Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 53-46 — Pos'ni predai (Casella postale) Videra • 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. ‘J4/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Leto XII. — Štev. 15 (245) UDINE, 16/31 AVGUSTA 1961 Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 60) lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. ‘7 Posamezna številka 25.— lir Izhaja vsakih 15 dni ZA DOSEGO NAŠIH JEZIKOVNIH IN SOCIALNIH PRAVIC Komuni naj DO Sta- V skupnih nastopih je rešitev SplOŠnih industrializacijo naših krajev interesov Slovencev naše dežele Tu je mesto vseh 150 komunskih in vaških svetovalcev Turlanske Slovenije — Dost z uboganjem proti našim interesom ! Slovenci pod Italijo v tržaški, gorički in videmski provinci čutijo, da so enota, da imajo skupne poglavitne interese. Doslej so za skupne interese Slovencev v teh treh pokrajinah nastopali -slovenski in tudi nekateri italijanski res demokratični listi, za slovenske skupne interese so se zavzemale različne šlo venske politične organizacije in v zadnjem času tudi nekatere italijanske politične stranke, ki jim demokratična enakopravnost in enakopravnost narodov ter italijanska ustava (člen (i) niso prazna beseda in politična fraza. Pred kratkim pa so se začeli -zbirati skupaj, se posvetovati in zavzemati enotno stališče do skupnih slovenskih problemov t udii izvoljen'/ sjovenskj župani, pokrajinski in občinski svetovalci. Prvič se je zgodilo, da prihajajo na la. skupna zborovanja tudi izvoljeni občinski- svetovalci iz Furlanske Slovenijo. Prišlo bi jih še več, če ne bi bil ukoreninjen v večini naših občinskih svetovalcev strah pred vsakokratnimi vladnimi zastopniki v raznih upravnih forumih. Ugotovila pa je javnost v videmski pokrajini, da se večina naših izvoljenih zastopnikov v občinah Furlanske Slovenije strinja s tem slovenskim sodelovanjem izvoljenih zastopnikov Furlanske. Slovenije. Ti prid naši zastopniki n a. skupnem zborovanju slovenskih predstavnikov morajo prestati zaradi tega veliko krivičnih napadov. Nekateri jih napadajo iz neznanja, nekateri, posebno v vrstah nacionalističnih nasprotnikov pa iz starega, sovraštva proti vsemu, kar je slovenskega. Na- Kje so slovenski « laureati» ? e «Gazzetta Ufficiale» je publicirala imena tistih laureatov iz Furlanije, ki so naredili državni izpit za leti 1957 in 1958. Zdaj vemo, da bo 86 lan reatov iz Furlanije delalo kot zdravniki kirurgi, farmacisti, kemiki, inženirji, arhitekti, agronomi, gozdni strokovnjaki, živinozdravniki bi komercialisti. Žalostno je, da med 11j imi ni skoraj nobenega Slovenca iz f’ Urlanske Slovenije. Pač je eden sam *u sicer živinozdravnik, toda tega skoraj ne moremo šteti za cSlove-n.ja», ker je pisal v neki videmski Zorn al, da pri nas ni Slovencev. Ni dobro, da nimamo svojih intelektualcev. Prej smo imeli dosti duhovnov, zdaj pa jih je vsako leto ma-Nb ker ta mladi ne čutijo vokacione. ^ orali bi imeti iz naših krajev naše pore in zavedne zdravnike, veterina-'-L farmaciste, agronome, inženirje, 1 bi pomagali našim ljudem bolj , pa tisti, ki ne znajo našega jezi-\in ki niso od tu doma. Domači Oasi laureati bi se bolj zavzeli za na-‘eka človeka : v špedalu, če bi imeli ^.*0 našega zdravnika, pri živini, če 1 imeli zavednega veterinarja, pri ®zjuh p j imeli svoje do- ali, dobili smo ga pa le, čeglih zadnji. Anjelè no majò use vasi našega komuna svoj telefon. Mi smo ga mjeli u resnici najbuj bizunjo, raki na stoji naša vas najbuj u kraju anu še ko-rjera ne vozi k nam. Anjelè to bi se muorlo sistemati še to rječ, de bo vo- zila korjera do vasi, saj ejesto ve mamo, le pretesna anu preslaba je. špe-rajmo, de jo bojo komodali anu de lamio mogli rejči, da je novi konsèj i jes kej narelu še za nas Brježene. Do anjelè smo bli simpri te zadnji par usaki reči ali pa so nas ignorirali, de