, roj. Skul, sina Michaela, hčerki Helen A. Barbe in Frances S. Smith, 8 vnukov in vnukinj. Bil je brat pok. Josephine Jereb, pok. Louisa, pod. dr. Ivana in Mary Marn (Jugoslavija). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob dveh popoldne v Acacia Memorila Park. Družina želi namesto vencev darove za Heart Fund ali Slov. dom za ostarele na Neff Rd.
Mary Stražišar
Včeraj zjutraj je nenadoma doma na 1235 Addison Rd. umrla Mary Stražišar, stara 67 let, rojena v vasi Urjevica pri Novi Štifti, p. Ribnica, od koder je prišla pred 45 leti. Njen prvi mož John Lesar je umrl 1. 1932, drugi John Stražišar pa 1. 1957. Tukaj zapušča sina Edwarda Lesarja in štiri vnuke, v starem kraju pa dve sestri. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Kluba slovenskih upokojencev na St. Clarju. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
letalska konjenica' se p«««« «išaii carino
E ■	■	H V A
izkrcava v J, Vietnamu
Nekdanja 1. konjeniška divizija armade ZDA je bila opremljena z okoli 450 helikopterji in izvežbana posebej za boj proti gverili. Včeraj se je začela izkrcavati v Južnem Vietnamu. SAIGON, J. Viet. — Predhodnica armadne 1. letalske konjeniške divizije ZDA se je včeraj izkrcala v Qui Nhonu okoli 270 milj severnovzhodno od tod. Skupno šteje okoli 20,000 mož in 450 helikopterjev, modernih “konj”, s katerimi hiti v boj. To je prva cela divizija, ki prihaja v Južni Vietnam. Pripeljala se je na 15 ladjah z moštvom in opremo. Do konca tedna bo v celoti na kopnem in tudi že na položajih, ki so jih za njo pripravili posebni, izbrani oddelki v osrednjem višavju Južnega Vietnama, kjer so rdeči najmočnejši.
Podrobnosti o njenem operacijskem področju so vojaška tajnost. Pričakujejo, da bo v nekaj tednih odločilno posegla v vojno z rdečimi. Na področju, kjer so ji določili glavna oporišča, so prišle ameriške čete, ki so ta taborišča pripravljale, skoraj vsak dan v spopade z rdečimi gverilci. Vsekakor izgleda, da bo nova ameriška divizija kot prva operirala s področja v notranjost dežele, med tem ko so o-stale naslonjene na morje, kjer jim vojna mornarica lahko v vsaki stiski prihiti na pomoč.
S prihodom 1. konjeniške divizije bo število ameriških čet v Južnem Vietnamu doseglo 125,000, kot predvideva načrt, ki ga je še v juliju objavil predsednik Johnson.
na gumijaste gateše?
WASHINGTON, D.C. — Kako se “dela” pri nas politika, priča ravno sedaj slučaj z nameravanim povišanjem carin za galoše. Galoše so gotovo predvsem proletarska obutev, morajo biti torej poceni, ako je le mogoče. Naša ad ministracija se je tega zavedala in vpeljala nizko carino, da omogoči cenen u-voz galoš iz Japonske in nekaterih evropskih držav. Na proizvodnji galoš ni nobena med našimi velikimi tovarnami gumijevih izdelkov življensko zainteresirana. Proizvodnjo galoš smatrajo kot neke vrste postransko opravilo.
Vendar so lobisti gumijeve industrije dosegli, da so na neki tehnični zakon, ki so ga obravnavali v senatu, obesili še petkratno povišanje carin na galoše. To je seveda razburilo japonske izvoznike, evropske gospodarske kroge pa spravilo v dvom, ali naša država resno misli na splošno znižanje carin, ki ga drugače v besedah tako vneto zagovarja v okviru organizacije G ATT. GATT bo ravno ta teden začela znova pogajanja o znižanju carin. Kako naj svet verjame ameriškim izjavam, a-ko prav isti trenutek Amerika zvišuje carine kar za nekaj sto odstotkov na predmet, ki ni u-sodne važnosti za ameriško industrijsko prizvodhjo.
Državno tajništvo se trudi, da bi v skupni kongresni komisiji, •ki bo določila koVčno besedilo zakonom, člani komisije brisali ta paragraf, toda sedaj še ni doseglo svojega cilja.
Predsednik Italije na
obisku v Braziliji
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Predsednik Italije Giuseppe Sa-ragat je od preteklega tedna tu na obisku. Poleg Brazilije bo o-biskal še Urugvaj, Argentino, Čile, Peru in Venezuelo'. Celo
O novi spremembi v vodstvu Sovjeti je ugibajo
WASHINGTON, D.C. — V diplomatskih krogih v zadnjem času veliko govore o možnosti spremembe v vodstvu Sovjetske zveze. Njeni napovedovalci, pozarjajo na neuspehe Kosygina in Brežnjeva v gospodarstvu, pa tudi v zunanji politiki.
Tekom enega leta, odkar sta na vodstvu Sovjetske zveze, nista dosegla nobenega večjega u-speha, ki bi jima utrdil položaj v javnosti.
potovanje mu bo vzelo predvidoma 13 dni.
WASHINGTON IN MOSKVA PODPIRATA TANTOV NAPOR
Združene države in Sovjetska zveza podpirata trdno napor glavnega tajnika Združenih narodov Tanta za dosego premirja med Indijo in Pakistanom. Včeraj sta tako Washington kot Moskva svarila Peiping, naj se ne meša v ta spor in ga ne podžiga.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je včeraj po daljšem sestanku z odborom senata za zunanjo politiko dejal, da hoče rdeča Kitajska ribariti v kalnih vodah spora med Indijo in Pakistanom, pa jo pozval, da naj se v to ne meša in pusti Varnostnemu svetu Združenih narodov, da reši to vprašanje. Rusk je poudaril, da je bila resolucija v Varnostnem svetu sprejeta soglasno in so za njo glasovale tudi Združene države in Sovjetska zveza. Včeraj je Sovjetska zveza ponovno pozvala Indijo in Pakistan, naj končata medsebojno vojno, istočasno je obdolžila rdečo Kitajsko, da boj med tema državama podpihuje, na-mirila.
Guevara na Kubi
WASHINGTON, D.C. — V krogih obveščevalne službe trdijo, da imajo dokaze, da je Che Guevara, poleg Fidela Castra najuglednejši komunistični vodnik na Kubi, še vedno na otoku, čeprav ga v javnosti ni bilo mogoče videti že od letošnjega marca.
Guevara bi rad Kubo povezal z rdečo Kitajsko, ker mu “Sovjetska zveza ni boljša od Združenih držav”. Zadnje je geslo kitajskih komunistov v Aziji in Afriki proti ruskim komunistom.
Razširjena bolezen
BALTIMORE, Ma. — Preko milijon ljudi v naši deželi ima razne vrste revmatične bolezni
srca.
mesto bi ga
Državno tajništvo je nakazalo, da bodo Združene države do nadaljnjega ustavile vso novo gospodarsko pomoč Pakistanu, dokler bo ta v vojni z Indijo. Seveda bo v tem slučaju doletelo isto tudi Indijo. Načelnik senatovega zunanjepolitičnega odbora J. W. Fulbright je izjavil, da se naj po njegovem Združene države ne mešajo neposredno v ta spor, pač pa naj do skrajnih možnosti podpirajo Varnostni svet ZN, kot je to dejal državni tajnik Rusk.
Sovjetske uradna poročevalska služba Tass je v svojem poročilu ošvrknila tudi Združene države, češ da imajo od vojne zaradi Kašmirja korist, ker ta odvrača pozornost sveta od vojne v Vietnamu. V državnem tajništvu te izjave ne jemljejo prehudo, ker je Sovjetska zveza veliko ostrejše prijela rdečo Kitajsko zaradi njenega podpihovanja vojne med Indijo in Pakistanom.
Na bojiščih zatišje?
Obe strani poročata sicer o svojih zmagah, toda ne Indija ne Pakistan ne dovolita časnikarjem, da bi si ogledali bojišča in položaj na njih. To kaže, da se nobena stran dejansko ne more pohvaliti s kako pravo zmago. Verjetno je v bojih padlo več sto ali celo več tisoč vojakov, vendar doslej še ni bilo nobene odločitve. Tako bi bila dana osnova za premirje, ker nobena stran ni utrpela takega poraza, da bi morala iskati rešitev položaja v novi bitki.
Glavni tajnik ZN U Tant je
včeraj nadaljeval razgovore z indijskimi vodniki in nekatere vesti trdijo, da je naletel njegov predlog za premirje tam na malo boljši sprejem kot v Pakistanu.
■-———U ■	—
Motorni promet vodi
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi se vozi okoli 85% j_udi z avtomobili in busi, javnimi in privatnimi.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in milo. Najvišja
temperatura 73.
Johnson veruje v konjunkturo najmanj do leta 1967
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je za spremembo pooblastil načelnika svojega osebnega gospodarskega sveta Ackleyja, da na občnem zboru Zveze ameriških statistikov v Philadelphiji razloži svoje poglede na razvoj našega gospodarstva v bližnji bodočnosti. Ackley je seveda govoril to, kar misli tudi Johnson. Zato so njegova izvajanja vsekakor zanimiva, saj nosijo do neke meje uraden pečat.
Ackley je naj prvo pobijal stališče, da bi stroški za vojskovanje v Vietnamu mogli bistveno vplivati na smer in rast našega gospodarstva. Ceni vse stroške, ki še niso predvideni, samo na “nekaj nad $2 bilijona” in trdi, da so zneski, ki gredo v 10-12 bilijonov, plod domišljije. Napredek v našem gospodarstvu je tako velik in tako hiter, da bo lahko prenesel vse, kar naša narodna obramba potrebuje v Vietnamu, dotok davkov je pa tudi tak, da radi Viet-
nama ne bomo zagazili v nove dolgove.
