stotnika Meničanina | Leto IX. — Stav. 50 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, f 6. decembra 1944 | PoStnlna plačana ▼ gotovini. Dl© Postgebflhr bar beza h It. Slovenski dom PREIS • CENA L 2.— fak iz Orčlje Vajeni smo že vsakdanjih poročil o težavah, s katerimi se morajo boriti na domačih tleh vse vlade, ki so prevzele oblast v državah, zasedenih po angloameriških četah. Zdi se, da italijanski zgled ni bil zadosti zgovoren in poučen, ker se je podobna zmeda morala ponoviti še v Franciji, Belgiji in najbolj v Grčiji, preden so odgovorni državniki »zahodnih demokracij« pogledali stvarnosti v lice^ in začeli pod silo razmer popravljati svoje naziranje o ustroju tako imenovanih uporniških gibanj, ki so j'11* nemško zasedbo peli hvalnice, jih zalagali z orožjem in na moč podpirali. > Zavezniško« načelo je bilo, da je treba podpreti brez izjeme vse »osvobodilne« organizacije v deželah pod nemško zasedbo, ne glede na to, ali so to revolucionarni pokreti, ki jim je ob rojstvu^ botrovala Moskva in jim nalo-ZIJ? Pjfekucnške naloge, ter je njihov edini cilj, izkoristiti sedanje razmere za izvedbo komunistične revolucije pri Posameznih narodih. Ako sta boljševik in »demokrat« mogla postati nenaravna zaveznika proti istemu nasprotniku, se dejansko nikakor nista mogla zbližati. »Demokracija« m mogla prenikniti v boljševiško ožilje, pač pa je komunizem zaradi bistva demokracije same dobil polno možnosti, da se je uveljavljal zakonito ali vsaj pod krinkami, ob katere se demokratska zakonita oblast zaradi posebnih ustavnih določil ni mogla obre-gati. Tako doživljamo, da boljševik v clemokrariji zahteva zase vse svoboščine, dočim _ se v Sovjetiji ubogemu državljanu niti v sanjah ne sme poroditi misel, da bi zahteval več svobode. Z izpovednimi vojaškimi nastopi so ,.?.v -avezniki združiti še enotno pomično delo, brez katerega si sploh ni mo'ci zamišljati trdnosti bodočega evropskega reda, katerega naj bi po »zavezniških« zagotovilih ustvarile Amerika, Velika Britanija in Sovjetija. Toda tu je ob demokratsko načelo o samo-odločbi^ narodov nujno morala trčiti boljševiška celotnost, kajti komunizem ne more poprej odjenjati, dokler ne podere poslednjih narodnih meja in iz pisane evropske narodne druščine ne zvari internacionalne zmesi, ki se edina lahko sprijazni s poginom svojih izročil in ntopi v brezmejni enoličnosti svetovne boljševiške domovine. vOb Poljski so se in se še lomijo težnje^ obeh nasprotujočih si svetov. Tod bi »demokracije« zamižale, ako bi šlo samo za ideološka nasprotja in ne za tekmo imperijev, za posest čim širših vpjivnostnih in gospodarsko važnih področij. ..Za Poljsko je prišla na vrsto Fran-cija._ Za angloameriškim vojakom se je plazil zakrinkani komunist, ki je izigraval zavezništvo in zametoval vsako polovičarstvo: uprl se je zahtevi, da odloži orožje, ker se golih rok ne bi mogel boriti za svoj končni cilj, za oblast. _ V Belgiji prav tako. V obeh primerih so Angloamerikanci zavijali oči, dajali domačim vladam sicer podporo, toda zelo omejeno, vse iz obzi-rov do Moskve, dočim komunist ni pokazal nobenega obzira do njih. »Demokracije« so v tej hinavski igri političnega iiadmodrovanja vlekle kratko. . Duhovi, ki so jih klicale nad se in nad zavezniške narode, so pričeli strašiti nje same. Tudi Grčiji ni bila namenjena nič drugačna usoda. Za angleškimi vojaki je iz gora pritisnil tolovaj, »osvobodi-■ec«, rdečkar, kateremu je London yse do zadnjega dvoril bolj kakor Moskva. Prišla je tako imenovana »narodna koncentracija«! Anglež je porinil v vlado šest rdečih ministrov, da so lahko z najvišjega mesta varovali prekucnile. Kaj je Anglež dobil v zahvalo za to, da je z vsemi silami podpiral Krške boljševike, misleč, da nodo ti služili njegovim, ne pa svojim ciljem? Naj govore dejstva: Komaj se je grška koncentracijska vlada_ lotila dela za pomirjenje dežele, za njeno gospodarsko ozdravitev in preskrbo s hrano, je »zapihal od nekod oster veter«, kakor je dejal prejšnji petek sam Churchill v spodnji zbornici. Ni treba napenjati možgan, da l»i uganili, od kod je ta veter zapihal. Iz zavezniške Moskve! Grška vlada je vzela v svoj sklop šest plačanih hlapcev. . Prvi spodtikljai za te rdeče minerjeve bil vladni ukrep, da se razorože vsi uporniki in vključijo v redno voj-i°i jp odstop rdečih ministrov, vladna^ kriza in nemir na deželi, naperjeni ne^ toliko proti vladi kakor proti Angliji in njenim ciljem. Tedaj so bili Angleži prisiljeni spregovoriti kolikor toliko odkrito besedo. Njihov general Scohies je zatrdil, da bo z vsemi silami podprl vlndo. Nenaravno zavezništvo med »demokracijami« in boljševizmom se je prelomilo, Tolovaji so pritisnili proti Atenam in jih začeli oblegati. »Osvobojena« Grčija se je na mah znašla sredi državljanske vojne. To-lovajske drhali so planile na policijske postaje v mestu in jih povrsti zavze-rnulc. Sredi splošae zmede je uostnial Ein Heldenbcgrabnis in Laibach. — Pogreb junaka v Ljubljani 11. decembra 19ii. POHUJŠANJE 11 EVROPE Spoznan a rdeč h vojakov prš vdiran;u v Evropo Sovjetska agitacija se je morala zadnje čase ukvarjati z nepričakovano nevšečnostjo. Čim dalje je sovjetska vojska vdirala v območje zahodne evropske kulture, tem večja je postajala nevarnost, da se bo sovjetski vojak na vsak korak seznanjal z naravnimi dobrinami in stvaritvami te kulture in potem začel svoje neposredne vtise pretvarjati v spoznanje. Zato je boljševiški agitacijski stroj moral zaradi lastne koristi poskrbeti, da potlači vtise, katere so nabrali boljševiški vojaki v deželah, ki niso spadale v okvir boljševiškega raja. 2e 1. 1939., ko so boljševiški vojaki po delitvi Poljske zasedli vzhodni del, jo bilo zanimivo opažati, kako so bili ti ljudje presenečeni nad udobjem in razkošjem, na katerega so naleteli na primer v Lvovu. Vojaki so se gnetli pred urarskimi trgovinami in lokali, kjer so prodajali žepne nožiče ali podobne drobnarije. Prebrisani Judje so delali sijajne kupčije in so si tudi na cenen način pridobili naklonjenost višjih sovjetskih oblastnikov, nakar so prejeli dovoljenje za prestopanje meje. Za preprosto in ceneno žepno uro si od sovjetskega vojaka dobil, kar si hotel. Uro je poznalo in imelo le nekaj redkih med niimi. Sovjetski režim je skoraj popolnoma ustavil izdelavo običajnih priročnih predmetov, katere pozna sicer vsak tudi najmlajši Evropejček, da je lahko izdeloval orožje, 'letala, tanke, topove in druge vojne pripomočke, s katerimi je na-merjal naskočiti Evropo in jo podjarmiti. Samo večje državne stavbe so na primer poznale kljuke na vratih. Vsi ostali družbeni sloji so morali shajati brez vseh običajnih ročnih potrebščin, kakršnih v današnjem dvajsetem sto- letju ne manjka v prav nobeni drugi evropski državi. Nič ni razumljivejše kakor to, da začno ljudje, katerim je njihova vlada vsilila življenje v strašno tesnih razmerah, ob prvem koraku v druge dežele, kjer so ljudje živeli svobodneje, udobneje in srei&eie, razmišljati o svojem lastnem življenju in hudi usodi. Ni bila Sovjetska zveza od svojega nastanka dalje zastonj neproduš-no zprta trdnjava. Gotovo bi preveč ljudi ušlo ven in bi v tujino prišlo vse preveč poročil o obupnih razmerah, ako ne m oblastniki poskrbeli za ne-prestopno mejno zaporo okrog vsega svojega raja. Celo takrat, ko je Sovjetija v tujini nastopala uradno, niso smeli njeni ljudje iti v tujino. Sovjetskega paviljona na zadnji svetovni razstavi niso zidali sovjetski delavci, temveč tujci, in med stotisoči obiskovalcev razstave ni bilo niti enega sovjetskega državljana. Noben Rus ni smel videti, koliko daleč pred Sovjetijo so vse ostale zahodne države in koliko svobodneje in srečneje je njihovo življenje. Sedanja svetovna vojna je šele odprla vrata v Sovjetijo in ustvarila možnost, da so Evropci pogledali v razmere sredi boljševiškega raja. Letos pa so tudi sovjetski vojaki po vdoru rdečih armad v Evropo dobili priliko, da primerjajo svojo revščino z vsakdanjimi dobrinami evropskega človeka. Čeprav so te dežele silno trnele zaradi dolgotrajne vojne, so za ljudi iz osrčja Sovjetije še vedno pomembne države z neslutenim udobjem in razkošjem. Boljševiški vojaki bodo te vtise nedvomno ponesli do skrajnih meja svoje domovine. To dejstvo utegne postati za boljševiške mogotce zelo neprijetno. Zato se kremel jski agitatorji ne napenjajo tjavendnn, ko z vso svojo iznajdljivostjo pobijajo te govurice in skušajo njihov odmev potlačiti. V delo so vpregli govornike, radio in tisk, da bi preprečili prodiranje resnice v državo. Nastala je prava tekma v borbi proti »zapeljivim prividom«, o katerih imajo sovjetski vojaki polna usta. Ves napor je naperjen v dokazovanje, da je evropska omika le slepljiva in navidezna, prava, resnična in edino osrečujoča pa je le sovjetska. Celo Stalin sam je ponovno imel za potrebno, da je začel na ves glas Eovzdigovati »plemenito in prefinjeno oljševiško omiko«. Toda Evropa bolj verjame neštevil-nim beguncem iz Finske, baltiških dežel in sedaj tudi iz madžarskih ravnin, ki se z največjo muko prebijajo do nemških bojnih črt in pripovedujejo stvari, ki ne dovol jujejo nobenega dvoma o tem, kako barbarska je boljševiška omika. Boljševiki sumi se tega tudi dobro zavedajo in se boje, da s svojimi zlaganimi tiradami ne bodo mogli vse rečne čase prepričevati svo- i'ega vojaka, da je resničnejše tisto, ar mu oni ponujajo po radiu in časopisju, kakor pa neposredna stvarnost, katero gleda dan za dnem na svoje lastne oči. In tako prihaja v Sovjetijo pohujšanje iz Evrope, iz tiste Evrope, ki je po dvajsetletnih trditvah rdeče propagande gnila, buržujska, zaostala, mračnjaška — a vendarle, kakor se zdaj rdeči vojaki sami na vsak korak prepričujejo — neskončno boljša od boljševiškega raja. In to pohujšanje ni najmanjši udarec za boljševizem! položaj Upornik grške vlade čedalje obupnejši. pomiki so se utaborili v vseh važnejših poslopjih in naperili svoje orožje proti grški vojski, ki je hotela varovati red. Začela je teči kri, grška kri seveda, za tuje cilje. Nič ni zaleglo svarilo ministrskega predsednika Papandreuja, da bodo sinovi lastnega naroda ugonobili domačijo; nič ni hasnilo ponovno svarilo angleškega poveljnika, da ne bo trpel prekucustva in dn bo prisiljen uporabiti orožje za vzdrževanje reda in miru. Plamen državljanske vojne se je po načrtu iz Moskve razbesnel po celotnem atenskem področju in v Pireju. Splošna stavka, zaradi katere so ustavile obrat elektrarne, plinarne in vsi obrati, je stanje še poslabšalo. Prenehala se je že itak šibka preskrba prebivalstva, ki je ostalo brez kruha in brez vode. Napad rdečih tolovajev na angleško pomorsko poveljstvo v Pireju ie sodu izbil dno. Spričo takšnega nastopanja so morali tudi Angleži nekaj reči. Sprva je general Scobes skušal vsemn dogajanju vzdeti videz domače razprtije in je v boj proti prekucuhom pošiljal le domačo vojsko. Toda s tpm sredstvom se upor ni dal zadušiti. Hočeš nočeš so Angleži morali poseči sami v boj s svojimi letali,_ tanki, ladijskimi topovi, topništvom in padalci. In tako besni po velikem atenskem področju že več ko drset dpi prava vojna, kakršne Atene do zdaj še niso doživele, ki prinaša prebivalstvu strašno Kori e in neizpodbiten dokazu i«. da boljševizem povsod brezobzirno izkorišča slabost demokracij in da je z njim možen le en način govorjenja: puška. Po Atenah križarijo angleški tanki in rušijo poslopja, v katerih so se komunisti vgnezdili. Lovska letala se spuščajo nad uporniške postojanke in jih obsipljejo s kroglami. Rušilci v pristanišču butajo s topovi v tiste stavbe, iz katerih grško-angleške čete ne morejo pregnati revolncionarjev. Vedno znova morajo posegati v poj angleški padalci, da preženo rdečkarje iz okrajev, od koder nepretrgoma silijo v središče mesta. Zopet so na delu letala, ki preganjajo kolone novih upornikov, ki iz gozdov hite svojim v mestu na pomoč. Silovitost bojev se stalno stopnjuje. Že v petek je general Scobies poročal, da je vseh žrtev doslej najmanj 1500 in da ima on sam ujetih že 2500 razbojnikov. Grška vlada ni vedela izhoda iz zagate. Ponudila je kralju, ki sedi v Londonu, odstop. Odstop ni bil sprejet. Spričo zaostrenega položaja so tudi vse tiste grške stranke, ki so bile za gi sodelovanje s komunisti, spremenile svoje stališče in zahtevajo vlado, ki naj naredi v državi red brez sodelo- vanja komunistov. Državljanska vojna pa divja dalje. Angleških čet je premalo, da bi mogle držati tolovaje v šahu, niti ne morejo očiščenih mestnih predelov obvladovati, ker za njihovim hrbtom takoj nastopijo nove tolpe. Nemiri se širijo na (j> snlošna stavka ie izbruh- nila tudi na področju Soluna. Severno zaledje tega mesta so boljševiki že združili v samostojno boljševiško republiko. Politična nasprotja med Anglosasi in Sovjeti, ki so se najočitneje pokazala na primeru Poljske, se razgalila tudi v Franciji in Belgiji ter Italiji, so v Grčiji končno izzorcla v vojno, ki pa ne nosi le značaja notranjih domačih razprtij, temveč je dejansko spopad dveh sil, ki na zunaj govorita o iskrenem medsebojnem prijateljstvu, da bi prikrili neizgiadljivo napetost in prekrili prepad, ki mod njima zija. V Grčiji se je razpočil prvi gnojni tvor na bolnem telesu, ki se mu pravi anglosaško-sovjetsko zavezništvo. Ob tem nepričakovanem spopadu je bil prisiljen spregovoriti tudi Churchill sam, ki_ je doslej' z obema rokama blagoslavljal početje vseh komunističnih drhali na Balkanu, se peljul k Titu in se cedil od hvale na račun »iskrenega in zmagovitega« sovjetskega zavezništva. Počiti je moral lok, da je Churchill vendarle zavrnil pritožbe angleških zaščitnikov balkauskih tolovajev in grške upornike imenoval bandite iz gozdov, ki hočejo z nasiljem spremeniti državni in družabui red sebi v prid in nočejo priznati demokracije, kakor si jo zamišljata Anglija in Amerika. Ali ni Churchill priznal vso težo krivde s tem, ko je zdaj obtožil ro-varstva in prekucustva svoje negovan- Oalie po riruui strani IZ VSEBINE: Stran 1.: Nauk Iz Grčije. Pohujšanje 1* Evrope. (Spoznanju rdečih vojakov pri vdiranju v Evropo.) Stran i.: Tedenski vojni pregled, Stran 3.: Sprehod po (rcrenjskth domobranskih p«, etolankah. Stran 4.: Zgodovina Police pri Višnji itorl pod jarmom rdeio »svobode«, Stran Stotnik MenlSanln, Junak v ilvljenju, boju in smrti. ■■■■■■•■■aBHBIISaBIMIBMI Prvi »osvobodilni« seznani Titovo posebno »ljudsko sodišče« je pod sovjetskim pokroviteljstvom v Beogradu pri prvem »procesu« obsodilo na smrt 105 ljudi. Med njimi so tudi naslednja imena: Mijuškovič dr. Jovan, biv. minister; Jojič Rista, bivši minister; Milovanovič Dragoljub, narodni poslanec; Jevtič Milmjlo, brat bivšega ministra v londonski vladi, Marušičevega pokrovitelju; Jovanovič Lazar; Kotur Djura, bivši minister; Kočič Miodrag; Kockar Veljko; Marinkovič Dragoljub, okrožni načelnik; Markovič Slavko; Mihailovič Kosia, brat Draže Mihajloviča; Martičc-vič Strahinja; Muderič Rade; Nedeljkovič Aleksije; Pavlovič Radoslav, novinar; Arsovič Vidak; Mičaše-vič Sotir; Popovič Branko; Pržič llija, vseučiliški profesor; Radosavljevič Bla-žo; Ristič Dragoljub; Radulovič Aleksander, general, komandant Beograda; Savič Milivoj; Staniinirovič Tana-sije, podpolkovnik-dobrovoljec; Simič Bogdan; Stojnnovič Aleksander, general; Spasič Milan; Tauovič Jovan, biv. glavni urednik »Politike«; Marčetič Mihajlo, referent nacionajne službe; Jankovič Momčilo, bivši minister; Jankovič Djura, bivši minister; Veselinovič Radoslav, bivši minister; Gjorgje-vič Dušan, bivši minister. Vsi navedeni so pripadali skupini »čistih rok«, »zlate sredine« in »nasprotnikom sodelovanja z okupatorjem«. Zaradi tega so bili prepričani, da se jiin ni treba od Tita in od Sovjetov nič bati; nasprotno, marsikateri izmed njih se je s Titovci dogovarjal o tem in onem: o skupnem nastopu proti »okupatorju«, o bodočih mestih itd. Vsi ti so prišli na prvi osvobodilni seznam, v kolikor niso z njimi kar tako okrasili kandelabrov po beograjskih ulicah. Navajamo ta razveseljivi seznam iz Srbije v vzpodbudo tistim ljubljanskim »prvakom«, ki so ob boljševiško-titov-ski zasedbi Beograda zapisali v svojem podtalnem glasilu besede: »Dvajsetcea oktobra so vztrepetala naša slovenska srca. Vztrepetala v želji po tistem trenutku, ko bo nad Ljubljano zavihra-la...« Skratka, ko bo z Ljubljano tako kakor z Beogradom in bo čez njo za-vihrala neomadeževana rdeča zastava — nad vrsto vislic. Kaj pa, če bi glave za te vislice tudi v Ljubljani morali prvi dati ljudje »čistih« rok — kakor v Beogradu? Kekej računa Vsesvetska nabiralna akcija za Socialno pomoč je v Ljubljani in na podeželju vrgla doslej nezaslišano vsoto 255.547 lir. Za naše razmere velik znesek, res. Toda če to vsoto podamo drugače, moramo ugotoviti, da bi zadostovala kvečjemu za obnovitev ene skromne slovenske domačije. Ene izmed kakih 7000, kolikor jih je bilo samo v Ljubljanski pokrajini uničenih po zaslugi Osvobodilne fronte dozdaj, ko ni šta čez našo zemljo še nobena fronta. 2e ob tem majhnem računu se nam morajo odpreti oči, koliko žrtev in dela in žuljev nas bo veljalo; če bomo hoteli obnoviti’ vsaj to, kar nam je razdejala revolucija. Kaj šele, če bi tudi 'našo zemljo zajela nesreča, da bo šlo čeznjo pravo bojišče! Kako naj potem rečemo ljudem, ki so sicer vedno bili vajeni dobro raču- nati, pa danes v svojih podtalnih glasilih to največio nesrečo, ki nas more še zadeti, nozdruvljajo takole: »Bojišča se približujejo slovenski zemlji... V srcih slovenskih sinov svobodnih gora kipi in vre... V naravi je jesen. V srcih ,in dušah slovenske svobodno mladine pa je najlepša pomlad, ker se približujejo bojišča in z njimi zlata svoboda.. .