obstojamo, špera.jmo, ki se 10 ne bo več dogajalo. km. Sev.jede bi blo buojš. de bi usale kimun imel svojega mjediha, a za-ki so speže takuò velike, de jih komun ne more uzdaržati, bo muoralo j-riti do konzorcija Pratike so že v teku in mjedih iz Prapotnega dr. Enrico Rinaldi hodi že zdravit ljudi v Dolenje. Ravne pri Dne 12. avošta je umrù’52 ljetni Evgen Predan - Matevžič iz naše vasi. Mož je dougo časa biu bolan na srcu in se je zdravil v čedadskem špitalu. Njegovo stanje se je nimar buj slabšalo in zatuò so ga njegovi domači tjel parpejat damù, da bi umrù v domači hiši, a je že med potjo izdihnu. Ranki je bil zlo poznan po vsej okuolci in je bil zlo stimali mož. Par zadnjih votaeionah je bil izbran za podžupana (vicesinda-eo) iz sredenjskega komuna in kot tak uživu veliko spoštovanje med svojimi vaščani, kar je tud pokazu njegov pogreb, ki se ga je udeležila, velika množica ljudi iz vse okuolce m raprežentanti komunskih oblasti. Žlahti nepozabnega rankega izrekamo naše sožalje ! (A. Č.) Ko pridemo pri Robiču čez konfin v Kobarid, se nam oko kar samo listavi na prelepem hlevu, ki so ga letos postavili na «Kobariškem blatu». Tle je bilo še do lanskega leta veliko močvirje in zato tudi trava ni bila dobra, ker je bilo vmes preveč ostrega ločka. Kobariška koper,it'va je ta mokri svet dala kanalizirat in postal je odpčen travnik. Postavili so hlev. ki bo že letos sprejel pod streho 100 glav goveje živine in tudi gradnja drugega enako velikega je že v teku.' Zgradili so tudi gjnojišča in postavil* bodo velike silose, dai bodo pozim* fuotrali s silažo, v poletnem času pa se bodo krave pasle po bližnjih p1 rinah. Ker bo na to vižo produkcija mlek a zelo narasla, bo kobariška ko- perativa morala postaviti tudi v planinah mlekarne. V teh zadnjih letih se je dosti ku-metovske delovne sile okupalo po kobariških fabrikali (v iglarni, fahri-, ki pletenin «Angora», v mlekarni in fornažu) in zato stopajo v koperat’-ve, da s skupnimi močmi vodijo ekonomijo, kar je sigurno do-ti bol’ «redditizio», kot pa individualno obdelovanje zemlje, posebno pa nd vi-dualna reja živine. Tudi pri nas bi se lahko Imperativna reja živine uveljavila, če bi ljudje hoteli zastopiti pravi «signifi-kat» delovanja koperativ. Senožeti ne bi ostajale nepokošene, žene bi la’ Brez težav vodile ekonomijo medtjem ko so njihovi možje v estera in nekaj! mož bi imelo stalno delo okoli živin Zadružni hlev v «Kobariškem blatu» Par nas se parpravjamo na tradicionalno ljeno segro «Marije Bandim-nice», ke na če beti od S. do 10. se-temberja. Še usako ljeto te paršlo na dan segre u Njeme dosti judi, ne ko j iz našega komuna anu Kmats'ike doline, ma še iz Čedada, Cente, Vidma anu drugih krajen anu zatuò ve špe-ramo, ke še ljetos no ne bojo mancali tej stari ljepi iudski segri. Par-pravjeniii bo dosti kjoskov, t j er to ne bo mancalo izbranih dobrih domačih vin za pomočiti suha garbi anu še brejar o če beti postavjen za te, bq jih serbe pete. Lokalne oštarije no če beti bogato furnide še z gorkimi anu marziimi jedili. It malo besjed povjedano, provjoderio bo za želodec anu dobrò nojo anu zatuò naj ne bo . rtiajednemu žon, če že anjelè u senjà u suo j o agendo g't sànt. u Njeme, zaki n se če sigurno1 uàrniti ta hiši kontent anu mu bo rikordo na ure ii N jemali še dougo ostal u sarcn. (Ant.) Prapetno v Idrijski dolini Naša komunska administracija in tista iz Dolenjega sta sklenil napravit konzorcij za komunsko zdrav niško službo. Troštamo se, de bojo ljudje usodno kontent, saj je Dolenje oddaljeno od Prapotnega samo 1,5 Iz Kanalske Višarji se vedno bolj modernizira jo in postajajo zato vedno bolj privlačna točka modernih turistov ali romarjev, če sploh velja še ta izra2. Y<-asih so ljudje namreč hodili na Viša rje s tovorom na ramenih pet ur in se tam okrepčali v gostilni, danes pa pridejo na to «sveto