Ackley je svaril tudi pred trditvijo, da bo nova mezdna pogodba v jeklarski industriji imela usoden vpliv na mezde in cene. Kar so jeklarji dobili na večjih plačah in obrobnih priboljških, je vse pokrito z večjo delovno storilnostjo in ne more imeti vpliva na cene jeklu in jeklenim izdelkom, še manj pa pomeniti začetek novega splošnega vala pretiranih povišanj v cenah in mezdah.
Ackley je ostal stari optimist. Je prepričan, da je današnja osnova našega gospodarstva tako zdrava in čvrsta, da gospodarskemu razvoju lahko napoveduje napredek ne samo za letošnje leto, ampak tudi za prihodnje. Ne verjame pa, da bi sedanja konjunktura mogla prestopiti meje pametnega obsega in se spremeniti v špekulacijo. Prirastek na narodni proizvodnji ho znašal letos okoli $40 bi-
lijonov in ne več. Takega prirastka pa ne smemo smatrati za začetek novega vala inflacije. Upa, da bo prirastek znašal tudi prihodnje leto samo $40 bilijonov in se bo vrednost narodne prizvodnje dvignila na nekaj nad $700 bilijonov.
Pri vsem tem pa Ackley ne verjame, da je doba gospodarskih kriz in zastojev že za nami. Po njegovem se bodo še skušale uveljaviti, toda administracija ima v rokah močno orožje proti takim negativnim gospodarskim pojavom v svoji finančni in proračunski politiki. Katera med obema je boljša in učinkovitejša, v to se Ackley ni spuščal, najbrže zato, ker se noče prerekati z voditeljem našega kreditnega sistema Martinom Jr. Med obema Johnsonovima zaupnikoma v gospodarskih zadevah vladajo namreč isti pogledi na bodočnost našega gospodarstva. Martin ni nikoli ta ko velik optimist k°t Ackley.
V satelitskih državah pšenica slabo obrodila
BUDIMPEŠTA, Madžar. — Madžarsko čašo pisje objavlja sedaj podatke o letošnjem pridelku raznih žit, predvsem pa pšenice. V povprečju so bile letine povsod zelo slabe. Glavni razlog je bil, tako trdijo komunisti, slabo vreme: deževje, mraz, slana, poplave, posebno ob Donavi in njenih pritokih, na drugi strani pa tudi suša. Drugi pravijo, da je za slabo letino najbolj odgovoren sistem kolhozov in sovhozov, ki je kmetom pobral zemljo. Sedaj je pa nihče več z veseljem in požrtvovalnostjo ne obdeluje.
Zaradi slabega pridelka bodo morale vse satelitske dežele razen Romunije uvažati žita. Jugoslavija bo morala uvoziti 1.5 milijona ton pšenice, kajti pridelala jo je samo okoli 3.5 milijona ton. Češka bo morala uvoziti nad milijon ton raznih žit, Madžarska bo morala uvoziti žita za krmo. Poljska bo morala uvoziti kar dva milijona ton pšenice. Bolgarija je pa že kupila pšenico v Kanadi.
Srečo je imela Grčija. Tako dobra je bila letina za pšenico, da bo lahko izvozila nad pol milijona ton v sporazumu z našo deželo. Amerika namreč podpira Grčijo v letih slabe letine, zato pa sme Grčija izvažati pšenico v dobrih letih samo s pristankom Amerike.
Tekom debate se je pokazalo, da je bila večina navzočih strokovnjakov na strani Ackleyje-vih idej, vendar pa ni bil njihov optimizem zmeraj tako velik kot Ackleyjev.
Ackleyjev govor je imel naravno tudi nekaj političnih ciljev. Predsednik je najbrž hotel dognati, kako sodijo gospodarski strokovnjaki o njegovih pogledih in upanjih na našo gospodarsko bodočnost. Če je hotel to zvedeti, je dosegel svoj namen. Ker pa je obenem zvedel, da tudi gospodarski strokovnjaki po večini gledajo z optimizmom v bodočnost, ga je to verjetno samo potrdilo v prepričanju, da njegova gospodarska politika hodi po pravi poti.
R e p u b li k anski gospodarski strokovnjaki mu bodo najbrže že ob prvi priliki povedali, da se po njihovem hudo moti. Johnson je preveč skušen politik, da bi mogel od njih pričakovati kaj drugega.
Indija ni Amerika, so morali dognati v Indoneziji
NEW DELHI, Ind. — V Dja-karti je radi ameriške popustljivosti prišlo že kar v navado, da mestna drhal napade poslopja tistih poslaništev, ki režim predsednika Sukarna trenutno z njimi ni v dobrih odnosih. Ker se Indija vojskuje s Pakistanom, kitajski komunisti pa držijo s pakistansko vlado, so indonezijski komunisti mislili, da je prav, ako s kamni obdelajo palačo indijskega poslaništva.
So mislili, da Indija ne bo na to reagirala, kot ne reagira A-merika, pa so se zmotili. Tudi v indijski prestolici znajo napadati poslaništva, zato so se spravili nad indonezijsko, kakor hitro so zvedeli za napad na indijsko poslaništvo v Djakarti. Ker velja pravilo: zob za zob, odgovarja New Delhi s ponovnim napadom, kakor hitro zve o novem napadu v Djakarti.
Iz Clevelanda in okolice
Tudi “C. Press” in Citizens League za E. J. Turka—
Kot pred nekaj dnevi Plain Dealer je včeraj Cleveland Press priporočil svojim čita-teljem in volivcem 23. varde, naj izvolijo znova Edmunda J. Turka v mestni svet Clevelanda, ker odlično razume mestno upravo, vesto in nepristransko opravlja svojo službo v korist 23. varde in vsega mesta. Polna hvale E. J. Turka je tudi The Citizens League. Tudi ona pri-poroče volivcem, naj na vsak način izvolijo E. J. Turka znova v mestni svet. Tako splošne hvale in priporočil že dolgo ni bil deležen kak član mestnega sveta!
V bolnišnici—
Mrs. Mary Zabek, 7731 Union Avenue, je v Brentwood bolnišnici na 4110 Warrensville Center Rd., Warrensville, Ohio, kjer je prestala hudo operacijo. Leži v sobi št. 103. Obiski so dovoljeni.
Skoraj 6 desetletij—
Mr. in Mrs. Lawrence Schi-berl s 425 E. 156 St. praznujeta danes 59-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo zdravja in zadovoljstva v skupnem življenju!
Pozdravi—
Mr. in Mrs. Joseph Svete iz Loraina, Ohio, pošiljata svojim prijatljem in znancem pozdrave iz Miami Beach v Floridi.
Rojak Ernest Terpin je poslal uredništvu in čitateljem AD pozdrave z romanja k Sv. Ani v Quebecu v Kanadi.
------o------
Policije se jezijo na Vrhovno sodišče radi zaščitevanja zločincev
ATLANTIC CITY, N.J. — Vodniki policije po vsej deželi se jeze na zvezna sodišča, prav posebno še na Vrhovno sodišče, ki je v vrsti odločitev poskrbelo trdno zaščito ustavnih pravic vsem, ki so obtoženi zločinov. Tako je bivši vodja policije New Yorka M. J. Murphy tu na razpravi o spremembah v kazenskem zakonu zatrjeval, da so nekatere odločitve Vrhovnega zveznega sodišča in prizivnih zveznih sodišč v veliko korist zločincem, policiji pa vežejo roke.
Ko je Murphy razpravljal o tem vprašanju in utemeljeval svoje zaključke, je bil navzoč vrhovni sodnik E. Warren, pa tudi nekateri drugi člani zveznih višjih sodišč.
Yale Kasimar, profesor prava na University of Michigan, je Murhpyju odgovoril, da je boj proti zločinstvu dejansko težka naloga. Če v njej ni mogoče u-speti, je veliko lažje in politično ugodnejše valiti krivdo na sodišča kot pa predlagati povišanje davkov za boljšo policijsko zaščito.
V Londonu napovedujejo razgovore o Vietnamu
LONDON, Vel. Brit. — Član britanske vlade je zatrjeval v privatnem razgovoru, da je vedno več vzrokov upanja, da se bodo začeli razgovori o končanju vojne v Vietnamu. Komunisti naj bi prihajali počasi do prepričanja, da ne morejo pričakovati izpolnitev svojih želja proti ameriškim oboroženim silam.
<* atHEEIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 14, 1965
marnji
p , ,
I	T

fgla razgristi: razmejitve volivnih okrajev. Pogajanja so tekla prav do zadnjega trenutka zasedanja in propadla. Sedaj se bo moralo s tem problemom pečati tričlansko federalno sodišče in določiti, kako bodo volivci postavljali svoje poslance. Razmejitev sama po sebi je nujno potrebna, da bodo volivci sploh vedeli koga volijo, česar po sedanjem
______________________________ volivnem sistemu skoraj ni bil mogoče dognati. Člani za
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July legjslaturo 1957 bodo Že voljeni na podlagi novih mej voli vnih okrajev.
*	v-nv > mm -
SllTstciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Manager and Editor: Mary Debevec "	NAROČNINA:
y.f Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece kb Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 175 Tuesday, Sept. 14, 1965
ten poslovilni večer. Gdč. MojcaJ ^OJiel Ha SlOVenSklH tleh
odhaja namreč v nekaj dneh k j	----
sestram, ki sodelujejo v misij o-1	iy_
Ohajska legislatura v 1.1965
Za ohajsko legislature se naša javnost briga veliko] premalo. Le redke so novice, ki jih zvemo o njenem delu, [ za kar je legislatura sama kriva, ker se premalo briga za javnost. Deloma je pa krivo tudi časopisje, največjo odgovornost nosijo seveda člani legislative. So voljeni in človek bi mislil, da bi morali biti bolj zainteresirani, da vo-livci zvedo, kaj delajo njihovi poslanci in senatorji v Co-lumbusu. Zato mislimo., da je treba dati bežen pregled d e a legislature vsaj ob kondu letošnjega zasedanja, ki je bilo med najdaljšimi, saj je trajalo od 4. januarja z nekaterimi presledki prav do začetka septembra. Redka so zasedanja, ki so bila tako dolga, čeprav je njihovo število narastlo že na 139, odkar ima ohajska država svojo legislature.