< Zlata svoboda, najmanj taka, kakor jo pozna dozdaj že 7000 slovenskih domov. Požgan slovenski kmet-trpin, pregnanec, begunec, ali je ob tem računu pa ob tej voditeljski »pomladi« morda tebi pri srcu, da bi vriskal, ko se ti poleg vsega gorja približujejo še ho tiše«? TEOEH !? SVETU Ogenj državljanske vojne v Grčiji planili naprej, silna neprijetnost za angleško vojsko pa ste stopnjuje. Po nalogu iz Londona je angleški general Scobie uporabil vsa sredstva, da bi preprečil nadaljnje izgrede, in je poslal več posredoval-'“'v na delo. Spodletel je spravni poskus grške vlade, prav tako tuli atenskega nadškofa in nazadnje vse ostalo pri starem, ker za-stevajo tolovaji vso oblast zase, 'a da pa noče popustiti, dokler ipornilci ne odlože orožja in ne za-puste Aten. Britanske vojaške sile :,o prešibke, da bi ukrotile upornike tolpe, ki so začele ogrožati tudi Pirej, v katerem je poglavitno angleško oporišče in je nastanjeno tudi angleško mornariško poveljstvo. Na poveljniško stavbo sipljejo komunisti že več dni topovske krogle ;n mine. Pridrli so že do neposredne bližine te palače. Prav tako so e izjalovili vsi angleški napori, da ;>i roparske drhali potisnili proč od ; ngleškega veleposlaništva. Uporniško gibanje se je zaneslo tudi že v Patras, in sicer z uvodno splošno stavko. Nikjer ni znaka, da bi se uporniki ohladili in mislili odjenja-ti, ker neprestano kličejo iz gozda nove oddelke in vpijejo, da ne bodo odjenjali prej, dokler ne bo vsa oblast v njihovih rokah. Do sedaj se je posrečilo uporniško gibanje zaustaviti le v Solunu, kjer je sploš-•a stavka po treh dneh prenehala. Cako strašno trpi grško prebival-tvo, se lahko razbere iz uradnih poročil, da prebivalstvo dobesedno umira od lakote, ker je preskrba prenehala, vodovod ne deluje in so celo prenapolnjene bolnišnice brez živil, brez vode in brez zdravil. To obupno stanje je pripomoglo k sklenitvi enournega premirja, da so vsaj v bolnišnice v zasedenih mestnih delih spravili nekaj hrane in zdravil. Vzlic neizprosni bojni napovedi, ki so jo rdeči tolovaji naznanili ne le svojim sorojakom, ampak tudi Angležem, se angleško poveljstvo le še ne more odločiti za odločen in neusmiljen udar. Ovire so" zgolj političnega značaja, ker Moskva noče potegniti svojih rok proč. V Solunu so Angleži preprečili podobno klanje s tem, da so v mesto vrgli indijsko divizijo, toda na mestnem obrobju se zbirajo tolpe. Dejstvp pa, da se Indijci in uporniki vedejo drug proti drugemu še nekako neutralno, nedvomno govori za to, da London in Moskva še nista izrekla poslednje politične besede, ker nihče izmed njiju nima poguma, da bi dal prvi povod za prelom jn s tem povod za tretjo svetovno vojno. Velikanske težave je moral premngati Bonomi, da je po štirinajstdnevnih 'posvetih sestavil novo italijansko vlado v Rimu. V njej se ne nahaja noben socialdemokrat in tudi grof Sforza ne. Okrog moža je bilo mnogo hrupa, v katerega je posegel tudi angleški zunanji minister in nastopil proti njegovi kandidaturi za zunanjega ministra. Posebno značilno je za novo vlado dejstvo, da je postal komunist Togliatti podpredsednik, za njim pa imata njegova tovariša Gullo in Scoccimaro važni mesti notranjega in poljedelskega ministrstva. Ostala ministrska ntesta so zasedli liberalci, de-mokratje in krščanski demokratje, katerih voditelj De Gaspari vodi zunanje ministrstvo. Celo vrsto sodnih razprav proti nosilcem prejšnjih italijanskih režimov pripravljajo v Rimu. Tako je v načrtu razprava proti tajni policijski organizaciji OVRA, proti voditeljem zunanjega ministrstva, zlasti proti Suvichu, in končno proti številnim italijanskim generalom, ki so vodili tajno vojaško službo. Zanimivo pa je tudi, da bodo v Rimu, kakor poroča Reuter, obnovili proces zaradi umora kralja Aleksandra v Marseilleu in da bo s tem v zvezi obtožen tudi znani general Roata, katerega dolže vrh tega tudi načrtnega uničevanja ladij in povzro-čevanja tajinstvenih ladijskih požarov. Londonska poljska vlada in boljševiški poljski odbor v Lublinu sta se dokončno skregala. Predsednik lub-1 inskega odbora Berut je prepovedal povratek na Poljsko vsem članom in pomagačem poljske londonske vlade in zraven pristavil, da sploh nima nobenega smisla več, da bi se obe vladi še naprej raztovarjali. Berut je sicer pozval Mikolaj-czika, naj se preseli k njemu, toda vabilo je ostalo brez odgovora. Zato se misli ta boljševiška lutkarska skupina enostavno proglasiti za poljsko vlado. Kakor pred kratkim romunska tako je tudi bolgarska vlada Kimona Geor-gieva dobila iz Moskve krepko brco. Zato je zaradi odstopa rdečih ministrov napovedala tudi svoj splošni umik. Po preizkušenem receptu so komunisti izvrtali povod za rušenje vlade v odločbi vojnega ministra, ki je dovolil pomilostitev za vse tiste bolgarske vojaške ubežnike, ki so ob preobratu pobegnili, pa se sedaj zopet javljajo svojim edi-nicam. To dejanje vojnega ministra se ne sklada s komunističnim pojmom »čiščenju«, pod katerega udar Naš tedenski vojni pregled: Zastoj na zahodu, bi pritisk Budimpešto Mimo prezanimivih političnih cfo-godkov, ki nam v Franciji, Italiji, Belgiji in Grčiji kažejo vso zagrizenost medsebojne zavezniške tekme za političen vpliv in oblast v teh državnli, ki se ne morejo izviti iz klešč brezobzirnih prijemov rdeče internacionale, potekajo na zahodnem, južnem in vzhodnem evropskem bojišču siloviti boji, s katerimi skušajo trije imperiji zlomiti moč nemške obrambne sile. Prav to razdobje evropske vojne nam venomer, iz dneva v dan, vsiljuje razmišljanje o vojaških in političnih ciljih, ki jih na nad celini zasledujejo Anglosasi in Sovjeti. Vojaški pritisk na vseh bojiščih in brezobzirna uporaba vsega razpoložljivega vojaškega materiala bi govorila za to, da so zavezniki odločeni doseči prvi cilj. Samo po sebi pa stopi takoj v ospredje drugo vprašanje, kako so se ali se še mislijo zavezniki med seboj pomeniti o vojnem plenu. Tukaj pa ie težko najti tehtnih dejstev, ki bi mogla izpodbiti resnico, da so si politični cilji vseh treh zaveznikov popolnoma nasprotni in da se v vsem celo križajo. Vse evropske države, ki so zadnjega pol leta prišle pod oblast zahodnih zaveznikov, so okusile vso bridkost neusmiljene tekme demokracije in boljševizma, dočim je vzhodnim evropskim državam, ki jih tlači rdeča peta, vprašanje, v kateri vplivnostni krog sodijo in kakšne vladavinske oblike so jim zmagovalci namenili, ta negotovost prihranjena, ker njihovo usodo neusmiljeno kroji boljševik ne oziraje se na želje in stremljenja svo-j'h zahodnih zaveznikov. Napetost, ki se soričo boljševiške nepopustljivosti čedalje bolj stopnjuje, je prizadejala mnogo gorja Franciji in Belgiji, še največ pa Grčiji, kjer je Moskva mimo dogovorov posegla v dogodke s takšno brezobzirnostjo, da so za primor zavezniške zmage nad Nemčijo jalova vsa upanja na mirno in nekrvavo rešitev povojnega miru in celinske ureditve. Kričeča nasprotja, ki čedalje huje razjednjo zavezniško stavbo, so dobila naiočitnejši izraz v grški državljanski vojni. Razsoden opazovalec dogodkov se ne more znebiti vtisa, do postaia razpoka v zavezniškem taboru vsak dnn večja in da smo priče napete politične igre zlasti med Angleži in Sovjeti, ki nam utegnejo v najbližji bodočnosti pripraviti še mnoga presenečenja. Medtem ko si politiki belijo glave z vprašanji povojne Evrope in se trudijo, da bi omilili preočitna medsebojna nasprotja, zaradi katerih se njihova stavba ruši, na skuša io generali izsiliti takšne voiaške uspehe, s katerithi bi svojim političnim vodnikom dali novih pripomočkov, s katerimi bi se dala voditi edino možna politika, namreč politika gotovih dejstev. Skrajnje zahodno krilo zavezniške vojske, katero sta držali britanska in kanadska armada, ni pretekli teden dalo nobenega glasu od sebe, ker je umetno povzročena poplava južnega brega reke Maas preprečila vse napadalne poskuse in prisilila zaveznike, da so skoraj vse nižinske postojanke zlasti pri Arnheimii in Nijmvvegenn izpraznili. Ker pozna jesen in zima nista tisti Čas, v katerem bi se vode odtekale, je več kot verjetno, da ta odsek zahodnega bojišča precej mesecev ne bo igral nobene vloge. Velika zamuda, ki je prvotni vdor-niški načrti niso predvidevali, eili generala Eisenhowerja, da skuša z mo- gočnimi vojnimi sredstvi na vsak način priti do hrbtenice nemške zahodne obrambne črte. Tri velebitke so divjale na področju Aachena, pa niso prinesle nobene odločitve niti večje ozemeljske spremembe. Zato je prva ameriška armada morala 10. decembra napeti nove sile, in sprožiti četrto bitko za Aachen V boj je poseglo v neslutenih količinah vse orožje, kar ga zavezniki premorejo. V dveh smereh je bil pritisk napadalca najmočnejši: na prostor ob rečici Roer med Jiilichom in Diire-nom ter od Hiirtgenskega gozda proti vzhodu. Tod so Amerikanci še najbliže osrčju obrambne črte. Silovitost bojev se nenehno stopnjuje, napad se vrsti za napadom, naskok za naskokom se lomi ob zagrizenosti branilcev, ki se v glavnem opirajo na pomoč svojega topništva. Presenečenj doslej ni bilo, ker so napadalci dosegli le nekaj plitvejših vdorov, ki so bili vsi po vrsti ali odstranjeni s protinapadi, ali pa zapahnjeni. Pritisk zaveznikov na ozemlje ob reki Saari je še vedno močan. Spričo posrečenega sunka v Spodnjo Alzacijo pri Hagenauu bi smeli za to boje reči, da hočejo Amerikanci z njimi vezati močne nemške sile, da se ne bi mogle o pravem času odmakniti, drugi cilj pa je doseči vdor skozi Spodnjo Alzacijo v Posarje in s tem onemogočiti načrtno obrambo imenovanega ozemlja, kjer potekajo zaenkrat še vedno le čelni boji, ki izključujejo presenečenja in zahtevajo velikanske žrtve. Pritisk Amerikancev se občuti na vsem prostoru od Merziga skozi Snailouis mimo Forbacha pa do Hn-genaua in Bischvveilerja v Spodnji Alzaciji, ležečem nekaj km stran od levega Renovega brega. Z zahoda in vzhoda se trudijo Amerikanci, da bi obkolili Posarje. Zato so večkrat pri Merzigu poskušali priti čez reko Saa-ro, pa so bili vsakokrat razbiti. S prodorom do Saarlouisa so prenesli težišče bojev na obe strani navedenega mesta. Gre za posest več skupin bunkerjev, iz katerih so v začetku branilce sicer pregnali, pa so osvojene postojanke v naslednjih dneh zopet zapustili. Drugo žarišče bojev v Lotaringiji je prostor med mestom Saargemiind in Hngennuom. Amerikanci so z vsemi sredstvi napadali na široki fronti in so nazadnje dosegli obe navedeni mesti. Razvneli so se silni poulični boji, nakar je udarnost napadalca pri Saar-gemiindu splahnela, stopnjevala pa se je pri Hagenauu, od koder so se napadalne osti usmerile proti severozahodu. Poslednja poročila povedo, da so se tod razvili težki boji, ker misli napadalec za vsako ceno prebiti ovire in zasukati svoj udar v zahodno smer. Nespremenjeno pa je ostalo stanje v Zgornji Alzaciji, kjer so se izjalovili napori za združitev obeh prodrlih zavezniških skupin, amerikanske pri Slestatu in Gemurju ter francoske pri Miihlhousu. Na skrajnem južnem robu Vogezov je pri Mns-miinstru nasprotnik silovito pritiskal, da bi si odprl pot v ozemlje severno od Milhlhausna. Dlje kakor do Than-na ni mogel priti. Ker mu sreča tod ni bila mila, je sledil udar na postojanke v pogorju pri Miinstru in cesti, ki teče čez Prelaz prepadov. Na tem odseku se največkrat imenuje kraj Kayserberg, ki leži nekaj kilometrov južneje od Rappoltsweilerja, proti kateremu pritiskajo osvojevalci Slestata. Močvirno ozemlje okrog Ravenne in spadajo prav vsi, ki rdečkarjem ni- « so pogodu. Za 20. december pa so ’ uradno napovedali javno razpravo bolgarske politike, zlasti proti biv-proti odgovornim činilcem prejšnje Šim regentom in vsem bivšim ministrom in vladnim predsednikom. Tako bodo morali na zatožno klop med drugimi tudi princ Ciril, prof. Filov in mali bolgarski »Korenski« Muravjev. • Madžarski državni upravitelj Szalasl je bil nedavno pri Fiihrerju. Ob tej priliki je bilo ponovno potrjeno nemško-madžarsko zavezništvo in neomajen sklep, da se bo madžarsko ljudstvo z vsemi silami borilo proti boljševiški nevarnosti. S posredovanjem švicarske vlade, ki je zastopnica nemških koristi v zavezniškem taboru, je nemška vlada poslala Angležem in Amerikancem protestno pismo zoper stalne kršitve določil mednarodnega prava glede ranjencev. Pismo navaja 12 primerov, ko so angloameriška letala na raznih bojiščih bombardirala ali obstreljevala bolniške vozove in ladje, čeprav so bili jasno in razločno označene s predpisanimi znaki. Presenetljiv izum, ki utegne zrcvolu-cionirati fotografsko stroko, se je posrečil dvema Špancema, po imenu Roig in Salvadore Pujol. Izumila sta silno občutljiv fotografski material, čigar občutljivost za tridesetkrat presega občutljivost fotografskega materiala z 28* Scheinerja. Poseben dar za slovaške bcgnnce, ki so jih z domov pregnali boljševiški tolovaji, je nitranskemu nadškofu poslal papež Pij XII. Slovaško časopisje si darilo 20.000 slovaških kron razlaga kot dokaz papeževe skrbi za slovaški narod, ki mu boljševiške grozote niso bile prihranjene. V britanski spodnji zbornici je pretekli petek prišlo do obširne razprave o dogodkih v zasedenih evropskih deželah in predvsem v Grčiji. Rnzpruvo so sprožili angleški delavski poslanci, ki so očitali vladi, da v Grčiji podpira reakcijo proti demokratičnim težnjam upornikov. Govorniki so tako močno navijali svojo' levičarsko lajno, da jo moral spregovoriti celo Churchill sam in razložil tem gospodom, kuj je demokracija in kakšno želi dati zasedenim evropskim državam in da je tu demokracija popolna tujka vsem grškim upornikom, ki z nasiljem in gangstrskimi grožnjami vsiljujejo režim, ki demokracijo zu-metava in uvaja najsurovejšo diktaturo. Pri tem je z ostrimi besedami, ki so zanj sicer nenavadne, ožigosal grško komuniste in jih opsoval z banditi. Končno je zahteval Churchill zuupnico. Tolovica poslancev se je glasovanja vzdržala, trideset delavskih zastopnikov je glasovalo proti, nad dvesto posluncev pa je predsedniku izreklo zaupanje. številne rečice, ki pritekf jo iz Apeninov in prečkajo prostor med Faenzo in Ravenno so se izkazale zn težko prehodne ovire. Osma britanska armada, ki je tik ob morju pririnila do Ravenne in jo dobila v roke neporušeno, je takoj nato prenesla težo napadov na področje Faenze in si v prvem zagonu ustvarila predmostje na severnem bregu rečice Lamona. Toda zaradi nemškega protinapada je šlo tudi to mostišče v izgubo. Britanci so se vnovič zagnali v boj in so z oklepniki pridrli prav do Faen-ze, pa ne dlje. Nov poskus, da bi prišli čez Lamono, se je izjalovil. Pač pa so Nemci sami prešli v protinapad z oklepniki in vrgli Britance pri Fnenzi za nekaj kilometrov proti jugu. Tako so bile izgubljene vse pridobitve prejšnjih dni. In že dan nato smo brali v uradnem poročilu, da so Britanci znova pnešli v naskok in udarili na obeh krilih bojišča. Dočim se severno od Ravenne položaj ni spremenil, se jim je pri Faenzi vendarle posrečilo vnovič priti čez Lamono. Milejši sunki, katere so Amerikanci uprizorili pod Bologno, so obtičali v osredotočenem topniškem ognju. Vse razpoložljive sile, vse težko orožje in vse, kar premorejo, so boljševiki zbrali za četrti naskok na Budimpešto Številčna vojska je skušala oslabiti obrambo s tem, da je bojišče raztegnila proti zahodu do Blatnega jezera in na jugu do Drave. Boljševiški pritisk je bil izredno močan iz Kapošvarja proti jugozahodu in od Donave proti Stolnemu Belemu gradu. Ta zalet, ki so ga boljševiki sprva zmogli, je že po treh dneh obtičal in se doslej vzlic strašnim bojem niso nikjer pomaknili naprej. Najnevarnejša je bila napadalna ost, ki se je hotela med Blatnim jezerom in Pečujskim pogorjem prebiti do Drave in od tod zaviti naravnost na zahod. Četudi so boljševiki pridobili pre-cenjšen kos madžarskega ozemlju, so zazaaj vsi operativni cilji izostali. Ako bi jim uspelo priti čez Dravo v Slavonijo, bi s tem odprli pot tudi svojim skupinam, ki so severno od Vukovarja prišle čez Dor.avo in se skušale mimo zahodnega roba Fruškc gore razliti po Sremu. Ko je bil zadržan sunek od Kapošvarja proti jugoznhodn in so nemške sile prešle v napad proti vukovarskemu mostišču, je izostalo tudi neposredno ogražanje Hrvatske. V boje pri Fruški gori so boljševiki poslali tudi tolovajske drhali, pa si z njimi niso dosti pomagali. Nemci so drhali razbili in začeli od vseh strani stiskati vukovarsko mostišče. Desetega decembra je bil napad kronan z uspehom in gredmostje razbito. Dan nato so se oljševiki morali umakniti čez Donavo tudi severozahodno od Osijeka, ko so hoteli razbremeniti ogrožene postojanke pri Vukovarju. Baš tedaj, ko je rdeča vojska butala ob zaporna vrata pri Stolnem Belem gradu in hotela priti Budimpešti za hrbet z zahoda, so se razdivjali boji tudi na področju Miškolc-Hatvan. Le- vi krak tega sunka je pritisnil na Donavo in z manjšimi 'oddelki prispel na zahodno obrežje, vendar ie bil ustavljen. Glavnina rdeče vojske se je zagnala naravnost proti madžarski prestolnici, a je zaradi prehudega odpora zasukala svojo ost proti severozahodu, kjer se ji je posrečilo vdreti v mesto Vara, ki leži ob velikem donavskem kolenu. Od tod so udarili naprej in se mimo mesta Balassagyar-mat prerinili do bližine slovaške meje. Pomena tega vdora so se boljševiki dobro zavedali in so zato metali na ta odsek nove sile. Razumljivo je, da so tudi branilci napeli vse sile, da bi to pretečo nevarnost zaustavili. Doslej boljševikom ni uspelo, da bi prodrli globlje proti zahodu. Strašni boji okrog Budimpešte predstavljajo združen poskus boljševikov, da bi s širokim obkoljevalnim manevrom končno vendarle zavzeli Budimpešto, proti kateri so si doslej v treh ofenzivah zlomili zobe. Da bi vezali čim več divizij nemške in madžarske vojske na prostranem bojišču, so Sovjeti pritiskali tudi na vzhodnem robu Slovaške na črti Užhorod-Miškolc. Ker je gorato ozemlje v močno oporo branilcem, so doslej rdečim uspele samo krajevne osvojitve v dolini reke 'Sajo. Bojna črta na Madžarskem se pričenja nekako na področju Sntorajla-Ujhclyju, nato gre proti jugozahodu do Miškolra, tik severno od Gybngviisa proti Varczu, koder doseže v loku vzhodno od Budimpešte med Hntvn-nom in Gfiddlliijem železnico MiŠkolc. —Budimpešta. Od tu gre v loku vzhodno in jugovzhodno okrog Budimpešte do otoku Czepcl, nekuj kilometrov po Donavi proti jugu, nakar se obrne proti zahodu in teče do severnega konca Blatnega jezera. Ob južnem bregu tega jezera poteka do južnega konca, nakar gre v jugozahodni smeri proti DrOvi. Ta čas so se na ostalem Balkanu razvijali edini večji boji okrog Kninn, kjer so nasprotniki večkrat poskusili obkoliti nemške enote, pa brez uspeha. Prav tako so nemoteno potekali premiki nemških sil v Črni gori in Zahodni Srbiji. Ojačitev nemške vojaške delavnosti v Sremn in razbitje vukovarskega mostišča daje slutiti, da so divizije armade maršala von Weichsa deloma že prispele na določena mesta in da bodo kmalu odločilno posegle v dogodke na obdonavskem bojišču. Na vsem ostalem vzhodnem bojišču je vladal precejšen mir. Boljševiki niso nikjer poskusili z novimi ofenzivami. Z vsakim tednom se vedno bolj potrjuje naziranje. da imajo premalo sil, da bi mogli poleg ofenzive na madžarskem bojišču tvegati bojno srečo še na drugih delih vzhodnega bojišča. Stas svobodo... Titovo vrhovno poveljstvo je izdalo naslednji razglas: »Če je srbski narod doživel v ozemljih, ki so bila zasedena po rdeči armadi in narodno osvobodilni vojski, težke čase in stroge ukrepe, so temu krivi Srbi sami. Že prej so vedno kazali, da za cilje, ki jih zasleduje maršal Tito v sporazumu s sovjetsko vlado, po večini nimajo nikakšnega razumevanja. Ko je bila rdeča armada še daleč, so Srbi v zločinski prevzetnosti zgrabili za orožje in se bojevuli skupno z Nemci proti Titovim četam. In sedaj, ko stoji rdeča armada na srbskih tleh, so zaslepljeni kmetje »n delavci v napačnem pojmovanju narodne zavesti zopet udarili z orožjem proti tistim, ki se borijo prav za prav edinole za svobodo narodov. Na to moramo dati en sam odgovor: To zaslepljeno ljudstvo niorn biti kaznovano. Kdor se upira ukazom osvobojevalcev, tega bomo uničili. Brezobzirno bodo kaznovani prebivalci vasi, v bližini katerih se bodo izvršili napadi na kolone rdeče armade ali naših čet. Za vsa sabotažna dejanja so možje, ženske in otroci enako odgovorni. Predvsem pa je bilo poskrbljeno za to, da duhovniki in nekdanji pripadniki narodne oficirske klike ne bodo inogli napraviti nobene nesreče več — ti ne bodo naroda več ščuvali! Če torej nasprotna propaganda govori danes o boljševiških grozodejstvih v Smederevu, v okolici Po.