višino» že v šestih minutah z vzpenjačo, ki je postavljena pri železniški postaji v Volčji vasi, in na Višavjih jim je na razpolago krasno urejena kavarna in restavracija, ki nudi katerikoli kon-fort. Pred drami leti so napeljali e-lektrično luč, tako da je okoli svetišča tudi ponoči svetlo kot pri belem ' dnevu’ kar je zopet v poseben užitek ljubiteljem tovrstnega 'času v višini 1800 m. Sedaj so napeljali tudi vodo-dovod iz, 700 m nižje ležečega izvira Kaplje. Vodni zbiralnik drži 2000 hektolitrov in črpalke zmorejo 30 litrov vode na minuto. Ker so postali Višarji dostopni vsem kategorijam ljudi, je promet vsak dan večji. Lanska statistika je pokazala, da je vzpenjača, čeprav je bilo to prvo leto obratovanja, prepeljala na Višarje čez, 16.000 ljudi. Temu številu je treba dodati tudi tiste, iri jih ni malo, ki so šli po starih po teh peš ali pa ]>o drugi strani s tr- Komemoracija 34 žrtev nacifašizma v Torlanu Dne 25. avgusta smo se zopet zbrali na Torlanskem pokopališču pred spomenikom padlih, da smo obudili spomin na tiste črne dni pred 17 leti, ko so nacisti divjali ]>o naših krajih in v Torlanu jiobili 34 ljudi, največ otrok, žena in starčkov, hiše pa požgali. Strašno je bilo tisto jutro 1644 leta. Iz Nem je v Torlan prihrumela kolona nemških autohlind in se ustavila pri prvih hišah. Nekaj družin so nagnali v nek hlev in tu sie je pričel pokol. Najprej so poklicali •:/ hleva, može in jih pobili enega za drugim, žene in otroke pa so še žive polili z bencinom in vse skupaj zažgali. Komemoracije so se udeležili zastopniki raznih antifašističnih organizacij iz Vidma, občinskih oblasti in domače prebivalstvo. biško žičnico do Prešnika. To se pozna tudi Volčji vasi, katero si vsakdo nad. ogleda medtem ko čaka na vrsto pri vzpenjači, in Ukvam ter Žabnicam, ki nista daleč od tod. Iz Rezjansk doline Vso našo dolino je zajela globoka žalost, ko smo zvedeli, da se je v Germani ji ponesrečil 35 letni Odo-r; o Barbarine iz Sv. Jurija. Mož je delal že tri leta kot zidar pri nekem podjetju v.Erlangen na Bavarske,n. Dne 23 julija so ga njegovi prijatelji videli še pc-zno ponoči v neki gostilni, a notem je izginil neznano kam. Šele čez štiri dni so gi, našli utopljenega v reki. Barbarino se je vračal domov v temi in pot je vodila ob globoki reki in zato da misliti, da je zašel oh stran in tak trag'čn> izgubil svoje življenje. Truplo dragega rankega so prepe Ijali domov v Sv. Jurij in okoli njega so bedeli vso noč vsi vaščani, pogreba pa so s-1 udeležili znanci in prijatelji tudi iz drugih vasi naše dol:ne. Iz Bečanske doline Že več časa v Klastri in Hrubji ujemamo vode, zaki se je vederbala P um pa in zatuò muormo hodit ponjò k precej oddaljenemu zvjeraiu. Ima-mo že d jela čez glavo, Jaki je malo ljudi par hiš, pa še muormo zgubjat čas za nošenje vode, ki je ni ankul zadost par hiš. Naj vsak človek pomisli kulko vode ponuca v adnim dnevu samo ena glava živine, in par nas jih je kar dost, pa bo vjedu kakim velike težave imamo. Pa ni samo tuò: voda, ki jo zajemamo par zvjeraiu ni niti zrava in kar jo parnesemò damù je že umazana. Duo bo odgovarju za konseguence, če kajšan od nas zboli? O našem kritičnem stanju so komunske oblasti (autorità) dobro informirane, a nam prò nič ne pomaga odgovor, da ni sòudu za novo pumpo. Imamo pa velik trošt, da bodo zadevo hitro uredili in da bomo kmalu spet pili zdravo vodo, saj nova pum-pa ne košta dosti. T. Črnoja Bonač Jerepovi familiji se je rodila če-čica, katjeri so dali ime Valentina. 