Ko se je letošnje zasedanje začelo v januarju, je kazalo vse na slabo zakonodajno delo. Dva razloga sta govorila. Republikanci so že lani sklicali izredno zasedanje z namenom, da v njem uzakonijo vse zanje politično važne zakone. Bali so se namreč, da v novi legislaturi, izvoljeni lansko jesen, ne bodo imeli več take večine kot do takrat. Imeli so prav. V spodnjem domu nove legislature nimajo namreč več kvalificirane večine, kajti tam imajo samo 75 poslancev proti 62 demokratskim. Brez demokratske pomoči ne morejo več zmagati pri glasovanjih, ki zahtevajo kvalificirano večino. Še težji je položaj za republikance v ohajskem senatu, tam imajo samo 16 senatorjev, demo-kratje pa ravno toliko. Bojna glasovanja so torej v ohajskem senatu izključena. Da je pa senat vkljub temu še kolikor toliko dobro opravljal svoje delo, je treba pripisati zmerni taktiki voditelja demokratskih senatorjev Kinga in voditelja republikanskih Graya. Oba sta se večinoma sporazumela v vseh spornih predmetih na pametne kompromise, ki naravno niso popolnoma zadovoljili nikogar. Nekaj zasluge si pa lahko lasti tudi republikanski guverner Rhodes, ki ni nikoli in nikjer po nepotrebnem razburjal demokratske opozicije, dasiravno političnih prask v Co-iumbusu ni manjkalo.
Rhodes, King in Gray se torej lahko pohvalijo, da so omogočili legislaturi, da je izglasovala na desetine zakonov, ki nanje politični opazovalci v Columbusu niso računali’. Zakoni se tičejo vseh področij javne uprave. Segajo včasih tudi v naše vsakdanje življenje, ne da bi mi to sploh opazili.
V socijalni politiki je legislatura konsolidirala sistem podpiranja in ga postavila kolikor toliko na zdravo podlago. Seveda socijalno podpiranje še nima tiste širine, ki bi jo lahko imelo in tudi ni tako širokogrudno, kot bi lahko bilo. Republikanska večina je pač konservativna in se le nerada spušča v novotarije na socijalnem polju. Letošnje reforme pa pomenijo šele začetek. Legislatura ne bo mogla dovoliti, da "jo federalna administracija na tem polju preveč prehiti. Veliko bolj pogumna je bila legislatura na prosvetnem polju. Njena zakonodaja je omogočila, da se 0-troci zasebnih šol pod določenimi pogoji lahko vozijo v šolskih avtobusih. Za podpiranje šol je namenila za dobo dveh let znesek $633 milijonov, torej za $108 milijonov več kot do sedaj. Kar bo zanimalo starše: učne moči so dobile pravico, da “telesno kaznujejo” preveč razposajene otroke, ako motijo pouk; otroci, ki hočejo biti v prvem razredu, morajo biti stari šest let vsaj do 31. oktobra. Legislatura se je spravila tudi na reformo državnega sodstva, kar je bilo že nujno potrebno. S tem delom bo treba nadaljevati še na prihodnjih zasedanjih.
Kot vsak parlament, je morala legislatura ugrizniti kislo jabolko in izglasovati nova povečanja državnega proračuna, ki bo znašal za dve leti okoli poldrug bilijon dolarjev. Povrhu je pa odrejenih za promet, posebno cestni, še posebej $890 milijonov. Ker republikanci ne marajo novih davkov, si je legislatura morala pomagati z večjo zadolžitvijo. Ker pa je jasno, da po tej poti legislatura ne bo mogla več hoditi dolgo časa, je bilo na zasedanju sklenjeno, da mora posebna davčna komisija napraviti načrt za kompletno rekonstrukcijo ohajskega davčnega sistema. Morda nam bo rekonstrukcija dala tudi državno dohodnino, ki je pa nihče ne mara.
Legislatura se je tudi dosti mučila, da zadovolji zagovornike in nasprotnike reform o pristojnosti občin, okrajev in javnih ustanov in zavodov. To je bil že od nekdaj zelo kočljiv predmet, kar lahko razumemo, ako pomislimo, kako čudno so prepletene pristojnosti med clevelandsko mestno upravo in Cuyahoga okrajno upravo.
Legislatura je tudi zvišala plače 39,000 državnim uradnikom, najbolje se je pri tem odrezal guverner, ki bo dobival po novem $40,000 na leto namesto dosedanjih $25,000. Izdatki za večje plače bodo znašali v začetku $20 milijonov na leto, bodo pa hitro narastli na $30 mili-
- fr?®
Legislatura si je preskrbela tudi nekaj zabavnih trenutkov. Ker je guverner Rhodes navdušen za kulturo paradižnikov, so demokratje stavili zakonski predlog, naj postane paradižnikov sok uradna ohajska državna pijača. Republikanska večina pa ni tako vneta za paradižnike kot Rhodes, zato je predlog odbila. Pokopan je tudi predlog, da bi gostilne in bari smeli v nedeljah točiti v omejenem obsegu alkoholne pijače. Člani legislature, ki zastopajo podeželske okraje, so namreč rekli, da na deželi ne marajo, da bi mestni izletniki popivali ob nedeljah in praznikih na deželi in motili mir, ki vlada od nedelje do nedelje. Ako bi bila prodaja dovoljena, bi vladal mir samo od ponedeljka do petka, tega pa dežela noče.
Časi se spreminjajo, z njimi tudi ljudje. Morda bo tudi ohajsko legislature “zob časa” toliko razgledal, da bo spremenila svoje stališče. Sicer pa: kdo ve, kakšno večino bo imela prihodnja legislatura?

BESEDA IZ NARODA f mm 10 sv. vida
Cleveland, O.
ROMANJE
MARIJINE DRUŽBE NA CHARDON. — Tudi zadnja nedelja je bila deževna; vsaj dopoldne. Toda to ni prav nič motilo množice vidovskih župlja-nov, da se ne bi v velikem številu odzvali vabilu svoje dekliške Marijine družbe, ki jih je že par tednov prej vabila, naj bi se to nedeljo v velikem številu zbrali pri votlini lurške Gospe na Providence Hts. Ker se je v opoldanskih urah zvedrilo, so se vse romarske pobožnosti lahko opravile pred Marijino votlino. Ves prostor pred njo je bil napolnjen s pobožnimi romarji.
Romarsko pobožnost smo začeli ob 2.15 z molitvijo rožnega venca v slovenščini. Goreče smo z njim prosili Mater božjo, naj
Out., Canada, g. Tone Zrnec, la-
izprosi pri svojem Sinu miru svetu in našim dušam. Obojni smo ga zelo potrebni. Vztrajajmo v molitvah, da nas usliši!
Pred litanijami je stopil pred mikrofon Rev. Francis R. Šterk, kaplan pri Sv. Kristini v Eucli-du, O. Zelo smo ga želeli slišati govoriti nam, saj je to res fant od naše vidovske fare, sin rajnega Jožefa P. šterka, v svojem času izredno delovnega člana vidovskih cerkvenih in drugih organizacij. Velika vrsta njegovih sorodnikov živi še danes pri Sv. Vidu in mnogi od njih se aktivno udeležujejo dela za pro-speh in napredek župnije. Zelo lep vtis je napravil na vse nas govor mladega g. Francisa. Govoril nam je v angleščini o Mariji, materi naše sv. Cerkve.
Po govoru so bile slovenske pete litanije Matere božje. Peli so jih naprej msgr. A. B. Baznik, vidovski župnik, in njegova kaplana gg. Viktor Cimperman in Schneider. Vsa množica jim je mogočno odpevala. Tudi s pesmijo smo prosili Mater božjo, naj varuje nas in naš narod doma in na tujem. Povsod smo v hudi nevarnosti.
Romanja se je udeležilo tudi precej rojakov in rojakinj iz drugih clevelandskih slovenskih župnij. Pač vedo, da je vidovska fara materina fara vseh drugih ter se ji zato radi pridružijo ob takih priložnostih. Zelo smo jih bili veseli. Hvala jim!
MSGR. ŽUPNIK G. ALOJZIJ B. BAZNIK POJDE V RIM. — Na skupno povabilo vseh treh slovenskih škofov odpotuje prihodnjo nedeljo, 19. t. m., naš vidovski župnik g. msgr. Alojzij B. Baznik v Rim, kjer se bo kot njihov gost udeleževal vatikanskega koncila. Sodeloval bo tudi pri izdelavi načrtov za “Collegium Slovenicum” v Rimu,
zarist, da se pogovori z ravnateljem Slovenske šole pri Sv. Vidu g. Joštom Martelancem glede gostovanja torontske slovenske šolske mladine z igro “Bav-bavčki” na odru v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu sredi prihodnjega meseca.
VELIKA ŠKOFIJSKA KAMPANJA ZA ZGRADITEV NOVIH KATOLIŠKIH SREDNJIH ŠOL (High Schools). — Preteklo nedeljo, 12. t. m., so brali s prižnic vseh župnij v clevelandski škofjii zelo važno pismo apostolskega administratorja naše škofije g. Clarence-a G. Issen-manna. Pismo je namenjeno vsem duhovnikom, redovnikom in vernikom clevelandske škofije.
nih. Gospodični Mojci želimo tudi mi veliko božjega blagoslova. Pot, ki si jo je izvolila, je velika. Naj bi jo vedno spremljala naša goreča molitev.
SLOVENSKI DAN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE”. — Clevelandske in okoliške podružnice Slovenske ženske zveze pripravljajo za nedeljo, 17. okt. t. L, Slovenski dan SŽZ. Prireditev bo v prostorih Slovenskega delavskega doma na 20713 Recher avenija v Euclidu, O. Vse rojake vabijo, naj se v velikem številu udeležijo te njihove prireditve.