žarev-ca, v Boru, Raški in Zaječaru, če toži nad strahotnimi dejanji NKVD v Beogradu, vedite, da je to samo pravična kazen za uporno prebivalstvo.« To je pravi glas svobode. Tiste svobode, ob kateri so 20. oktobra tudi pri nas »zatrepetalu srca« celo nekaterim takim, ki bi od njih tega nikoli no bili pričakovali... Mar mislijo res, da bi bil glas rdeče svobode pri nas kaj drugačen, kakor je v Srbiji? Nadaljevanje s l. strani. ce, katerih zločinsko početje proti lastnim narodom je še pred dvema mesecema opeval. In knr smo slutili in sklepali, da je vzrok krvavim dogodkom v Grčiji, je potrdil on sam, ko je povedal: Komunisti so se uprli, ker je grška vlada zapovedala razpust vseh uporniških skupin, pustila pn je pri miru varnostne bataljone, ki so obstajali še za nemške zasedbe, da so varovali naselja grškega podeželja pred gozdnimi roparji. Banditom (tako je Churchill imenoval upornike) ne gre za demokracijo, temveč za nasilno spremembo vsega reda in za odpravo pravih demokratskih svoboščin. Pri tem je izgovoril sledečo ugotovitev, ki jo navajamo dobesedno: »Poslednje, kar bi sploh moglo sličiti demokraciji, pa je zakon drhali, ki si hoče z oboroženimi gangstrskimi tolpami tftreti pot v mesta, zasesti policijske postaje in vladne urade, ter se trudi, da bi uvedla totalitarni režim.« Končno vendarle! Tudi Churchil je moral za nekdanje svoje ljubljence uporabiti tisto ime, ki se tej zločinski zvrsti edino prilega. Preostaja samo vprašanje: ali se l>o zavezniškim ranocelnikom posrečilo najti nove obliže zn to gnojno rano in za nekaj časa ustaviti razkroj, ki neusmiljeno ugonnblja nenaravno tovarištvo med Anglosasi in boljševiškimi barbarif Morda. A četudi se jim posreči, vendar se ne bo dnin s tem izpodbiti resnica, da se bo Anglija morala v najkrajšem času postaviti no robu rdeči kugi, ako noče, da se bo podrla vsa njena imperialna stuvbu, zaradi katere je šla v vojno, v katero se je pa prav zaradi nenaravnega zavezništvo med demokracijami in liolj-ševizmpm vtihotapilo ogromno knžnih klic, ki njeno trdnost izpodjedajo huje kakor vojna sama. Ali je morebiti preveč predrzno prepričanje, da se bo Velika Britanija morala spoprijeti z boljševiki na življenje in smrt, uko bo hotela iz sedanje krvave in silno drage vojne iztisniti vsaj drobec tistih koristi, ki so ji plavale pred očmi tedaj, ko je pomerila svoi prvi korak v vojni vrtinec? Bodočnost bo na ta vprašanja morda kmalu dala odgovor. Odpri srce, odpri roke • otiraj bratovske sobe! Zimska pomoč sprejema darila tudi v blagu Pismu ! S 9. - Cenjeni gospod urednik! le večkrat je bilo govora o naši mladini, pa bi še jaz nekaj rad povedal. Naš prezident general Rupnik je vedno dejal, da je slovenska mladina protikomunistična in da bo tudi taka ostala. Saj to je ona izpričala, ne samo enkrat, pred vso javnostjo. Toda glej! Ob zadnjih letalskih alarmih se je v nekem zaklonišču nabrala čedna družbica deklet in fantov, samih dijakov. Zastopani so bili med njimi vsi, od preprostega kmečkega dijaka do mestnega študenta. Ta mladina je kmalu po prihodu začela peli narodne pesmi z velikim navdušenjem. Nekateri so se jim hitro pridružili in kmalu je bila družbica kar zadosti močna po glasu in med domače pesmi se je oglasila domobranska pesem tn slovenska himna. Čeprav glasovi niso bili ubrani, vendar je bilo lepo slišali, kako ta mladina navdušeno prepeva. In sedaj, gospod urednik, Vas vprašam: >Ali je ta mladina prisiljena, da poje domobranske pesmi, ali je prostovoljno izpričala svojo narodno zavest?< Prepričan sem, da mi boste odgovorili v pozitivnem smislu in s lem zaprli usta marsikateri ljubljanski »srajci*, ki je o tem nasprotno mislila. Opazovalec. Gospod urednik! Zadnjič se mi je primerilo tole: Pred nekaj dnevi sem morala na večer po opravkih na rob mesta. Bilo je že po uri, ki je določena za zatemnitev. Povsod je bilo tema ko v rogu. Ulice so bile samotne in zapuščene, da me je bilo skoraj strah. Pa mi pridirka nasproti drobna deklica * torbico na hrbtu. Na vprašanje od kod in kam, mi pove, da gre iz šole, da imajo pouk do četrt na šest, ker se pač morajo iez dan vrniti, ko ni prostora, in da mora zato zdaj v temi domov. Veste, gospod urednik, da se mi je 'otrok v srce zasmilil. Mislim, da nikakor ne bi smeli dopustiti, da hodijo otroci ponoči sami okoli. Otroci bi morali biti, zlasti v sedanjih časih pred nočjo doma, posebno še deklice. Saj se še iz mirnih časov spominjam nekaj primerov, ko so nesramni moški čakali na deklice, ki so šle iz šole, jih izvabljali s seboj in oskru-njevali. Mar mislite, da se v današnjih iasih kaj takega ne more zgoditi? Vemo, da je danes stiska za prostor i» čas. Vse pa, kar služi zabavi in uživanju, je kakor tabu, nedotakljivo. Pa še: Ali je pravično, da tu in tam sedi v veliki, toplo zakurjeni sobi sam, medtem ko se preriva in zmrzuje dve sto do tri sto otrok v prav tako veliki ali še večji, pa nezakurjeni sobi in se z učitelji vred gredo šolo? Vas pozdravlja leta Mica. Pomoč bližnjemu, ki je y stiski, ni samo krščanska, ampak tudi narodna dolžnost in merilo naše narodne zavednosti. Sprehod p® gorenjskih domobranskih postojankah Gospod urednik! Dovolite mi, gospod urednik, da tudi jaz napišem nekaj vrstic o tem, kako lahko nekateri (poudarjam: nekateri!) zdravniki >zaslužijo* denar. Imela sem brata v splošni bolnišnici. Ker je bil težko bolan in sem se bala, da ga ne bi že čez nekaj dni, kakor se to pogosto dogaja — včasih upravičeno, drugič spet povsem neupravičeno — odslovili in poslali v domačo oskrbo, so mi neki znanci svetovali, naj grem h glavnemu zdravniku na tistem oddelku v zasebno ordinacijo na dom. Rekli so tudi, da če drugače ne bom uspela, naj mu stisnem kaj v roko, pa bodi v denarju ali v čem drugem. Ni me sram, da sem se tudi za la korak odločila, saj sem se preveč bala za bolnega brata. Ko sem prišla na vrsto, sem ponižno prosila zdravnika, naj bi zadržal mojega brata nekaj časa v bolnišnici, ker je resnično hudo bolan. Gospod *i je pomel roke in dejal: »Ljuba moja, to je pa zelo težko, ker je tak naval na moj oddelek. Vse sili v bolnišnico. Moj položaj je tudi težak, veste.* Ker sem že slutila, da s ponižnimi prošnjami ne bom dosti opravila, sem segla v torbico, vzela iz nje že pripravljen petslotak ter ga pomolila zdravniku. Poteze na njegovem obrazu so se pri priči spremenile. Potrepljal me je po rami ter takoj obljubil vso pomoč mojemu bratu. Rekel mi je, naj se iez tri tedne spet oglasim, on pa da bo medtem že vse uredil. Pospremil me je skozi druga vrata. Presenečena sem obstala sredi sobe. Po stenah so viseli ltrazni okvirji ta slike vseh mogočih velikosti. Zdravnik je opa-zu moje začudenje in mi začel brž razlagali nekako takole: vidite, denar nima danes nobene vrednosti, jaz sem vsega 'nvestiral v slike. Ker pa se bojim, da ne bt t>ile v primeru kakšnega letalskega napada uničene, sem jih pač spravil, okvirjev pa nimam kam dali. Odšla sem, a mislila sem si: Ta gospod, mora res dobro zaslužili, da lahko fv°j denar vlaga v dragocene slike zdaj, ko so nekateri ljudje prisiljeni prodajali celo najnujnejše stvari (kakor na pr. jaz), da mu lahko plačajo po 600 lir samo zato, da koga, ki je res težko bolan, obdrži nekaj dni v bolnišnici. Tam v nje-tjovi sobi visi okoli trideset okvirjev, is katerih je pobral drage slike, kupljene orez dvoma za denar, ki si ga je i naj-večjo težavo prislužil obubožani uradnik ali kmet. Mislim, da pač nisem edina, ki je videla te okvirje. Gotovo je bilo nekaj tudi f.bolj srečnih, takšnih, ki so videle tudi ne samo okvirje. Mogoče bo kdaj lud» njegova slika spominjala na tega zdravnika, ki očividno mirne duše tako izkorišča stisko ubogih ljudi. Prizadeta. Gorenjsko domobranstvo se vedno lepše razvija in razširja. Danes se Gorenjci zavedajo, da je domobranstvo edino poroštvo za ohranitev lepih gorenjskih domov in gorenjskih družin. Komunistično gošarstvo, ki je skušalo tudi Gorenjce pahniti v nesrečo, je narod razgalil. Danes hoče imeti vsaka gorenjska vasica domobrance in posadko, da bi tako varovala svoje domačije pred maščevalnimi gošarji. Prav zato, ker so gorenjski domobranci z ljudstvom, imajo posadke lepe uspehe pri razkrinkavanju komunističnih organizatorjem in tudi v boju proti tplpam. Pred nedavnim so tudi Brezje sprejele domobrance. Fantje iz Lesc so prevzeli to častno nalogo, da branijo ta lep gorenjski kraj. Posadka v Bobovku je doživela poskus gošarskega napada, ki ga je junaško odbila, Bobovški fantje so sedaj gospodarji ne samo svoje lepe postojanke, ampak tudi še lepše okolice. Dan za dnem so na bojnih in na propagandnih pohodih. Posadka v Lescah (je izgubila vojaka-domobranca Erjavca Rada. Komunisti so odpeljali iz Vrbe Zvandvo gospo in za- Erli še pet žensk. Tako hočejo ustra-ovatd ljudstvo. Cerkljanska posadka je še posebno marljiva. Skoraj ni dneva, da bi cerkljanski domobranci ne bili na kakšnem pohodu. Pa tudi s propagando so domobranci dosegli lepe uspehe. Posebno aktivni so domobranci v Domžalah. Na svojih pohodih imajo vselej uspehe. Dne 29. novemhra so ujeli dva gošarja, eden pa je padel na begu. Gošarske zasede, ki so podnevi prežale na domobrance, ponoči pa ropale po vaseh, danes nimajo več obstanka v širši domžalski okolici. Nikjer niso več varni pred puškami domžalskih fantov. Tudi kovorska posadka je -imela lep uspeh. Pred dnevi je uničila skojevsko in žensko komunistično organizacijo in odstranila mnogo komunističnih terencev. 29. novembra so kovorski fantje ujeli dva gošarja. Domačini so domobrancem hvaležni za njihovo varstvo. Prav radi segajo tudi po slovenskih časopisih. Domobranci iz Kranja in Lahovč so večkrat na skupnih pohodih. Nevoljni so le zaradi tega, da jih gošarji nikoli nočejo počakati. Na dnevnih pohodih so tudi domobranci iz Mavčič, Mengša in Smlednika. Terenci iz Mavčič so sedaj varni le v gozdu. 24. novembra so domobranci iz Mengša podili skupino gošarjev, ki so na begu odvrgli polne nahrbtnike. — Fantje iz Smlednika so 26. novembra odkrili u,dobno opremljen gošarski bunker in ga uničili. 25. in 27. novembra so se prijavili posadki trije gošarji. Gošarske majhne skupine so se v zadnjem času pojavljale pri Sv. Florjanu. Ljudje prfpovedujejo, da so bili gošarji prezebli, lačni in raztrgani. Zadnji čas, da nehajo s tolovajstvom! Pošteni bodo našli še vedno razumevanje pri domobrancih. V ljubljanski bolnišnici je umrl Slapničar Franc iz Predoselj. Na velikonočno nedeljo so ga hoteli ubiti trije komunisti, ki jih je vodil domačin. Prisrčen pogreb 30. nnvfimhrn na Suhi ie nakazal. da so poštenega in junaškega domobranca vsi ljubili. Tudi posadka v Tupaličah dela prav uspešne pohode. 27. novembra so fantje ujeli skesanega gošarja. Drugi dan so na pohodu našli in uničili velik gošar- plenili večjo količimo naropanega blaga. Tako so gorenjski domobranci kar vedno na pohodih. Komunistične tolpe so se v zadnjem času zadrževale v škofjeloških hribih. Kljub temu da komunistični propagandisti besedičijo o treh brigadah, Jarc Ivan, posestnik iz Luž pri Senčuijn, ki so ga komunisti 20. septembra letos prišli iskat na dom in ga z obič&jnim izgovorom, da se bodo »nekaj pogovorili« odvedli. Kmalu so počili streli in zjutraj so ga našli mrtvega s prestreljenim tilnikom. Pokojni je bil invalid in so ga ubili zato, ker je obsojal umore, požige in rope gošarskih razbojnikov. ski bunker, v katerem se je skrivalo 30 gošarjev. Pravočasno so jo odkurili in zbežali. Domobranci iz Vodic so se 24. nov. spopadli z gošarji in jih pognali v beg. Krvave sledi so pričale, da so imeli gošarji več ranjenih. Vojkotova brigada je imela v noči od 23. na 24. november zopet smolo. Ko se je z vozovi naropanega blaga iz Gor. Bitenj vračala, so jih • dohiteli domobranci iz Zabnice, napadli in jim vzeli nakradeno blago. 27. novembra so domobranci iz raznih posadk bili v akciji pri Kropi. Na tem pohodiu eo zaplenili mnogo gradiva. Tri dni kasneje so domobranci na Dohodu uničili osem bunkerjev in za- gošarji nočejo priti v stik z domobranci. Tako so škofjeloški domobranci ujeli kar 30 gošarjev. Da je med gorenjskimi gošarji morala vedno slabša, dokazujejo tudi gošarski ubežniki, ki se javljajo domobrancem v vedno večjem številu. — Domobranci so zato ustanovili nove postojanke v Sopotnici in v Zmincu. Blizu Žabnice je bil ustreljen Oman PeteT. Po vsem tem delu gorenjski domobranci mislijo tudi na kulturno delo. — Posadka v Cerkljah je priredila že več zabavnih večerov s pevskimi točkami in protikomunističnimi govori. Skoraj vse postojanke prejemajo tudi slovenske knjige, po katerih domobranci in tudi drugi radi secaio. Preprečiti take zločine in kaznovati njihove krivce — to je cilj gorenjskih domobrancev; šola v Dragomlju, požgana 21. septembra 1943. Mestu In d@idi V strahu za obstanek življenja, v pomanjkanju kruha, obleke in obutve, pii-čakujejo v solzami v očeh letošnjega Božiča brezštevilni siromaki in begunci. Idila svetega večera se bo izpremcnila v grenkobo in trpkost. Namesto gorke pečice bo stresal njihovo izmozgano telo mraz — jaslieo in božično drevesce jim bo nadomeščal brezupen pogled v bo-dočnost.Otročiči bodo v joku klicali: atek, mamca, dajte nam kruha, oblecite nas! Še enkrat je Socialna pomoč povzdignila svoj glas na vse svojo brate in sestre: Priskočite na pomoč, ker je sila dosegla vrhunec! Ves slovenski narod s svojim tako mehkim srcem ne bo mogel v očigled skrajne bede ostati zakrknjen, trd in neobčutljiv, da se ne bi odzval pozivu pokrajinskega podpornega odbora z gospodom prezidentom na čelu. Mesto in podeželje bosta tekmovala v deljenju pomoči potrebnim. Mladina, moška in ženska, srednje- in visokošolska — naš up in nada naša, se je že odzvala polnoštevilno, da bo te dni pred Božičem hitela od hiše do hiše, od družine do družine, po mestu in po vaseh ter zbirala darove v denarju, obleki in živilih za vse pomoči potrebne. S kakšnim veseljem in navdušenjem so naše dijakinje in dijaki prisostvovali pri zadnjem sestanku in sledili besedam govornika, ki jim je s tako živimi besedami slikal bedo in trpljenje neštetih brezdomcev, beguncev in siromakov in bodril za delo, ki ga bodo vršili te dni. Ta naša mladina se dobro zaveda, da gre danes slovenskemu narodu za biti ali ne biti, zato je pripravljena doprinesti vse žrtve, da otme še to, kar se oteti da in more. Sestre in bratje, z veseljem in radodarno sprejmite te naše mlade ljudi, ki bodo trkali na vrata Vaših src, proseč pomoči za svoje revne sobrate, ker prišel bo enkrat dan, ko Vam poreče Gospod: Resnično, povem Vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Z današnjim dnem bodo dijakinje in dijaki pričeli zbirati prispevke za božično obdaritev po vsem mestu. Prosimo, da jih dobrohotno sprejmete in da prispevate po možnosti čim več. Sprejmejo se razen denarnih prispevkov tudi kakršni koli prispevki v blagu. Prispevke sprejmejo (udi zbiralnice Zimske pomoči, ki so sledeče: Centralna zbiralnica: Ulica 3. maja št. 3, trgovina Rojina. — Lokal tombole Zimske pomoči. Gradišče 4 (tel, 30-39). — Trgovina Bat’a. Ulica 3. maja (tel. 29-65). — Pekarija Bizjak, Gosposvetska cesta. — Trgovina Pirnat, Dalmatinova 1. — Trgovina Pirnat, Sv. Petra Slovenčeva knjižnica — družinska knjižnica! Do sedaj so izšle sledeče knjige: Meško: »NA POLJANI« Choinski: »POSLEDNJI RIMU ANI« (I. in II. del) Ostenso: »0BJESTNE2I Naročniška cena za tri broširane knjige mesečno znaša 45 lir, za vezane 90 lir. V prodaji stane vsaka broširana knjiga 25 lir. — Omogočeno vam je, da xa skromen denar ustanovite sebi in svojim otrokom lepo, domačo knjižnico. Postanite naročnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«. »■■■■HunuBinHinna cesta. — Župnišče, karitativna pisarna, Sv. Petra c. (tel. 25-21). — Mlad. zav. Zelena jama. Pokopališka 29 (tel. 39-81). — Župnišče Moste, Krekova ulica (tel. 36-28). — Mlad. dom, Kodeljevo, Ob Ljubljanici (tel. 21-91). — Pekarija Dolinar, Poljanska c. (tel.30-56). — Gostilna Koržjšnik, lastnica Tratnik Roza, Dolenjska 27a. — Šolske sestre. Karlovška 22. — Župnišče t Trnovem, Cerkvena ulica (tel. 25-22). — Krojač Bukovnik, Trubarjeva 2. — Čistilnica Jos. Reich, Tržaška e. — Konzumno društvo Vič, Tržaška e. 48. — Kinološka zveza. Cesta v Rožno dolino. — Mizarstvo Perko, Celovška c. (tel. 23-72). - Delih Umberto, Celovška c. 50 (tel. 35-60). — Trgovina Belihar- Velepič, Tjrševa c. (tel. 31-07). — Modistinja Kozina, Ciril Metodova 57 (tel. 24-55). Quo vadiš Roman v slikah t Dobite ga v uredništvo »Slovenskega doma«. Velecenjeni gospod uredniki Zima trka na vrata in tudi Zimska pomoč se spet oglaša s svojimi prošnjami. Opazujem Ljubljano in njeno življenje, pa se mi zdi, da sem našel nov lep vir dohodkov za Zimsko pomoč in njene podvige. K ljubljanskih časnikih večkrat beremo 0 divjanju kolesarjev in o pomanjkanju vsakršne discipline med njimi. Grešnike, ki jih zaloti, policija kaznuje, bar je tudi prav. Čeprav mi ni znano, za kakšne namene se uporabljajo le globe, vendar sem prepričan vsaj o tem, da jih ni malo. Kaj ko bi policijski organi v mesecu novembru priredili lov na besne kolesarje ter vse grešnike strogo kaznovali, izrečene globe pa oddali Zimski pomoči ta njene namene? Za gorenjsko postajo je neka vozna pot, ki veie Bleitceisovo z Medvedovo cesto. Čeprav je na železniškem skladiščnem poslopju vidno označeno, da je tam kolesarjenje prepovedano, se vendar po listi ozki poti podi nešteto kolesarjev, ki ne poznajo nobene obzirnosti do pešcev. Kaj ko bi tja postavili stražnika, ki bi vsakega grešnika takoj kaznoval vsaj z desetakom ter mu izdal potrdilo na ta