1 božica, ne bo poznala svojega tata, zaki ga je malo dni pred njenim rojstvom zadela par djelu na senožeti srčna paraliza. Par djelu je bla tud mati in je ona parva skočila na po-niuoč svojemu možu Valentinu in zatuò smo se vsi bali, da ji bo ta hudi udarec škodoval. Težko prizadeti materi in mali Valentini želimo puno zdravja in korajže. Čedad V našem mestu imamo v Via Zuccaia zlo dobro strelišče (Tire a segno) in zatuò so ga tud zbrali za im temacionalne gare med Furlanijo io Slovenijo, ki se bojo vršile v Čedadu [»■ve dni oktobra, naši strelci pa se bojo pomerili s Slovenci v Ljubljani 17. septembra. Te zadnje čase je dosti parpra-vjanja za to srečanje. S karabinami se vadijo strelci iz Buie, Hum ina, ( ente in Tolnieča in od- tjeh bojo zbral deset narbujših za internacionalno garo. Mi z vese j èm pozdravjamo to iniciativo furlanskih strelcev, ki naj ne ho zadnja, posnemajo naj jih še drugi športniki. Srednje Medtjem kar je divjala huda ur» po naši okuolci, je strjela udarila v zvonik sv. Pavla in oplazila tud Ijetno Amalijo šibau in 17 ljetneg* Ivana Krizetiča. Oba sta izgubila zavest in sta prišla k sebi šele po u' metnem dihanju. Na srečo ni bluò večje škode. t EKONOMSKI PREGLED Rimska vlada odbila Furlaniji deset predlogov V Naveličan * ž„ v« v viden,. za izboljšanje ekonomskega stanja K \ *!• <• VOLČJA VAS - 1' ozadju mogočni Montai V. I». Po kanalski in Ziljski dolini ski, provinci, KndJauji: in Slaven©, raznih ordini del giorno iri mozioni predvsem od provincialnega sveta, pa konferenc demokristjanov pa raznih asociacij, ki so predlagale, kako naj bi z raznimi piani in novimi zakoni dobili nekaj za našo propadlo ekonomijo. Vse kar so predlagali eni ali drugi lokalni faktorji, vse so v Rimu odbili. V zadnjem, najnovejšem času so odbili deset predlogov za izboljšanje ekonomskega stanja : 1 ' Predlog da bi razširili na videmsko provinco tiste ukrepe, ki veljajo za južno Italijo. Tako bi mogli počasi začeti z industrializacijo- — Odbito. ■ 2} Predlog za razširjenje ukrepov, ki veljajo za Trst in Gorico: žona franca v Gorici, in zona, industriale v Trstu, fondo di rotazione in razne druge ukrepe — P« odbito. 3) Kredite po boljših pogojih. Do- bili smo samo Istituto Credito Medio frinii — Ta more dajati samo zelo omejene kredite. Odbiti so bili široki krediti za industrializacijo. 4) Davčne olajšave. Ker nočejo dajati davčnih olajšav, da bi vsaj zakon št. 635, ki velja samo za neke občine, razširili na vse občine v videmski provinci, ki so vse pasivne In deprese — Odbito z vso energijo. 5) Ustanovitev olajšane industrijske cone, da bi bila za začetek industrializacije -k- Odbito z jezo. 6) Predlog, da bi parastatalne industrije IRI in ENI, ki dobivajo v drugih provincah stotine miliard podpore pričele vsaj nekaj delati v videmski provinci — Odbito z zaničljivim odntuhom roke. 7) Predlog za povezavo z bližnjimi metanodotti, ki dajejo v sosednjih provincah energijo industriji Odbito. 8) Razširjenje ukrepa, da Di indi furlanska podjetja dobivala kvoto državnih liferacij — Seveda. s o tudi la predlog gladko odbili. 9) Izboljšanje carinske, doganalne službe na furlanskih mejah, da bi imeli več turizma in boljši in lažji uvoz robe — .Vd/ slišati niso hoteli o tem. 10) Povrnitev IGE in pravica na izvažanji* v pametnem časovnem roku —. Kajpada tudi s tem, predlogom ni bilo n‘č in j> končal kot devet njegovih pridatkov v ministrskem košu. Vse kar so predlagali, da bi omogočilo industrializacijo kot v drugih provincah ali pa podobne privilegije in olajšave, ki jih uživajo druge province kot na primer v Mezzogiorni! Italije ali pa v Gorici, Trstu, ali pa koristi metanodotov v sosednji Lombardiji ali pa velike industrijske koristi IRI ja v genovski provinci, vse So Furlaniji odbili. Odbili so nam tudi takšne stvari, ki so bolj vbogajme kot pa resnična olajšava kol na primer razširjanje zakona 635 na vse občine v videmski provinci. Kričijo in vzdihujejo, da bi bilo treba ustaviti einigriran je iz Iva,nuje in Furlanske Slovenije, toda, kako naj se ta tok ustavi, če pa na,ni ne dajo niti začetka, niti predpogojev, da bi začeli pripravljati potrebne stvari za industrijsko cono. RUBIX.I A KO .TE SE ZMERAJ PREDALEČ V Rubinjaku pri Tcdadu bodo z novim šolskim letom postavili meha,-iiiško sekcijo tehničnega instituta Malignani iz Vidma, listi, ki bodo študirali v tej šoli bodo podali industrijskih periti in bodo imeli doma dobre slušbe in v tujini. Le škoda, (bi so naši kraji predaleč, da bi več naših ptrobov hodilo tja študirat vsak dan. Nekaj pa bi jih že lahko! Takšna mehanična šola je seveda dosti boljša ko tisti korsi profesionalni. ki nam jih dajejo za naše emi-g.ante v Spetru. kultni no-folklorni festival, pri katerem so sodelovali Furlani in Slovenci, morali bi pa tudi Korošci, a jim je bilo v zadnjem trenutku onemogočena, k°r niso imeli vstopne vize za prekoračenje italijanske meje, katero Je namreč Italija, pred nedavnim u-vedla za avstrijske državljane. Pobudo za ta pomembni festival je dalo trbiško turistično društvo (Azienda di soggiorno). Furlani so nastopili z znanim pevskim zborom «Arbitro Zardini» iz Pontebe, Slovenci pa s folklorno sl;lili ino in pevskim zborom iz Jesenic ter z znanim gorenjskim kvintetom, ki je žel največ uspeha. Slovenski debutanti so tako navdušili trbiško javnost, da so jih ob slovesu prosili, naj bi se v kratkem zopet povrnili med nje. Prihodnje leto bi moral biti take vrste festival organiziran v Kranjski gori, in upamo, da mu bodo prisostvovali tokrat tudi Korošci, in potom v Podkloštrii (Orlenstein). Te folklorne izmenjave Trlrž - Kranjska gora - Podklošter bodo gotovo dosti pripomogle do še boljšega bratskega sožitja med sosednjimi narodi. A VGLftJA VAS Tale mesec je bila naša vas v posebno veselem razpoloženju. Pa kaj bi ne bila, saj so bili med nami Vese- Veliko je planin tam naokoli, vsaka vas ima svojo, najzaniir.ivejsa, v vsem kanalskem okolišu pa je menda Ukovska planina. Tam je v toplih mesecih bolj živahno kot v dolini. Samo kdor mora, ostane poleti doli. vse drugo zleze na planino. Tam se je razmestilo celo planšarsko naselje s poljem in ponekod celò z vrtički okoli lesenih bajt. Ljudje pasejo dolinsko živino, delajo sir, kuhajo maslo in uživajo čisto planinsko veselje. Naša lepa popevka, zatajevana v dolini, se gori razbohoti in razširi za vse lito. Pred prvo svetovno vojno so imeli celò šolo za svoje mnogoštevilne otroke, da niso planšaresi pozabili, kar so si v hladnejših mesecih pridobili v dolini. Tam je turistom na razpolago tudi planinsko zavetišče Fratelli Nordio, ki je odprto celo leto. To je v Karnskih Alpah, ki kot mogočen zid zapirajo severno stran Kanalske doline. Njihovi koničasti vrhovi in ostri robovi se p "naj več zelo strmo spuščajo v podnožje. Rastejo v obratni smeri kot Julijci nad levim bregom Bele: od vzhoda proti zahodu. Medtem ko je Žabniška Škrbina v bližini Trbiža zrasla komaj 1264 m visoko, to je pičlega pol kilometra nad dolino, se je trirobi Zi-rnovee nasproti Lipalje vesi 'zpel en meter nad dva tisočaka. In to veno- 1! slovenski taborniki iz Jesenic, veseli in mladi ljudje, polni življenja iu veselosti v sebi. Taborili s» 10 «Ini v Za jezerom pod našim mogočnim Monlažom in so večkrat prihajali v vas in se radi z nami pogovarjali in nam pripovedovali kako in kje živijo. Kar dolg čas nam je po njih, čeravno so nam obljubili, da se prihodnje leto še povrnejo in da si bomo med tem časom dopisovali. Med gorenjskimi taborniki je bila tudi skupina alpinistov planinske reševalne službe iz Jesenic. Plezali so na .Montaž in so morali na žalost ugotoviti, da pri nas alpinizem ni bogve-kaj organiziran, .saj so vse stare koče in gorske poti popolnoma zapuščene, kar se kaj takega na Gorenjskem in v vzhodnem delu Julijskih Alj) ne \ idi. A TRNI VRH Pretekli tjedan je šu v Avstralijo Lunin l'io - Krač, v telili dneh pa bo Šu za njim še Špehonja Mario -Sklanae.. Tam je že več naših vaščanov in Kalan pravijo bo šlo drugo l.jeto še dosti djelueu iz naše vasi. Zaenkrat ni tam buolivje kakuò dobro, a