IZBOLJŠANJE JAVNE RAZSVETLJAVE V OKOLICI VIDOVSKE CERKVE. — Volitve se bližajo. V zadnjem času je bilo že parkrat brati v glavnem clevelandskem dnevniku “The Plain Dealer” poročila, kako a-gilni so postali ndkateri naši mestni očetje. Med onimi, ki so bili omenjeni, je bil štet med tiste, ki veljajo v današnjem mestnem svetu za najbolj prizadevne, tudi zastopnik našega (23.) volivnega okraja g. Edmund Turk. Kot Slovencem nam pohvale našega človeka iz ust tujih ljudi godijo. K tem poročilom odn. novicam bi vidovski novičar dodal še naslednjo: pretekli četrtek, 8. t. m., so prvič zagorele na obeh cestah, ki oklepata vidovsko cerkev in njeno okolico, močne neonske svetilke na visokih drogeh, tako da je vsa okolica cerkve odslej naravnost luskuzno razsvetljena. Vemo, da je to zasluga našega mestnega občinskega zastopnika, Hvala mu!
J. S.
OBISK V POSAVJU. — Četrti julij je bil tudi zame kot izletnika kar zahteven dan. Najprej sem mamo zapeljal k zgodnji maši v mogočno in lepo obnovljeno cerkev sv. Križa v Rogaški Slatini, potem pa sem jo
•ma, ki stoji na obzidani vzpetini. Strokovnjaki so napravili proračun na deset milijonov dinarjev (10,000 dolarjev). Doslej je g. župnik trkal na vrata zastonj. Zato lepo prosim posavske rojake in sploh prijatelje Marijine bazilike v Rajhenbur-gu, oziroma Brestanici, da priskočijo na pomoč s svojimi pri-
gasKi oidum, pumm	^ •'"jspevki. Naslov: Ivan Kolenko,
mahnil proti nekdanjemu Raj-	RrPQt„„ir„ PfKn^P
Vprašanje lastnih katoliških srednjih šol je v clevelandski škofiji od leta do leta bolj pereče. Od konca četrtega desetletja tega stoletja namreč število di-jaštva, godnega za srednje šole (High Schools), rapidno raste.
Leta 1944 je bilo v katoliških srednjih šolah v škofiji samo ra ne kaj prida.
Sam® eis za dinarja!
Cleveland, O. — Pred nekaj dnevi smo dobili v pismu iz Slovenije izrezek iz znanega tednika “Tovariš”, ki izhaja v Ljub Ijani, s ponatisom članka iz “Pomurskega vestnika”. Razmere, ki jih članek opisuje, so bile Sloveniji in v Jugoslaviji v začetku julija vsesplošne, v koliko so se z zadnjimi “reformami”
spremenile, je težko reči. Nema-
jonov.
9,582 dijakov. Odtlej pa do danes se je to število povečalo kar za 280%. Prejšnji teden se je za tekoče 1965/66 šolsko leto vpisalo v katoliške srednje šole v naši škofiji že več kot 79,000 katoliških dijakov in dijakinj. Leta 1970 jih bo predvidoma že 92,000, leta 1974 več kot 97,000 itd. Jasno je, da je v tem hitrem napredovanju težek problem, ki ga pa je treba nujno rešiti, škofija se tega dobro zaveda in a-pelira na vse škofijane, da se zavedo resnosti položaja.
Prihodnjo nedeljo, 19. t. m., se bo začela po vseh 231 clevelandskih katoliških župnijah izredna škofijska kampanja 0-ogromnega obsega, ki želi zajeti vse do zadnjega katoliškega človeka v škofiji. Trajala bo do srede decembra 1.1. Njen namen je zbrati prvi obrok za izvedbo velikega škofijskega načrta, po katerem naj bi že v bližnji prihodnosti dobila škofija katoliške srednje šole (High Schools) vsepovsod tam, koder bodo odnosno so že danes potrebne, ki naj sprejmejo vso katoliško mladino, zrelo za obisk srednje šole. Na vsako župnijo je določena njenim razmeram primerna vsota. V vidovskih novicah se bomo odslej še večkrat vrnili k temu vprašanju, važnem tudi za našo sedanjo in prihodnjo mladino.
POSLOVILNI VEČER GDČ. MOJCI NOVAKOVI. — Prijateljice in prijatelji, s katerimi je gdč. Mojca Novakova, hčerka
Sestavek se glasi:
... Govor je o nakupu cementa, opeke, montažnih hišic, pohištva, garaž, štedilnikov, televizorjev, anten, koles, pisalnih, pralnih, šivalnih in kmetijskih strojev, skratka vsega. In vsega po znatno znižanih cenah! Za polovico cenejše kakor sicer. In pa seveda za — devize. Ne le za dolarje, temveč skratka za vse; od luksemburškega franka do italijanskih lir. Samo ne za dinarje.
In ne samo to! Gospodinjske pomočnice na Reki zahtevajo od svojih gospodinj, da jim polovico ali celo več mesečnega zaslužka izplačajo v devizah. Nekatere sprejemajo izključno le dolarje.
In še to. Zadnjič je znanec pohitel v Belo Krajino. Slišal je, da so tam dolarji doma. Hotel jih je kupiti, da bi potem lahko po znižani ceni kupil vse tisto zgoraj našteto. Hodil je od hiše do hiše, pa so ljudje zmajevali z glavami. Na koncu pa mu je nekdo pošteno povedal:
“Veste, gospod, saj dolarje imamo, toda ne moremo jih prodati, ker jih rabimo: saj danes niti poštenega kosca ne dobimo drugače, kakor za dolarje ali nemške marke .. .”
Nekakšen zaključek bi morali “povleči” iz tega. Kar bojim se za ta dolar. Nemara zna zgubiti vrednost in pasti, če ga bomo pri nas preveč uporabljali.
AD
kjer naj bi slovenski duhovniki znanega clevelandskega javne-
dopolnjevali svoje študije.
REV. TONE ZRNEC, SLOVENSKI MISIJONAR, NA OBISKU PRI SV. VIDU. — V drugi polovici preteklega tedna
ga delavca g. Zdravka Novaka z 1084 E. 177. ceste, sodelovala v vrsti clevelandskih slovenskih kulturnih društev in ustanov, so ji priredili preteklo soboto, 11.
se je mudil pri Sv. Vidu ravna- t- m., zvečer v Baragovem domu
Glavnega političnega problema pa legislatura ni mo- telj Slovenske šole v Torontu,pa.St. Clair aveniji topel prije-
Daljše obale
DULUTH, Minn. — Skupna dolžina obal Velikih jezer je večja od skupne dolžine Atlantika, Pacifika in Mehiškega zaliva na področju Združenih držav.
henburgu ali Brestanici na novo mašo p. Leopolda Grčarja, s katerim sem se že v Ljubljani seznanil in mu obljubil obisk.
Z mešanimi občutki sem vozil proti Sv. Petru, kjer sem pred vojno kot otrok občudoval telovadce na taboru in se oziral na Svete gore, ki jih tako pridno proučuje in opisuje bizeljski rojak, bivši župan in banski svetnik g. Lojze Zorenč, zdaj naš sosed v Clevelandu.
Čeprav je deževalo, se je v rajhenburški baziliki zbralo mnogo ljudi. Zjutraj je zapel svojo srebrno mašo župnik Kolenko, ob desetih ipa svojo novo mašo mladeniški p. Leopold Grčar. Obeh slovesnosti se je u-deležilo dosti duhovščine, med njo krški dekan Vodeb, brat znanega pesnika in umetnostnega kritika Rafka Vodeba, župnik iz Senovega Nanut, doma s čudovito lepe kmetije blizu Slovenskih Konjic, sevniški župnik Lončar in pa eden papeževih osebnih tajnikov, msgr. Moretti, čigar mati je bila Slovenka, doma iz Rajhenburga. Novomaš-nik Grčar, sorodnik slikarja Mi-rota Vodlana iz New Yorka, je mehka duša, poln gorečnosti za versko delo in za slikarsko u-metnost, župnik Kolenko, po rodu Prekmurec, pa napravi vtis vesele, močne in energične narave. Poleg obeh slavljencev je nastopilo še več drugih govornikov, med njimi dekan Vodeb, ki je sebe in druge ganil do solz in pa mladi frančiškanski provincial iz Ljubljane.
Jaz sam sem bil posebno srečen, ker sem sedel zraven mojega podtalnega vodje iz dni oku pacije Zmagota Zeljaka, znanega posavskega kulturnega delavca. Leta 1941 sem namreč kot petnajstleten dečko s kolesom redno obiskoval naše internirance v Rajhenburgu, med njimi tudi našega predvojnega kaplana Orešnika in sedanjega škofa Držečnika, študent Glavnik mi je povedal, da Zmago organizira podtalno organizacijo, katere namen je izvrševati razne sabotaže proti Nemcem, pomagati slovenskim trpinom in končno zbrati orožje in ob pravem času združiti sile v skupen upor proti Nemcem. Kot najmlajši sem takoj pristopil in začel s svojimi otroškimi poskusi, med drugim z rezanjem nemških telefonskih žic in z dostavljanjem pomoči izgnancem na Hrvaško. Zmagota pa so Nemci kmalu začeli sumiti in so ga zaprli in strašno mučili. Končno so ga obsodili na smrt, pa ga pomilostili in izgnali na nevarno prisilno' delo v Baden. Takoj mi je povedal, da hrani še 37 mojih pisem in da zna nekatere odstavke na pamet. Jaz pa sem se mu zahvaljeval, ker je v naj bolj odločilnih letih z veliko modrostjo in spretnostjo usmerjal moj razvoj in me navduše^ val za narodno delo tudi takrat kadar se zdi najbolj nevarno in brezupno. Pridružil se nama je še prijazni papežev odposlanec msgr. Moretti, ki žal zna samo nekaj slovenskih besed, je pa bil zato toliko bolj vesel, ko smo se lahko pomenili tudi v italijanščini. Naj omenim, da je msgr. Moretti prinesel na slavnost tudi krasen kelih kot osebno darilo papeža Pavla.
G. župnik' Kolenko je prosil najprej svojega starega znanca g. dr. Kolednika, potem pa še mene, če bi mogla izposlovati kako pomoč za popravilo zidu ali škarpe, ki obdaja cerkev. Vsa sredstva so izčrpali za popravilo svoje krasne bazilike, zdaj pa! je začela nevarno popuščati in1
Bresta niča, Posavje, Slovenia, Yugoslavia.
