¥ d a« AMERIŠKA AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1940 leto xliii. — Vol. xliii. Angleži prenehali z nagoni na pristan Dakar . J&jo se, da niso mislili z napadom žaliti Franci pač pa so bili mnenja, da želi kolonija sa-ma angleškega varstva. ^ashingtonu zamerijo francoski vi-adi, ker ne drži z angleži hvatj ' korala naša ustava SlNk da bi noben ff^-'tg smel služiti več f. I* Cina" Ker je Glass « I^i ,Velta- 80 Politikar- S I1 V' rko b0 Glass i" K err>bru £| _ 3e Pridelek! K61, Slov nam' da ima Mr-l^enski farmar na 1™ vj ® R°ad v Madison, tv'iti 'j k° koruzo, da mora Bi ' ■ ' --J40 Se mu Pa tako ne more spraviti ■P« vrat er ne gredo skozi ■p °tehla'. Pripomnimo pa, ft Vej nismo sami prepri-. M^. pl"odamo kakor smo Willkie dolži Roosevelta, da je uničil prosperiteto leta 1937 Butte, Mont. — Republikanski predsedniški kandidat Willkie je včeraj govoril v mestnem avditoriju, ki ima prostora za 25,000 oseb, pa jih je stalo še najmanj čez 1000 zunaj. Willkie je govoril o prosperiteti, ki se je začela kazati leta 1937 po vsem svetu in se je splošno pri čakovalo, da je konec svetovne krize. To da je pa mahoma uničil Roosevelt, ko je spomladi 1937 naznanil, da so cene komodite-tam previsoke. Takoj so začele padati cene in slabi časi so bili zopet povsod. "Takrat je bila cena bakru v Zed. držav 17 centov in takoj, ko je Roosevelt naznanil, da so te cene previsoke, je padla tudi med drugim cena bakru. Posledica tega je bila, da so začeli bakreni rudniki prenehati z delom in delavci so bili na cesti. Kadar ima kak človek tako moč, da lahko narekuje cene blagu po vsem svetu, je čas, da se ga odstrani od vlade. Zgodovina je tudi pokazala, da kadar imajo demokratske ali republikanske vlade kjerkoli po svetu vso moč v rokah in bi jo rade še več, je čaji, da se tako vlado spremeni," je rekel Willkie. -o- Kot pobesneli se grizejo Nemci in Angleži Kje bo party? Te dni bo nekje v Cleveland)/ prav prijeten pa rt i/, če ni še bil. Neznani zlikov-ci so namreč udri i v vinar-no Antona Fovtuuata na 219 Huron Rd. ,in odnesli več steklenic šampanjca in $200 v gotovini. Policija posluša pod okni, če ne bi morda kje slišala iskanja za-maškov. Za disciplino v šolah Floyd A. Rowe, direktor fizične aktivnosti v clevelandskih javnih šolah, je ukazal svojim inštruktorjem, da se začno dijake v višjih šolah učiti stroge vojaške discipline in pa korakanja. "Zedinjene države so v vojni, oziroma napoved vojne je neizogibna," je rekel direktor, "zato je pa dolžnovst nas učiteljev, da navadimo našo šolsko mladino že zdaj na disciplino in jo napravimo fizično sposobno za njeno bodočo nalogo." Važen sestanek Veselični in društveni odbor društva Kras št. 8 SDZ bo imel jutri večer važen sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Treba bo ukreniti vse potrebno za društveno veselico, ki se vrši 2. novembra. , Pozdravi iz W. Va. Gdč. Mary Zdešar iz 20601 Arbor Ave. pošilja iz Elbert, W. Va. najlepše pozdrave vsem prijateljicam in prijateljem po Eu-clidu. Nahaja se na počitnicah pri teti Mrs. Ceciliji Cepelnik Pritožba komunistov .....Oh y ska kom u msti£n.a,.jlmih ka je vložila prošnjo na vrhovno sodnijo, da ukaže državnemu tajniku Neffnerju, naj dene kandidate komunistične stranke na glasovnico za novembrske volitve. V svoji peticiji pravijo komkinifjti, da je odredba državnega tajnika, da komunistični kandidati ne pridejo na glasovnico, brez podlage in proti ustavi. -o- Mati zahteva sinovo vlomilsko orodje Milwaukee, Wis. — Mrs. Stella Bukowiecki je prišla na sodnijo in zahtevala, da ji policija izroči sinovo vlomilsko orodje, katerega je rabil, ko je vlamljal v blagajnice. Kot trdi, ji je sin dal to orodje, ker mu je dala denar "za sodnijsko obravnavo, pri kateri je bil obsojen na enajst et ječe. Ko je policija prijela njenega sina, je obenem zapleni-a tudi vse vlomilsko orodje, ki so ga dobili pri njem. -o- Bo ROMANJE NA BREZJE VI&ENCE HEIGHTS, EUCLID, O. ji ft| fit»Ci • -- % . ^vati iz vseh >» 0 v 'n ok°liških žup-fttot k **Uo pohiteli na ^ KSn • ki Materi Božji' gV/^ek v Providence 'du. To bo pravo * KNj 0lnanje z velikimi ftp°b't Mf H*«-611 P°P°ldne se bo Pp1 £?n Huka' Petje bo vodil WPit irriei t>r' Slovensko pri-I ev- Urankar, ari- v- Audrey. Pri pro- cesiji bodo celebranti: Rev. M. Jager, Rev. J. čelesnik, Rev. R. Praznik in Rev. L. Baznik. Rožni venec bo vodil Rev. Julij Slap-šek. .Apelira se na slovenske in hrvatske katoličane od vseh slovenskih župnij, da prihite v nedeljo na to lepo alavnost. časi so resni in potrebni smo božjega varstva, katerega ttomo prosili zase, pa tudi za naše drage v stari domovini. Zato, pridite! Nov grob Včeraj popoldne je preminul na svojem domu rojak Jakob Potočnik, star 76 let. Pokojni je bil doma iz škofje Loke, odkoder je prišel v Ameriko pred 38. leti. Tukaj zapušča dve žalujoči hčeri, Josephine poroč. Slapnik in Marie Little ter pet vnukov: Frank, Julias, Josephine in Mary Gradischer ter Robert Potočnik. Njegova soproga Mary je preminila leta 1935. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ in društva Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v soboto dopoldne ob 11:30 iz hiše žalosti, 14308 Darley Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetek. Naj mu bo miren počitek v ameriški zemlji, preostalim pa naše iskreno sožalje. I z bolnišnice Mrs. Agnes Offak iz 5801 Dibble Ave. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Javni uradniki predmestij so bili pred poroto Včeraj so bili klicani pred ve liko poroto javni uradniki štirih clevelandskih predmestij. Razlagati so morali prejd poroto, za kaj trpe v predmestjih hazardne igralnice. Dve uri jih je porota spraševala. Zasliševanje je bilo tajno, vendar je eden porotnikov potem rekel, da je dobila porota manj podrobnosti glede teh igralnic, kot pa karlji je znanega iz časopisja. Pred poroto so bili klicani uradniki iz sledečih predmestij: Policijski načelnik Frank Vacha iz Maple Heights, župan Edvard Williams iz Richmond Heights, maršal Earl Richmond iz Richmond Heights, župan John Zelis iz Linndale, župan ;Frank Ptak h Newtorgh Heigtks, maršal Frank Novak iz Newburgh Heights, konstabler Joseph Wid-mar iz Maple Heights, maršal Carmen Marano iz Linndale. V teh predmestjih se nahajajo igralnice: Ohio Villa, Thomas Club, Harvard Club in v Linndale imajo baje igralne stroje. Velika porota je začela preiskovati delovanje teh igralnic na ukaz okrajnega sodnika Frank Lauscheta. -o- Večja zavarovalnina za vlagatelje Washington. — Bančni odsek poslanske zbornice je priporočil, da Federal Deposit Insurance Corp. zviša garancijo za vloge od $5,000 na $10,000. --o——— Igralnice plačujejo Mrs. Margaret Ungar je včeraj dobila $1500 od hazardne igralnice Arrow Club v Geauga okraju. Tožila je igralnico za $2250, ker je približno to vsoto njen mož zaigi-al tam. Predno bi prišla zadeva pred sodnijo, se je klub poravnal in tožba je bila umaknjena. Govori se, da bo imela igralnica več takih slučajev na glavi.. NAROČITE LIST! Ako je šel vaš sin ali hči kam v šolo iz mesta, naročite mu sobotno Ameriško Domovino, da bosta tako vedela, kako se imajo prijatelji in prijateljice doma. Kot veste imamo vsako soboto angleško prilogo, kjer' naši mladi Amerikanci poročajo o svojem delovanju na kulturnem družabnem in društvenem polju. Za $1.00 na leto, pa lahko naročite