znesek? Če bi uprava policije na tej kratki zvezni poti, kjer je kolesarjenje prepovedano, samo teden dni lovila kolesarje, ki le prepovedi ne upoštevajo, bi lahko v tem tednu za Zimsko pomoč nabrala precej denarja. Nedavno sem bil na tej poti priča, kako je v temi zaradi nagle in neprevidne vožnje nekdo podrl otroka na tla in potem seveda brž izginil. Takšne grešnike naj bi kaznovali še prav posebno trdo. če bo moj predlog sprejet, želim policiji dober lov in Petrov blagor, Zimski pomoči dovolj dohodkov, ubožcem pa pred zimo vsaj nekaj prepotrebnih beličev! Domobranec. Ko daješ prispevek, se zamisli v položaj siromaka, kakšen prispevek bi ti kot siromak pričakoval od človeka v tvojem položaju? V NAPAD... V napad vsi, kar nas Je, o bratje, ne misli in srefi, v naskok vsi, ki pogum nam drzno v srcih in očeh vihra, navzgdr, na vrh obljubljeni rešitve, da zdrobimo grb nasilja, zla, temč, krvi — krvavo kladivo in srp — v metež za zmago duš, za večnost, za svetlobo, za duh&; ne več obramba v trdnih gnezdih postojank in večna skrb, kdaj nam sovražnik z mrežo zank, ne z bojem, nov udarec d&: ven, v b6j iz postojank, navzg&r, v peklenski trčsk, v svinčenk drobiž, po zmago na naš vrh, da vanj zapičimo svoj prapor — križi Dovolj je že bil6 popuščanja, umikanja prevžč, predolgo že pod mernikom je hiral plamen naš gorčč, zadosti že nastavili nam vsem peklenskih ste nastav — minil je čas, ko brenkali so na godala poravnav, odslej naprej govoril z vami bo le še naš ostri mčč, dokler, maliki rdeči, vam ne trešči v prah prevratnih glav, dokler ne izhlapi za večno sen vaš blodni — red, raj rdčč: potem vsa srca naša božji mir poveže v svetel krog in vanj se vrne kot pastir jih past njih gospodar — naš Bogi Vinko Žitnik. Zgodovina Police pri Višnji gori pod jarmom rdeče „s v ob ode" Že leta 1942. so naši listi večkrat pisali o delovanju OF in o njenih zločinskih početjih na Polici, pri Višnji gori. Slišale so sc trditve, da je OF i imela na Polici šolski tabor, da so se v njem tolovaji urili za morilce in atentatorje. Zato velja, da delo OF na Polici podrobneje opišemo. Malo je vasi, ki bi bile okusile toliko gorja v rdečem raju, kakor ga je okusila pred ustanovitvijo »Vaških straž« prav Polica. V ponedeljek po roženvenski nedelji 1941 so prišli v Staro vas trije oboroženi možje; izdajali so se za »begunce« iz Štajerske in so po vasi prosili kruha, fižola in moke. Ljudje eo se jih strašno bali, češ kaj če pridejo Italijani; šepetali so, da tabore ti možje v Črni dolini, med Perovim in Dobjem, proti Lipoglavu. Tam izvira tudi grosupeljski vodovod. Okrog tega so se zbirali začetniki OF, zato ni čudno, da so Grosupeljčani tako oboleli na komunizmu. Treba je začeti z »delom« Po zasedbi Ljubljanske pokrajine je pridrvelo k nam vojaštva ko listja in trave. Močne posadke so se naselile po v,o.l po važnejših krajih, saj je bilo varno povsod, kamor so šli. Pri nas so imeli postojanke na Polici in na Lipo/!avu. S Pciice so se pred zimo umaknili. Na Lipoglavu pa je posadka še ostala in od tukaj so hodili v Grosuplje po hrano. Tako sta šla tudi 5. januarja 1942 popoldne dva Italijann z Lipoglava v Grosuplje. Ko sta se vračala okrog 4 nazaj, je za Perovim zaropotala izza meje strojnica. Fden je bil takoj mrtev, drugi pa je pozneje umrl v Grosup.lju. Represalije «o krr^lu prišle. Ko se je znočilo, so savojski vojaki pridrveli v vas, začeli požigati gospodarska .poslopja in odnašati blago. Tolovaji so jo popihali na varno, ljudje pa so želi sadove njihovega dela in žalostni strmeli v požgana poslopja. S tem dejanjem so komunisti takoj v začetku dokazali, da se »bore« le za delavca in kmeta... Drugo tako junaštvo so banditi naredili dne 13. marca 1942. Popoldne so na Peščenjeku nad Višnjo goro ubili v avtomobilu italijanskega majorja, nekega oficirja in vojaka. Takoj nato bo zginili skozi Spodnje Brezovo, Dedni dol proti Polici. Zgodilo se je, kar so tolovaji hoteli 'doseči: Savojci so pobrali po vasi može in fante ter jih kot talce odpeljali v Višnio goro. Tam so jih imeli zaprte na sodniji dva dni brez hrane in v mrazu. Po priprošnji nekaterih ugled-nikov so jih izpustili. Ponoči so se Savojci zopet vrnili in zažgali vas. Požgir je osvetljeval bližnjo in daljno okolico, živina je mukala in živa gorela v hlevih, tolovaji pa so v neki hiši na Polici jedli, pili in se norčevali. Pri tem dejanju so takrat sodelovali že domači terenci. Tako je bilo prvo »veselje«, ki ga je OF naredila brezovskim vaščanom. Oče komunizma na Polici Mislim, da je malo ljudi v okolici Police, ki bi ga ne bili poznali, še manj pa, da bi o njem ničesar ne bili slišali, saj je »naš oče komunizma« — Lado Potokar, s tolovajskim imenom »Peč«, obhodil polovico dežele. Bil je gledališki igralec, nekaj časa tudi trgovski pomočnik. Ker pa službe ni vestno opravljal, je bil odpuščen. Potem je prišel k sorodnikom na Polico. Bil je pevec in je igral razne burke in igre. Najrajši io bil tam, kjer «e mu jo obetalo veliko pijače. Ob nstnnovijvi OF se ji je takoj pridružil in postal krvnik in ustraho-valec vse okolice. Kot komisarju mu ie bil zaupan rajonski odbor na Polici. Stoloval je v gostilni. Za družbo si je izbral Suligojevega sina iz Gro-supelj, ki je bil politkomisar s tolovajskim imenom »Jope«. Ustanovitev rajonskega odbora Ker grosupeljski terenci nieo mogli stalno biti v zvezi s tolovaji, je bilo nujno potrebno organizirati vmesno cdiijico, ki bi bila razbojnikom vedno v pomoč. Takoj ko je pogorela vas Perovo, so se sesli v neki hiši blizu Grosuplja živinozdravnik Valentinčič Stane, Lado Potokar, Skubic Joža in Smrekar Jože. Po daljšam posvetovanju je Va-ientinčič razdelil funkcije rajonskega odbora na Polici. Po ustanovitvi se je začelo zbiranje za »osvobodilno vojsko«. Kmalu potem so se podali Skubic Jože, Babnik Anton in Kočruar Jože s polnimi nahrbtniki in vrečami hrane na določeno mesto blizu Dol pri Pancih, kjer je stal križ. Za drugo skupino «0 izbrali še nekaj vaščanov, da so nosili hrano k Semetovi baraki, ki je stala_ gozda med Pancim in Troščinami. Učitelj g. Seme je tum kupil velik, posekan gozd. Ker je bil lovec, si je naredil lovsko kočico. V tej koči so »e v začetku zadrževali »tovariš*«. Kmalu pa jo ta lesena hišica pogorela. Zažgat jo je bil nekdo, ki je hotel prepoditi rdeče »osvolioditelje« iz gozda. Rajonskim voditeljem je bilo težko sodelovati s tolovaji zaradi drugih ljudi. Zato so organizirali »vaško zaščito« in izpopolnili rajonski odbor. Ker «0 pa sami niso upali zganjati ljudi n« sestunke, »o sporočili tolovajem, naj oni urede to zadevo. Na belo nedeljo zvečer, 12. aprila 1942, so se prikazali razbojniki z orožjem v vasi ter ljudem kazali stisnjeno pest in jih s psovkami zganjali na sestanek v gostilno k »Možaku«. Na mitingu je govoril najprej neki 20 letni Štajerc, za njim pa o prisegi vse ljudi na limancah in so zdaj vsi »velika NOV«, so 6e pa že slišale razne govorice, ki niso ugajale komunističnemu vodstvu. V začetku julija 1942 so tolovaji razglasili splošno poskusno mobilizaci jo. Terenci so stirali v dolinico med Polico in Pečjo neki večer skoraj ves rajon od Leskovca do Zg. Slivnice in od Sp. Brezovega do Troščin, tako dn je bijo tam okrog 200 mož. Tja je prišel organizator in glavni kurir Dolenjskega odreda »Jaka«. S seboj je prinesel zastavo, na kateri se je lesketala jieterokrakn rdeča zvezda. Imel je govor, ki ga je poslušalo le nekaj časti-hlepnežev in dobičkar jev. Drugo četno mobilizacijo pa je sklical komandir 1. čete Čelesnik Jože sredi avgusta 1942. Na tem sestanku je govoril on ter »komandant bataljona« vaške zaščite neki štajerski inženir Golouh Stane — »Kosta«, uradnik v tovarni »Motvoz in platno« v Grosupljem. Na tem sestanku pa so se slišali že kar javni ugovori proti OF, češ da bo tnpc-lo le ljudstvo in vasi. »Osvoboditelji« na delu Razumljivo je, da vsak potrebuje hrane in obleke. Potrebovali so je tudi tolovaji, dasi niso imeli nobene izdelave. Zato je bilo nujno potrebno, dn se nekaj ukrene. Prvi je bil na vrsti prehranjevalni urad občine Višnja gora. V noči od 3. na 4. junij 1942 je bil propan ta Prevod. Pri tem so imeli največ zaslug že prej imenovani Jaka, Potokar Lado, tajnik občine Višnja gora Nadraji, tajnica Prevoda Marta Groznik in drugi višnjegorski komunisti. Višnja gora ,je bila dobro zavarovana po savojskih vojakih. Prav sredi je bil nastanjen Prevod, a so tolovaji vendar v kratkem času znesli mimo vseh straž proti staremu grndu in Kriški vasi okoli 20.000 kg moke, poleg tega pa Se vso pošto iz Višnje gore. Višnjegorski komunisti so bili pora v veseli, da se je načrt srečno izpeljal. Mislili so, da so pokradli »okupatorju«; pa 60 le sami sebi. Vse to so videli pozneje, ko niso več mesecev dobili niti najmanjšega nakazila. V noči 24. junija 1942 pa je bila izropana velika uanjarna »pri Martinu« na Lobčku pri Grosuplju. Tukaj je bilo usnja in podplatov za več voz. Pokradli so vse in odpeljali ali pa znesli na ramah. V glnvnem je šlo to u*nje proti Krkj, nekaj pa je vzel komisar Potokar za svoje »delavnice« na Polici. Tretje rojvmje pa je bilo izvedeno 28. julija v Janezkove usnjarne v Višnji gori. To je organiziral in vodil Omahnov Bogo iz Višnje gore. Imenovanega dne je Bogo, opasan s pasom in pištolo ter s triglavko na glavi prišel po ljudi, ki mu jih je poslal Potokar na Sp. Brezovo in vodil vse »operacije« do popolnega izropanja, čeprav je bila uenjarna močno zastražena po badoljevskih vojakih. Tako sta bili v kratkem času povsem izropani dve usnjernl in višnjegorski prehranjevalni urad — edina »osvobodilna« dejanja, ki smo jih do tedaj doživeli. Transporti in delavnice Ob teli ropanjih so začele na Polici rasti različne delavnice: čevljarske, krojaške in mesarske. Prihajati so začeli tudi rdeči »transporti« iz Ljubljane in okolice. Prvi je prispel 15. junija. S pomočjo nekaterih ljubljanskih želez,ničar jev so dobili iz D. M. v Polju tiskarno, velike množine pisalnega papirja ter 45 kolačev italijanskega sira. To blago so ponoči na devetih vozeh prepeljali na Polico, odtod naslednje jutro naprej skozi Peščenjek .v Stari log, kjer je bilo takrat glavno poveljstvo vseli rdečih »oboroženih sil«. Za prvim transportom so prihajali drugi, kadar se je "nabralo kaj več blaga iz Ljubljane. Vozile so se cigarete, makaroni, riž, blago za obleke, platno, pisalni papir in različne druge potrebščine. V delavnicah na Polici so izdelovali v velikih množinah čevlje, nahrbtnike in čepice. Te delavnice je vodil Andrej Zupančič iz Zelene jame v_ Tjunljajii. »Dobro« je poslovala tudi mesarska delavnica. Iz »likvidiranih« volov so tukaj izdelovali salame, ki so jih potem vozili naprej. Dva zdravnika Prvo iskro komunizma pri nas je zanetil živinozdravnik Stane Valentinčič. Vozil se jo nepretrgoma z motorjem. Vedno je bil v okolici Police bolan kak prešič ali govedo, v resnici pa ie bilo vse zdravo, le Valentinčič je bil bolan za rdečo kugo. Kadar pa je bil v okolici ranjen kak tolovaj, se je z Valentinčičem pripeljal Še zdravnik dr. Podkoritnik z izgovorom, cfa je bolan otrok ali kak starček. Zdravili pa so le tolovaje v Gradcu pri Litiji. 18. maja zvečer se je velika množica tolovajev, kakih 700 mož, odpravila čez mejo. Preden so šli, so hodile proti Polici večje skupine obiskovalcev z Groeuplja, ljudje, ki so imeli svoje domače ali znance pri tolovajih. Videti je bilo, ko bi imeli ta dan na tem hribu božjo pot. V petek, 22. maia, zvečer so začele prihajati posamezne tolovajske skupine lačne in utrujene nazaj. Vrnilo se jih je komaj polovico. Tukaj jim je potekla soliota in nedelja docela v redu. V ponedeljek, 25. maja, so se zjutraj okrog 4 umaknili po načrtu, ki so jim ga sporočile v nedeljo grosupeljske badoljevske vlačuse. _Okrog 8 zjutraj je primrgolelo na Polico vojaštva ko listja in trave z lahkim in težkim orožjem — gledat izpraznjeni tabor. Začeli so po vasi pobirati moške in jih pretepati. Tako je bila »uničena« prva tolovajska eila. Samoobramba ali smrt Ljudje so vzdihovali v obljubljeni deželi rdeče republike, kjer naj bi se cedilo mleko in med. V resnici pa se je to izpolnilo le Potokarju in Jopetu ter še nekaterim drugim vodilnim, ljudstvo pa je okušalo le nasilje, rope in pokolje v sistemu nove »svobode«. Dne 3. septembra je pridrla spet savojska vojska. Glavni tolovajski voditelji so zbežali, ljudstvo pa je ostalo doma in čakalo usode. Zdaj je stiska prikipela do vrhunca. Treba je bilo organizirati nekaj proti komunizmu, ali pa čakati smrti od tolovajev ali od Savojcev. Konec septembra se je ustanovila na Polici Vaška straža. Tako se jc ljudstvo rešilo komunističnega nasilja. Usoda rdečih voditeljev Omenimo naj na kratko še usodo voditeljev, ki so hoteli na Polici postaviti na noge brezbožni komunizem. Lado Potokar je nekaj pred smrtjo, ko se je vrnil po »ofenzivi« na Polico, gredoč domov ob Ave Mariji snel triglavko z glave in zastokal: »Nobenemu človeku na svetu ni tako hudo, kakor je meni!« Vem, da je vzdihoval jxxl težo, katero si je sam nakopal, ali pomagati «i sedai ni več mogel, ker je bil zdaj od drugih prisiljen, da je moral delati naprej, dokler ga ni ujela kazen. Politkomisar Jope si je sam konča! življenje, ko so ga vaški stražarji obkolili. Tudi poveljnik rajonske vaške zaščite Skubic Jože in njegov kurir Babnik Stane sta dobila plačilo, in sicer od tolovajev «amih, ker sta toliko noči in dni preč.ula za OF. »Povohala« ju je »Matilda«! Prav tako počivajo v zemlji še drugi člani takratnega odbora OF. kakor Ahlin An* ton, Fine Janez, Kočmar Franc in Vidic Janez. Župnija Polica šteje okrog tisoč mož. Od teh so jih tolovaji pobili 5, v internaciji jih je umrlo 12, vaških stražarjev je padlo do ustanovitve domobranstva 5, kot domobranca pa sta-padla dozdaj 2. Tolovaji so požgali šolo, šolsko stanovanjsko hišo, župnišče, prosvetni dom, gasilski dom in 3 hiše, dalje 1 kozolec, 2 skednja, 1 žitnico in 1 čebelnjak. Pri tolovajih je le en občan s Police. Domobranske novice iz Vel. Lašč Ze dolgo nismo iz Velikih Lašč ni- 1 česar poročali. Ne mislite pa, da se- j dimo prekrižanih rok. Nasprotno: vedno smo v borbi in delu proti komunistom, »osvoboditeljem slovenskega naroda«. Zadnje čase smo začeli z obnovo, da zgradimo to, česar so nas komunisti »osvobodili«. Popravljamo porušena poslopja, kakor sodnijo, Vatikan in drugo. Mnogo dela smo imeli z begunskimi družinami, ki so jih iz bližnjih in daljnih krajev »rdeče republike« pregnali komunisti. Zatekli so se k nam, da jim obvarujemo vsaj golo življenje ter jim damo vse potrebno, da ne pomrejo od pomanjkanja, kajti dom in imetje so jim zaplenili rdečkarji. V tem nam je šla zelo na roko škofijska dobrodelna pisarna, ki jo zelo uspešno in požrtvovalno vodi škocjanski g. kaplun Malovrh. Organiziral je skupno kuhinjo, v kateri prejema vsak dan nad 60 beguncev toolo hrano. Domobranci pa gredo svojo pot. Z veselim korukom, vedrih lic in s pesmijo na ustih gredo na bojne pohode. To trga srce marsikateremu Urarju in skrivnemu simpatizerju, ki kaže nasproti nam prijazno lice, srce pa mu bije za »osvoboditelje«, ki se bore za »rdeči raj« in »zlato svobodo«. Ko vidi in zve o naših uspehih, poklapano tava po trgu. ________ Na Miklavžev dan, 6. XII. 1944, sta imela »smolo« v vasi Sekiršče tolovaja Levstik Anton iz Turjaka, p. d. Konjeve, znan ropar in terorist po vsej okolici in izdajalec turjaškega gradu. Z njim vred je padel okrajni poveljnik NZ rajona Velike, Lašče Intihar Rudi iz Bukovca. Oba sta imela pri sebi spričevalo o končanem tečuju NZ. Enako je bilo najdenih mnogo zapiskov o seznamu ljudi, ki hodijo v »sovražnikovo postojanko ,jel.llie Lašče«, ter seznam komunističnih simpatizerjev in aktivistov iz okolice Velikih Lašč. Najden je bil dokument o umoru Hudolin Terezije, rojene v Sodražici, sedaj stanujoče v Purkarčah, naslovljen na ON narodne zaščite Ribnica. Imenovana je bila v bližnji vasi no zasebnih opravkih ravno v času, ko je patrola te posadke napravila nepričakovan napad na VDV bataljon, ki se je zadrževal v vasi Purkarče. Dekle so osumili izdaje ter jo odpeljali na zaslišanje, nakar so jo mučili in ustrelili meseca novembra v Mo-kercu. Domobranska patrola jo je našla na Mokercu skoraj en mesec po nrnoru z zlomljenimi udi in golo. Da so ta zločin napravili komunisti VDV butaljona, se vidi iz dokumenta, ki se v prepisu glasi: Okrajno načelstvo NZ Na položaju Veliko Lašče. 29. X. 1944. Okrožnemu načelstvu NZ Ribnica. Prijava: Ko je jurišni bataljon držal zasedo nad vasjo Purkarče, kakor smo vam tudi že poročali v štev. .. ., so bili na-iudeni od domobrancev in se jo do-azalo, da je bila pri tem izdaja. Osumljena izdaje je bila tov. Hudolin Terezija roj. v Sodražici, ®0daj že dve leti stanujoča v Purkarčah pri Streletu. w Omenjena je bila v štab bataljona pozvuna na zaslišanje ter je po izpovedi komisarja in komandanta dejanje priznala(?l), za kar je bila obsojena na smrt in ustreljena. _ Ko so domobranci iz postojanke Iga nekega dne napravili napad na obve-ščevmee Notranjskega odreda v Mokercu, so pri tem tudi našli truplo omenjeno. Tukoj po tem so o tem iz-vcstili domobrance v Velike Lašče, kateri so vrgli svojo propagando v jav- £ nost, da je bila omenjena umorjena na zverinski način, ter da ima porezane ušesa in polomljene roke in noge in puščena čisto gola. Od strani članov Z. O. in članov O. N. je bilo ugotovljeno, da je bila v resnici zlomljena desna roka, to je bilo bržkone oa strela. Velika uapaka štaba je bila v tem, ker je pustil omenjeno denunciantko čisto golo in nepokopano ležati skoraj en mesec, dokler je nismo pokopali mi. Ker niso to sami pospravili in zakopali, ali če jim je bilo to nemogoče storiti, bi morali to izvestiti rajonskemu odboru, da on vse skupaj spravi v red. S. F. - S. N. Poveljnik NZ Okraj Velike Lašče 1. r. Intihar Rudi. Med drugimi spiski je bilo tudi več rekviziciiških listin, ki so jih napravili člani NZ pri ljudeh, ki ne trobijo z njimi v isti »osvobodilni rog«. To naj bo opomin vsem tistim, ki še danes računajo na zmago tolovajev in jih podpirajo na kakršen koli način. Mi gremo naprej in ne bomo odnehali, dokler ne bo izginil s slovenske zemlje zadnji tolovaj. Da o tem tolovaji ne dvomijo, je razvidno iz pisma, ki ga je pisala tov. Rozika tov. Rudiju. Glasi se: »Pišeš tudi, da imate pri vas pogoste hajke. Rada verjamem, ker domobranci ne bodo odnehali, dokler ne ho sleherna naša kri prelita.