PET UR V ENO' SMER PEŠ.
—V Posavju sva šla z g. Nande-tom tudi v Rateče na grob njegove mame, potem pa še na 0-bisk k župniku Mirku Sevčku. Zelo ljubeznivo naju je sprejel in marsikaj zanimivega nama je povedal. Spovedovat in maševat hodi tudi po pet ur daleč, največkrat peš. Le včasih ima srečo, da lahko prisede v kak avto ali na kak motor. Tudi on sanja o mopedu, a si ga ne more kupiti. Po pripovedovanju sodim, da ga dosti beguncev v Ameriki pozna in ti bi mu, skupaj z bližnjimi posavskimi rojaki, morda priskočili na pomoč.
G. Sevčku se pozna, da je šel skozi mnogo trpljenja, toda o-hranil je vedrost in ognjevit značaj. Rojakom ga toplo priporočam v podporo. Naslov: Mirko Sevček, župnik, Rateče pri Zidanem mostu, Slovenia, Yugoslavia.
IN ZOPET PROTI LJUBLJANI. — Žal sem. se moral vse prehitro posloviti iz Posavja, kjer bi bil rad'obiskal še toliko ljudi, med njimi sorodnike Cle-velandčanov Mirota Celestina in Emila Benegalia, ki v naši slovenski prestolici v Ameriki vsak po svoje delata Posavju čast.
S polnim avtom študentov sem jo pognal proti Ljubljani, potem pa še v Groblje, kjer je oil izseljenski piknik in sem u-pal srečati kaj več izseljencev, ki so sicer tukaj raztreseni širom Amerike in Kanade. Toda v Groblje smo po hudi nevihti privozili šele zvečer, ko so mnogi že odšli na svoje domove, o-ziroma v hotele. V veselem razpoloženju smo prisedli k mizi dr. Janka Orampovčana, ki sem ga pred leti obiskal v Bridge-portu, zdaj pa kot upokojenec živi na Vrhniki. Pri isti mizi je sedela tudi poznana čipkarica Julka Fortuna-Gantar, ki je pod naslovom “Iz srca do srca” zbrala in izdala lepo zbirko čipkarskih pesmi. Dva izvoda sem za spomin prinesel s seboj v Ameriko. In že je bilo spet treba pognati konjiča nazaj proti Ljubljani, kjer sva z g. Kolednikom le še na hitro pozdravila tajnico Slovenske ženske zveze go. Albino Novakovo, potem pa zavila proti Kosezam, kjer so nama gostoljubni Klunovi, doma iz Ribnice, nudili udobno prenočišče. Vkljub nevihti je bil to res lep dan, poln bogatih vtisov in vere v življenje našega nezlomljivega slovenskega naroda.
Ali je tudi naš idealizem nezlomljiv? Bomo pomagali, kjer lahko pomagamo? V upanju, da
no
vsak prispeval svojo drobti-vas vse lepo pozdravlja Edi Gobec
Pokopal sem svojo ljubezen
Pokopal sem svojo ljubezen in vse svoje lepe želje, da več bi ne našle poti v to trudno moje srce.
A kadar otožna, samotna razgrne se noč nad zemljo, pa vstane ljubezen iz groba z nekdanjo čarobno močjo.
Vse davne, pozabljene pesmi iz groba prihajajo, kot plašne, polnočne sence nad mano plavajo.
In trudni obraz mi hladijo ljubeče, bele roke ...
Tam zunaj sanjajo zvezde, valovi pod oknom šume.
(I. Cankar: Iz lepih časov.)
- V Avstraliji je volitev dolž-se nagibati škarpa. Če se pode- nost. Kdor ne gre volit, je kaz' re, je v nevarnosti bazilika sa- novan.
AMjSEIšKA ddmoviha.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Modra beseda o praveir*
času
Pred nekaj dnevi je prispela v Toronto1 drobna knjižica, ki nosi skromen naslov:	“Pot iz
mrtvila”. Delo obsega 117 strani in ga je napisal dr. Milan Komar v Buenos Airesu, izdala pa ga je Slovenska Kulturna Akcija.
Pisatelj, ki je dokončal pravne študije, je tudi zelo izobražen v družbenih vprašanjih in je predvsem doma v modroslov-ju, saj je profesor filozofije na katoliški univerzi v Buenos Airesu. Ni pa danes, kot ni bil nikdar odmaknjen od slovenske stvarnosti. Čeprav je zatopljen v študij modroslovnih problemov, so mu “sprotna življenska vprašanja” stalno pred očmi. Tem vprašanjem skuša sproti najti rešitve in to ne površne, Plitve, temveč globoke, modro-slovne.	h
V knjižici “Pot iz mrtvila” nam takih rešitev podaja v izobilju. Na strani 53 pravi: “Mrtvilo je smrt, sicer ne telesna, ampak psihološka in družabna, a zato nič manj žalostna. Kako Preprečiti, da mrtvilo ne zajame naših družin, podjetij, gibanj, organizacij in okolij? Kaj storiti, če je mrtvilo že vdrlo ^anje in sega po njih? Kakšni so vzroki mrtvila in kakšna je Pot iz njega?”
Na strani 67 odgovarja:
• •. mrtvilo se ne da pobijati z razburkavanjem čustev, vpri-zarjanjem polemik in debat ali iskanjem novosti, ki naj razbijejo brezbrižnost, s ponujanjem izrednih doživetij. Vse te stvari utegnejo pretresti in razgibati ljudi, a same po sebi niso zadostne. Ko se učinki pretresa poležejo, navadno ostane vse pri starem. Zato je tako pogosto mogoče odkriti pod ostentativ-uim zunanjim vrvenjem notra-mjo negibnost. Pot iz mrtvila je le ena, zanesljiva in trdna: pot duhovnega razmaha, pot resnič-110 človeka vredne rasti.”
Skoraj bi si upal trditi, da bi si za premnoge sprotne in za Vsakoletne težave, ki nastajajo med nami, mogli poiskati odgovora v tej drobni knjižici. Mno-S° težav, napetosti, sumničenj in nejasnosti izvira namreč iz mrtvila, iz zaspanosti, brezbriž-n°sti in iz prevelikega nezaupa-nla- Koliko jih je med nami, o katerih vsi vemo, da imajo prav, & so vendar deležni tako mno-§ib nasprotovanj. Zakaj? Ker le “ta prav” postal mrtvilo, ki se samo toliko še giblje, da nobenemu drugemu “prav” ne pusti blizu. Pot iz mrtvila je pot
“Ljudje pod bičem”, prvi in drugi del, povest, ki jo je spisal priljubljeni pisatelj Karel Mauser, je že vsa pošla. Ni pa še ponehalo povpraševanje, ne po prvem ne po drugem delu. Oba dela smo ponovno naročili. Preden bodo tukaj dolgi zimski večeri, bomo povest “Ljudje pod bičem” zopet ponudili vsem, ki bi jo še radi imeli.
Je pa še na zalogi kakih 6 do 10 ZBORNIKOV za leto 1965. Vsaka knjiga je zgodovinske vrednosti. Zborniki Svobodne Slovenije so pa knjige naše povojne emigracijske zgodovine. Ni čudno, da je pred kratkim nekdo iz Evrope naročil vse Zbornike, ki so sedaj izšli. Teh nekaj letošnjih, ki jih še imamo, bi radi spravili med ljudi, preden izidejo novi za leto 1966, o katerem se zopet govori, da bo prekosil vse dosedanje. Zbornik za leto 1965 stane $4.75.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4
Brat Olril Verdnik is&tirl
TORONTO1, Ont. — Pretekli četrtek zvečer je umrl v bolnišnici v Montrealu na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči 13. julija letos, brat Ciril Verdnik, član Misijonske družbe sv. Vincencija Pavlanskega. Pokojnik je bil rojen 24. aprila 1908 v Zg. Ložnici pri Makolah na štajerskem. V misijonsko družbo je stopil kot brat leta 1926 in ostal več let v misijonišču v Grobljah pri Domžalah. Kasneje je bil prestavljen v misijonsko hišo pri Srcu Jezusovem na Taboru v Ljubljani. Jeseni 1947 je odšel v misijone na Kitajsko, pa bil
duh
To
ovnega razmaha, pot rasti. le pot, ko sin s ponosom zre v očeta in raste ob njem; pot ko Ce gleda sebe v sinu in se ra-da je njegov ter mu je Sec, ker je drugačen. Imeti ^lav Je lepo in potrebno, a je Premalo. Dodati je treba raz-težnjo za napredkom, vo-l0 za močnejšim življfenjem. To le tisto, kar preprečuje ne samo privilo, temveč tudi škodljivo °rbo, ki vodi v uničenje.
Ljudje dobre volje, javnih nastop
3°v in tisti, ki imajo skrb za temeljile v uPnost, bodo vzeli “Pot iz ^rtviia” v roke v zavesti, da jim fl njihovem delu more mnogo °ristiti in pomagati, predvsem osebno notranjo rast, ki edi-av rnore odstraniti mrtvilo iz ^asih vrst in tudi druge škod-Jlve izrodke sožitja.
leta 1953, ko so zavladali na Kitajskem komunisti, izgnan. Prišel je v Kanado k fari Marije Pomagaj in ostal tam do letošnjega marca, ko je bil prestavljen skupaj z rev. Bolkom v Montreal k slovenskih fari sv. Vladimirja.
Brat Ciril je bil dobra duša, silno delaven in vedno vesel človek. Poznal sem ga dolgo let, pa se ne spominjam, da bi ga kdaj videl hudega. Priden kot mravlja ni mogel gledati nereda ali nesnage. Kjer je bil on, je bilo vse čisto, da se je svetilo. Prav zaradi te lastnosti so ga imeli posebno radi misijonarji že Kitajskem. Zaradi njegove potrpežljivosti in vedne, vesele prijaznosti so ga imeli radi tudi dijaki v Dijaškem domu na Taboru, katerim je bil dalj časa za nekako “gospodinjo”. V Torontu se je priljubil vsem in preneka-terim je bilo res hudo, ko je odhajal v Montreal. Tudi tam si je kljub kratki dobi pridobil vrsto prijateljev.