troštajo se, de se bojo razmjere zbuojšale in da bojo mogli več zaslužit in takuò več pomagati tistim, ki so ostali ta domali. Mi augurami) vsem, da bi se vrnil damò srečni iu zdravi. mer raste od žveplenih toplic v Ložnici do Pontablja. Bombašek jarek, po katerem je čez gorski prelaz Nas-sfeld naraven prehod iz Kanalske v Ziljsko dolino, se je globoko zagrizel v karnijsko gmoto, da se onstran Pontebe razgibljo v še večje višave Pred 33 leti je jmtekala tam državna meja med Avstro-O grško in Italijo. Divje se peneči Pontabeljski potok — Pontebbana — ,je bil mejnik. Ob n je vovem iztoku v Belo sta zrasli dve naselji. Tostran Fontabelj, |e-daj dvomejni kraj dvodelne monarhije, čisto nemški z laškim nadihom, onstran italijanska Ponteba. Zanimivo, da sem tedaj na laški strani slišal več slovenske govorice kot, tostran v Pontablja! Tako so se v o krožju ene ure kar vrstila naselja: laško, nemško, slovensko, j)a spel nemško, vmes slovensko in tako naprej. Zdaj je seveda vse italijansko jirepleskano. 1924. leta sta se obe nekdanji občini to in onstran vode združili v Pontebo. Zanimiv je svet tam naokoli v vsakem oziru, turistično prav privlačen. V prejšnjem stoletju je zelo trpel zaradi poplav. Leta 1948 je voda razrušila skoi-aj dve tretjini obeh naselij. Tudi sredi Kanalske doline se je vgnezdila stara nemška naselbina Nabor jet. Že njeno zunanje lice to kaže. Večina hiš je zgrajena v starem nemškem slogu.Tam stoji spomenik avstrijskega stotnika Hensela. ki je tod odločno branil prehod Napoleonovi vojski. Borbe so se prenesle celo v Karnske Alpe same. Na sedlu Na, sfeldti je bilo najhuje. Kanalska dolina je ločnica med Kurirskimi in Julijskimi Alpami. Zadnji odrastki Julijcev, južnega zidu Kanalske doline, so položnejši od Karnskih sosedov onstran Bele, >o pa zato znatno višji. Kar po vrsti sami uaddvotisočaki, n. pr. Veliki vrh onstran Na bor jet a 2047 m. ob njem Pipar 2066 m. Saj so se celo znamenite Višavje, ki se naslanjajo na Ijovca, 2079 m, dvignile 1792 m visoko. Takole, dobrih tisoč metrov iz jHidnožnih Žabnic s klaftrškim pole nom na rami je bil za, romarska kolena prav leji uspeli. Včasih je bilo to res v navadi. Doživetje v visoki planinski vasi nad prepadnim pečevjem v osrčju nebotičnih vrhov ostane vsakomur globoko v duši za vedno. Sedaj vozi iz železniške jiostajé Volčja vas na Višarje moderna vzpenjača. Koga ni navdušila romantična dolina Za jezerom, ki se pod zahodnimi višarskimi obronki razteza od popolnoma slovenske Volčje vasi do škrbastih Polic in zobatega Viša? Koga ni zvabil mogočni Montaž, 2752 in, tam zadaj? Pravijo mu tudi 'špik nad Policami. Ali veste, da je prav v tej slikoviti dolini razvodje med Jadranom in Tirnim morjem? Tu to v neznatni višini 814 m. Tam izvira Bela, ki hiti v Tagliamento in z njim v Jadransko morje. Na drugj strani so se razprostrle slovensko - nemške Žabniee, malo dalje pa Trbiž, železniško križišče in največji kraj v Kanalski dolini. Oživlja ga Zili-a, ki se mu jnidrnži ob mestnem robu. (se nadaljuje) t/Aisi >*:: h(or.c.A MOJU 'KAM rt m Tnqlav \ o -z*-7 ' o ; BOH BISTRICA NIČTA 7/PA NA \_____ ai/reti O S9*»*N MMIHO PRAPROTNO O } O J NOVA goR/CA jrrKKéicupAt KOPRIVA nuowEsO mO o iAlihris OAJbOvtflNA F Olj AH O O VIPAVA . co TURJAK O m o DumvuE A . njkfiENTAEOP DE VINe NABR_ 9 QW£NTAiOft • UKORU *- = o pM ~qRADEl V «m*. y, t, i TRŽAič\ 1 KOPER = /ZOLA PIRAN O frOMJAN Čf jj. flirto-«“in mjf i) .0 HtCflA «'j VA VAS O V/Ž/NADA * DRŽAVNA M()A MERILO m o io U ta ut ta m 20 KM il 21;. avgusta letos je poteklo 6 let od podpisa videmskega sporazuma; od tega dne naprej se je začel odvijati mali obmejni osebni promet med Italijo in Jugoslavijo. V tej dobi je prekoračilo mejo več milijonov ljudi L te in onstran meje. Meja danes nedela nikomur preglavic. Pred šestimi leti, pred podpisom sporazuma, se nam je zdelo kaj