soboto številko in jo pošljemo kamorkoli. Naročite jo pa tudi lahko za Cleveland po raznašalcih, \za katero plačate vsako soboto raznašalcu dva centa. Roosevelt je prepričan, da bo demokratska stranka zmagala New York. — Edward J Flynn, načelnik demokratske stranke v Zed. državah, je povedal, da mu je predsednik Roosevelt osebno izjavil, da bo demo kratska stranka zmagala pri no vembrskih volitvah. "Predsednik je popolnoma zadovoljen s poročili, ki prihajajo od vseh strani in ki zagotovlja jo demokratsko zmago," je rekel Flynn. "Nikjer ni kakega znamenja, da je Willkie, odkar je začel kampanjo, kaj pridobil na glasovih, še več, vse celo kaže, da izgubiva na popularnosti. Tla je izgubil že v Chicagu, ko je pričel kampanjo in od tega časa si ni še pridobil ničesar," je zatrdil Mr. Flynn, ki je tudi zatrdil, da bodo demokratje izvolili več poslancev, kot jih pa izgubili. -o-— Sodnik Lausche je zaprl izbrane porotnike Okrajni sodnik Frank J. Lausche je ukazal zapreti čez noč v nekem hotelu vseh 19 porotnikov, izmed katerih jih bo izbranih končno 12, ki bodo sodili v obravnavi proti delavskemu voditelju Albertu Ruddyu. To je bil prvi slučaj na okrajni sodni j i, da bi se vso listo porotnikov pridržalo, predno se prične obravnava. Okrajni prosekutor Cullitan jih je sicer 12 že odbral, toda danes jih ima pravico- potrditi ali zavreči Ruddyev zagovornik Connell. V delavskih krogih vlada veliko zanimanje za to obravnavo delavskega vodje, ki je pod obtožbo, da je izsiljeval od raznih podjetnikov denar. -o- 1 Poroka V soboto ob osmih se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca gdč. Ana Barle, hči Mr. in Mrs. John Barle iz 3618 E. 78. St. in Mr. Martin F. Planinšek, sin Mr. in Mrs. Martin Planinšek, 3581 E. 78. St. Znanci in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče in zdravja v novem stanu! Stroški pri likvidaciji Likvidator Guardian Trust Co. naznanja, da je od 1. januarja do 15. septembra vnovčil premoženje banke, ki je imelo knjižno vrednost $4,390,182 za $2,377,474. V tem času je imela banka čistih dohodkov $485,-739, a stroškov pa $430,808. Lik-vidar zaenkrat ne namerava dati valgateljem nobene dividende. Mrs. Baker za Willkiea Mrs. Newton D. Baker, žena umrlega velikega demokrata, ki je bil do svoje smrti vodja de mokratov tukaj, se je pridružila gibanju za izvolitev republikanskega predsedniškega kandida ta Willkiea. Kot izjavlja Mrs. Baker je storila ta korak kot prava demokratinja in za blagor demokratske stranke. Novo podjetje Mr. Joe šeme bo imel slavnostno otvoritev svojih gostilniških prostorov na 6507 St. Clair Ave. Zato bo v petek fina ribja pečenka, v soboto pa kokošja večerja. Bo tudi petje in godba. Mr. Šeme vljudno vabi cenjene rojake na poset. Nemci so deževali vso noč težke bombe na London in nadaljevali z napadi potem še ves dan. Silne eksplozije na francoski obali. London, 25. sept. — Danes je več nemških bombnikov doseglo London, ki so metali bombe v južni del mesta. Druga nemška letala so priletela od juga in bombardirala pristanišče Bristol, kjer so povzročila mnogo škode. Zrakoplovno ministrstvo poroča, da so Angleži sklatili Nemcem 18 letal. Ta zadnji napad na London je bil eden najbolj besnih, kar so jih še izvedli Nemci v tej vojni. Hiše in druge zgradbe so se rušile, ko so Nemci naprej in naprej metali bombe na London. Nemci so leteli v dolgi vrsti drug za drugim, da so tako nudili manjšo tarčo angleškim baterijam. Poletavali so izredno nizko nad mestom podolgem in počez ter se zopet in zopet vračali, kot bi hoteli v eni uri do tal razde-jati ves London. Metali so raz-streljive in užigalne bombe. Ko so prišli danes zjutraj Londončani iz svojih podzemskih skrivališč, kjer so prebili noč, so našli mnogo poslopij, hiš in trgovin v razvalinah. Takoj je šlo na delo na tisoče delavcev, ki so začeli" čistiti-ceste tramovja, opeke in razbitega stekla. Policija je morala nekatere ceste za- graditi radi prevelike navlake in pa ker je nevarnost, da se sesujejo hiše, ki so bile zadete od bomb. Nemogoče je bilo preceniti vso škodo, ki so jo napravile nfemške bombe v zadnjih 24 urah v središču Londona in v 40 predmestjih. Vso noč je bilo nebo nad Londonom razsvetljeno kot pri belem dnevu, ko so Nemci metali na mesto plamenice, ki so jim razsvetljevale tarče. Protizra-čne baterije so neprestano grmele in pošiljale krogle v napadalce. Toda kakor je bil ta zadnji napad eden najsilnejših, kar jih je ■še London doživel, pa mislijo Londončani, da bodo Nemci prišli še z silnejšimi napadi. Medtem so pa angleški letalci napravili silno škodo z bombardiranjem Berlina in drugih nemških krajev. Tri noči zapovrstjo so ustrahovali angleški avijati-čarji Berlinčane. Bombardirali so tudi nemške postojanke ob francoskem obrežju. Da so bombe zadevale je razvidno iz tega, da so se slišale močne detonacije celo prav na angleško obrežje. Ondotni prebivalci pravijo, da takih razstrelb še niso slišali. Toča v Clevelandu Včeraj je padel v Clevelandu toplomer na 41 stopinj in Cleve-landčani so hiteli po zimske suknje. Okrog šestih zvečer je padala na zrakoplovnem pristanif med dežjem tudi toča. Za jutri se obljubuje nekoliko gorkejše vreme. Milnar zopet zmagal Metalec žoge, Slovenec Al Milnar od clevelandskih žogo-metnih igralcev Indians, je včeraj premagal igralce iz St. Louis z 4 proti 2. To je bila že 17. Milnarjeva zmaga letos. Clevelandčani so še vedno v tčkmi za prvenstvo. Mnogo sreče! V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Helen Cvar, hčerka poznane Cva-rove družine iz 1040 E. 70th St. in Mr. Joe Sablaski iz 79. ceste. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. 10,000 letal naročenih v dveh tednih Washington. — Vojni oddelek vlade je v zadnjih tednih oddal naročilo za 10,000 bojnih letal. To je del letal za ameriško armado, ki mora dobiti do srede 1942 25,000 letal, štiri tvornice za izdelavo letal so dobile naročil za $171,746,293. -o-- Seja narodnih domov V petek večer ob osmih se bo vršila seja Federacije slovenskih narodnih domov v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu, zapadna 130. cesta in Mc-Gowan Ave. Navzoč bo tudi Anton Cimperman od divizije za prodajni davek, ki bo odgovora! na eventuelna vprašanja od strani tajnikov narodnih domov, ki naj tudi pridejo na to sejo. S seboj naj prineso knjige, da se bo pregledalo, kake vrste knjigovodstvo bi bilo najbolj priporočljivo. DIREKTOR ELIOT NESS ZA ŽUPANA Republikanski okrajni vodja, George Bender, je začel tipati pri republikanskih voditeljih, če bi podpirali varnostnega direktorja Eliota Nessa za župana. Bender misli, da bi bil direktor Ness eden najmočnejših republikanskih kandidatov radi svojega dobrega rekorda kot varnostni direktor. če bo izvoljen sedanji župan Burton za zveznega senatorja, morajo dobiti republikanci nekoga, ki bo župana nasledil do drugega leta, ko se bodo vršile mestne volitve. Bender bi rad dobil takega naslednika Burtonu, ki bi bil tudf drugo leto močan kandidat. CIANO PRIDE V BERLIN V VAŽNI MISIJI Berlin, 25. sept. — Laški zunanji minister, grof Ciano, bo danes odpotoval proti Berlinu, kjer se bo udeležil važnih posvetovanj glede nadaljnega vojnega programa rimsko berlinske osi-. Politični krogi so mnenja, da bo grof Ciano pričujoč pri svečanih ceremonijah, ko se bo pod- ---mm-*** pisalo nek važen dokument. Kakšne listine se bodo podpisale, je državna tajnost. Tudi se ne ve še, če bo navzoč pri teh ceremonijah španski minister Suner, ki je še vedno v Berlinu. Nekateri trdijo, da bo podpisana zveza med Nemčijo, Italijo in Španijo. 