V avtomobilski nesreči je bil težko ranjen in skoro ni bilo u-panja, da bo kdaj popolnoma o-zdravel.. Prišel je k zavesti in spoznal svoje stanje. Nosil ga je vdan v božjo voljo, dokler ga ni Gospodar življenja poklical k sebi.
Počivaj v miru, blaga duša, brat Ciril! Tvoja preprostost, dobrotljivost in dobrota, ki so krščanski ljubezni do bližnjega, naj nam bodo za vzor.	V. J,
Letošnji izlet STZ se je vršil ob izredno toplem vremenu. 7. in 8. avgusta, zato je bil večji del programa kopanje. Obiskali smo slapove vzhodno od Ban-crofta in vozili s kanojem po Clear jezei-u. Prišel je tudi F. Mušič, s svojim lepim čolnom je vozil vodne smučarje, kar je bil glavni del programa v nedeljo. Družba je bila pestra in veliko mladih deklet.
*
Tudi letos je društvo STZ Toronto pomagalo STZ Cleveland pri njihovem nastopu. Mladci so nastopili na drogu, člani pa skupno z Rihtarjema na bradlji in drogu, Marija Dolenčeva pa na dvovišinski bradlji. Obojna mladina je pokazala uspehe, Andy Dolenc je vrgel krasno salto z droga, Milan Rihtar se je naučil mačka in salto nazaj, Miha Dolenc veletoče, tudi mlajši Grmek meče salte z droga že korajžno. Odlično formo so pokazale Kolaričeva in Rihtarjeva dekleta.
Inž. Grmek je za starosto Var-škom povedal nekaj besed o slogi in sodelovanju, strpnosti in odpuščanju, ki so nujno potrebna, če hočemo posredovati slovenstvo svoji mladini. Na nastop je prišlo zelo veliko ljudi in med drugimi odličnimi gosti smo videli tudi pisatelja K. Mauserja.
Drugo leto upamo, da se udeležimo letnih tekem, ki jih bo priredila STZ Cleveland. Pričakujemo, da tudi Cleveland pride nastopat v Toronto.
Vse tekme STZ so odprte vsej slovenski mladini, ne glede na politično gledanje, dasi je organizacija idejno katoliška in demokratična. Torej na svidenje na tekmah! Prav posebno pa o-pozarjamo vse lovce- na “Big game”, da se udeleže strelskih tekem, preden odidejo daleč na sever v začetku oktobra!
STZ Toronto
L, Ambrožič St.:
Po Bfiffogih težavah E@ v lovi svet
Nadnje knjižne novosti
°t oseminpetdeseta publika-‘Slovenske Kulturne Akcije N izšla knjiga dr. Milana Ko-i arja “Pot iz mrtvila”. Da je ajiga aktualna, pove že naslov.
sega 117 strani in je pisana v 6 0 slovenščini in ni težko $l75iVa ®tane $L50, po pošti
Strelske iekins Sil
Toronto, Ont. — Drevje že rdeči svoje listje, lovci čistijo zaprašene puške, lovska sezona je tu, čas strelskih tekem. Letošnje strelske tekme se bodo vršile 25. in 26. septembra na lovski farmi v Bancroftu in sicer v sledečih disciplinah:
1.	puške na šibre — lov na točke
2.	puške .22 col. •— 100 m
3.	puške težki kaliber — 200 m Za tekme so pripravljeni lepi
pokali.
lajsredek v stari domovini
TORONTO, Ont. — Ko' sem lani potoval po Evropi, sem bil 4 dni tudi v naši lepi Koroški. Drugi dan po prihodu sva se ■sprehajala s koroškim rojakom v okolici Celovca. Ustavila sva se pri kmetu ob cesti, ki je pleskal stare, obrabljene poljedelske stroje. Korošec se je očitno z njim poznal, ker sta se takoj spustila v domač pogovor. Vprašal je kmeta, čemu pleska stroje. Ta je odgovoril: “Oh, te bomo prodali v Jugoslavijo!”
Močno sem se začudil ob tem odgovoru in se spraševal, čemu naj bodo Jugoslovanom stari, izrabljeni stroji, četudi so sveže (prebarvani. Ni in ni mi šlo v glavo, da bi oni na oni strani meje izdajali denar za kaj takega.
Kasneje sem šel za nekaj dni v Slovenijo. Kjerkoli sem hodil, sem opazil, da je naša rojstna dežela precej za svobodno Evropo, kaj šele za Kanado in Ameriko. Žalostno sem si ogle doval razkrite kozolce po nekdaj tako lepo urejeni Gorenjski. Tudi njive niso tako lepo in skrbno obdelane, kot so bile nekdaj.
V Ljubljani človek res nima občutka, da bi bil pod policijskim nadzorom, v manjših krajih je to drugače, ker se ljudje osebno skoraj vsi poznajo. Nekateri so mi dejali, da mora človek policijsko državo gledati od zunaj na noter, če hoče do resnice. Prav tiste dni je zasedal v Rimu vatikanski koncil. V Sloveniji o njem ni bilo skoraj prav nobenega glasu ne na radiu in televiziji ne v časopisih. Zdelo se mi je, da Cerkev nima nobenega vpliva na javno življenja. Ako vprašaš ljudi, če gredo k maši, se kar malo nasmehnejo in pogledajo okoli se-
(Nadaljevanje)
“Iskren” prijatelj skupnosti, cerkve in vsega dobrega, (Bog ne daj, da bi kaj drugače kdo mislil o njem, bila bi velika zamera), mi je dejal, ko sva debatirala in sem ga prosil, naj ne dela zmede in sovraštva med nami. Sam ves sovražen, je zelo udarjal čez nekega javnega delavca. Pa sem mu med pogovorom omenil, da lahko pride do tretje svetovne vojne, tedaj je dejal: “O, naj le pride in puške naj nam dajo.”
Vprašal sem ga, zakaj to tako želi, morda zato, da boš onega ustrelil? Pa mi odgovori: “Takoj, kakor hitro mi pride na muho!” Ko sem mu odgovoril, da tega vendar ne bi storil, mi je odgovoril: “Premalo me še poznaš.” Kaj naj še pričakujemo od takih ljudi? Nič dobrega. Že sedaj so taki, da bi raje segli v roke Titu in samemu vragu, kot pa kakemu naših voditeljev in javnih delavcev. Že sedaj tako sovraštvo in tako izražanje. Kakor hitro bi se začelo, bi pa taki takoj podivjali, kot smo imeli priliko sami opažati doma v mnogih primerih.
Ne bodimo naivni in ne dajmo se drugič speljati na led. Svet je hudoben in krvoločen kot v vsej zgodovini, kot v Kristusovem času. Nobena reč ga ne spreobrne, nobena ne zmodri. Kadar pride prilika, svet podivja. “Polagali so Mu na pot vence in cvetje, drugi dan so vpili: Križaj jjja!” Laž je spregovorila, in že je izgnila vsa ljubezen in hudoba se je usedla v njihova srca. Tako je bilo takrat, tako je še danes. Tako pri nas ubogih Slovencih, tako po vsem svetu. Kdor ni dovolj trden v pameti, če ima le malo zmešane pojme, pa takoj podleže. — Ni še dolgo tega, ko sta dva argentinska škofa o priliki razgovora, v katerem so se dotaknili grozodejstev, ki jih rdeči med revolucijami počenjajo, izjavila, da bi kaj takega v Argentini ne bilo mogoče. Ta dva še ne poznata komunizma, ne poznata človeka kot krvoloka. In na takih mestih so taki naivneži. Kaj naj potem pričakujemo od preprostih ljudi?
Oprostite! Malo sem se oddaljil od pripovedovanja, o našem oivanju v Kanadi. Pa človek ne more mimo tolike nespameti, tolike brezbrižnosti, tolike otopelosti in tolike naivnosti, da nasedajo tistim, ki so nas pognali po svetu ali morda bolje rečeno tistim, radi katerih smo bežali od doma, če smo si hoteli ohraniti življenje, nasedajo in lovijo niti, ki jih jim mečejo in se z njimi igrajo kot mlade mucke, poslušajo njihove zvoke, njihovo lažno vabo v svoje vrste ter njihova naročila v razkrajanju emigracije.
Človek bi zarjul, da bi odmevalo do neba, spričo tolike nespameti nekaterih. Spričo toli-
be, sicer pa gredo v cerkev. Celo med srednješolskim dija-štvom jih je precej, ki hodijo redno v cerkev. Tudi na Brezje romajo, nekateri še prav po starem in vozmi prav iz Dolenjske. To so člani starih, poštenih in vernih družin, otroci, ki so užili trdno versko vzgojo.
Delavci precej pijejo, včasih se mi je videlo, da gre po grlu
kega sovraštva, da postajajo že smešni. Bežijo sem in tja pred samim seboj in sipljejo jezo in sovraštvo na ljudi, ki jih o-sebno niti ne poznajo. Ne poznajo njihovega dela, njihovega truda za skupnost in vse dobro. Zakaj jih sovražiš? Zakaj govoriš in razširjaš laži o njih? Ali še nisi slišal ali bral, kaj piše Sv. pismo? Jezus sam je povedal tudi tole: “Jaz pa vam pravim; vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ničvrednež in če mu reče brezbožnež, zasluži, da pride v peklenski ogenj. (Mt. 5, 20-24). Če si tako veren, tako dober, tako cerkven, kot se delaš, zapiši si to za ušesa in prenehaj. Prenehaj in po možnosti popravi krivico, ki si jo napravil. Nočeš? Seveda ne, ker si previsok in napuh te razganja. Ker tega ne vzameš resno, zato boš dobil grenko plačilo! Zapomni si to!