takega nemogoče. Sporazum, se vsako leto izboljšuje in predvideno je, da se bo razširil bolj globoko v videmsko provinco do Tagliamenta in da bo prišlo še do novih Gajšav. h SO agosto di quest’anno sono trascorsi fi anni dalla firma dell'accordo di Udine, per U piccolo traffico di confine fra l’Italia e ln Jugoslavia, 'n questo periodo hanno va renio la frontiera parecchi milioni dì persone, €d oggi, possiamo dire, il confine non rappresenta alcun ostacolo. Sei anni didietro, prima della firma dell’accordo, una simile cosa ci sembrava "apossibile. L’accordo per il piccolo traffico migliora di anno in anno », stando alle v°ci ufficiosi, dovrebbe esseri esteso fino al Tagliamento, con l'aggiunta di nuoce agevolazioni per le persone che si recheranno al,di qua o al di là ,]eda frontiera. Slovensko - furlansko kulturno srečanje v Trbižu Letos se je v Trbižu jirvikrat vršil Kdo je neposredni obdelovalec ? Po «zelenem načrtu» so neposredni obdelovalci vsi tisti, ki stalno in neposredno posvečajo svoje delo obdelovanju zemlje, reji in oskrbovanju živine, le da celotna družinska delovna sila ni za tretjino nižja, kot je potrebno za normalno obdelovanje zemlje in rejo ter oskrbovanje živine. Za priznanje neposrednega obdelovalca veljajo iste norme, ki jih predvideva zakon za kmetijsko bolniško blagajno in pokoj trško ter invalidsko zavarovanje kmetov. Mala posest Kot mala posest je upoštevano tisto posestvo, ki potrebuje za normalno obdelavo in oskrbovanje živine ne več kot 1500 delovnih dni na leto. Delovni dnevi se določajo po tablicah za posamezno pokrajino preko Urada za enotne prispevke v kmetijstvu (Ufficio contributi nnifiea-tti dell’agricoltura). Srednja posest Srednja posest je tista, ki za obdelovanje zahteva več kot 1500 delovnih dni in katere celotni dohodek pred vojno ni presegal 80.000 lir letno. Potrdila neposrednega obdelovalca za malo ali srednjo posest izdaja pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Kmetijska poslopja Med najvažnejšimi in koristnimi postavkami, ki jih predvideva «zeleni načrt» in ki so za kmete - neposredne obdelovalce posebno ugodne, je člen, ki določa podporo za gradnjo, popravilo in obnovo kmečkih stanovanj. 'Pa prispevek bi morali naši kmetje noodvomno izkoristiti. Živinoreja Za nakup selekcionirane živine se podeljujejo brezplačni prispevki (a fondo perduto) do 25 odst. na verodostojni pripoznani izdatek. Ta prispevek se zviša na 35 odst. za pri poznane hribovite predele. ii ili ni Malim posestnikom - neposrednim obdelovalcem bodo nudene podpore do 50 odst. (a fondo perduto) na verodostojni pripoznani izdatek (spesa riconosciuta ammissibile) za gradnjo stanovanjskih hiš namenjenih kmeč-k: družini neposrednega obdelovalca. Ta prispevk se dodeli tudi za gradnjo prostorov, ki so potrebni za kmetijsko gospodarstvo, za hleve in za shrambo orodja. Ta prispevek se dodeljuje tudi v primeru če hiše niso na posestvu, ampak se nahajajo v stanovanjskih središčih, vendar pod pogojem, da kmečka družina stalno v njej biva in da nima drugega stanovanja na posestvu. Za gradnjo, popravilo ali obnovo kmečkih stavb, ki so namenjene stanovanju kmetov neposrednim obdelovalcem ali za hleve ter za shrambo poljedelskih pridelkov, se podeljujejo neposrednim obdelovalcem. tudi 30 letna posojila. Obrestna mera za ta posojila je 3,50 odst., za južno področje Italije, za otoke, hribe, toskansko Maremme, Lazio in Julijsko Benečijo ter za hribovite predele in posamezna nerazvita področja, ki jih določi pristojno ministrstvo, se te obresti znižajo na 2,50 odst. Za obnovo ali popravilo kmetijskih stavb se podeljujejo vrhu tega 20-letna posojila s 3 odst. obresti. Poleg tega se podeljujejo petletna posojila za nakup čivine, tehn enih naprav, orodne opreme za živinorejo ter za izboljšanje in ureditev travnikov in pašnikov. Za izboljševalna dela in