1^227 2 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za, Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 227 Thurs., Sept. 26, 1940 Slovenska ženska zveza se zahvaljuje Amerika ima važno nalogo v Orientu Roy W. Howard, ki je prepotoval v Orientu 30,000 milj in govoril z raznimi odličnimi osebnostmi v raznih delih Daljnega Vzhoda, opisuje sedaj važno nalogo, ki jo imajo Zed. države v Orientu, kjer morajo nastopiti z vso odločnostjo, da se ohrani mir. Howard je mnenja, da je za Zed. države bolj važen položaj na Daljnem Vzhodu, kot je pa današnji položaj v Evropi, odnosno vojna v Angliji. Nekateri državniki mislijo, da je vojna z Zed. državami neizogibna, v očigled skupnih ekonomskih interesov obeh držav na Daljnem Vzhodu. Tisti, ki so to misel zavračevali kot bedasto, so postali zadnje čase drugih misli, ko je začela Japonska izvajati svoje pohode poleg Kitajske še na druge pokrajine in kolonije in pa ker postaja Japonska vedno bolj glasna, da je Orient last rumenega plemena in da bo treba od tam pregnati vse druge. Kakor torej nekateri vidijo gotovo vojno med Zed. državami in Japonsko, pa je Howard mnenja, da se da to vojno nevarnost še preprečiti. To pa le tedaj, če ameriška vlada jasno pokaže svoje stališče glede položaja na Daljnem Vzhodu in če ameriško časopisje in publika pokaže svoje zanimanje za to ter zavzame stališče, da imajo Zed. države važno nalogo mirovnega sodnika v Orientu. Kakor v Evropi, tako velja tudi za Azijo doktrina, da kdor se izogiblje vojne, se je s tem še ne reši. Kdor hoče rešiti probleme z kompromisi in dajatvami, pokaže svojo šibkost. Kakor hitro pa kdo pokaže svojo slabo stran, je po njem. Kdor natančno prouči položaj v Pacifiku bo videl, da mir na Daljnem Vzhodu je nemogoč za miroljubnega človeka. Mir lahko ukazuje samo oni, ki je dovolj močan za to. Državniki primerjajo današno Japonsko Nemčiji iz leta 1936, ko je Hitler kljuboval Franciji in Angliji in zasedel Porenje, Nihče danes ne dvomi več, da bi bili Hitlerja takrat lahko ustavili z trdno voljo in pa malo sile. Na prav enak način se lahko danes ustavi Japonce. Malokdo v Evropi je leta 1936 slutil, kaj bo prinesla popustljivost napram Hitlerju v letu 1940. In prav tak kos se bo zgodil na Daljnem Vzhodu, če se ne ustavi sedaj pohoda Japoncev proti evropskim kolonijam. Zato so pa oči vseh narodov na Daljnem Vzhodu vprašujoče uprte na Zed. države. Kljub našemu ameriškemu stališču in naziranju, da se ne vtikamo v inozemske razmere, pa imamo v Orientu položaj, kateremu Amerika ne sme obrniti hrbta. Evropejci na Daljnem Vzhodu se zanašajo na ameriško bojno mornarico. Da si-Japonska ni upala dozdaj napraviti kak večji pohod na evropske kolonije, dajejo kredit ameriškemu brodovju, ki se sicer mirno zadrži, toda ima brez dvoma povelje nastopiti v skrajnem slučaju. Evropejci v Orientu so veselo pozdravili vest, da je prišlo med Zed. državami in Kanado do dogovora za medsebojno protekcijo ter mislijo, da bi se napravila taka zveza tudi za medsebojno obrambo ameriških in angleških interesov na Daljnem Vzhodu. Evropski kolonisti v Orientu, ki vedo, da so Zed. države odvisne od njih za mnoge vrste potrebščin v našem industrijskem življenju, ne morejo zapopasti, daje narod v Ameriki tako ravnodušen na to, kaj se bo zgodilo s temi viri naših neobhodno potrebnih snovi. x Angleški in holandski kolonisti so hvaležni Ameriki, prvič zato. ker se nahaja ameriško bojno brodovje v Pacifiku in se zato počutijo kar varne in drugič zato, ker jim Amerika pošilja letala, stroje in truke, da se tudi sami lahko pripravijo za japonski napad. Odkar je začela Japonska pritiskati na-Anglijo in Holandsko s svojimi zahtevami, so se ti začeli naskrivaj pripravljati za obrambo in so v zadnjih par mesecih napravili ogromno delo v tem oziru. Če bodo Japonci napadli Honkong, obljubujejo Angleži boj do zadnjega moža. Singapor. trdijo Angleži, lahko vzdrži dolgo obleganje. Holandci so se pa najbolj utrdili na otoku Javi, katerega so spremenili v pravcato trdnjavo. Sicer priznajo, da te obrambne naprave ne bi mogle vzdržati masni napad vse japonske bojne mornarice, toda prepričani so pa, da bi tak napad stal Japonce drago in da se bodo prej premislili, predno bodo napadli. Nadalje so se pa Holandci pripravili tudi v tem, da bi uničili vse oljne vrelce, stroje in zaloge živeža ter raznih drugih potrebščin, predno bi padle Japoncem v roke. Najbolj šibka točka na Daljnem Vzhodu je danes francoska Indo-Kina, ki je skoro brez vojaške obrambe, odkar se je zrušila Francija. Japonci bi radi prišli v to kolonijo samo zato, da bi od juga napadli kitajskega generala Kajšeka. Morda bi stopili gredoč še v Siam, ki bi bil brez moči proti Japoncem. Ko bi se enkrat Japonci tukaj utrdili, bi začeli pa z letali napadati angleški Singapor. Zato je pa Anglija že ponudila Zed. državam, da naj pridejo s svojim bojnim brodovjem v Singapor, odkoder bi lahko branilo svoje (in angleške) interese. Zato pa angleški kolonisti vroče želijo, da bi se Amerika in Anglija zvezali za medsebojno obrambo na Daljnem Vzhodu. Zadnje tedne je bilo videti, kot da je Amreiška Domovina glasilo naše organizacije, toliko naznanil, objav in komentarjev je bilo v tem listu priobčenih o prireditvah naših podružnic. Zato naj bo v prvi vrsti izrečena zahvala uredništvu Ameriške Do-ftiovine za vso naklonjenost in pozornost, ki jo vedno posveča zvezinim programom. — Ker je hvaležnost ena izmed najlepših človeških čednosti pričakujem, da bodo vse naše podružnice v Clevelandu upoštevale naklonjenost lista Ameriška Domovina in svojo hvaležnost tudi v dejanju pokazale. Zahvalim se krožkom, starejšim in mladinskim, za lep nastop v soboto večer. Kakor so ti krožki očarali mene, vem da so tudi vsakega, ki je bil navzoč, saj ni lepšega pojava na svetu kot je slovenska mladina; vsa lepa in nasmejana, da se človeku srce širi ob pogledu nanjo. Dragocene uniforme pričajo o veliki požrtvovalnosti naših kadetk, kakor tudi članic, ki jim pri tozadevnih aktinvostih pomagajo. — Priznanje zaslužijo zavedne matere, ki so svojim malim hčerkam nabavile noše, v katerih so tako ljubko nastopi le. Ne vem kdaj sem bila bolj ponosna na našo Slovensko žensko zvezo kot ta večer, ko se je pred nami zgrinjala naša tu rojena mladina. Zveza si v čast šteje, da je znala ubrati pravo pot k srcu naših mladenk. Bog vas živi, ljube mlade članice! V nedeljo je bil od skupnih elevelandskih podružnic podan užitkapoln program. Ko mi je bilo povedano, da je režiser predstavi g. šubelj, sem takoj pričakovala nekaj posebnega, ker pod nadzorstvom spretnega učitelja pač pridejo igralci do viška svoje popolnosti. Ne postavljam se v pozo dramatičnega kritika, ker mi k temu pač zmožnosti majnka, upam si pa trditi, da bolj dovršeno kot je Mrs. Marinko svojo vlogo izvedla, je ne bi nihče drug izmed slovenskih diletantov v Ameriki. škoda, ker ne vedo za njo v Hollywoodu. Tudi Mr. Tomažin in ostali igralci kot pevci so bili, vsak v svoji vlogi, izvrstni, da je g. režiser pač lahko ponosen na nje, kakor je ponosna Zveza, da lahko njega prišteje med svoje so-trudnike. Iskrena hvala g. šubelj ! Iskrena hvala igralci — pevci! želim se zahvaliti tudi vsem, ki ste zvezinim glavnim odbor-nicam in obiskovalkam iz drugih držav izkazali toliko prijaznosti in gostoljubnosti. Posebno zahvalo smo dolžne ljubeznji-vi urednici Zarje, Albini Novak, ki je imela nešteto dela z nami. Vse smo odnesle iz Clevelanda najlepše vtise in znova smo bile vesele, ko smo se srečale z našimi, vedno prijaznimi članicami in zvestimi zvezinimi delavkami iz države Ohio in drugod. Takile sestanki mnogo pripomorejo do boljšega spoznanja in razumevanja med nami, zato Cleveland, še več takih programov ! Marie Prisland, predsednica S. ž. ž. Andrej Mele. Slovenski društveni dom je v igri vodil direktor Korenčič in soigralci so bili direktorji Godec, Ivančič in Mače-rol. Prva igra je pričela med Slovenskim domom na Holmes Ave. in Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. Rezultat: Holmes Ave. je dobil igro 2 proti 1 v korist Holmes Ave. Igra z Holmes Ave. z Recher Ave. je bila zaključena 2 proti 0. Igra med Recher Ave. in Waterloo Rd. je rezultirala za Recher Ave. 2 proti 0. Končni rezultat je pokazal, da so prvo nagrado dobili direktorji iz Holmes Ave., drugo direktorji Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. in tretjo direktorji Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Igra je bila prosta predpisov in igralo se je poljubno po igralcih. Zdi se mi, če bi bili za tekmo določeni predpisi, kakor jih pri tekmah običajno imajo, bi končni rezultat bil povsem drugačen. Priznati se mora Anton Jermanu in direktorju Ko-renčiču, in Louis Požarju, da so mojstri pri bližan ju h balinčku. Namen direktorja Slovenskega društvenega doma je bil s to prireditvijo združiti harmonijo zastopnikov narodnih ustanov in skupno delovati v narodni pro-speh. Poročevalec. -o- bo Fortuna obnašal in kako bo lovil sladke spomine. Torej pri-dimo v nedeljo in mu čestitajmo ob njegovi 20 letnici, obenem pa mu želimo, da mu Bog ohrani zdravo njegovo družino in da ga obdari z dolgim življenjem, saj ga imamo vsi radi. Pozdrav, Apolonia Kic. ,-o- ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB BESEDA IZ RM0M IzGirarda Praznik naše slovenske pesmi, katero nam je podal naš slavček Tone šubelj in njegov kvartet, je bil zaključen s sijajnim triumfom. Avdijenca, preko 400 oseb, je prisrčno' pozdravila" našega slavčka kakor tudi njegov kvartet. Vseskozi je navzoče občinstvo pozdravljalo pevce z gromovitim aplavzom. Pesem za pesmijo je kar očarala navzoče in to ne samo nas, ampak tudi tuje goste, ki so se udeležili koncerta kot častni gostje. Med temi častnimi gosti, ki so se udeležili koncerta so bili: naša narodno zavedna društvena in kulturna delavka, spoštovana ga. Frances Rupert, prva gl. podpredsednica Slovenske ženske zveze, ki je v toplih besedah pozdravila svoje sosestre in sploh vse ostalo občinstvo. Za svoje iskrene besede je bila deležna krasnega šopka cvetlic in pa veselega ploskanja. Potem naša zavedna voditeljica mladine, spoštovana ga. Albina Novak, urednica Zarje, ki je glasilo SŽZ. V globoko zamišljenih besedah je razložila našim mladim dekletom kako velikega pomena je vežbalni krožek za nje in za po-vzdigo njihove podružnice. Za njene bodrilne besede je prejela krasen šopek. Nato pa se je oglasil naš pionir, g. Anton Grdina, ki je imel zelo pomemben govor, katerega je navzoče občinstvo s veseljem poslušalo in mu s ploskanjem pritrjevalo. Navzoče je pozdravil tudi naš g. župnik, Father Coan in je v prisrčnih besedah pohvalil Slovence, ker tako pridno pomagajo pri zidavi nove cerkve St. Rose, ki se že ponosno vzpenja proti nebu. Vsem se je g. župnik prav iskreno zahvalil. Seveda krona večera pa je bila naša lepa slovenska pesem. Iskreno se zahvalim naši prijateljici, gospej Frances Rupert, ki se je toliko žrtvovala, da je pripeljala tako veliko skupino naših prijateljev iz bele Ljubljane. Se- veda prav tako lepa hvala našemu Francetu Rupertu, Svetku in Glohokarju za vse kar ste storili za tako lep uspeh. Iskrena hvala tudi našemu fantu od fare, g. A. Kollandrti, ki se je tudi veliko žrtvoval y našo korist. Omenjeni večer šmo imeli v naši sredi tudi g. Bobka, ki je bil tudi zelo vesel ta večer. Iskrena hvala Mrs. Mary Snežič iz Bes-semerja, Pa., ki je pripeljala s seboj do šestdeset naših prijateljev. Naš poklpn slavčku Tonetu šublju in njegovemu kvartetu. Končno se pa zahvalim vsem članicam naše podružnice Slovenske ženske zveze in članicam Gospodinjskega kluba, ki so tako marljivo delale za popolen uspeh te velike prireditve. Naš g. župnik se je izrazil, da tako krasnega koncerta še ni bilo v Girardu kar je on tukaj. Zatorej še enkrat moja prisrčna zahvala vsem, ki ste nas po-setili omenjeni večer, kajti ostal nam bo za vedno v spominu. Bog vas živi! John Dolčič. Balincarska tekma v Euclidu V nedeljo se je pod pokroviteljstvom Slovenskega društvenega doma v Euclid, Ohio obdržala balincarska tekma med direktorji Slovenskega doma na Holmes Ave., Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Pri tekmi so igrali samo direktorji omenjenih narodnih ustanov in sicer od vsake korporacije po štirje. Igra je bila zelo napeta in zanimiva in številno občinstvo je z zanimanjem sledilo poteku tekme. Za Slovenski dom na Holmes Ave. je igro vodil Anton Jerman predsednik' korporacije in soigralci so bili John Čopič, Geo. Marolt in Joško Penko. Za Slovenski delavski dom je polovico igre vodil Anton Prime in polovico pa Louis Požar. Soigralci pri igri so bili Henry Princ in — ZADRUŽNIŠTVA. D®' ne razvijamo in dokler dežele ne osvobode FAsJ*l| ali ne bi lahko kar naPrell z njimi? Ali res ni mof^m vnotako tržiti s ^ Lm KOT SMO Z KAJZEKiZJjt ALI NI MOGOČE TRŽjJh KOMUNISTI RAVNO KOT SMO Z CARlZMOjii NAŠA KONSKRlPCI;Ji mladih" je žetev PO^JJ^ ekonomskih grehov naS,«l' ših! Kar žanjemo to je f k jano; in vojno seme ms; jP doprinese blagostanje Nasilje mora biti odpr^ jji ZADRUŽNIŠTVO GA BJjP LIKO ČASA BOŠ šE TO'* KAL NA REŠITEV, KIJ.P MO V TEBI? VSTOPI DRUŽNE VRSTE f . Joseph A. S' Jlllllllllllllllllll če verjamete al' pa ne iiiiimiiiiiiiiiiiii ženin na dražH Jurij Gorjan je žive' samotni hribovski kme ■ proč od ljudi in hiš. je stare hišne oskrW cele tedne videl žive j ah svojega posestvi drevesa so mu silila s zi vrata v hišo. Ker tu ._, deljah ni dobil časa, ^ »« med ljudi, razen da k v najbolj zadnji kot v <; , In je mogel še pred za^J tj gelijem brž zopet J g mov, zato je Jurij Ji divjal. Gosti, kuštra^ k, vi lasje so mu rastli t ^ p čelo, čez ušesa in N nik, zmršena, kosmat* ^ r je pokrivala več kot P j 1 in mu je segala sk°', j W Poleti in pozimi je ^ \ isti obleki iz debelega J % rovega sukna in z o£u J, nošenim klobukom 113 j N je bila njegova opr*va "i kaj drugačna kot v .j v! mogel nihče poveda ^ »ti Jurij tudi ni smel c« ^ » mu ljudje zrekli g°zd" f | Po zunanjosti bi ^.Jji najmanj petdeset zadnje kvatre nastop1^ d je trideseto leto. Si tem času je prišla Ju ^ . sel ženitev. Njegova '-j Ji ki zaradi starosti & $ | gospodinjiti, mu Je tjj | 1 odpovedala službo. _ J J* Jurij prisiljen, da s'^ii ^ go gospodinjo, in je h ^ (f namesto dekle vzame ^ . < Med vsemi dekleti & A 1 mu ni bila nobena ta J . Česnikova Rozka i1111 | ge ni hotel vzeti za M ^ Sredi januarja je se .