Pa se povrnimo nazaj v Malvern. Tisto prvo jesen nas je prišel brat še enkrat obiskat iz Amerike. Bilo je o Vseh svetih. Brat, p. Bernard, je hotel nekje maševati in tudi mi bi radi bili pri maši. Kam gremo? Na vse strani je bilo daleč. Ker je nasproti trgovine, kamor smo hodili kupovat špecerijo, bilo napisano na deski ob cesti, da je do Markhama 6 milj, smo se odločili, da gremo tja. Na poti smo zvedeli, da bo tam maša ob desetih, da bo maševal neki profesor iz semenišča, kot to opravlja tudi ob nedeljah. V Mark-hamu takrat še ni bila ustanovljena samostojna župnija. Nekdo nam je povoda?, da v delavnikih tam ni maše, ker g. profesor radi predavanj ne more priti. Z ljudmi je seveda govoril le brat, mi smo samo zijali. Povedal nam je, da onega gospoda najbrže ne bo, kar pa nič ne stori, ker mi imamo mašo s seboj. Torej bo on sam maševal. Pa je bila dolga pot in nazadnje smo še malo zašli, da se nam je za kako miljo podaljšala. Pa je zopet dejal brat: Tudi to nič ne stori, če pridemo pozneje, saj imamo mašo s seboj. To je še večkrat ponavljal. Ko smo končno dospeli do cerkve, ki je precej v skritem kraju, je bila zaklenjena. Poiskali smo “mežnar-ja”. Imel je v bližini cerkve veliko vrtnarijo in cvetličarno. Dal nam je ključ od cerkve in nas prepustil usodi, šli smo v cerkev in v zakristijo pogledat, če je kaj priprave tam za maše, pa je brat na žalost ugotovil, da ni prav nikake priprave za mašo. Vse je pripeljal gospod s seboj, ko je prihajal od nedeljah tja maševat, nato pa tudi vse s seboj vzel. Tu imaš, zdaj bomo še brez maše. Pa tako sigurni smo bili, da jo imamo s seboj Tako dolgo pot smo napravili in mašo s seboj nosili, pa bomo končno ostali brez nje. Pa se nas je usmilila gospa “mežnari-ca”, nam dala fanta in avto, da nas je zapeljal v semenišče, v katerem je že zajemal znanje moj sin.
Zgodilo se je, da smo prišli tja ravno proti koncu slovesne maše v kapeli. Pa je slučajno ministriral pri tej maši moj sin. Mi nismo smeli v kapelo, dovoljeno nam je bilo na koru prisostvovati bratovi 'maši. Spodaj v kapeli je prostor samo za se-
je potem dolgčas postalo. Saj prijetno to res ni bilo. Jezika še ni kaj prida obvladal, poznal nikogar, pa je bil vržen tja, češ zdaj pa plavaj ali pa utoni. Pa je plaval in priplaval — bil je korenjak!
(Dalje sledi)
------o-----
Visoki vrhovi
SACRAMENTO, Calif. — V Sierri Nevadi je preko 41 gorskih vrhov, ki se vzpenjajo nad 10,000 čevljev visoko.
CLEVELAND, O-
Moški dobijo de>;s
Moški dobi delo
Iščemo upokojenca, da bi skrbel za govedo. Svoje stanovanje. Plača primerna sposobnosti dela. Pišite na:	Olga
Lozar, R.D. 103, Huntsburg, O. Pridemo k Vam.	—(176)
RABIMO
V ODDELKU ZA ZAVESE KROJILCE ZA PREVLEKE NAMEŠČEVALCE ZAVES Prošnje na
Personnel Department
SEARS ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 West 130th St.
(181)
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuhinjsko pomoč, ure od
7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT G036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
Hišno delo
Iščemo žensko za hišno delo in likanje, 3 dni tedensko. $25. Priporočila imajo prednost. Kličite 831-8924.	”	(178)
Japonska dežela s tremi imeni
TOKIO, Jap. — Mednarodna poštna unija v Bernu je sklenila, da morajo biti na znamkah, ki niso napisane z našo abecedo, napisana imena tudi z latinico. Ta odlok je spravil v zadrego celo vrsto držav v Aziji in Afriki, med njimi tudi Japonsko.
Ta dežela ima namreč trenutno tri imena. Besedo Japonska je skoval znani beneški trgovec Marco Polo v 14. stoletju in je za njim tudi obveljala. Ni pa z japonskega stališča pravilna. Morala bi se glasiti: Nippon, in ta beseda bo veljala za mednarodni poštni promet vsaj z japonske strani.
Japonski narod pa ne pozna ne besede Japonska ne besede Nippon, ampak rabi star domači izraz Nihon, ki je splošno razširjen, akoravno ni uraden. Do take zmede je prišlo, tako trdijo, radi tega, ker nihče ni pazil, kako Japonci izgovarjajo besedi Nihon in Nippon. Kdor ima izvežban posluh, bi se moral odločiti za Nihon, ker je bolj v rabi kot Nippon.
V japonski javnosti je prišlo že parkrat do prepiranja, katero ime je pravilno. Ali ga bo sedaj konec, ni verjetno.
CLEVELAND,"07 MALI OGLASF
I ozor člani Waterloo Grove Vsi člani Waterloo Grove št. 119 W.C. so prošeni, da se gotovo udeležijo važne seje v sredo, 15. septembra 1965 ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
V najem
Oddamo 4 sobe v najem na 1079 E. 64 St. Vpraša se na 1087 Addison Rd.
—(14,16,20 sept)
Varovalko otrok iščejo
Učiteljica išče varovalko otrok in gospodijsko pomočnico. Stanovanje in oskrba in mesečna plača. Prazniki, sobote in nedelje prosto. Kličite 944-6611.
(176)
RABIMO
V ODDELKU ZA ZAVESE ® krojilke « likalke ® gubalke ° pregledovalke in
e sestavljalke Prošnje na
Personnel Department
SEARS, ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6350 W. 130th St.
(181)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-oružinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583. _________________________-G77)
Hiša naprodaj
5-sobna hiša je naprodaj za $9900 na 15623 Pythias Ave. Kličite RE 1-1778 ali WH 3-1542.	(178)
Hiša naprodaj
V Nottingham okolici, dvo-družinska hiša, 5-5, garaže, plinski furnezi. Lastnik RE 1-5123 ali AN 1-0298.	(176)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. CJair Ave. EN 1-5214.	(x)
Pozor
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj in napise.
PAHOR PAINTING 361-0516
po 7. uri 881-4559
-(180)
vse do zadnjega krajcerja.
Vesel sem bil, ko sem bil zo-1 meniščnike. Sin nas je opazil od pet v Celovcu. Kar nekam od- oltarja, ko smo prihrumeli na dahnil sem se in zopet globoko kor. Rad bi nam zaklical “halo zadihal. Slovenski ljudje so na splošno dobri, kot so bili. Prijazno te sprejmejo, ko prideš, jokajo, ko odhajaš. Vse drugo se je pa od predvojnih dni veliko spremenilo.
Pozdravljeni,
kaj.
drugič A. Z.
Kuharicp dobi delo Iščemo kuharico za nov slovenski resstavrant.
KRIZMAN’S 5238 St. Clair Ave. EN 1-S422
(176)
IZOmO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	981-6000
blizu Lorain Ave.
(181)
Oskrba in postrežba
Na mojem domu bi rada skrbela za kako staro, bolehno ženo. Lepa soba, dobra hrana, vsa postrežba. Pri domačih ljudeh. Kličite 252-4175.
(178)
Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo na 6605 Bonna Avenue, spodaj spredaj. Vse na novo urejeno. Vprašajte na 1258 E. 61 St. zadaj.	—(10,14,17 sept)
pa seveda ni smel. Upal pa je, da ga bomo'-kaj obiskali, oziroma da ga bodo poklicali v vežo
za obiske, kar se pa ni zgodilo,	Gospodinja
ker je bil še premalo časa no- Iščem gospodinjo za dom brez tri. Je pač zelo strogi red v tem matere, 9 otrok, največ hodijo oziru. Pozneje je povedal, kako v šolo, svojo sobo in kopalnico, je to težko preživel in kako mu Kličite EV 2-3422.	(178)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
*
V najem
4 sobe se odda pri mirni družini. Prednost imajo srednje starosti ali starejši ljudje. Oglasite se na 1272 E. 168 St. med Grovewood in Waterloo Rd.
(177).
i
I AMERIŠKA DOMOVINA,
Kako
oprezuje poštenjak od jutra že v svojem zelniku, ali bo gospod prišel ali ne bo. Kako se drvi, ko zagleda zaželeni čoln, na breg, da bi pozdravil ljubega gospoda! Kako se smuče okoli njega, ko ta ogleduje zidišče, in kako lepo prosi na koncu: “Ne odhajajte še, gospod! Ne boste nam ne odnesli spanja. Vstopite za kratek čas v mojo siromašno hišico!”
In ko sedi nato mladi gospod za javorovo mizo in se začne pogovor, tedaj je Schinnagel šele v pravih nebesih; posluša in pazi, da bi mu le ne ušla kaka besedica. — Učenca v Emavsu nista Gospoda poslušala bolj verno! Logarica pa postopa medtem bleda od strahu in vsa nemirna po hiši, ali pa sedi v kuhinji in se joče, da ima vse oči rdeče. Dvajset sirovih delavcev, ki bi pili in kleli, bi laže prenašala v svoji bližini, kakor tega ljubega, lepega in čednega gospoda, ki ji zavaja moža. Ni kar nič zadirčen in prepirljiv; lepo zdobra dela, zvijačno in zahrbtno. Mirno seje svoj plevel s svojo belo lenuško roko, kakor da se igra: “Moj dragi, ti misliš, da je temu tako; siromak, saj se mi smiliš, ker to je vse drugače.” “Kako pa, dragi gospod?” “Tako in tako.”
Ta kmet ni neumen; v verstvu je skoraj bolj doma kakor marsikateri vaški duhovni. Staremu Fabricu ali kateremukoli okostenelemu šolskemu človeku bi vrnil za vsak lutrovski udarec z grobo katoliškim. Iskreči, v življenju prekipevajoči, modrooki, zlatolasi zgovornosti pa ni kos, sedi kot otroci pohlevno s sklenjenimi rokami, z usti, ki željno trepetajo, se zagleda, se zamisli v to, kar je slišal, ne najde ugovora, komaj še kakšen “pa vendar”. “Res je tako, milostni gospod! Bo že tako! Seveda je tako ...”