« To drži. Ne bomo odnehali, dovolj je gorja, ki so ga pripravili tolovaji slovenskemu narodu, dovolj je žrtev, dovolj porušenih slovenskih vasi in uničenih ustanov. Klicev pregnanih družin, joka nedolžnih otrok ni mogoče preslišati. Mi gremo po stopinjah naših najboljših sinov, ki so dali svoja mlada življenja za bolišo bodočnost slovenskega naroda. Njihov duh gre pred nami, njihov klic v borbo za dokončno zmago odmeva v vsakem zavednem Slovencu. Njihovi cilji so naši cilji. Dasi so fantje vedno na pohodih in prenašajo težke napore, se vračajo s pesmijo na ustih. ro^povratku živahno pripovedujejo doživljaje s pohoda in o bojih s tolovaji. Ob večerih se razlega po trgu razj igrana fantovska pesem. Domobranci radi prepevajo narodne in domobranske pesmi. Z vero v Boga za narod in domovino! A!l ie Imate ■ • T.V *> • • S« ■ :,v•> •'%/1 1: jv N:: '{.v; >.?*vy F''T<* f. r-i ■ \ C¥MCEK DOSEDANJA VSEBINA. V tihem doma Sivita dobri voznik John Piferybingie in mla da. lepa žena i detetom CvrftpU ta pedjo, ki ua imata ta »napile« srefie, Jima dela druibo. Nekee« dna jo Jcitin pripelja. 4u laSke^a. naeiuSneu« starca. ki KB 5« po bral spotoma Ostane na Johnovem domu, čeft da čaka nekoga, ki bi moral priti ponj. Vstopi Johnov prijatelj Caleb, siromašni lzdelovaleo isrrafi pri tvrdki Tack; leton ter povpruSuje. 6e je kaj P»5te zanj Ko se že odpravlja, vstopi Se 'Tackleton. Cslebov gospodar. ki je na tem. da se bo poročil s prav mlado nevesto, Šolsko prijateljico Peery bineiove žene Pikice Zato vnbi Johna in ženo na obisk, ki pa jima ni dosti do tega. Nenadoma obide Peery. binglovo čudna slabost, ki se ?di v skrivnostni tvezi s čudaškim starcem. Zoni pa kmalu odleže. Gluhi stareo prosi za prenočWe in Peerybinsrlova mn na Johnovo staSudenje takoj ustreže. — Calob se vrne v svojo revno bajtico, kjer s slepo hčerjo Berto izdelujeta ltrrade. ObiS6e ju »ospodar Tackleton, ki (fa ima slepa deklica v svoji preprostosti za najveS.ietta dobrotnika na sv&ru Tackleton Berti pn-e da se ho oženil. Prej pa bi 9e rad, da bi se njeeova nevesta, bodoča tašča In on srečali s PcerybinKloviml, ki prihajata sleherni teden na obisk k Berti. Berti Je prav. A novica, da se bo Tackleton oženil, je slepo detlipo močno prevzela. Peery. binftlovl pridejo k Berti na obisk, kjer so jih že Sukali tuji Tackle-tonova nevesta Mnya Pieldinpova, njena mati ter Tackleton Maya ln Pikioa se veenlo pozdravita ter »ačneta obujati spomine na mlada Šolska leta. John kmalu zapusti družbo ter pre po opravkih, Berla ie vsa nesrečna znradi bližnje poroke med Tackletonom in Mayo Fiel-dingovo. V nesebični izpovedi pa želi nevesti vso srečo in da bi bila dobra družica predobremu Taokletonu. Pikica tolaži objokano Berto. Kmalu *e vrne John in pripelje naglušnega starca. .. ®cr^a ?« pazljivo poslušala. Poklicala je Caleba k sebi, potem ko je ta gostu ponudil stol, ter ga potihem prosila, naj ji obiskovalca popiše. Ko je to storil (tokrat po resnici in z natančno vernostjo), se je prvič premaknila, odkar je novi gost vstopil, ter vzdihnila, potem pa se je zdelo, da se ne meni več zanj. Voznik je bil kar se da dobre volje. Dober možak je bil in bolj zaljubljen v svojo malo ženo kakor kdaj prej. »Ta popoldan je bila Pikica nerodna!« je dejal in jo objel s trdo roko, ko je tam stala oddaljena od vseh drugih, »a vendar jo imam rad. Ali vidiš tamle, Pikica?« Pokazal je na starega gospoda. Pikica fa povesila oči. Mislim, da se je tresla. »On — ha, ha, ha! — on te kar naprej občuduje!« ji je veselo rekel John. »Vso pot je govoril samo o tebi. VeS, kar imeniten dečko je. Rad ga imam!« »Želela bi, da bi govoril o čem boljšem, John,« jo odvrnila in se nemirno ozrla po sobi. Posebno v Tackletona je zapičila oči. »O čem boljšem!« je glasno navezal veseli John. »Boljšega pač ni. Oh, snemi *ni ta težki plašč, debelo ovratno ruto >n vse te težke ovoje! Zdaj pa ie pol urice pri ognju! AH izvolite, gospa? Vrgla bova karte, če hočete. To naju bo spravilo v dobro voljo. Pikica, daj nama kar-Je in mizico! In čašo piva sem, mala žen- Povabil je »taro gospo, ki je prav rada •n milostno sprejela. Kmalu sta bila zatopljena v igro. Sprva se je voznik zdaj P« zdaj oeiral ter se nasmehnil, potem P* je poklical Pikico, naj mu čez ramo v POVEST o CH DICKENS poškili v karte in mu svetuje, kadar bo v škripcih. A ker je bila njegova nasprotnica ostra igralka, a se je lc sem pa tja prerada zmotila pri zapisovanju točk, je moral John strogo paziti ter se ves posvetiti igri. Bil je že toliko utopljen v svoje karte, da ni utegnil misliti na. kaj drugega, dokler ga ni prebudil k zavesti Tackleton, ki mu je položil roko na ramena. »Žal mi je, da vas moram motiti — rad bi z vami govoril!« »Zdajle moram mešati,« je odvrnil voznik. »Precej trda mi prede.« »Trda, trda,« je dejal Tackleton. »Stopite malo sem!« Tackleton pa je bil v obraz tako nenavadno bled, da je John v naglici vstal ter ga naglo vprašal, kaj se je zgodilo. »Št! John Peerybi.ngle,« ga je miril Tackleton. »Žal mi je. Prav zares mi je žal. Tega sem se zmeraj bal. Slutil sem to že z vsega početka.« »Kaj pa je?« je vprašal voznik s prestrašenim obrazom. »Št! Pokazal vam bom, če greste z menoj.« Voznik je žel brez besede za njim Šla sta čez dvorišče. Zunaj so migljale zvezde in skozi majhna stranska vrata sta vstopila v Tackletonovo pisarno. Tu je bilo okence, 6kozi katero je imel človek razgled po trgovini, ki je bila ponoči zaklenjena. V pisarni sami ni bilo luči, v dolgi, ozki trgovini pa so visele svetilke, ki so jasno sevale skozi okence. »Scmo trenutek!« je reke! Tackleton, ,»Ali se vam zdi, da bost« lahko prenesli pogled skoizi tole okence?« »Zakaj pa ne?« je odvrnil voznik. »Še malo potrpite,« je dejal Tackleton. »Ne bodite nasilni. Nič ne pomaga. Poleg tega je še nevarno. Vi ste krepak mož in bi lahko postali morilec, preden bi vse razumeli.« Voznik mu je pogledal v oči ter se naglo umaknil za korak, kakor da Ui ga nekdo udaril. Potem je planil proti okencu in videl — O senca ob ognjišču! 0 resnicoljubni cvrček! O zahrbtna žena! Videl jo je s starim gospodom — zdaj ni bil več star, marveč pokončen in gosposki — ki je držal v rokah belo lasuljo, s katero se je tako uspešno vrinil v njegov zapuščeni, revni dom. Videl je, kako ga je poslušala, ko je sklonil glavo, da bi mu pošepetala v uho. Videl je, kako mu je dovolila, da jo je prijel okrog pasu, ko sta počasi šla po mračnem, lesenem stopnišču proti vratom, skozi katera sta bila { prišla. Videl je, kako sta se ustavila in kako se je obrnila — da se mu je moral nuditi tak pogled na njen obraz, ta obraz, ki ga je toliko ljubil! — videl je, kako mu j« sama nadela lasuljo na glavo ter se pri tem smejala Johnovi lahkoverni naravi! Sprva je stisnil pesti z vso močjo, ko da bi hotel pobiti leva. Potem jih je takoj spet razklenil ter si vpričo Tacklctona zakril oči (kajti še zmeraj jo je ljubil); ko sta onadva odšla, se je zgrudil za mizo kakor slaboten otrok. Bil je zavit do vratu ter si dal opravka s konjem in z ovoji, ko je ona stopila v sobo in se pripravila za pot domov. »No zdaj pa pojdimo, dragi John! Lahko noč, Maya! Lahko noč, Berta!« Ali ju je sploh'mogla poljubiti? Mar ja mogla biti vesela in živanna pri slovesu? Ali se je drznila pogledati jih, ne da bi zardela? Da. Tackleton jo je natanko opazoval ter videl, da ji je vse šlo brez težav. Til!y je mirila otroka in mimo Tackletona hodila po sobi gor pa dol ter pri tem zaspano ponavljala1 »Mar je novica, da bo v kratkem njegova žena, skoraj strla njeno srce. In cli jo je oče varal in slepil vse od zibelke naprej, samo zato da bi ji naposld raztrgal srce?« »No Tilly, zdaj mi pa daj otroka! Lahko noč, gospod Tackleton. Kje pa je John, za božjo voljo?« »Hodil bo ob konju,« je odvrnil Tackleton ter ji pona^^l sesti na voz. »Moj ljubi John. Da boš res hodil? Pa nocoj?« Njen mož, ki je ves zavit stal ob konju, je samo pokimal. Ko sta 6e še lažni tujec in služkinja spravila na voz, je stari konj potegnil. Sultan, nevedni Sultan je tekel naprej in spet nazaj, potem je dirjal kroi? in krog voza ter zmagoslavno in veselo lajal kakor vedno. Ko je še Tackleton odšel ter pospremil Mayo in njeno mater a dom, je ubogi Caleb sedel k hčeri kraj ognjišča. Bil je do dna zaskrbljen in hudo kesanje mu je trgalo srce. Spet jo je gledal in si ponavljal bridke besede: »Ali sem jo varal in slepil vse od zibelke naprej, samo zato, da bi ji naposled strl srce?« Igrače, ki so jih navili za otroka, so se že davno iztekle m ustavile. V medli svetlobi in molku so negibno ležale spokojne punčke, umirili so 6e iskri konjički ter strmeli z začudenimi očmi in razprtimi nosnicami, stari gospodje pa so s klecaio-činji koleni in zvitimi členki obstali pred hišnimi vrati in celo zveri, ki «o v parih lezle proti Noetovi barki kakor gojenci kakega zavoda, niso mogle več naprej. Zdelo se je, da je vse ohromel neznani čudež: Pikica se je izkazala za lažnivo in nezvesto ženo, Tackleton pa za pri-ljubljanega in poštenega moža. Holandska ura v kotu je udarila deset, ko je voznik sedel kraj ognjišča. Bil je tako vznemirjen in pobit, da se je zdelo, da se ga je celo ustrašila kukavica, ko je naglo odpela svojih de6et blagih klicev in planila nazaj v mavrsko palačo ter zaprla vratiča za seboj, kakor da je bila priča nerodnega prizora, ki je bil preveč mučen za njene občutke. Če bi bil imel mali kosec najostrejšo koso na svetu in jo z vsakim udarcem zasadil vozniku v srce, ga ne bi mogel tako hudo raniti, kakor ga je ranila Pikica. To 6rpe je kipelo v ljubezni do nje. Bilo je povezano z njo po neštetih nitih ljubkih spominov, ki so jih dan za dnem stkal« njene lepe lastnosti. Bilo je srce, v katero se je tako mehko! in tesno vgnez* dila. Srce, tako edinstveno in resno v Tesnici, tako čvrsto v pravici, tako slabotno v krivici, da ni moglo sprva misliti na jezno strast ali mažčevanje, marveč je zdaj skrivalo samo razkosano podobo malikovane boginje. Ko pa je voznik sedel' ob ognjišču, ki je bilo že mrzlo in temno, ter se mučil s težkimi mislimi, so počasi, prav počasi vstajali v njem drugi, etrastnejši občutki, kakor se besen veter dvigne ponoči Tujec je bival pod njegovo oskrunjeno streho. Samo tri korake bi imel do vrat njegove sobe. Z enim udarcem bi lahko vdrl. »Lahko bi postali morilec, prfeden bi vse razumeli,« so mu privrele v zavest Tackle-tonove besede. To pač ne bi bil zahrbten umor, če bi podležu dal priliko, da bi se lahko z golimi rokami spoprijel z njim! Saj je bil tujec mlajši od njega. Bila je kljub temu mučna misel, slaba za mračne občutke, s katerimi se je zdajle n^oral boriti. Bila je jezna misel, ki ga je priganjala k maščevalnemu dejanju. S takim dejanjem pa bi svojo veselo hišo lahko spremenil v grozljiv kraj, mimo katerega samotni popotniki ne bi marali hoditi ponoči. Ko bi mesec medlo svetil, bi boječi ljudje videli sence, ki bi se gnetle skozi rezpsdla okna, ter ob viharnem vremenu slišali divje glasove. Tujec je bil mlajši od njega! Da, da; moral je biti kak ljubimec, ki je osvojil njeno srce, ki se mu on še približal ni. Kak ljubimec, ki ga je izbrala v mladih letih, o katerem je premišljala in sanjala, za katerim je hrepenela in koprnela, ko si je sam domišljal, kako srečna je ob njegovi strani. Človek bi umrl ob taki misii! Ona je bila v zgornjem nadstropju pri otroku ter ga pravkar spravljala spat. Ko je sedel ob ognjišču ves zatopljen v težke misli, je potihem prišla k njemu, ne da bi za to vedel — tako zelo se je mučil v svoji pobitosti, da ni prav nič slišal — ter postavila stolček k njegovim nogam. Opazil jo je šele, ko je začutil njeno roko na svoji in videl, kako mu gleda v obraz. V začudenju? Ne. Vsaj tak je bil njegov prvi vtis, zalo jo je hotel znova pogledati, da bi se prepričal. Ne, v začudenju gotovo ne. Pač pa z radovednim in vprašujočim pogledom, a ne v začudenju, Sprva je bilo v njenem pogledu nekaj prestrašenega in resnega, potem se je sprevrgel v tuj, grozljiv in divji nasmeh, kakor da je uganila njegove misli. Nazadnje pa je le še videl, kako je sklenila roke, si zastrla oči ter sklonila glavo, da so ji lasje padali nizdol. Čeprav je imel dovolj moči, da bi ji pokazal svojo nepopisno žalcst in jezo, je bilo v njegovem srcu preveč usmiljenja, da bi se je kakor koli dotaknil. Vendar ni mogel gledati, kako je čepela na stolčku ob njegovih nogah, kjer jo je včasih opazoval z ljubeznijo in ponosom ter se veselil njene nedolžnosti in živahnosti. Ko je vstala in ga zapustila ter spotoma ihtela, mu je odleglo, ker je rajši videl, da bi bil stolček prazen, kakor da bi na njem sedela ona, ki jo je toliko časa m tako zelo ljubil. Ta bolečina se mu je najbolj zarezala v srce, ker ga je spominjala, kako zapuščen je zdaj in kako se je pretrgala njegova velika življenjska vez. A čim bolj ga je skelela in čim bolj se je zavedal, da bi jo laže mogel gledati mrtvo ob nogah in z detetom pri prsih, s tem večjo silo je vzkipela v njem jeza zoper nasprotnika. Oziral se je za kakim orožjem. Na steni je visela puška. Snel jo je ter stopil proti sobi, v kateri je bil zahrbtni tujec. Vedel je, da je puška nabita. Mračna misel, da bi bilo samo pravično, če bi tega moža ustrejil kakor divjo zver, ga je obšla ter mu spreletavala dušo, dokler ga m vsega prevzela kakor pošastna hudoba, mu izgnala iz srca vse blage misli ter mu v duši zagospodovala. Bolje bi dejal, da mu mračna misel > ni povsem izganjala blagih občutkov, marveč jih spretno sprevračala. Spreminjala jih je v osti, ki so ga čedalje bolj priganjale. Spreminjala je vodo v kri, ljubezen v sovraštvo, blagosrčnost v slepo krutost. Njena žaj^stna in ponižana podoba, ki ga je z vso silo prosila usmiljenja in prizanašanja, mu je venomer stala pred očmi. A ko je tam •tal, ga je gnala k vratom, dvignila mu je puško na ramena, mu skrčila tn napela prst okrog petelina ter klicala: »Ubrj gal Ustreli ga v postelji!« Obrnil je puško, da bi s kopitom usekal po vratih. Ze jo je dvignil nad glavo, ko ga je spreletela nejasna misel, da bi mu še prej zaklical, naj za božjo voljo zbeži skozi okno ... Nenadoma je krotki ogenj na ognjišču vzplamt^J v žaroo svetlobo in cvTČek ob ognjišču je začel cvrčati) Katoličan in leposlov'e V »Reviji Katoliške Akcije« M. 1—3/44 je pod tem naslovom napisal idejno razmišljanje naatoipajoči publicist dr. K. Truhlar. Ker pomenijo njegova izvajanja glede leposlovja nateklo stališče tako važne ustanove, kakor je KA, je prav, da se z njihovimi poglavitnimi mislimi seznani tudi širša kulturna javnost. Pisec pravi med drugim: i y Katoličan se mora zavedati, da J® leposlovje vrednota, da more močno posegati v življenje in ga spreminjati. Leposlovec ne vpliva le na mn in preko uma na voljo kot znanstvenik. Leposlovec vpliva veliko bolj celotno, totalno. Leposlovec pa more o svojim gle; aanjem močno vplivati na druge ali pozitivno ali negativno. (Posebno močno more lemoslovec 'vplivati na ljudi, ▼ katerih je čustveno življenje močneje razvito im se hitreje razgiba; tako, vsaj po vprek, pri Slovencih, Slovanih. V tekem narodu pomeni leposlovje še posebno moč. Leposlovje je torej vrednota. 2. Toda katoličanu mora biti prava vrednota, vrednota v celoti, le tisto leposlovje, ki kakor koli dviga, kakor koli plemeniti, ki končno vodi k Rogu. Pa uaj bi bilo še toliko estetskih teoriji ki te resnice ne priznavajo, katoličanu ta resnica tudi ob leposlovju ne sme zbledeti, katoličan te resnice tudi ob leposlovju ne sme zatajuti. Saj ni te službo Bogu jemati tako, da bi moralo leposlovje pisati, kot piše moralka ali' kot piše ascetika. Leposlovje mor* ostati leposlovje, mora dvigati in plemenititi ▼ obliki lepepa, s pomočjo lepote, A dvigati in plemenititi mora. 'Poglejmo ob tej zahtevi nekoliko naje slovensko leposlovje! Česa bi m od pjega posebno želeli? n) Najprej bi si od njega želeli to, da bi se ponolnoma rešilo grobega naturalizma. Temne stranj življenja mota leposlovje slikati tako, da človeka odbijajo, ne pa tako, da ga vabijo, mikajo. Zemeljsko ljubezen mora slikali tako, da človeka ob tem čisti, krepi, ne pa da ga omadežuje in slabi. Pri nas tudi katoliški pisatelji niso vsi brez tega naturalizma. Kako škoda je kakšnega dela, ki je po svoji osnovni zamisli morda pristno katoliško, kjer pa nekatera mesta posebno doraščajo-Čega člove-ka nujno slabe! Morda se je navz.el kok katoliški pisatelj tega naturalizma pod vplivom inozomcev, ki slove kot katoliški, po so na nekaterih mestih polni naturalizma in bi jih človek v tem ne imenoval ra ' i mi m—■im iiii m m moremo brez škode za višje, bolj osrednje stvari. Bog v katoličanu jie potrebuje nujno fine dovzetnosti ža estetske^ doživljaje, blestečega sloga itd., pač pa potrebuje notranjosti, ki je z njim vsa zvezana, vsa ponadna-ravljeina. — Za poznanje literature ni potrebno, da bi človek sam vse bral. Saj nam dobra, objektivna ocena dela marsikdaj daje zadostno poznanje knjige, posebno če poznamo avtorja, njegov slog, notranjo gradnjo itd. že od prej, i,z kakega drugega njegovega dela_; ie da bi bilo takih dobrih, objektivnih ocen, ocen r. izčiščeno katoliškega stališča želeti kaj več. 2. Kadar moremo dati leposlovju kaj časa, iščimo del, ki plemenitijo, dvigajo. in odložimo knjigo, ki nas notranje slabi, omadežuje. 3. Borimo le najlioljše knjige, ker je življenje kratko in je v njem časa le za najboljše! 4. Tudi podpirajmo samo leposlovje, ki je vrednota v celoti I 5. Kar damo leposlovju časa, ga dajmo iz nadnaravnega namena: da ob njem dvigamo, plemenitimo sami sebe, večamo poznanje človeške duše, poznanje živJjenja, poznanje literature — lepšamo ob branju svoj slog — se ob branju odpočijemo, pomirimo itd. — da bomo z vsem tem mogli Bogu polneje služiti. 6. Pa tudi poleg življenja po veri in nravnosti je še mnogo drugih vrednot, ki jim mora katoličan tudi bolj ali manj posvečali svoje sile: akcijska sposobnost, strokovno znanje, zdravje itd. Tudi te in podobne vrednote morajo najti mesto v življenju katoličana in ^ih leposlovje ne sme izpodriniti. 7. Ne smemo pa pasti v drugo nasprotje, da bi namreč leposlovja sploh ne priznali za vrednoto in ne uporabili njegove vplivnosti. 8. Tako pojmovanje leposlovja mora katoličan Siriti tudi v svojem okolju. 9. Pred vsakim oboževanjem leposlovja, pa naj prihaja od koder koli, mora katoličan pogumno zdržati. Tu je na mestu ofenziva, ne pa defcmivfe t Stotnik Meničanin, junak v življenju, boju in smrti »Kaj pomeni za komuniste naša bojni skupina in kaj premore, najbolje pričajo komunisti sami. Pravijo: »Opet se je na-šao neki prokleti Srbin, koji tera zape-ljanu masu protiv nama. Ako hočemo, da uništimo neprijatelja, onda moramo da pobijamo njegov bataljon!« Na vse to pa se je on samo smejal. Z ljudstvom za ljudstvo 1 Novica o njegovi nanadni smrti je! kmalu prispela do vseh, še tako oddalje« nih vasi. Ko sem šel na dan njegove smrti V uro oddaljeno vas od postojanke, sem sre« čal kmeta, ki me je ustavil in vprašal: »Vi, domobranec, je resnica, da so go« spod komandant padli?« Ko sem mu pritrdil, je vzdihnil: »Pa tako dobri so bili gospod komandant! Toko so skrbeli ea nas. In kakšen mir smo imeli ves čas, odkar so prišli oni, pred komunisti. Oh, takega gospoda ne bomo dobili nikoli več! Bog naj mu bo plačnik.« Take in slične besede, ki sem jih slišal ono popoldne in še pozneje, najbolj dokazujejo, kako je preprosto ljudstvo spo« štovalo in ljubilo pokojnega stotnika. Stotnik Meničanin je bil vojak. Cesto* krat je dejal: »Vojak mora biti vitez! Uporabljati orožje in nasilno postopati proti neoboroženemu in nemočnemu, je znak nemoči, je barbarsko in podlo!« Zato ni čudno, da je ob njegovi smrti zajela premnoga srca, (saj ga je poznala vsa Dolenjska, Notranjska, Bela in Suha Krajina — vsaj po imenu in njegovih delih) velika in globoka žalost. Bil je naš! Bil je najprej vojaški predstojnik. Kadar je ukazoval ali prepovedoval, je bil odločen, trd. Vendar je tudi tedaj zvenela iz njegovih ust ljuba blagohotnost, dobrota. Pred njim je vsakdo rad uklonil trmasto voljo, ker je vedel, da bo le zanj do-hro. Bil je naš vojaški vzgojitelj, vzgled junaštva, nesebične in požrtvovalne ljubezni. Bil nam je oče in prijatelji Kako je nas fante ljubil, se je pokazalo zlasti v njegovi skrbi za ranjence in padle. Izdal je uredbo, s katero je poskrbel zanje, Med drugim pravi v njej: »Vsak komandir - naj določi iz svoje čete zadostno število vojakov, ki bodo skrbeli za mrtve in ranjence. Kajti pustiti mrtve in ranjence usodi, da jih morda celo dobe v roke zločinski in poživinjeni komunisti, je netovariško in podlo, nevredno domobranca!« V nesreči spoznaš prijatelja, pravi pregovor. Prav v nesreči se je Meničanin pokazal največjega prijatelja. Bilo je v hudi bitki blizu Žužemberk« Po številu trikrat močnejši sovražnik na* je povsem obkolil. Ko je stotnik videl položaj, je sklenil prebiti tolovajski obroč na točki, kjer ni bilo dosti tolovajev. Razvili so se v strelce, zavpili juriš in napadli sovražnika. Res ga je pregnal, pri tem pa je bilo več fantov ranjenih. Eden je obležal na čistini in nihče ni upal do njega, kajti komunistične krogle so pa« dale na gosto. Tedaj se je sam, prezirajoč smrt, podal k ranjencu. Pokleknil i« poleg njega, mu ustavil kri ter ga na rokah prinesel v varno zavetje. — Iz oči vseh navzočih, zlasti še iz ranjenčevih, j« sijala vdana hvaležnost. Večkrat je prišel k nam na položaje, Razgovarjal se je z vsakim posamezni-* kora in ga vprašal: »Pa kako ti ide, momče?« Izpraševal ga je o zdravju, česa mu manjka itd. Znal je potolažiti vojaka ko redkokdo. Za vsakega je našel prijazno besedo, toplo p<*" hvalo. Vse je ljubil, razlik m delal med fanti. Vedel je, česa fantje najbolj pogrešaj« kaj imajo najrajši. Zato je dejal na zadnjem zboru fantom: »Poznam vas dobro, Dolenjci! Vet« kaj imate radi. Vem, da ima Dolenje *® zajtrk rajši pol litra vina kakor pa kav« Zato vam bom za božič preskrbel vin®* da ga ne boete pogrešali.« — Tega P® nam ni mogel izpolniti, ker nam ga 1® prekmalu vzela smrt. Prejšnji teden so domobranci ustanovili na Dolenjskem vrsto novih postojank Dalje na 7. »‘raniI t Dušan Meničanin V ponedeljek, 11. decembra, smo pri Sv. Križu v Ljubljani pokopali enega prvih domobranskih junakov — stotnika Mcničanina Dušana. Pokopali smo poveljnika neke junaške udarne bojne skupine, ob čigar imenu se vsakemu domobrancu zažarele oči v navdušenju za boj. Meničaninovo ime pomeni slovenskemu domobranstvu geslo, obseženo v eni besedi: zmaga. Po tem geslu je pokojni borec hodil neutrudno, brez počitka je preganjal požigalce in morilce slovenskega naroda ter reševal ljudstvo in njegove domove izpod bremena rdeče »svobode«. Za pokojnim junakom žalujejo ne le vsi slovenski domobranci od poveljnika do zadnjega vojaka, marveč tudi vse slovensko ljudstvo, zlasti Dolenjci, katerim je s svojimi hrabrimi borci reševal življenje in premoženje. Temu junaku, ki bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot eden njegovih reševalcev v največji stiski, naj bodo posvečeni naslednji spominski stavki. Stotnik Dušan Meničanin se je rodil V Rujevcu pri Dvoru na Hrvatskem 10. glas o nastanku slovenskega domobranstva. Svoje prvo službeno mesto v domobranstvu je nastopil na Škofljici, kjer je z majhno četo vzdržal vse komunistične navale in branil Ljubljano. Marsikatero najtežjo nalogo je poveljstvo slovenskega domobranstva zaupalo prav njemu. »Poglejte Meničanina!« Kaj je Meničanin domobranstvu in domobrancem bil, pričajo najbolj izpovedi njegovih borcev. Domobranec - akademik Cerar Franc, ki je spoznal svojega poznejšega poveljnika stotnika Meničanina na Pijavi gorici, nam pripoveduje o svojem prvem srečanju z njim'- »Ko je bila v prvih dneh meseca marca letos ustanovljena na Pijavi gorici postojanka, sem prišel tudi jaz tja. Ljudje in vojaki so 6e spraševali, če bo mogla tako majhna posadka kljubovati komunističnim brigadam. Nam naklonjeni ljudje so nas vzpodbujali: ,Nič se ne bojte! Poglejte fante na Škofljici. Kolikokrat so jih že napadli komunisti, pa jim ne morejo do živega. Seveda se imajo v prvi vrsti zahvaliti svojemu poveljniku Meničaninu. če bo potrebno, vam bo takoj priskočil na pomoč.’ Komunisti so nas res kmalu napadli in res je prišel na pomoč — edino stotnik Meničanin z maloštevilnimi vojaki! Neverjetno je zrasel v naših očeh. A videl sem ga šele pozneje. Bilo je takole: domenili smo se za skupen nastop proti tolovajem. Na dogovorjenem kraju vrh hriba smo ga že čakali, da pride s svojo skupino. Želel sem ga videti. Po govoricah in slavi sem si ga mislil velikega, močnega, resnega in nedostopnega. Pa je prišel od nekega skednja vojak srednjih let, temne polti, prijazen, ter prav mene vprašal: ,Pa gdje ti je, vojnik, komandir?’ — Pozneje sem zvedel, da je bil prav to on — 6totnik Meničanin. Še dostikrat smo šli z njim v nastop in vedno se je izkazal. Morda si kdo misli: .Lahko je dosegati take uspehe s skupino preizkušenih, v trpljenju in napprih utrjenih borcev in dobrih častnikov!’ Temu povemo: res bi zmanjšalo vrednost pokojnega stotnika, če bi bil in začel svoj protikomunistični boj šele v svoji udarni bojni skupini, Toda on se je drzno boril proti komunističnim brigadam z majhno četico junaških borcev, ki so bili na zadnji postojanki v smeri proti Novemu mestu Grosuplje in ni mogel od nikoder Tudi pri vojnih nastopih vedno prvi. maja 1904. Leta 1921. je stopil v pehotno podčastniško šolo, ki jo je končal z odličnim uspehom. Po končani šoli je nastopil aktivno službo, a svojega vojaškega izobraževanja ni opustil. Njegov cilj je bil postati častnik, kar je po nekaj letih tudi dosegel. Prva častniška leta je bil v Srbiji, zadnjih deset let pred vojno pa je preživel med Slovenci kot planinec v Škofji Loki in v Ljubljani. 1939. leta je postal stotnik. V planinskem polkn Med službovanjem v Škofji Loki in v Ljubljani je Meničanin vzljubil našo zemljo in se navezal na Slovence. V Škofji Loki so ga zaradi njegovega veselega značaja še posebno radi imeK. Med domobranci so fantje, ki ga imajo v najlepšem spominu še iz Škofje Loke, kjer so služili vojaški rok pri »prateči četi bacača«. Njen vodnik je bil Meničanin. Pokojnikov prijatelj in tovariš stotnik Rupnik Vuk, ki je služboval z Me-ničaninom v Loki, pravi o njem: »Bil je najboljši oficir, vesten in odločen. Posebno pa se je odlikoval po izpolnjevanju vojaške discipline. Vsi smo ga spoštovali. Bil je skromen in vedno dobre volje. Najlepša njegova vrlina je bila tovarištvo, pravo častniško tovarištvo, ki smo ga mnogokrat pogrešali celo med častniki, še bolj med vojaki in čast- Zvest prisegi Tudi po zlomu jugoslovanske vojske stotnik Meničanin ostal med nami. Ko komunizem pri nas začel a svojo stra-irlado, je bil Meničanin med prvimi itniki, ki so nastopili proti njemu, tal je zvest prisegi, da bo branil svoj l in dom. Komunisti so zato tudi nje- — kakor drugim aktivnim častnikom, lenh so se hoteli znebiti — poslali no pismo v imenu OF, da hi jih pred ioljevskimi oblastniki kompromitirali, srečilo se jim je. Meničanin je moral internacijo. Tam je stradal irt trpel, a svojih načelih ni niti za las popustil, odločnejši se je vrnil. Meničanin, Srb rodu, ni prav nič pomišljal, ko je iškega septembra slišal Rupnikojr r«- pričakovati pomoči. Pa je kljub temu že tedaj zaslovel kakor nihče drugi! Tisti, ki se je že tedaj upal boriti se s komunisti, je bil v resnici junak.« Prvi med prvimi Domobransko poveljstvo je Meničaninu zaupalo nalogo, da je s svojimi borci čistil ozemlje okrog Trebnjega in Mirne peči. Domobranski desetar Rešetič Ivan, Meničaninov vojak, takole pripoveduje o svojem prvem srečanju s pokojnim poveljnikom: »Prodirali smo proti Mirni peča in Trebnjem. Danes sem spoznal svojega komandanta: France mi je dejal: ,Glej, Ivan, to je naš komandanti’ Bil je v navadni obleki — brez častniških znamenj — in še srbsko je govoril. Drugi dan smo že udarili. Komunisti so hudo pritiskali in vlačili skupaj topove. Kazalo je, da se bomo morali umakniti. Tedaj sem slišal stotnika: ,Nema govora! Naprej!’ In spet smo udarili. On je bil z nami med prvimi. — Po zmagi pri Sveti Ani smo razbili utrjena komunistična gnezda in ujeli precej tolovajev. Stotnik je bil vesel zmage. Ujetnike je poučil, nato jih vprašal: ,Ma zašto ste onako jako pritiskali!’ Odgovorili so mu: ,Prijavi ti smo se hoteli!’« Še en dogodek je ostal Rešetiču v spominu o Meničaninu: »Bilo je sredi avgusta letos. Meničand-nova skupina je patrulirala. Pa je Meničanin v daljavi zagledal voz s tremi komunističnimi veljaki! Sam je hitel nanje. .Razpalili bomo!’ je dejal. Kmalu je prinesel brzostrelko padlega komunističnega prvaka.« »Da sem le videl Meničanina,« tako je nadaljeval pogovor v spomin na pokojnega poveljnika domobranec Šte-fanič, »pa smo bili mirni in smo se čutili varne. Napadali smo pri Sadinji vasi pri Žužemberku. Komunisti so obkolili našo manjšo skupino. Vražje je tulilo okoli ušes in imeli smo mrtvega. Naš Ciril (Turek) je padel. Vodnik je že zapovedal: strojnice na položaje in pripravljenost za izpad in umik! Položaj ni bil rožnati Strojnice so zaregljalc in spet smo se udarili. V najbolj kočljivem trenutku je prihitel Meničanin s svojimi. — Nekaj minut in komunisti so bežali kot dež... Samo da smo videli Meničanina, pa je bila zmaga naša!« V akciji Oči so se zasvetile domobrancu akademiku, ko je njegov prijatelj tako jfove-ličeval poveljnika. Potem je še on spregovoril o komandantu in pravil, koko je bilo v akcijah z njim. »Kadarkoli je bil sklican zbor za akcijo, (in to se je zgodilo prenekaterikrat), smo se vedno najrajši spraševali, kam bo- mo šli in če bo šel stotnik z nami. Potem smo mirno legli v travo in se zagledali v zvezdnato nebo. Čakali smo, kdaj bo zadonel njegov nizki bas, odločno, vendar mirno v nočno tišino. Povpraševal je še komandirje za to in ono, dajal zadnja povelja in navodila ter zaključil: »Dosta toga! Sad krenemo! Trideset i druga napred! Bez govora!« To se je ponavljalo vse leto — in isto se je ponovilo tudi, ko nas je poslednjič odpeljal v akcijo. Vse to se nam je zdelo tako lepo in svečano, in včasih se nam zdi, da nas ne bo nihče več znal tako lepo voditi. Vedno je šel na čelu dolge kolone, ki se je premikala proti sovražniku. Ko se je začel boj, je s čudovito, njemu lastno mirnostjo v trenutku preudaril položaj, izdal kratka povelja in dostikrat sam za- Stotnik Meničanin med svojimi vojaki. dal sovražniku najtežje rane. Nikdar ni mislil na nevarnost, nikdar iskal zavetja pred sovražnimi kroglami. To se mu je zdelo sramota, zapravljanje časa in ugodnih prilik. Nekajkrat se je jjrimerilo, da so nas komunisti obkolili. Tedaj se je šele pokazal pravega poveljnika. Kakor bi bral tolovajem misli in naklepe, je vedno ukrenil tako, da smo izšli srečno iz boja ter zadali sovražniku na navjažnejši točki najhujše udarce. Vse napore je prenašal s čudovito potrpežljivostjo. Mnogokrat se mu je na obrazu brala utrujenost — saj smo bili še mi mladi do konca zdelani — pa tega ni hotel nikdar priznati. V resnici: sami bi si ga morali postaviti za vzgled. Junak se smrti ne boji! Na nekem zboru je dejal: »Pa nemojte se bati ni krogle ni smrti! Čovek mora, da jedan put radi in jedan put umre. A sve ostalo nije ništa!« Svoj narod, pa tudi naš slovenski narod je zares ljubil. Dejal je nekoč: »Za narod je treba vse pretrpeti in žrtvovati. Narod to od nas pričakuje. Lahko je biti narodnjak, ko se narodu sreča smeje, v nesreči pa se rode junaki! Čeprav sem Srb, se bom vendar do konca boril, da preženemo zadnjega zločinca s slovenske zemlje!« Kaj je pomenil pokojni stotnik v našem protikomunističnem boju, o tem nam komunisti sami nudijo dokaze. Že v poletnih mesecih so razpisali visoko nagrado na njegovo glavo. In kakšne udarce jim je zadajal še vse do junaške smrti! Sam se je tega zavedal: Dejal je: Med svojimi fanti — vedno dobre volje. / NE CESAR BRUNO BREHM Novembra lota 191G umre oesar Franc Jožef. Žo naslednji dan se pripolja na Dunaj madžarski ministrski predsednik Tisza in izsili od cesarja Karla obljubo, da se bo dal kronati za ogrskega kralja. Karlov svak princ burbonski tudi meni, da bo zdaj lahko uveljavil svoje dvomljive pravice do francoskega prestola. V francoskem zunanjem ministrstva skuša ustvariti prepričanje, da zdaj, po smrti Franca Jožefa, Francija in Avstrija nista vefi sovražnici in da imata obo isti cilj: uničiti Prusijo. Sledi sestanek Karlovega odposlanca crrofa Erdodyja s princem Sikstom v Neuchatelu v Švici. Erdtidy sporoči princu Štiri točke Pogojev, pod katerimi jo Karel pripravljen skleniti mir: tajno premirje z Ruai.io. obnovitev Belgijo s Kongom, Francija dobi na-zal Alzacijo in Lotnringijo. iz Srbije, Bosne, Hercegovine, Albanijo in Črne gore pa naj bi se ustanovila Jugoslavija pod kakim avstri skim voivodom Princ dvomi, da bi bilo žo zdaj mogoče skleniti mir, ker je Amerika šele komaj Sla v vojno, Nemčija pa da jo sploh proti miru, ko na bo-3*š5ih zmapsile. — Princ Sikst potem sam pride k cesarju Karlu v kakBenburg in hoče od njega dohiti pismeno potrdilo onih Štirih ■točk čcS da mu drugače v Parizu no bodo verjeli. Tam potem sestavijo skupno s cesarjem in eesa-rico pismo, ki naj bi bilo nodlaga za nadaljnja poera:anja V njnm cesar zagotovi, da bo zastavil vos ,svoi vpliv pri zaveznikih, da dobi Francija od Nemčije Alzacijo in IiO+ariTigiio. Grof Czornin sku^a na sp^tan-Vu v nemškem trlavn^m fttanu v Homhnrsru nrepfičati Ludondorfa, da bi bilo le prav, če bi Nemčija odstopila Franciji Alzacijo in Lo-taringiio, a Ludenderf ne mara o m inifp8f,T Kmnlu nn da zdaj, ko Anglija napada pri Arrasu, loči Avstro-Ogrsko od Nemčije, je mislil, da bo lahko upognil Italijo s tem, da ji podari Smirno. Zaradi ruske revolucije bi zdaj lahko govorili o novi razdelitvi Male Azije. .. Sonnino je bil prej vstal kakor pa ~j°yd George. Od svojega pariškega potonika je bil že zveilc* z* io nauicrava-i° P°,audb° *cr si j® glede tega tudi preskrbel potrebno gradivo. Ko Je zdaj ‘°yd George kmalu po začetku razgovo. r°v razgrnil na mizo zemljevid, na kate-rem je b.ilo začrtano italijansko vplivnost-področje v Mali Aziji, je tudi Sonnino ®*»p_rl svojo mapo in potegnil iz nje zemljevid, ki so ga prav tako izdelali v francoskem zunanjem ministrstvu- »Če ju Primerjamo,« fe dejal hladno in se pri e® zaničljivo nasmehnil, »vidimo sicer bo ,*** • k* P® nis° bistvene. Posnel n ??. 'z obeh zemljevidov to, kar je za «alijo ugodnejše!« Škodoželjni Ribotov nasmeh je izginil t ?|e6°vega nagubanega lica, ko Je zdaj on pogledal na Sonninov zemljevid J1 moral ugotoviti, da so nekatere po-rajine, ki so jih bili že Franciji obljubili, iiabsEjurifse njenega po- NE KRALj v italijanskem pasn. No, če že ne bi bilo drugače, bi bil Sonnino v tej točki pripravljen popustiti. Zdaj je moral Ribot Sonnina vprašati, kakšno stališče bi zavzela Italija do avstro-ogrske mirovne ponudbe. »Kaj, Avstrn-Ogrska ponuja mir?« se je glasno začudil Sonnino. »Pa teh mirov, nih ponudb ne stavlja Italiji? To pač ne morejo biti ponudbe, ki bi odgovarjale londonskemu dogovoru. Italija pa se niti za las ne bo oddaljila od tega dogovora.« Sonnino se je čutil povsem upravičenega: veliki francoski napad je sedaj vezal vse nemške čete na zahodu. Pred nekaj dnevi je bila francoska poročevalska družba Havas že labko Sporočila iz Rima-' Avstrija ss je pripravila na svojo ofenzivo, Nemčija pa obljublja svojo podporo. Iz tega ni bilo nič. Te ofenzive se ni treba več bati. Avstrija ni sposobna sasna napasti Poleg tega pa je Sonnino vedel tudi, da je bil Pariz dobil od Avstrije za. gotovilo, da Avstrija to pomlad res ne bo več napadla. Lloyd George je skušal posredovati-' važnejša stvar je, Nemčijo osamiti, z Avstrijo pa skleniti ločen mir, kakor pa vztrajati točno pri onem londonskem dogovoru in si razdeljevali ribe, ki še ujete niso. Ne! In že enkrat ne! Sonnino je bil nedostopen. Kar je bilo sklenjeno, velja. Južna Tirolska do Brcnerja, mesto Trst m tr?aška pokrajina, tfrofiji Gclca in Gradiška, vsa Istra do Kvarnera, Dalmacija s svojimi otoki, Valona, otok Saseno in zasedeni dodekanejki otoki. Tako je bilo zapisano in to mora Italja .dobiti. Če italijanska kraljevina dobi manj in če mislijo Italijo za takšno ceno ociganiti, mora Sonnino takoj odstopiti Nastal bi splošen upor, prisilili bi kralja, da se od-pove prestolu, če bi se izkazalo, da so številni vojaki, ki so padli za Trst in Gorico, zastonj žrtvovali svoje življenje! Vedno gledajo samo Nemčijo kot edinega sovražnika, Italija pa ima samo enega nasprotnika, in ta je Avstro-Ogrska, tista habsburška monarhija, ki se Je že cd nekdaj na vse načine prizadevala, da bi preprečila zedinjenje italijanske kraljevine. Ribot je bi! kar nskam vesel teda razburjenja italijanskega zunanjega ministra, vendar pa je videl, kako so se ta mirovna prizadevanja, ki Je vanje že od nekdaj dvomil, da bi uspela, izjalovila že takoj pri prvem posknsu, pogajati se z resničnim avstrijskim nasprotnikom. Komaj kaj drugače bi bilo pri Romuniji, in nič drugače tudi ne pri Srbiji. Treba je bilo osvoboditi avstrijske narode, te Janičarje vsegermaDstva, treba je bilo bourbonskemu princu. Da bi Sonnina pomiril in da bi tudi v bodoče lahko držal princa za vrat, je Ribot privolil, da se sestavi zapisnik, v katerem so izrečno odklonili vsako nadaljnje omenjanje bodočih avstrijskih mirovnih ponudb, da ne bi ogrožali angleško, francosko in italijansko složnost, ki je zdaj potrebnejša ko kdaj koli. Izstop Rusije je bilo treba premagati, na nastop Amerike pa počakati,- če naj Nivellejeva ofenziva ne rodi pričakovanega uspeha. Čez dva dni je bil princ Sikst ie spet na otoku St. Louis pri Julesu Martinu Cambonu, glavnemu tajniku francoskega zunanjega ministrstva. Nekaj dni prej je princa nekoliko potolažil Lloyd George, VfeBSnBHISDHgagBMggjMiaaaHsiaeiaBBBaBSIHBaaJBBOIBBBBBnBBBaBa la tisoča sirot joka in prezeba: pomagajmo jim! Letošnje božično obdarovanja bo merilo naše zavednosti! VBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBHBI Nadaljevanje s Soste strani. tako vzpostavili zvezo med Novim me-in Ljubljano. Komunisti so takoj *Pozn»lj, da bo sedaj obroč okrog njihova tolp ie boli sklenjen. Zato so se v *Wetku tedna zbrale rdeče brigade, da bi motil domobranske skupina pri utrje-®niu novih postojank. »Gde su moji pioniri?