^i1 t bit. Ker svoji |J jenosti ni preveč ^oF ^ sam, ampak si je ljevalca Pavliho ( je bil na glasu kot (!) ki je kljub svojim. -A imel največje veseU 'J i gel koga potegniti ^ ^ račun zbijati norčij' v. o Juriju pomagal P°eJ naprej, če bi se n» J Ji V najboljšem raZ/s/, JJ prišla snubača na ce f ^ Videlo pa se je, da ^ » to ženitno ponudb0 ^ pi ^ vdušena, in dolgo [1 ugrizniti v kislo in J * šele ko ji je Pavlih. ^ J mine po Jurijevi ^ krasnem polju ^ jih, je privolila. 1 ^ je pogoj, da morata y jač in brivec temeU / ^ ti, da bo podoben ^ j ^ se je Jurij z odgoV sijal, je dal names ^ L liha slovesno "Da, da. na raoj0 ^ ^ sedo! Lepo ga/^ir^ ostrigli in obrili, j ^ ben grofu." / K Na podlagi k je bila kupčija sK niv:|H riju ni bilo to P0^0 | S da šele na potu d° vil: .hoi/ I (Dalje pri*10 Iz Newburga Leto se že nagliblje svojemu koncu. Jesenska sapa že sipi je z drevja ovenelo listje, trava rumeni in ptice se že zbirajo za na dolgo pot v južne kraje. Zabave v prosti naravi so končane za letos in v naših narodnih domovih je že oživelo. Naša pevska društva se že pripravljajo za koncertne nastope, zopet druga društva se pripravljajo za praznovanje raznih obletnic, tako da imamo že precej dobro urejeno, da nam ne bo dolgčas v zimskem času in bomo vsaj za par ur pozabili na vsakdanje skrbi. že nekaj dni opazujemo našega Josepha Fortuna, ki tako pokonci hodi in kadi veliko cigaro, da se kadi za njim kot za kakšnim brzovlakom. Dolgo nismo mogli uganiti kaj naj vendar to pomeni. Saj je vendar vtedn,o tako zgovoren, a sedaj pa samo malo zamrmra, pa še zato ga je treba posebej obgovarjati. že smo mislili, da je mogoče kandidat za kakšen poseben urad, ker smo ravno pred volitvami, ali da mu je mogoče teta štorklja pustila kakšen zavitek, da se je ta člevek tako predrugačil. Zadnjo nedeljo je pa menda ene dva preveč potegnil in se je kar sam skoraj žil in nam je povedal, da zato tako pokonci hodi, ker je 20. septembra minilo ravno dvajset let kar si je obesil na vrat zakonske "telenge." Povabil je svoje prijatelje za prihodnjo nedeljo 29. septembra na Vidmarjeve farme v Brackes-ville, Ohio, da se tam skupno z njim razveselimo te njegove sreče. Vprašali pa smo ga, zakaj hoče ravno tam v Vidmar j evem gozdu obhajati ta slovesni dan svojega življenja? Povedal nam je, da je pred 20 leti sedel s svojo mlado zaročenko v gozdu pod kostanjevo senco v nekem parku in si tam hladil svojo mlado ljubezen in da so mu ptički tako lepo peli, topla sapica ga je kar pritiskala k mladi zaročenki in :ončni žarki so ga poljubljali skozi košato drevje. Zato je pa sedaj sklenil, da praznuje ta dan v gozdičku, ker bi si rad poklical v spomin te čai-obne dogodke ob 20 letnici zakonskega življenja. Rekel je, da bosta sedla z njegovo ženo pod najbolj košato drevo, da bo videl, če se mu bo tudi sedaj tako lepo zdelo kot tedaj pred 20 leti. Zato ste vabljeni vsi njegovi prijatelji, da pridete v nedeljo na Vidmarjevo farmo, kjer bomo videli kako se Ker je veliko število znancev in prijateljev kluba vprašalo naše člane, če klub še obdržuje strelske vaje in druge zabave na farmi, je bilo sklenjeno že prej, da se vrše strelske vaje in zabave na farmi do decembra, ne glede na vreme in da se vrše strelske vaje vsako drugo nedeljo popoldne. V nedeljo, 29. septembra, pa ima klub poleg strelskih vaj tudi "wiener roast," na katerega vabi naš klub vse prijatelje in znance, da se udeleže te gotovo dqhre izabave v velikem številu. Poleg vinaric pa bomo pekli tudi krompir in koruzo in morda še kaj drugega, kaj se ve. Za dobro postrežbo in veselo zabavo vam jamči klub, da bo dovolj vsega in za vse. Izid zadnje strelske vaje, ki se je vršila 15. septembra je bil sledeč: Kromar..........24 A. Novak..........19 Podpadec..........20 Bozich .. ......... • 18 Dolgan............16 Kosec............19 Spenko...........21 V rbančič'..........18 Mrs. Vrbančič......16 A. Vrankar........19 Seitz............19 Phillips......... .. 16 Reed............17 J. Novak..........23 Stampfel..........21 Tajnik -o- Zadružništvo in fašizem Kaj pravzaprav je bistvo FAŠIZMA? Fašizem izvira iz peklenskega semena — MONOPOL na eni strani, velika revščina na drugi. Oboje je malo več kot zrelo v Ameriki. Pa se dobe ljudje, ki vam kar enostavno hočejo postaviti nekake MAGINOT LINIJE ob naših mejah, vojne ladje v oceanih, zrakoplove in tanke, da nas obvarujejo proti naraščanju zločestega FAŠIZMA, ko je to vendar domač pridelek. Rastlo je in rastlo bo dokler se korenine ne izpulijo, dokler ne zavlada prava politi čna in ekonomska demokracija in odpravi PROF1TNI SISTEM. Ali je res potrebno, da gradimo ladje, izdelujemo letala in tanke, da se zavarujemo pred FAŠIZMOM? Ali ni bolj na mestu, da zgradimo ZADRUŽNO EKONOMIJO, katera nas bo ščitila pred FAŠIZMOM s tem, da odpravimo bedo in pomanjkanje in. brezposelnost ter MONOPOL? žalostno ako morajo braniti pred dozdevnim strašilom zunanjega fašizma, tisti, ki nimajo nobenega interesa v deželi, katero so poklicani, braniti jo. Dober lastnik je bil in bo dober bojevnik za svoj delež v pošteni ekonomski državi kjerkoli na svetu. Ali je kdo še tako naiven, da verjame, da se da streti FAŠIZEM v drugih deželah s silo orožja. Najbrže mi lahko storimo največ za odpravo bolezni, ki izvirajo iz ekonomskih vzrokov s tem, da damo drugim dober vzgled, s tem, da postanemo velika država, katera je rešila problem revščine in brezposelnosti potom samovoljnega sodelovanj^ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26,1940 'i1*! WINNET0U r* lemttn Inlnlki K. \\i smo še po odprti )f) „J1' se še videl gozd, ki ijl! |s ob Vegovih Red Riverja JA j.1 F°rka, pa so nam že hi-. ici''|kfdeci naproti, ne v strnje-stfl 8tal1. posamič, po dva, po V kakor so pač ime- setf* njiJe' K^we so bili, vsak je in Naprvi videti Old Shatter- jO. nas je pozdravil z )?0 ijjjjm in krikom, vsak me je S kratkim, radovednim ^ in se pridružil četi. Ne Va,. r®ci> da bi me bili nadle-is^ ^ al> Pa da bi bili zijali v j, ^ rdeži bojevnik je prepo-I g* a kazal radovednost, r ispej. ^ naraščala in ko smo V tdfo do gozda, se je gnetlo f ^ st'ri sto jezdecev krog J ^ SanV odrastli bojevniki. , [irlJudi ni štela vas, ko sem 111 Cat Vide1' najbrž je pre" "S *J0 narastl0 in vas se je ti£ • ^) igot drevjern so stali šotori, ice j tj)i °VožiVe duše ni bilo v šo- jŠef: kar je le mogl° st0" ; 8 hf^0^6' je stalo na vasi in ^ ' mia'jakoval°' ženske> stare fc. > starčki, nedorastli lbl v% dekleta> otroci" Za nje K < ZaPoved molčečnosti in ce i sv filllll 3 #||S1 1 \ m ■ ';' 1 . MR. LOD1 J. M AN DEL (levo), lastnik slovenske lekarne Mandel Drug Co. na 15702 Waterloo Rd. je prejel trofejo cd Zveze lekarnarjev iz severne Ohio, od John C. Leiga, tajnika te organizacije. Trofeja je nagrada onim, ki največ store za javno zanimanje za "prvo pomoč v sili," kai\ ta zveza priredi vsako leto v maju. Mr. Lodi Mandel je dobil tudi lansko leto trofejo od te zveze. nico, kjer smo opazovali jetnike pri razvedrilu in pri delu. To je bilo nekaj zanimivega za nas. Ogledali smo si vso jetni-šnico in vse posebnosti te zgradbe. Najbolj zanimivo pa je bilo opazovati različne karakterje raznih jetnikov. To smo lahko opazovali že med tem, ko smo šli mimo številnih celic. Marsikatera celica je izgledala pusta prav kakor tisti dan, ko je jetnik vstopil, a zopet druge pa so bile okrašene z vsemi mogočimi slikami, da je izgledalo vse bolj kot doma, seveda kar je bilo pač mogoče