“Da, celo ko je že odšel mladi, ki ga omrežuje kakor Orfej zverine, njegov čar še ne ugasne in zmaguje proti raznim pomislekom, kateri se vzbujajo sedaj v katoliški vesti. “Saj ima le prav. Nobena kriva vera ni to, da kaj tega verujem. Sicer bi bil vsak pameten človek krivoverec.”
Eno togoti Velderndorffa, da ima moževa uboga vest svojega zaveznika od mesa in krvi in da to toplo meso in ta kri tako vroče ljubi moža. “Ne verjemi mu,” roti žena, njegovo vse. “Ne poslušaj ga, ni dober, hudoben je, boš še čutil! O Aleksander, poslušaj me in ubogaj, če me imaš rad!” In če molče nje usta, govorijo tem glasneje njene objokane, temno zasenčene oči.
Ubogi mož trpi; srce mu je raztrgano med zapeljivcem, katerega smatra za odrešenika, in
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ELMHURST area — Custom built Brk. Bi-level. Tile entry. 3 bdrm., 2 tile baths, liv. and din. rooms. Finished bsmt. 2 car att. garage. Vi acre landscaped. Gas heat. 3!4 yrs. old. Middle 30’s. Owner TE 4-5692.
(175)
MALE HELP
WORKING FOREMAN Top $$$ Small Shop General Machine work from Blueprints, familiar with aluminum die casting. Set-up equipment lathe-drill press. We pay top $$$ for your ability. Call Mr. Geary 342-1141.	(176)
lepo svariteljico, — a zapeljivec je duhovno jak; žena, dasi pri-rodno pametna, mu ne more biti kos, če ji ne priskoči na pomoč podobna duhovna sila. — Sirota! Njeno lepo telo samo ji ne bo pomoglo do zmage.
Na binkoštno soboto bi imel priti generalni vikar Hopfner iz Tullna birmat v Stari Pech-larn. To je Veldernorffu povod, da začne govoriti o birmi. Bil je pri birmi v Schiermannsrei-thu, njegovega očeta domači pridigar je opravil obred. Hkrati z njim je bila birmana tudi njegova sestra Helena. Oba sta bila belo oblečena in sta imela goreče sveče. Lenka je imela venec v laseh kakor nevesta; zato jo je tudi pozdravil pridigar kot Sulamito, kraljevsko nevesto, njega samega pa kot Samuela, ki je vzkliknil: Govori, Gospod, tvoj služabnik posluša! Nato so ju oba obhajali. — “Spomnita se in mislita na brezkončno ljubezen—” Ah, lepo je bilo. Logar, ali ste bili vi tudi pri birmi? Kako je bilo? Kakšna je sploh birma pri katoliških? — Tudi tako lepa kakor pri nas?”
Logar je prišel v zadrego, se sprva sploh ni mogel domisliti; pač, pač, zdaj se spominja. Kot čisto majhnega dečka ga je birmal tedanji pasavski oficijal, da, da, v Zwettalu, da — za botra mu je bil stric; oficijal je govoril, sam ne ve več, o čem; potem je bila pa nerodnost z birmanskim trakom... Boter ga je vzel domov in vrgel v peč, pa bi ga bil moral pomočiti v čisto vodo, oviti in nato vodo izliti na cerkvenem dvorišču. To jih je boter pozneje slišal od patra Bertolda, ker je bil tako neumen, da je sakramental zažgal ... “Navsezadnje mi je dal boter kolač in en šilig križem-nika pa posvečen molek. Tukaj-ie, visoki gospod ...”
“Ah, saj res, to je za molitev,” je rekel Velderndorff in
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Mary Rožanc
ROJ. MAGDALENO
Zaspala je za vedno v Gospodu dne 14. septembra 1964
Kje si, naša ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki za nas skrbela je vsak čas?
Oh, grenko je spoznanje to, mi tega se zavedamo, da smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da.
Žalujoči:
RUDOLPH in, RICHARD, sinova Cleveland, O., 14. sept. 1965
potisnil s koncem prstov vstran stari obrabljeni molek z medenim križcem, ki mu ga je nudil Schinnagel. “Sedemdeset Zdra: vih Marij, j elite! In zato človek ne pride v pekel?”
Marija se je bila približala moškima in je pogledala skrbi j ivo svojega. Kaj, celo v roko je dal rožni venec pobalinu' “Petdeset, blagorodni, in pet očenašev, pa vero in tri zdravamarije,” je razlagal Schinnagel.
“Ali je Kristus zapovedal, da naj tako molimo?” je vprašal luteranec. “V pismu ne berem nič o tem.”
Schinnagel je pobesil pogled. “Naučil sem se te molitve kot otrok in molil in sem vedno slišal, da je molitev najljubša naši ljubi Gospe.”
“To so pobožne pravljice.” “Naš Gospod je določil, naj tako molimo,” se je vmešala v pogovor žena, “po svojem služabniku, svetem Dominiku.” Moj Kristus je dejal: Tako molite: Oče naš — ne pa: Tako brbljajte petdesetkrat. Morda je iznašel rožni venec oni drugi Kristus, ki so si ga naredili Ignac, Suarez in tovariši po svoji španski podobi in primeri.”
“Gospod govori, kakor da sta
dva Kristusa.”
“Kristus sam je rekel, da bodo prišli krivi. Jaz ljubim svojega, ki je vreden evangeljskega nemškega človeka. Kdor ima rajši rimsko-jezuitskega, naj ga zaradi mene po svoje časti.”
Ko je ostal Schinnagel sam s svojo ženo, je modroval:
“... Saj je res. To brbljanje, desetkrat in dvajsetkrat eno in isto, ni veliko vredno ...”
“Ne, ni res!” se je ustavljala žena. “Ali je preveč, če prosi dete ljubo mater desetkrat, dvajsetkrat in še večkrat: Daj mi to! ali: Bodi mi dobra! Ljubezen se nikoli ne utrudi v molitvi! Pa praviš, da brbljamo! Ko vendar premišljamo pri slednji Zdravi najsvetejšo skrivnost naše vere... Pa saj ne trdiš tega ti. Velderndorff je rekel in ti — oprosti mi — brbljaš za njim. Lutrski pobalin zabavlja čez našo molitev. Moj Bog, kaj pa ve on o tem! Kaj ve o moči in sili rožnega venca in kako je prav ta molitev najboljša za bolnike, za otročnice, za revne in ujete, skratka za vse, ki so vezani na posteljo in sobo, imajo čas in trpijo bolečine; kako prav rožni venec krajša čas in tolaži duše z raznimi lepimi duhovnimi podo-
bami! Tega vsega seveda oni hudobec ne ve; in če bi tudi vedel, sramotil bi in zasmehoval še dalje, ker nima srca v svojem ošabnem telesu.
Ko je tako častila molitev rožnega venca s svojimi lepimi usti, je čutil Schinnagel, kako se mu giblje srce, naj ji pritrdi; ko pa je slišal besede o “hudobcu”, ga je zopet minilo ganotje, da se je razjezil in zalajal: Prav ima vitez;” — in tega dne ni molil svojega rožnega venca; prvikrat, odkar je poročen.
To je torej dosegel vrag. In ne da miru in ga ne da, plavolasi hudič!
Za praznik sv. Rešnjega Telesa se je domislil, pa vprašal logarja, od kdaj obstoji ta praznik. “Jeli — neka nuna, po imenu Julijana, ga je uvedla?”
“Gospod! Uvedel ga je papež. Prav pa je in res, da je dala povod temu Julijana.” In logar je pripovedoval, kolikor se je spominjal, zgodbo častite lutti-ške device in o njenih sanjah o pegah v mesecu. Velderndorff je pazljivo poslušal. — Okrog ust mu je igral njegov navadni porogljivi posmeh, ko je sodil: “Zgodba je pač lepa. Ne urnem pa, kako more papež samo zbog takega dogodka kar tako napra-
MO VICE- * vsega sveta__________
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobile le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinala v hišo
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki le ni naročen nanjo
viti praznik. Pa saj je pri vas kaj čudno, kako nastajajo novi prazniki in celo dogme. Tu boleha star menišič in vidi vse dvojno; tam sanja kakšna ne popolnoma pametna nuna kaj, in glej, iz takega videnja ali take more, ki je tlačila, pa napravijo takoj versko resnico in katoliki morajo verjeti vanjo ali pa se ne zveličajo.— Moji
ženi se je zadnjič tudi sanjalo, da sem visel z dvema perotni-cama na ramenih in s plamenom nad glavo vrh Donave; škoda, da ni nuna. Kanonizirali bi me in postavili v oltar, za patrona Wachave.”
Ko je čula Marija to govorjenje, je šla jezna iz sobe, slišala pa je še, da je rekel njen mož: (Dalje prihodnjič)
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
1

1
I 70 -i-1 LETO 70 -i-1
Umm mmm utousu jednota |
I	( K. S. K. J. )	|
|| nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam,
= vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
| AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
|j sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa H	takoj po rojstvu.	§
=	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: g
|	• od $509.00 do $15,000.00 posmrtnine
g • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 =	• za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
j§ • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
§§ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
| Premoženje_________________________$15,700,000.00 |
| Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 |
|	Solventnost - 118.33%
I Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite f 3	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.

SENČNIKI — Delavec na sliki izdeluje senčnike za električne svetilke v tovarni v Clevelandu, Ohio.
'I
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME
NASLOV ...........................
MESTO .............................
DRŽAVA ...................... CODE
^lllllllllllllllllllllllllllllllllll[|[IIIIIIIIHIIII[lillllllll)llllllimilllllllllllllHllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll^
—■
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair A ve-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: ......—..........
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
LJUBITELJICA SVITERJEV — Kadar ima čas, gre filmska igralka Shitley Jones rada po trgovinah. Na sliki jo vidimo v Lizboni na Portugalskem, ko si izbira sviter.