« V teh bojih s komunističnimi tolovaji 1« sodelovala tudi Me«aninova bojna sku-V soboto je pregledovala teren Krog Trebnjega. Treba je bilo poslati "T*«o oglednico, mka, da bi ga mogla domobranska «VJWna nato z uspehom napasti in uni-, 'i- Motnik Meničanin ie izbral trideset °rcev in jji, 6aTn peljal na pohod, Lti »9de su moji pioniri?« je dejal, ko je \ca* svoje najljubše. Piomrce je imel ®a)rajii. Zbrali so se. Dejal je: »To je moje odelenje, to je moj vod!« f V hribovitem ozemlju zahodno od j‘eNega je oglednica pri vasi Luži na-'ela na komunistično tolpo in jo predala, P0 kratkem boju so domobranci ** zflvzeli in komuniste zapodili naprej *" ?** Knežji vasi. Stotnik Meničanin je Polovico fantov pustil v Luži, z desetimi pa zasledoval bežečo tolpo. V tem času je ki Prt?el na pomoč cel rdeči bataljon, m *num*ii so začeli z vseh strani streljati ovar- onč- n, , j • zacen z vbeh tu«« Jali . .i00, Fantje so krepko odgo n0 ’ Meničanin ni popustil. K Do/*-1* z?radi težavnega položaja moral tudf\l umil5ati- Kljub veliki nevarnosti je boiem° P°l Sc* na ie'J1 izvidnice. Med Prsi. ’® za^e!a krogla in mu prebila Domobranci so ranjenemu poveljniku kbbbbbbbubbbbbbbbbbbbbbbbbb takoj pomagali. Domobranec Vidic je kril umik, Štirje fantje pa so poveljnika od-ne??’\ ^'cl. ,0 ^‘ie zanje najhujše ure. Poveljnik jih je vse pot gledal s svojimi svetlimi očmi in venomer klical: »Fantje, fantje, fantjel« Ko so ga prinesli na varno, je izvlekel iz žepa veliko svctinjico Matere božje in jo brez besed izro-čil nekemu domobrancu. Nato so ga odnesli na Občine, kjer je kmalu vmrl. Fantje so spet udarili in komunisti so se morali umakniti. Zmaga je zahtevala še eno žrtev: Vidica, ki se je malo prej tako junaško izkazal v boju ob strani svojega poveljnika Meničanina. Tako je končal svojo pot stotnik Dušan Meničanin, v življenju ponos, v smrti poroštvo slovenskega domobranstva. * • • Meničanin je bil cel vojak vedno in povsod. Dasi je ljubil družino in dom, je vendar še bolj ljubil boj za svobodo in srečo vseh._ Tudi ko je v zadnjem času zbolel in hil že na zdravniškem nadpre-gledu, ni vzdržal, da ne bi bil pri fantih. Ženi je dejal: »Draga, ne skrbi zame. Ljubim svojo družino, zato želim, da bi pomagal še drugim slovenskim družinam in jih rešil komunističnega pekla, kjer ni družinske sreče!« Meničanin je v vsakem oziru skrbel za fante. Ko je pred mesecem nastopil v njegovi skupini Bvojo službo kurat, ga je predstavil fantom in jih sam vzpodbujal, naj v boju ne pozabijo na svoje duše, da bodo tako ie boljši borci. Izdal je te-daj posebno povelje z desetimi točkami, od katerih štiri govore o veri in morali, Rad je poudarjal: »A mi že več znamo, ko i što smo!« _ . In za tisto, kar Je vedel, da je In da mora biti, je kot junak tudi padell ki se je bil nazaj grede v London ustavil v Parizu. Vlil mu je bil nekaj upanja, da se bo zdaj Anglija na skrivaj naprej pogajala z Dunajem. Cambon je princa sprejel z nekakim obžalovanjem: »Slišali ste pač že od Lioyd Georgea, da se mimo italijanske vlade ni mogoče pogajati za sklenitev ločenega miru z Avstro-Ogrsko.« Princ je prikimal' »Mnogo bi mi bilo na tem, da bi pritegnili Italijo k mirovni« razgovorom šele pozneje kdaj.« _ Cambon se ni mogel zdržati, da ne bi princu očital, da se je že od vsega začetka izogibal italijanskega vprašanja. V Franciji, je dejal, so pod Briandom upali, da bodo lahko sklenili z Avstrijo ločen mir — Nemčija bi potem ostala sama. V Avstriji pa so mislili, da se bodo sporazumeli s Francijo in Aaglijo — in na ta način bi obšli Italijo. Pri tem so se prinčeva prizadevanja izjalovila. »Morda bi bilo pa le mogoč« nafti še kakšno pot do Italije?« je dejal princ, »Nobene druge ni,« je odvrnil Cambon, »rožen tiste, ki bi priznavala Italiji pravico do Trsta in Trienta,« »Ne morem opustiti upanja,« je nadaljeval princ, »da bom tudi v bodoče lahko svoje sile stavil v slu-čbo Franciji in izkoriščal svoje zveze v ta namen. Samo zaio, ker je to za Francijo dobro, sem se od vsega začetka zavzesnal za nedvomno izjavo svojega svaka glede Alzaicje in Lotaringije, To pismo avstrijskega cesarja je za Francijo važno, da, pri vseh bodočih prizadevanjih za sklenitev ločenega miru bo to pi9mo tudi dokaz, da Avstrija lahko nastopa neodvisno od Nemčije. Morda se bo Francija tudi v bodoče spomnila te izpovedi mojega svaka.« Cambon se je priklonil.- »Mi smo te izraze simpatij avstrijskega ccsarja do Francije in do naše slavse vojske sprejeli z velikim veseljem. Upamo, da bo vež svak morda le našel kak?no pot za rešitev tega težkega italijanskega vprašanja, pot, ki nam bo omogočila znova začeti z razgovori.« »Ni mi tolvko pri srcu italijansko vprašanje in blagajna Avstrije kakor pa procvit in zmaga Francije,« je odvrnil princ. »Zelo se bojim, da bi sklep Amerike in Anglije, vojno vleči v neskončnost, Francijo privedel tako daleč, da bi izkrvavela,« »Amerika se bo pojavila ca bojišču naslednje leto in bo prinesla zmago!« »Do tedaj Je še celo letol In leto je dolgo! Vojno leto Je oškropljeno s krvjo vsak dan znova!« je poudaril princ. »Če obupano zaledje ne bo prej naredilo konca, ‘ kakor ga je v Rusiji,« je tiho pripomnil Cambon. Pa tudi če ne bi bilo nobenega sredstva, s katerim bi pripravili Italijo do tega, da bi popustila —si je mislil princ — bi bilo vendar Franciji v korist, če Avstrija odpade. Spet je Cambon dobil priliko govoriti o svoji priljubljeni zamisli, da bi Avstrija v nadomestilo za izgubljeno južno Tirolsko in Trst dobila Šiezijo. Princ je odklonil •• to da je že zato nemogoče, ker bi s tem tista Avstrija, ki hoče po vojni postati francoska zaveznica, dobila pre-velik prirastek nemškega življa. Takšna Poljska,^ ki bi bila vsa v avstrijski državni zvezi, bi lahko prevzela nalogo, ki jo je dosle, izpolnjevala Rusija, namreč zadrževati Nemčijo na njenem pohodu proti vzhodu, če bi v to državno zvezo uvrstili potem že Šiezijo, bi nastali novi spori v notranjosti bodoče Avstrije same. »In kaj naj zdaj storimo?« je vprašal Cambon, »Sporočil bom svojemu svaku, kaj Je bilo mogoče in česa ni bilo mogoče doseči.« »Pa Italija?« »Italija hoče na vsak načtn imeti področja, ki niso bila nikoli italijanska,« je odgovoril princ. »Sonnino hoče biti na vsak način slaven!« »Dojim se, da bodo Franciji izrezali iQeso iz njenih prs,« je vzkliknil princ. »Po mojem mnenju ni nobene druge poti do francoske zmage, razen tiste, ki jo skušam ubrati Jaz. Samo na ta način je mogoče vojno skrajšati in rešiti življenje številnim Francozom.« Še nekaj časa eta ostala skupaj ter sestavila zapisnik, obojestranskih izpovedi, ki ga ie Sikst obljubil poslati svojemu svaku na Dunaj, Leto dni pozneje, aprila 1918, po prvi veliki bitki v Franciji, po bitki, ki fe angleško vojsko potisnila na rob propada in Je bil Pariz že tik pred padcem, med to bitko torej in naslednjim nemškim napadom, ki je nad vsem svetom ležal kot temen obisk — Ruoija se je bila že sesula, podpisan Je bil mir v Brestu Litovskem, za mir z Ronurijo pa so se prav tedaj pogajali v Bukarešti —, zakaj upali so, da bo Amerika prišla vendar prepozno in da bo Francijo doletela ista usoda kakor Italijo, ki je bita meseca novembra v eni sami bitki izgubila plen iz enajstih prejšnjih bitk in so fo potisnili nazaj do Piave — v oni zgodnji pomladi, ko sta se borila med seboj lakota in upanje, je svet z zamudo zvedel za tisto, kar sta bila snovala avstrijski cesar in njegov svak. Iz Bukarešte je bil zunanji minister del iz ministrstva, da me Clemenceau namerava razkrinkati Seveda je vse, kar bi utegnil Clemenceau govoriti o meni, razen tistega, kar že tako in tako veste, sama laž in sleparija. Še enkrat ponav-IjErn, da imamo pri vsej stvari lahko povsem mirno vest, V primeru, da Clemenceau res pove kaj takšnega, kar vam ne bi bilo tako in tako znano, petem nameravam poslati cesarju Viljemu brzojavko, v kateri bom lirazil svojo ogorčenost nad sovražnikovimi lažmi, poudaril znova našo brezpogojno zavezniško zvestobo, na koncu pa bom dejal, da kot vladar stojim le nekoliko previsoko, da bi se še naprej raztovarjal s taliim-le človekom, kakor je Clemenceau, ia da imam vso si var za opravljeno. Tak je moj trden sklep. Kaj se vam zdi?« Grof: »če je stvar takšna, se mi je odvalil kamen od srca, zakaj v nasprotnem primeru bi bil polom tu. Clemenceau pravi tole-- Cesar Karl je tisti, ki je v nekam svojem lastnoročnem pismu meseca marca 1917 privolil v upravičene zahteve Francije, da dobi nazaj Akacijo in Lotaringijo, Neko drugo cesarjevo pismo ugotavlja, da je cesar s svojim ministrom istih misli. Po sebi umevno je, da je treba kar najodločneje ožigosati laž, pa tudi brzojavka cesarju Viljemu je dobra misel. Toda nujno prosim Vale Veličanstvo, da z uradnim poročilom in brzojavko počakate do juiri zvečer. Jaz bom jutri zvečer na Dunaju in moram prej govoriti z Vašim Veličanstvom. Bojim se, da je Vaše Veličanstvo morda le pozabilo, da je neko pismo res napisalo, zakaj v nasprotnem primeru igra Clemenceau obupno igro, če ne more pisma, ki o njem govori, tudi pokazati. Nujno to»cj prosim, da počakate na moj prihod, ker zdaj pod nobenimi okolifči-nami ne smemo storiti kakšne napake. Gre očividno za pisma na Parmska princa, katerih vsebina mi je seveda povsem neznana. Takoj bom dal sporočiti v Berlin, da je Clemenceau lagal fn da bo sledil naš odgovor. Znova pa prosim, da pod nobenimi okoliščinami ne storite ci-česar, dokler se ne vrnem, če Vage Veličanstvo hoče, se lahko še jutri zvečer takoj po svojem prihodu odpeljem naravnost v Soden.« Cesar.- »Hvala. Z vsem se strinja«. Nikoli nisem v kakem pismu na Parmska princa pisal kaj političnega. Hvala, Konec.« Na železniški postaji v Budimpešti se je C-zernin srečal z madžarskim prehranjevalnim miaistrom knezom Ludvikom Windischgratzom in medsarskim ministrskim predsednikom Weckerlejem. Czcr-nin je bil utrujen in se mu ni dosti ljubilo. Njegov koščeni obraz se je zganil in oči so možu kar zajarcle- »Z Dunaja sem dobil poročilo,« js n3glo dejal Windisch-grStz, »da je tam stanje prehrane o-bupno. Avstrijski ministrski predsednik ne, bo več kos položnju, če se strašne prehranjevalne razmere ne zboljšajo. Tudi z bojišč prihajajo vznemirljive vesti--pri najcaoeslfivejših nemško - čeških polhih se zRr*di lakote že oglašaio prebež-niki. Kaj lahko »tori! za Avntrijo?« »Če že hočeš vedeti, kaj lahko storim,« je odgovoril Windischgršitz, »potem ti dovoljujem, da prideš kdaj v našo poslansko zbornico iu slišiš medklice! Vsak železniški voz, ki pelje čez Lajto, pri nas izkoristijo za agitacijo. To njavo blaga sm uvedel vendar samo zato, da bi Avstrijo po zakoniti poti obvaroval smrti od lakote!« telefoniral cesarju, naj po Hughesovem govorilnem aparata stopi v stil tim poveljstvom v Badenu. Že so tl go- vorilni aparati v Bukarešti in v Badenu začeli zapisovati razgovor med cesarjem in grofom. Cesar-* »Dober večer. Zelo me veseli, d« ste me poklicali, Ravnokar tem zve- »Sicer pa bi bili vi vsi prav gotovo veseli,« je odvrnil Czernin, »čc pomremo od gladu! To je že norišnica! Čehi izkoriščajo vojno v ta namen, da bi izstradali Nemce na Češkem, Madžari sede na polnih vrečah moke, vi se bojite, da se ne bi kdo pri nas do sitega najedel, Nemci pa nam trobijo, da smo poljedelska država)« »Če nam pošljete industrijske izdelke,« Je dejal Windischgratz, »potem dam jaz mokol« Široki Wcckerle, ki je bil poln zdravja, je skušal tolažiti- »Oba že spet pretiravata! Recite kralju, da so bili izdani že vsi ukrepi za oskrbo Avstrije!« »Ekscelenca, ti vendar veš, da tu ne gre več za ukrepe, marveč za njih izvedbo,«^ je dejal Windischgratz razburjeno. »Niti ljudstvo niti poslanska zbornica ne vidita, kako resen je položaj.« Weekcrle je zakrilil z rokama-- »No, no! Tako hudo pa vendarle ni. Vse se bo dalo spet urediti!« »Veš kaj,« se je domislil Windisch-griitz in dejal Czcrninu, »odpeljal se bom s teboj na Dunaj in oba sc bova pogovorila s cesarjem o stanju prehrane in o političnem položaju!« »Dobro, me veseli. Toda glede tega ni kaj dosti govoriti. V bistvu ti vso stvar lahko že kar tu razložim- Pri nas je stanje prehrane in politični položaj eno in'isto. če bi imeli red, bi lahko ne le sami živeli, amp&k ki lahko še Nemčiji dajali če se zdaj z nemško pomočjo za nas vojna ne konča dobro, smo sami krivi. Zakaj mi smo vsa Štiri leta storili vse, da se sami ugonobimo!« »Madžarska ie ne!« je ugovarjal Win-dischgratz. »Madžarska hoče samo Avstrijo ugonobili!« je pripomnil Czernin. »Če v državnem svetu zastopane kraljevine in dežele,« sc je ponorčeval Win-dischgratz, »niso zmožne niti tega, da bi v lastnih področjih držale red, in če niti Čihov ne morete pripraviti do pameti, kako naj petem tu prepričamo madžarskega kmeta, da mora prehranjevati ne samo vojaštvo, marveč tudi Dunaj in vse, kar se njega drži?« »Kako pa naj naSe vojake na bojišču prepričamo,« je odvrnil Czernin, »da je popolnoma pravično, če je Madžarom sosednja divizija bolje oskrbovana kakor pa oni sami, ki morajo opravljati enako službo? To prokleto vprašanje prehrane! Vojaki se ne morejo sprijazniti s tem, da častniki dobivajo drugačno hrano kakor pa oni sami. In točno tako mislita tudi obe državni polovici —« »Pri nas na Madžarskem imamo red!« Je odvrnil WindischgrStz, »Pojdi, stopiva v vlak! Ta razgovor nima ne repa ne glave. Vpiašanje js, kdo v naši državi nosi krivdo za vs«, kar se neumnega zgodi. Do Dunaja imava še dovolj časa!« Poslovila sta se od Wecker!a in vstopila. Razgovor je tekel dalje, večni roz-govor o monarhiji, ^indischgratz je vprašal Czernina, kako je prišlo do tiste stvari s Clemenceaujem, a Czernin ni rad govoril o tem. »Še sam ne vem, kakšen smrad se bo spet razširil iz tega.« »Toda zakaj si vendar imel tisti svoj nesrečni govor pred dunajskim občinskim svetom?*. »Hotel sem priti do razgovora z Wil-sonom,« »Toda pri tem ti vendar ni bilo treba dražiti tigra! Je cesar kaj vedel, da nameravaš govoriti?« »Dragi moj, o vsebini govora sem se prej s cesarjem posvetoval. Svoj govor sem mu tudi predložil,« je odvrnil Czernin, ko da bi ga bil kdo zbodel. »Cesarju marsikaj predlože!« je dejal Wir»dischgratz. »Nr,ravnost zasipajo ga z vsemi mogočimi listinemil« »Cesar si je pridržal osnutek mojega govora ves dan in je potem lastnoročno napisal nekaj pripomb. Neko ostro mesto proti Čehom je sam prečrtal. Ni pa nažel nobene dlake na temle mestu: ,Bog ml je priča, da smo poskusili vse, kar je bilo mogoče, da bi preprečili novo ofenzivo. Zavezniki tega niso hoteli storiti. Gospod Clemenceau rac jc nekaj dni pred začetkom ofenzive na zahodu vprašal, ali sem se pripravljen pogajati in na kakšni podlagi. Jaz sem sporazumno z Berlinom takoj odgovoril, da sem pripravljen pogajati sc in da glede Francije ne vidim nobene ovire za sklenitev miru, razen iracoske želje po Alzaciji in Lotaringiji. Iz Pariza so odgovorili, da se na tej podlagi ni mogoče pogajati. Potem ni bilo nobene izbire več.’« _ »In na to je Clemenceau,« je dejal Wicdisc'!gratz, »po poročevalski družbi odgovoril-- ,Groi Czernin je lagal.’« »Da, in v svojem odgovoru sem omenil posvetovanja med grofom Revertero in majorjem Armandom!« »Aha!« se je nasmehnil Windisch-gratz, »in pri tej priliki je Clemenceau spregovoril one preroške besede- ,Ali sc ai mogel grof Czernin spomniti na nek drug enak poskus, ki ga je samo dva meseca pred Reverterovim razgovorom naredila v Parizu in Londonu po stopnji mnogo višja osebnost? Tudi za to imamo prav tako kakor za sedanji primer pri rokah zanesljiv, a še bolj značiien dokaz.’« »Da! In nato sem dal sporočiti Clemenceauju,« je povedal Czernin, »da ta poskus priznavam In da v svoj! poštenosti ugotavljam, da je bil tudi ta poskus brezuspešen.« »Ia na to ti je (vidiš, kako nesrečna iznajdba je telegrafija in še zlasti brezžična telegrafijai) ta tiger siknil nazaj: »Tudi zvodenela laž je laž’!« Knez je začel brskati po svojih časopisih- »E, tukaj je, vidii- ,Kdo bi si bil mislil, da se bodo poslnžili nekega Revertere, da raiioži Czerninu vprašanje, ki Je avstrijski cesar o njem že povedal svojo zadnjo besedo? Zakaj cesar Karl je tisti, ki je meseca marca 1917 v svojem lastnoročnem pismu potrdil, da soglaša z upravičenimi zahtevami Francije glede Alzacije in Lo-taringije’. Neko drugo cesarjevo pismo pravi, da ,sta si cesar in njegov minister edina v tem.’ — To [e bilo predvčerajšnjim! Si potem še kaj odgovoril?« »Da, včeraj — po razgovoru s cesarjem samim. Odgovoril sem, da je treba izrečno poudariti, da so navedbe gospoda Clemenceauja glede pismenih cesarjevih izpovedi od začetka do konca zlagane.« »Pa je odgovor na to ie tu?« »Še ne more bitil A lahko si misliš, kako težko čakam nanj.« »Kakšen občutek pa imaš?« »Nič kaj dobrega, prav nič dobregal ve, kaj se je zgodilo. Sicer pa se to ni zgodilo prvič! O onem ukazu o pomilostitvi mi niso povedali ničesar. Za mojim hrbtom so dali Erzbergerju mojo spomenico, ki je imela vendar samo namen dopovedati nemškemu cesarju, da monarhija ne more nikamor več naprej.« »V svoji spomenici si nekoliko prehudo napisal,« je dejal Wlndischgrfitz, »zakaj nam se je posrečilo priti dljč. Potisnili smo Italijaae celo do Piave!« »Moja spomenica je imela vendar poseben nameni« je odvrnil Czernin. »Toliko slabše, ker so jo dali Erzbergerju, da je z njo lahko toliko škodil!« »In kaj zdaj?« je vprašal knez. »Predvsem moram takoj zjutraj govoriti s cesarjem,« je odgovoril Czernin. »Zvedeti moram, kaj so dali iz rok, zakaj ne morem se znebiti misli, da se Clemenceau morda Ie ne bo samo delal, kakor da ima res nekaj v rokah.« »Iz česa pa to sklepaš?