napraviti v tako majhnem prostoru. V nekaterih celicah so bile stene polne slik, katere so naslikali jetniki sami, zopet druge pa so bile okrašene z različnimi izrezki iz lesa ali kovine. Res je bilo kar žalostno videti stisnjeno mizo v teh malih prostorih. Pozneje smo si ogledali kaznjence pri njih delu v pralnici, kuhinji in pekariji. Nekateri so postavali in spet drugi pa so pletli preproge, katere so bile tako krasne, da nisem mogla zatajiti vzhičenja kako začudena sem bila nad tem krasnim delom. To je jetnikom, ki so se zato pletenje zanimali, zelo dobro delo. Bilo je res nekaj nenavadnega videti moške pri takem delu in nekateri izmed njih so resnično izgledali kot pravi razbojniki in sedaj pa so bili pri takem skoro bi rekla umetniškem delu. Seveda veliko število moških pa je v teh ječah takih, ki bi jim človek, če bi sodil po njih zunanjosti, nikdar ne prisodil, da so kriminalci. Človek se s začudenjem vpraša, kaj neki jih je premotilo, da so sploh prišli navzkrižje s postavo. Posebno neki moški je napravil name globok vtis. Ko smo šli mimo njega, so njegove oči kar obvisele na moji hčerki. Paznik j nas je pokUw4-Jui zahteval od nas, da se strogo držimo njega, ker nikdo ne ve, kdaj bi se kateremu jetniku zahotelo in bi pograbil obiskovalca ter ga držal kot talca toliko časa, da bi se mu pobeg posrečil. Bili smo še precej naprej od tega človeka, ko sem se ozrla nazaj in sem videla kako se je obrnil proč z nadvse užaljenim pogledom. Strme in nepremično je zrl v tla pred seboj. Premišljevala sem, na koga neki ga je spomnila moja hčerka. Od tu pa smo šli v jetniško trgovino, kjer so na prodaj razni predmeti, ki jih izdelajo jetniki. Vsak prodan predmet je zapisan in sicer po številkah jetnikov in izkupiček za prodano je zapisan v dobro jetnika, kateri je predmet napravil. S tem denarjem si jetnik lahko kupi cigarete ali kar pač želi. Tudi jaz sem kupila nekaj teh predmetov v upanju, Norveška prestolonaslednika Martha, s svojpni tremi otroci, ki so pribežali v Ameriko, se sedaj nahaja v Cape Cocl, Mass. Slika nam jih kaže pri kopanju v Wrano kopališču. Otroci od leve na desno so: Ranghild, EaraU in Astrid. da bom s tem vsaj malo olajšala gorje temu ali onemu jetniku. Sedaj pojdimo zopet nazaj na Pike's Peak. Navadno je vsako popoldne krog dveh na vrhu teh gora snežna nevihta. Naši znanci iz Texasa so nestrpno pričakovali tega viharja, kajti oni so samo enkrat v svojem življenju videli sneg in to je bilo v času, ko so tudi v Texasu imeli zimo, kar se primeri zelo maliokdaj. Vprašala sem jih, če jih je kaj zeblo, pa so mi povedali, da so se oblekli vse kar so imeli in se zabavali v snegu. Rekli so, da toliko zabave še niso imeli kot takrat v sengu. Nas pa ni prav nič zanimalo čakati zime in snežnega viharja v'teh gorah, ker smo itak vedeli, da ne bo več dolgo, ko jo bomo imeli doma dovolj. Zato smo zopet pognali avto in se odpeljali v dolino. Na nekem kraju smo se ustavili in vzeli nekaj slik ter natrgali lepih plavih rožič, ki so prav prijetno dišale. Od tu pa smo krenili proti vzhodu. Ob cesti ni bilo videti drugega kakor kose suhe in puste zemlje, ki nas je močno spominjala na prej imenovano puščavo. To se je vleklo tako dolgo, da smo prišli bolj v gorske pokrajine. Tu pa je bilo zopet vse drugače. Vozili smo se skozi globoke kanjone mimo rudarskih naselbin, ki so v bližini glavne ceste. Ob cesti smo opazili majhne živalice, ki so nas ogledovale iz svojih lukenj in to so bili tisti prerijski psi, katere smo si tako želeli videti. To noč smo prenočevali v Kansas City, če je kje kakšno topleje mesto kot Kansas City potem je to Topeka, glavno mesto države Kansas, kjer je bilo dovolj vroče, kar smo opazili naslednji dan, ko smo se vozili skozi to mesto. Tu smo videli nešteto vojaških trukov in kemp, kar nas je takoj spomnilo na sedanje nevarne čase in pomilovali smo vojaštvo, ker mora živeti v teh vročih krajih. Ne da bi se bili kaj ustavili, smo krog poldne vozili skozi to mesto. Neznosna vročina nas je podila naprej in smo vozili kar najbolj hitro smo smeli, samo da bi bili prej iz te neznosne vročine. Potom radia smo zvedeli, da vlada velika vročina tudi v mestu New York in Clevelandu. Radio oglaševalec pa je še pristavil, da je veliko težje prestajati 100 stopinj vročine v New Yorku kakor pa 125 v Topeka. želela sem si, da bi mu mogla povedati v obraz, da je neumen. Naši znanci iz Texasa so nam povzročili apetit, da smo si tudi mi želeli jesti na prostem. Toliko prilike, ki smo jo imeli že večkrat na poti, pa jo nismo porabili, zato smo sklenili, da prej ko pridemo domov, moramo imeti kje "wiener roast." Ko smo zapuščali to mesto, sem že v neki predmestni prodajalni kupila nekaj hrenovk (vinaric) in sploh vsega kar spada k taki pečenki. Sedaj pa smo pričeli gledati kje bi bil tak primeren prostor, kjer bi se lahko ustavili in si pripravili zaželjeno pojedino na prostem. Pred nami je bila sama ravnina in čim dalje smo se peljali tem manj priložnosti in pripravnega prostora se nam je nudilo. Nikjer nobenega drevja, da nismo imeli s čem napraviti potrebnega ognja. Trava vse krog nas suha in ožgana od sonca, da si sploh nismo upali prižgati vžigalice, ker smo se bali, da bi mogoče povzročili prerijski požar. Vse popoldne • smo upali, da se nam bo ponudil pripraven prostor, toda nikjer ni bilo videti kakega drevesa, kjer bi se lahko umaknili vsaj za par minut žgočemu soncu. Par hiš, ki smo jih potoma videli, je bilo v zelo žalostnem stanju, kakor da so tudi one gledale in pričakovale nečesa. Ni nam bilo treba veliko misliti, da smo uganili česa tukaj najbolj manjka in sicer najpotrebnejše — vode. Niti kaplje je ni bilo mo- j edina goče nikjer dobiti. Končno smo NICA le zagledali eno drevo, ki pa je izgledalo kot kakšen okostnjak, skoro suhih vej se je držalo še par listov, a drugače pa je bilo skoro popolnoma suho in je molilo svoje gole in suhe veje proti nebu. (Dalje prihodnjič.) -o- —Trst, avgusta 1940. Italijanski minister za kmetijstvo je odredil, da sme vsak poljedelec zadržati od svojega pridelka za lastne potrebe po 2 stota žita za vsakega družinskega člana, presežek pa mora predati v skupna skladišča. Vsak kmetovalec mora ohraniti po 2 in pol stota žita za vsak ha z žitom posejane površine. MALI OGLASI Delo dobi dekle za splošna hišna dela; samo podnevi, zvečer gre domov. Pokličite IVanhoe 4899W. (Sep. 26, 28, 30) Hiša naprodaj Zidana hiša, 7 sob, parna gor-kota; vse udobnosti garaža za 3 avtomobile kokošnjak, 10 sadnih dreves; velik lot; blizu cerkve ter v bližini mestnega busa. Hitremu kupcu se proda poceni. Vprašajte na 976 E. 250th St., telefon KEnmore 4927-J. (Sept. 27, 28, oct. 4.) Soba se odda Poštenemu fantu ali dekletu se da v najem soba pri mirni družini. Vpraša se na 971 E. 67th St. (228) Lepa soba se odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (228) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družin6, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Posestva naprodaj Hiša 6 sob, za 1 družino, v bližini 185. ceste; cena $3,800; takoj $1,400> ostalo po $21 mesečno. Hiša za 2 družini, 6 sob zgo-rej in 6 spodej, v bližini 185. ceste; cena $5,800; takoj $1,100. Dva akra zemlje na E. 250th St. Vse udobnosti; cena $1,300. Pet akrov zemlje, 13 milj vzhodno od Notinghama; cena $1,000. 60 akrov farma, 7 sob hiša; velik hlev; cena $1,800. Za podrobnosti vprašajte F. J. Turk LA SALLE REALTY CO. 838 E. 185th St. KE 3153-W. IV 6668. (Sept. 20, 21. 24, 26. 28: Oct. 1, 3) OHIO CONCORD VINO 59^ gal. davek plačan V VAŠI POSODI TED MANDEL'S WINERY 821 E. 222nd St. KE 3445 FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj BARVANJE HIŠ zunaj in znotraj vam najboljše in najcenejše izvrši MIKE Z E R NI C 14705 Thames Ave. GLenville 3146 1 East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo totso in dobro. i Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M SLOVENSKA IZDELOVAL -NAGROBNIH SPOMENIKOV J .-A v (ni) Mignil roko in jo lje; i W°duravno, na mah je Sj V?itje- SPet je dal ili v e bojevniki so zaje- 7 vjjlj Mene in Pido tli %na sredo in rdečkarja, i 0(1 e dražila in se nista ge- m A A] besede, grobna tišina S{[ *h> le konje sem čul hrzkati. Tako mol-CNis];,bil° ^Prijetno in VN-ii sam začeti- ko je : 'i' Pa z zaprtimi jj Vetij na roso' pa ne ^ Že gne glavo in vene. ksir.*pride rosa!" pj. Je pa spet pove-k> k % jgv^ebe po snegu, pa KJ tW,bilke - Gladen V naproti, pa po- frS*,*1« —• Huj§a. Si" [\' fci ,mu slabijo, poginil !?> s J;Veje topel veter in S še vidi lad,, |Xe molčal. Razumljivo bitje je / J 4 j py n tj 4 AM®ŠKA DOMoyMa, ŠSJSSBSI^, 1940. spomin — nato pa, kakor da bo omedlela — prijela se je za rob kadi. Tedaj je gospa Aashild položila svojo roko na njeno ter ji tako neusmiljeno zasadila nohte v meso, da se je osvestila. Od mosta spodaj so se začu-li glasovi rogov. Z dvorišča je nekdo zaklical, da prihaja ženin s spremstvom. Ženske so odvedle Kristino na mostovž. Na dvorišču je kar valovilo konj v krasni opremi in praznično oblečenih ljudi, vse se je iskrilo in lesketalo v soncu. Kristina se je ozrla mimo vsega tega doli po dolini. Domači kraj je svetal in tih ležal pod tenko, megleno modro soparico, iz nje so kipele gore, sive od pečin in črne od gozdov, sonce pa je z brezoblačnega neba lilo svojo luč v kotanjo doline. Zdaj šele je Kristina opazila: vse listje je odpadlo, goli gaji so blesteli srebrno sivo. Samo jelševje ob reki je še imelo nekaj orumenelega zele- § OtHloriteH) SEME'S CAf% C 6507 ST. CLAIR AVENUE E jp V PETEK se bo serviralo najboljšo ribjo večerjo irt bo tudi P^ j jj in godba. T V SOBOTO, fina kokošja večerja, začenši ob 1. uri popold^ tj h Petje in godba. rj Vabljeni so vsi prijatelji in znanci, katerim bomo postregli % H najboljše zadovoljstvo. Cene zelo zmerne. — Vljudno vabi r JOE ŠEME J -mnnnnnnnirillJTJlJlJTJlJTrinjTn nnnnnnnnrtnnnJt^ I neveste. Ragnfrid in Gyrid s Skoga sta vzeli z izbe veliko poročno krono rodu Gjeslingov. Bila je vsa pozlačena, zobci so se menjaje končevali s križem in de-teljnim litom, obroč pa je bil posut s kristali kamene strele. Posadili sta jo nevesti na glavo. Ragnfrid je bila bleda in roke so se ji tresle. Kristina je počasi vstala. Jezus, kako težko je bilo vse to zlato in srebro! Tedaj jo je gospa Aashild prijela za roko ter jo povedla k veliki kadi z vodo, družice pa so na stežaj odprle vrata sončnim žarkom, da bi bilo svetlo v gornjici. "Zdaj se pa le poglej, Kristina," je rekla Aashild in Kristina se je klonila nad kad. Uzrla je voj obraz, kako se je ves bel dvignil iz dna in se ji tako približal, da je mogla videti zlato krono nad njim. Kro-ginkrog je na gladini trepetalo polno svetlih in temnih senc — kakor da se hoče pojaviti neki Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC " To je način, da se po-HIIl čuti osvežen" Kaj se t o j>lij>etilc tem bistrim oceml mB^i Prijetna navada je _imeti dosti steklenic ijSffllH^i . Coca-Cola v vaši lede- ftlr^l l nici za odmor, ki osveži med zaposle-y^BpPli^fll^ nirni urami doma in za postrežbo pri-jateljem. Vaš prodajalec ima pripra-ven karton za šest steklenic. NaroČite ga z vašimi potrebščinami. ^■bBs® CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CQ^ ncv dolarjev, ki so bili obljubljeni po prejšnji postavi za plačilo zapadlih zadolžnic. Je bila ena največjih nemoralnih javnih del v Zgodovini te države. Bricker ie izdal šele. Izropal je sklad za javne šole za šest in pol milijona dolarjev. TOda on trdi, da je plačal $3,000,000 na primanjkljaj šolskega sklada. On pretirava. Plačal je eamo nekaj nad $2,000,000. Vzel je pa drugi milijon dolarjev in jih porabil za, druge namene. Napravil je postavo, da so morali lokalni šolski okraji plačati šolnino sosednim okrajem. To je stalo šole $400,000. Zmanjševalni dolžni sklad, ki se ie vedno plačal nazaj lokalnim šolskim okrajem, odkar je Ohio država. je Bricker pridržal kot državni denar. Izropal je lokalne šolske ekraje za drugih $258,000 s to nepo-t'tavno poteao. Davayeva postava za šolski sklad ie še vedno v veljavi kot spomenik za njegovo vlado, teda je upravljana slabo po sedanjem govemerju, ki pritrguje šolam, kot pritrgujfe ljudem na rellfu in starostnim upokojencem ter onim, ki dobivajo brezposelno zavarovalnino ter slabo plačanim delavcem pri cestnem oddelku in drugim. Bricker ie imel za $30,000,000 več državnih dohodkov v 1939 kot Da-vev v 1938. In vendar je prltrgo-val revnim in brezmočnim ljudem in institucijam. Brickerjeva lažnjlva in svetlo-hlinska trditev je prazna Ironija ln Intelektualno nepoštenje. Volite Dreti svetohUnski hinavščini. Dajte šolam pošteno postrežbo. Velite za intelektualno poštenost! VOLITE ZA MARTIN L. DAVEY ZA GOVERNEBUA OHIO Volite v torek. 5. novembra DEMOCRATIC STATE EXECUTIVE COMMITTEE J. Freer Biltineer, Chairman, ColurnbuH, O. Tvegano je, če bo šel deček ali dekle skozi šolo brez pokvarjenega vida. Kot ve vsak učitelj, sta dva otroka izmed desetih obremenjena z P0<^' normalnim vidom. Nepravilna razsvetljava za delo od blizu, kot domaČa naloga, je glavni vzrok. Vendar je dobra luč poceni! In ta' ko lahko se jo dobi. Kar rabite mo-derne, vid hraneče svetilke, svetilke, ki so znanstveno, narejene, da dajo boljšo luč za boljši vid. Bodite gotovi, da si nihče v vaš' družini ne bo pokvaril vida radi p0' manjkanja prave svetlobe pri učenju, čitanju, itd. RABITE VID HRANEČE SVETILKE V SVOJIH HIŠAH. Oglejte si jih v trgovinah SEDAJ! Hie Zlechical Odličnosti VID HRANEČE SVETILKE A. Žarnica dovoljne obsežnosti. da daje pravilno količino svetlobe. B. Odbijajoča in oddajajoča obla, ki daje direktno in indirektno svetlobo brefc žarenja. C. Širok senčnik (odprt zgorei) z belo podlago.- D. Illuminating Engineering Society's privesek kot potrdilo. tDn BK Hi S I C II T IS P K I C K LESS • LIGHT IS Jos. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili :ia bolniški voz redno m ob vsaki url_f® J*"13015«0-Mi urno vedno pripravljeni z najboljšo poetrezoo 6502 ST. CLAIfc AVENUE T*L: KNdlcott OMJ COLLINWOODSKI OBAD: 45Z E. 1S2D STREET Tel" »»»OH Sili DAVEY JE NA RADIU vsak pondeljek zvečer ob 7:15, oddajanje po vsej državi. Predmet prihodnji nondel jek "Odprava prodajnega davka." BRICKERJEVO IZDAJSTVO NAPRAM ŠOLAM Ko je postal Martin L. Davey go-verner te države, je bilo stotine šol zaprtih. Finančna kriza je prizadela šolski sistem v Ohio radi deset pojavi sklada ^^^^^^ .lavnih šol, pod katero je garantirana šolski mladini v vseh delih države enaka izobrazba. Na podlagi tega zakona preskrbi Ohio skoro $50,000,000 na leto. da ostanejo šole lahko odprte. To ni bila nikdar obveznost državne vlade, ampak se je to napravilo pod vlado Da veva. Ko je bila sprejeta postava za sklad javnih šol agodaj 1935, so imeli lokalni šolski odbori primanjkljaja skoro $6,000,000. Državni dohodki v letih 1935 in ves leto 1936 in 1937 so bili skromni. Slab promet v letu 1938 Je povzročil prikrajšanje v vseh državnih dogodkih. Posledica je bila dodaten primanjkljaj preko $5,000,000, ali skupaj primanjkljaja $11,000,000. Governer Davey je pustil preostanka šest in pol milijona dolarjev v šolskem skladu. Governer' Bricker je izropal šolski sklad teh šest milijonov in pol in jih dal v stroškovni sklad, tar tako zvišal šolski primanjkljaj na sedemnajst in pol milijona. To je napravil brez dovoljenja zakona v tistem času. Njegova akcija, da je izropal šolski sklad za teh šest in pol milijo- rija v vi'sicih in sem pa tja se je katere breze še držalo nekaj belkasto rumenih listov na koncu vej. Druga drevesa pa so bila. domala sola — razen jere-bike, na kateri je še zmeraj gorelo rjavo rdeče listje okoli krvavo rdečih jagod. V tihi topli dolini je pepelnato siva pre- proga iz odpadlega listja, ki je ležalo vsenaokrog, kiselkasto vonjala po jeseni. - -čia bi ne bilo jerebik, bi se utegnilo zdeti, da je zgodnja pomlad. In če bi ne bilo tišine — toda bilo je jesensko tiho, tako tiho. Kadar so rogovi umolknili, je bilo iz doline čuti le zvončkljanje kravj&j cev s strnišč in trav11' katerih se je pasla živ ; Reka se je posušila J' la, pošumevala je ■ Med sipinami ter vel® ki iz belega, okroglo ga kamenja je teklo . kaj majhnih vodnihj -ljubilo, da bi vso to pot še enkrat šel z vozom nazaj, nato pa moral jezditi čez gore na severu v Trondheim. Zato sem si mislil, da bo že še čas —" "Ne, naj me pri priči vzame hudič, če sem že kdaj videl takega človeka," mu je Lavrans segel v besedo. "Kakšne navade neki imaš v svoji hiši — kdo ukazuje, ti ali tvoji hlapci, kam naj vozijo ali ne vozijo?" Erlend je skomizgnil z rameni : "Res je, marsikaj je bilo pri meni doma drugače, kot bi moralo biti — voz vam bom že poslal nazaj, ko bova s Kristino prišla tjakaj. — Dragi tast," je rekel smehljaje se in mu ponudil roko, "verjemite mi, zdaj ko dobim v hišo Kristino za gospodinjo, se bo z mano vse vred spremenilo. Tisto z vozom ni bilo prav. Toda obljubljam vam, zadnjič naj bo, da imate povod pritoževati se zoper mene." "Dragi Lavrans," je prosil Baard Peterson, "spravita se radi te malenkosti." "Malenkost ali ne," je začel Lavrans, nato pa je umolknil in stresel Erlenclu roko. Kmalu nato je odrinil, gostje na Laugarbru pa so se odpravil spat. V soboto predpoldne so Jse ženske in dekleta marljivo sukale v stari gornjici. Ene so pripravljale poročno posteljo, druge pa so še kitile nevesto. Ragnfrid je bila za poročni dom izbrala to hišo, ker je imela najmanjšo gornjico — na izbi nove hiše so mogli prenočiti mnogo več gostov; to gornjico sta z Lavransom poleti sama rabila za. spalnico, ko je bila Kristina še majhna, preden je Lavrans postavil veliko hišo, v kateri so zdaj stanovali pozimi in poleti. Ta stai*a hiša pa je bila razen tega še skoraj najlepša na vsem dvoru, odkar jo je bil Lavrans popravil — bila je že napol podrta, ko so se vselili na Jorundgaard. Zunaj in znotraj je bila okrašena s prekrasnimi rezbarijami, in čeprav gornjica ni bila prostorna, se je zato tem laže dala lepo obložiti s preprogami, tkaninami in krznom. Poročna postelja je bila pripravljena, blazine so bile prevlečene s svilo, kakor šotor je bila vsenaokrog zavešena s krasnimi preprogami čez krzno in volnene odeje je bilo razprostrto vezeno svilnato pregrinjalo. Ragnfrid je z nekaj ženskami' po brunastih stenah obešala stenske preproge in polagala na klopi blazine. Kristina je sedela v naslanjaču, ki so ga bili prinesli gori. Imela je na sebi bakreno rdečo, poročno obleko. Velike zaponke so jo spenjale na prsih in zapenjale pod vratom rumeno svileno srajco, zlati obročki so se lesketali na rumenih svilenih rokavih. Okrog života je imela trikrat ovit pozlačen srebrn pas, okoli vratu in na prsih ji je ležala verižica ob verižici, zadnja je bila stara zlata očetova, na kateri je visel veliki križ z relikvijami. Roke, ležeče ji v naročju, so bile težke od prstanov. Gospa Aashild je stala za naslanjačem ter ji razčesavala težke zlato rjave lase. "Jutri jih boš zadnjič nosila nepokrite," je rekla smehljaje se in ovijala Kristini krog glave rdeče in zelene svilnate trakove, ki naj bi podpirali krono. N»to so se ženske zbrale okrog "Veseli me, da bom doživela ta dan," je rekla gospa Aashild. Opazila je, kako tenke so postale Kristin i ne roke, ki jih je držala v svojih. Opazila je, da je nevesta tudi sicer shujšala, grudi pa so ji bile polne. Vse poteze v obrazu so se ji zožile in stanjšale, senca pa so se ji kakor malce pogreznila v senco težkih, vlažnih las. Lica ji niso bila več okrogla, in sveža barva je obledela. Kristinine oči pa so postale dokaj večje in temnejše. Gospa Aashild jo je znova poljubila. "Vidim, da si morala marsikaj prestati, Kristina," je rekla. "Zvečer ti bom dala napoj, da boš jutri zjutraj spočita in sveža." Kristini so vztrepetale ustni-jce. "Tiho," je dejala gospa Aashild in jo pobožala po roki. "Veselim se že, kako te bom jutri nakitila. Nihče še ni videl lepše neveste, kot boš jutri ti." Lavrans je odjezdil na Laugarbru, da bi s svojimi gosti, ki so bili tamkaj, obedoval. Možje niso mogli prehvaliti jedače — boljše postne hrane bi ne dobili niti v najbogatejšem samostanu. Imeli so rženov močnik, kuhan fižol in bel kruh, kot ribjo jed pa so dobili le nasoljenih in svežih postrvi ter mastnih jesetrovih rezin. čim več so možje popili piva, tem bolj so postajali zidane volje in vse bolj robate šale so zbijali z ženinom. Vsi Erlendovi drugi so bili dokaj mlajši od njega —< njegovi vrstniki in prijatelji so bili vsi že dolgo poročeni. Možje so se mu smejali, češ, da je že tako star, pa ga šele prvič čaka por,očna postelja. Za mizo je sedelo nekaj Erlendovih starejših sorodnikov, ki so bili še precej trezni; ob vsaki besedi so se ustrašili, da bi pogovor ne zašel na reči, ki bi bilo bolje, da bi se jih ne dotikali. Gospod Btufrd s Hestnaesa ni izpustil Lavransa iz oči. Ta je mnogo pil, vendar ni bilo videti, da bi bil od piva bolj vesel. Ko je tako sedel na častnem sedežu, mu je bil obraz vedno bolj napet, oči pa so mu zrle vse bolj srepo. Toda Erlend, ki je sedel na ta-stovi desnici, je objestno odgovarjal šalam in se od srca smejal ; obraz mu je gorel in oči so se mu bliskale. Zdajci pa je Lavrans vzkipel: "Kaj pa z vozom, zet — ker sem se ravno spomnil — kaj pa si napravil z vozom, ki si ga bil poleti vzel na posodo?" "Voz . . ." je rekel Erlend. "Mar se ne spominjaš, da sem ti že zgodaj poleti posodil voz? Bog ve, da je bil dober voz, boljšega ne bom nikdar imel, kajti sam sem bil zraven, ko so ga tu na dvoru delali. Obetal si mi in prisegal, Bog mi je priča in moji ljudje to vedo, da si mi ga obljubil pripeljati nazaj, pa nisi bil mož beseda —" Nekaj gostov je zavpilo, da to zdaj pač ni vredno govorjenja, toda Lavrans je udaril po mizi in zaklel, da hoče vedeti, kam je Erlend zapravil njegov jroz. "Oh, na tistem dvoru ob jfjordu, kjer smo dobili ladjo za prevoz do Veoya, sem ga pustil," je ravnodušno rekel Erlend. "Nisem mislil, da je Stvar tako važna. Glejte, tast — vožnja s tovorom po dolinah je bila dolgotrajna in naporna, in ko smo dospeli do f jorda, se nobenemu mojih hlapcev ni