« -»Ker Siksta poznam) In ker poznam Permcc! čisto odkrito ti povem, da se bojim za cesarja. Ne vem, kaj vse se še lahko izcimi iz tega. Tudi ne vem, kako bo vojska zdaj, ko naj se pripravi vell-ka ofenziva, takšne stvari prenesla) Zakaj bojim se, da monarhistična misel ne bo prenesla nobenih izgub več) Toda upajmo vendar, da gledam preveč črno in da nas Clemenceau, ki mu je š«l moj govor zdaj pred odločilnim nemškim udarcem močno na Živce, hoče samo slepiti V tem primeru pa lahko govorimo o veliki srečil« (Dalje pri hort nJIS). Nov verski list je RAST Narofnina zanj za tri mesero znaSa 25 Ur. Prva številka bo izšla še pred butljem z bogato vsebino in lepo obliko. Nrrofniki dosedanjih verskih listov nm rofajte se na novi verski list. Skalanov »SEPTEMBER« in izvirna slovenska drama Ker je bil naš gledališki kritik po sili razmer odsoten, nismo o nekaterih predstavah v Drami še mogli poročati. Danes prinašamo poročilo o izvirnem delu, ki ga je naše gledališče prvič vprizorilo konec oktobra. Dramaturg Janko Moder je v Gledališkem listu sprožil vprašanje o naši domači dramatiki in od tedaj je bilo napisanih že precej tehtnih misli o tem v naših časnikih Narodno gledališče je vprizorilo Skalanov »September«, vendar nas tudi ta drama ni zadovoljila tako, da bi nam ne bilo treba še dalje razmišljati in iskati poti v bodočnost naše dramatske tvornosti. Oglejmo si pobliže to novo slovensko dramo in ji skušajmo določiti vrednost v naši kulturni zakladnici. Najprej bi radi načeli vprašanje o »domačem« literarnem delu. V tem si namreč nismo edini. Ali nam je pisatelj res že napisa! slovensko delo, če ga je pisal v slovenskem jeiiku? Za rast naše slovenske kulture pomeni še zmeraj malo ah pa nič tista kulturna stvaritev, ki jo je ustvaril sicer Slovenec, pa se nikjer v delu ne pozna, da je slovenska, razen v jeziku, če je ravno besedna umetnost Pri domačem delu nam gre za vse več. Gre za slovenskega duha, ki mora žareti iz vsakega stavka; gre za slovenskega človeka in slovensko življenje, ki ga pisatelj opisuje; gre za povezanost z rodno grudo, za vso tradicijo in vse težnje m ideale naroda. Ne gre za tendenco, gre za resničnost, in ne gre za naturnost in naturalizem, ampak za zdravje in življenjsko pristnost. Pisatelj mora biti tedaj trdno povezan s svojim narodom, biti mora njegov glasnik in izpovedovalec. Samo močna zasidranost v grudo rodi zares velike ljudi, samo tako nam more dati umetnik nekaj novega, nekaj, česar drug narod nima. Saj Reymont ne bi dobil nikdar Nobleve nagrade, če ne bi v svojih »Chlopih« zajel svoje grude tako neposredno. Levstiku je dalo »Popotovanje od Litije do Čateža« grudo za podlago. Vrednost Jalenovega literarnega dela ni morda samo v tem, da je tako neposredno prisluhnil kleni gorenjski govorici, ampak v tem. da žive njegovi ljudje zares slovensko življenje; da v njegovih pastirjih in planšarjih žari svojstven ponos in gori živa ljubezen do slovenskega doma in ognjišča. Če v tej luči motrimo Skalanov »September«, moramo reči, da ni v njem prav za prav nič značilno slovenskega, nič pristno domačega. Napisal je slovensko meščansko dramo; bila naj bi to drama slovenske meščanske družbe. Toda to meščanstvo ni izrazito slovensko, dramatik ni našel na njem kakih specifičnih lastosti, nekaj, kar bi ga ločilo od vsega drugega meščanstva po svetu. Zgodba, ki jo pripoveduje dramatik, bi •e mogla dogoditi kjer koli. Številne drame pričajo o tem — saj jih je nešteto napisanih, mnogo smo jih videli že v Ljubljani. Ljubezenski trikot — kdo bi že mogel iz njega ustvariti izrazito novo izvirno dramo? Zena, ki zasluti, da se ji bližajo leta življenjske jeseni, se naveliča bolnega moža. Mlad kavalir ji dvori. Da se reši vezi zakona in da bi se mogla poročiti z ljubimcem, zastrupi moža. Toda ljubimec se je že naveličal gospe, oko mu je obstalo na njeni hčerki. Morilka doživi tako razočaranje in zdravnik, ki je kakor živa vest, kaže grešnici pot očiščenja, na katero krene s trudnim korakom. Nočem reči, da je Skalan ustvaril nekaj tujega, ne, saj je slovenski meščan tudi tak. Le nič značilno našega ni videl na njem. Cankar je razkrinkaval gnilobo npše malomeščanske družbe, in ko gledaš te ljudi in poslušaš njihove misli, vendar takoj spoznaš, da so to samo slovenski ljudje. Tega občutka pri »Septembru« nimaš. Kakor mi snovno, oziroma idejno ugaja konec drame, po čemer se to delo razlikuje od vseh istovrstnih romanskih del, je vendar treba priznati, da bi bila drama mnogo bolj učinkovita, če bi pisatelj sptistil zastor prej. To se pravi, če je hotel dati Skalan res nekaj novega, nekaj, kar nam bi bilo samo po sebi všeč, potem bi moral zastaviti problem drugače in bi ga moral potem tudi na drug način reševati. Tako pa je prav za prav vse prvo dejanje samo ekspozicija v drugem dejanju hodi po stopinjah drugih dramatikov in ne more tako v zadnjem dejanju dati kaj novega. Pisatelj je mogel tudi sam videti pri predstavi najbrže mnogo bolj kakor pa samo v tekstu, kako prizori ne rastejo organsko drug iz drugega, kako ni vsak dogodek nujna posledica prejšnjega dogodka. Posebno nekateri prizori so prisiljeni, postavljeni na oder zato, ker jih pač pisatelj potrebuje, ne potrebuje pa jih notranja vzročnost zgodbe same. Marsikaj bi se dalo reči tudi o posameznih značajih. Nekateri so osvetljeni mnogo bolj ko drugi, nekateri pa so naravnost medli. Tako zlasti mož ali pa zdravnik. Zastavljeni so zelo dobro, tako da je škoda, da so ostali tako neizraziti. Kaj je torej s Skalanovo novo dramo? Marsikdo pravil Igrali smo že nešteto slabših del. Drži. Če bi imeli še kdaj tako slabe stvari igrati, potem nam bi prišla Skalanova drama zelo prav, zakaj vsaj toliko velja, kakor veljajo tuje. Nočemo torej reči, da je celo brez vrednosti, žal je, da nima tistih slovenskih potez, ki jih od slovenskega ustvarjalca pričakujemo. Zdi se nam tudi, da se bo moral bodoči dramatik lotiti snovi drugje. Gotovo pa je »September« nov poskus, nova želja in nova težnja ustvariti slovensko dramo. In vsakdo, ki ima vsaj Ob IV. simfoničnem koncertu f V lestvici simfoničnih koncertov, ki jo v svoji »tonaliki« gradi pomnoženi ijubljanski radijski orkester, smo se pretekli ponedeljek povzpeli do »kvarte«. Po obsegu je gotovo bila zvečana, če že čista ne, saj se je izkazala v štirih dolgih, tehtnih stopnjah, ki so po slogovni, časovni in psihološki pisanosti morale zbuditi zanimanje stoterih ušes. Primo je udaril Richard Wagner s predigro k operi »Tristan in Izolda«, v kateri je hotel v zgoščeni obliki podati bistveno oznako glavnega dramatskega konflikta opere same, s tem da je poslušalcu v izčiščenem izvlečku dal slutiti temeljni obris vsega dramskega dogajanja. Nadvse zanimivo je, da je celotno dejanje prikoval kar na resnično metafizično ozadje: v štiri zaporedne rastoče poltone je dahnil misel na večno, nikdar utešljivo hrepenenje, v štiri padajoče poltone pa kot nasprotje zamirajoče trpljenje. Oboje pa je v prvi temi kon-trapunktično zvezano in zbuja v resnici vtis težkega, izmučenega čustva Če ta dva lahna loka slonita še na trdih opornikih Wagnerjeve 6trqge, skoraj trmaste doslednosti v obdelovanju glasbene misli na raznih stopnjah (številne sekvence!) in v inačicah menjajočih glasbenih skupin, tedaj smo kljub sila tožnemu in mračnemu značaju te skladbe vendarle spet priče pristnemu izvirnemu navdihu, ki je sleherni umetnosti začetek in konec, pa naj je preteklost o Wagnerju sodila V- še tako kričečem nasprotju. Predigra radijskemu orkestru ni mola nuditi posebnih težkoč, s katerimi agner navadno ni bil skop, a je zato zahtevala tem več natančnosti in tenkočutne prilogoditve. Tu pa se je sem pa tja prikazovala hiba, ki bi se utegnila izroditi v kronično slabost'- kadar prevzemajo vloge posamezne skupine glasbil, je često nevarnost, da se linije lomijo zaradi netočnih in nejasnih vstopov, kor pa nujno spet ustvarja vtis motne intonacije. Taka hiba še prav posebno moti, kadar je opazna v glasbilih, ki jim zaredi izrazitosti in posebnega barvnega značaja skladatelji radi podelijo važne modulacijske ali tematične vloge, kakor na primer zvezi oboe s klarineti. »Veliko sekundo« je dal Johannes Brahms s koncertom za gosli in orkester v D-duru. Tokrat je pokazal svoje znanje kot solist g. Miran Viher. V treh obširnih stavkih nas je lahko prepričal, da ima za svoja leta za seboj že strmo pot tehnične popolnosti. Presenetljiva je či- malo talenta za to, pa mnogo veselja in hotenja, naj bo blagoslovljen. Tudi Ska-lanu smo za njegovo delo hvaležni. Morda bo druga njegova drama že mnogo bolj domača, mnogo bolj izvirna in bolj popolna in tehnično dovršena. Gledališče je storilo prav, da je delo 6prejelo v spored. Dramatik, ki gleda svojo stvaritev na odru večkrat, bo mrsikaj videl, videl kaj je in kaj ni. Gledališče je tudi vse storilo, da bi delo uspelo. Režijo je dalo Milanu Skrbinška, ki je znan, da se posebno za domača dela zelo potrudi. Tudi zasedba vlog je bila poverjena najboljšim igralcem, vsaj po večini. (Danilova, Boltar-Ukmarjeva, Jan, Sever). Drugič se nam je predstavila gdč. Skrbinškova, ki ji je bila dana tudi važna vloga. Ni pa pokazala niti šole niti talenta, da bi mogla take vloge reševati. Ob tem primeru in še nekaterih podobnih opažamo, da se tud i pod novim vodstVom zasedbeno vprašanje ne rešuje po najboljših merilih. Scena ing. Franza ni prodrla v notranjo zahtevo drame in ni rešila vprašanja posebno v tem, da bi pravilno razdelila prostore. Zadevanje med vrati, prazne scene in podobni nedostatki so kar diletantski. - n. stost njegove igre tudi na krhkih, kočljivih mestih, v oktavah in višjih legah. Gosli mu pojejo odločno, mestoma rezko, manjka jim pa gibke širine in globine tona, ki so pri tem godalu še vedno zaželena poslednja skrivnost in s katerim takoj ter nujno zbuja v poslušalčevi duši potrebne »alikvotne« tone. Ta bi se lahko pokazala zlasti v drugem stavku, ki je zvečine lepo vezan in mirno teče, tako da ton ne trpi zaradi tehničnih vrtoglavosti. Recept za to skrivnost bo prikupni mojster sam poznal: za tehničnim študijem bo moral priti še prav tako marljiv estetski, ki bo sčasoma izgnal suhega »etudovskega« duha. Terco je prinesla Dvofakova simfonična pesnitev »Golobček«. Med vsemi vzporednimi Dvofakovimi skladbami, ki nam jih je radijski orkester doslej ea-igral bo ta v mnogih pogledih najpopolnejša. Ze vnanja zvočna dramatika, pogoste ritmične mene, programski vložki, češke narodne plesne barve (za katere imamo pri nas še zmeraj zelo živ »atavistični« čut) in kar je še takega blaga, je prav gotovo priklenilo in osvojilo tudi tiste ljubitelje, ki imajo sicer navado za vsakim taktom postavljati razumski »zakaj«, čeprav je in bo v čisti glasbi (nemara bolj kakor v kateri koli drugi umetnosti) zmeraj obveljalo Pascalovo reklo, da ima srce svoje razloge, ki jih razum ne pozna. Kvarto je zajel »dolgoroki« Franz Liszt v simfonični pesnitvi »Tasso, la-mento e trionfo«. Marsikdo se je moral v uvodu vprašati, kje je ostal tisti strastni, rapsodijski čarovnik dolgih in zapletenih kadenc, ki so vedno spominjale na njegove zmršene sive grive, saj je plaho ihtenje dišalo bolj po kakem Mac Dowa11u ali Rubinsteinu. A dolgo se ni zatajil. Otresel se je tarnajočih občutkov ter proti koncu »kovinsko« zablestel v zmagoslavnih nasičenih paralelnih akordih, da ga ne bi mogel nihče več zgrešiti. O orkestru nimamo poleg opombe pod prvo točko kaj bistvenega novega povedati, kar ne bi že v prejšnjih ocenah omenila. Vodil ga je g. Drago M. Ši-janec. Modrosl iz »Martina Kačurja« (Ivan Cankar, 1907) Zdravnik iz Zapolja Martinu Kačurju1 »Ne ženite se nikoli in sploh se ogibate ženske kolikor mogoče, zakaj učitelj ste. Še navaden človek, kakor sem jaz, ima z ženskami bridke izkušnje — jaz sem namreč oženjen — učitelju, ki se ženi, pa bi bilo bolje, da bi se obesil mlinski kamen okoli vratu ter se potopil v globočino morja... Ali ste pevec?« »Sem.« »Ne prepevajte nikoli, razen v cerkvi, in še tara ne preveč na glas, ker bi Zapoljci rekli, da ste bahač. Ne prepevajte v krčmi, ker poreko, da ste pijanec; ne v društvu, ker poreko, da šču-jete ljudstvo; tudi ne v svoji izbi, ker poreko, da ste norec ... Ali imate kakšno politično prepričanje?« »Imam ga!« »Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca! Zakaj laž je greh samo takrat, kadar nič ne koristi, če vam je izbirati med lažjo in resnico in vas nobeno nič ne stane, odločite se za resnico, zakaj toliko laže se boste ob potrebi zlagali. Ne bodite svojeglavi, posebno ne v svojem političnem prepričanju! Kadar se vam zdi koristno, da izpremenite to prepričanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako dalje — in noben ne bo zapazil iz-premembe. V slučaju, da kdo zapazi va-s še drugo lice, recite, da se razvijate z duhom časa. In če vam zaradi tega kdo očita, da ste omahljivec, koristolovec in slepar, odgovorite: Zabavljati je lahko, delovati je teže. In zapomnite si dobro: Nobeden človek ne deluje zase, temveč vsakdo za narod. Spoštujte prepričanje svojega bližnjega, zakaj lahko bi vam kdaj koristil. Ali ste pesnik?« »Tudi pesmi sem že zlagal,« je odgovoril Kačur in pogledal na mizo. »Ne zlagajte pesmi, izgubili boste kredit. In ker govoriva o pesmih, je še potreba, da govoriva o pijači. Ne mislite, da morate piti, če ste rodoljub; tudi trezni ljudje so že postali poslanci. Ali ste si zapomnili vse te nauke?« Martin Kačur pride v Zapolje. »Jaz sem Martin Kačur, imenovan za učitelja v Zapolju in bi se rad poklonil zapoljskemu županu.« »Saj tisti sem jaz, gospod, saj sem jaz zapoljski župan!« In zasmejal se je veselo, skakljajoče in plešoče, stisnil Kačurju roko, potrkal ga po rami in ga potisnil na stol. ...»Ali ste že bili pri kom?« »Pri nikomer še.« »Ne?« »Pri nikomer.« »Lažete!« Župan je pomežiknil, prekrižal je roke na trebuhu in se je zasmejal od srca. »Pravkar sem prišel!« je razlagal K*" čur resno in nekoliko razžaljen. »Z nobenim človekom iz Zapolja nisem govoril, razen z zdravnikom.« »Z zdravnikom?« je vprašal župan I®" ko vzburjen in se je sklonil preko n®0, »Kaj pa je rekel? Ali je rekel kaj o ®e* ni? Kar povejte!« »Nič ni rekel!« se je začudil Kah®’ »Kaj pa bi bil rekel?« »Je! Vem, da je govoril o menil vedati nočete, to je! Ampak — take tv-či!. .. Ali ste narodnjak?« »Sem!« .. »Hm! Jaz sem tudi narodnjak! Ampak — nobenih stvari ni treba pretiravati! Varčnost — lepa čednost! Če jo pretirate — lakomnost! Greh! Kam pa jo udarite zdaj? K župniku? To boste nekaj videli! Ampak midva sva prijatelja, * župnikom, zato ne rečem nič ... Stojte! Še nekaj!« Prijel ga je za roko in ga potegnil * vežo. »Naravnost! Ali ste farški?« »Jaz?« je obstrmel Kačur. »Ali ste? N?« * »Nisem, ne mislim o takih stvaren« ... »Seveda ne! Na noben način ®e Dandanašnji noben ne ve, kako s* stvar preobrne in zato je zmerom dob® da ne praviš ne tako in ne tako! H qfj-časi so, zares! — No, pa pojdite v bC jem imenu!« ■' Lepa ponovitev v ljubljanski drami V torek, 28. nov., so v Drami ponovili iz lanske sezone Schillerjevo žaloigro »Marija Stuart«. Ker so o tej Schillerjevi umetnini že veliko pisali in je našemu gledališkemu občinstvu v splošnem znano, sem danes lahko kratek. Schiller je napisal to žaloigro, ko je bil na višku svojega dramatičnega ustvarjanja. »Marija Stuart« označuje klasična, jasna, umljiva in tudi formalno dovršena zgradba. Madame de Stačl jo je imenovala »najganljivejšo in najbolj načrtno nemško žaloigro«, Schlag pa jo navaja za vzor dramatične izpeljave. Dejstvo je, da je ta umetnina slavnega Nemca žela ob prvi uprizoritvi in da je še danes prav tako živa in sveža ko nekdaj. Drame velikih genijev so trda preizkušnja za kvaliteto naših dramskih moči. Z veseljem moremo ugotoviti, da je naša dramska skupina to preizkušnjo zmagovito prestala. V bistvu je letošnja uprizoritev ostala na višini lanske. Tudi zasedba vlog je ostala ista, le osrednji ženski vlogi sta bili zamenjani. Naslovno f Pr IPOMBE NEDOSLEDNOST. (?) »Slovenski dom 2. decembra 1944, stran 8: V prvi koloni: •,Če pogledamo zaklad domačih izvirnih in tehnično zrelih dramatičnih proizvodov, moramo priznati, da imamo toliko kot nič.’ V četrti koloni: ,Če pomislimo, koliko izvirnih slovenskih del, ki so nam po svoji zamisli mnogo bližja, še čaka na vprizoritev, potem >e nam vprizoritev te komedije ne zdi utemeljena.’ Pa brez zamere.« 1. Prva trditev je pod nevednicami torej citirana — pisec članka se ne strinja z njo, kar je razvidno takoj iz naslednjega odstavka v isti koloni Iz sodobnega slovenskega cerkvenega slikarstva: M. Šubic: Kristus Kralj. (2npna cerkev na Rakeka.) vlogo je letos podala ga. Boltar-Ukmaf* jeva. Njena stvaritev je bila umetniška celota, živa slika nesrečne ženske, ki kljub tolikim nesrečam ne klone, marvcc ostane ponosno vzravnana do konca. Ga. Boltar-Ukmarjeva je igrala z vsem poletom svojega bogatega talenta. Njeo umetnost je nevsiljiva, organ sila pri’ ten in blagozvočen, igra naravna in ta« prepričujoča, da gledalca povsem prevzame, da sočustvuje z njeno tragično usodo. Tudi ga. Danilova nas je prepričala. Njena Elizabeta je bila tako izklesana, da jo lahko omenjamo v vsake® oziru dovršeno. Zare« veseli smo j« 1*“" ko. Tudi vsi ostali sodelujoči so docela izpolnili svojo dolžnost in pripomogli. je predstava izzvenela umetniško bar®°" nično. Delo je bilo uprizorjeno ▼ teitji g. C. Debevca. Poudariti je treba, da tako popolne in umetniško ubrane predstave že dolgo nismo videli. To je največ sluga režiserja, ki je delo oder z njemu lastno skrbjo, noetjo. 2. Prva trditev je bila napisana — let* 1910 in je to tudi navedeno. Čeprav torej »žebljica ni zadet* * glavico«, pripombo vendar prinašamo« Vsak pošten ugovor iskreno pozdravlja'' mo, saj zato so Pripombe tu. Samo nikar mimo udarjati, in to morda celo hote. Pa brez zamere. »Slovenski dom«« VEČNI ROMAR IN VOJNE RAZMERE Šel v Palestino, čez breg, neznane ljudi je srečaval. danes v Ljubljano zaprt, v knjigi p.,.že tam je (Ibsen) poved®’ BSki zakon, ki ni zgrajen na oboi?® ^on« iskrenosti in enakopravnosti ob«11 po- cev, človeka nevreden ter rod* * . mo* sledice. Ko Nora to spozna, zap)' ^ ža. Takratna javnost, ki je ,e po presojala svoje In drugih živ'i i.„nTen-tedanjih zastarelih družabnih ogor' cionalnostih, se je zagnala v kfl11 da čenja, češ da je ženina dolžno ge vztraja nb možu, četudi trpi pri take duševne mukc.r nihče Dozdaj se ob to moralo ® obregnil. Schriltleiter - urednik: Mirko Javornik Ilerausgeber • Izdajatelj: Jožko Krošelj — F tir die Ljudska tiskarna - za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič • Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopi|arit'tt®-Telefon 23-61 do 23-65 — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 8 lir.