za nakup i’ ”ZeIeni plan,, ali petletni plan za razvoi italijankega kmetijstva je končno postal državni zakon in zato smo smatrali za potrebno da na kratko obravnavamo tiste točke zakona, ki najbolj inferesirajo našega kmeta. Da bodo pa kmetje izkoristili v čimvečji meri ugodnosti, ki jih nudi zeleni plan, je potrebno, da se tesmo povežejo in sporazumejo s kmetijskimi tehniki, s provincialnim inšpektoratom za kmetijstvo in z okrožnimi inšpektorati za gozdarstvo. potrebne opreme za razvoj in izboljšanje živinoreje, kakor tudi za gradnjo naprav za sklad ščenje, ohra- njevanje 5 n prodajo živinorejske proizvodnje se prav tako nudijo posojila, ki se obrestujejo z 2 odst. i i Mehanizacija Neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, mali posestniki, posamezni člani ali sodeležniki in Kmetijske zadruge lahko dobijo prispevke za nabavo poljedelskih strojev in potrebne opreme. Naj višja mera tega prispevka je 25 odst. na verodostojni pripoznani izdatek, ki se porosa na 35 odst. v že prej imenovani področjih. Poljedelski stroji se lahko tudi nabavijo s petletnim 3-odstotnm o-brestnim posojilom. Poso j lo se da na 75 odst. fakturiranega izdatka. Mala kmetijska posest Za nakup zemljišča in stanovanjskih hiš za ustanovitev in povečanje (arrotondamento) male kmetijsko posesti nudi «zeleni načrt» 30-letno posojilo z 2 odst. obresti. Za. nakup zemljišča in stanovanj-. skih hiš lahko dobi interesent namesto posojla prispevek, ki ne sme presegati desetino nabavnih stroškov. Upoštevajo se tudi druge okoliščine, ki so povezane z ustanovitvijo male kmetijske posesti, in sicer izboljševalna dela na zemljišču, posebno pa gradnja stanovanjskih hiš za malega pc-sestnika in njegovo družino, gradnja hlevov in shrambenih prostorov za predelavo pridelkov ter vodne 'in ureditve. Za ta dela dobi 50 odst. brezplačni prispevek. Predvidena je oprostitev zemljiškega in dodatnega davka za dobo petih let v korist obdelovalcem (assegnato re) in kmetom, ki so na podlagi zakona za malo posest kupili zemljišče ali posest, tudi s posojilom. Za to oprostitev morajo neposredni obdelovalci vložiti prošnjo na nekolko.vanem papirju na okrajni davčni urad in priložiti overovljeno kopijo kupno-prodajne pogodbe. Prošnje Prošnje z opremljenim osnutkom ali tehničnim načrtom in gradbenim proračunom za podporno dovoljenje na račun kapitala (conto capitale) ali za državni natečaj posojila, morajo biti predložene pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu. če gre za prošnjo za državni prispevek na račun obresti, morajo biti prošnje predložene v dveh V izvodih. Koncesije, likvidacije in izplačilo prispevkov, ko gre za dela ali nabave, katerih preventivni stroški ne presegajo 10 - milijonov - lir, - določa in ukrepa pokrajinsko kmetijsko _ nadzorništvo. Za 10 do 30 milijonov preventivnih stroškov je pristojne deželno kmetijsko nadzorništvo, za preko 30 milionov izdatkov pa je pristojno ministrstvo za kmetijstvo. Načelnik kmetijskega nadzorni-šiva mora v roku 15 dni po sprejemu prošnje izdatj. dovoljenje do zneska 10 milijonov za celotno delo. Tem prošnjam ni potrebne takoj priložiti načrta in gradbenega proračuna, ki se ju lahko predloži potem, ko je kmetijsko nadzorništvo odobrilo prošnjo. Priporočljivo je, da se interesenti pred vložitvijo prošnje javijo na nadzorništvu za potrebne informacije. To so torej v glavnem tiste točke «zelenega načrta», ki najboij zanimajo naše kmete. Kako pa se bo ta načrt izvajal na našem področju, še ne vemo. Upamo, da bo to kmalu pojasnjeno in da bodo naši kmetje v čim. večji meri izkoristili ugpdncsti, ki izhajajo iz «zelenega načrta». Oprostitev davkov «Zeleni plan» predvideva oprostitev vseh davkov za dobo 5 let v ravnini in za 8 let v hribih fistio kmetom, ki jim je bila dodeljena posest, pri teh so všteti tudi tisti, ki so jo prejeli potom «Opera nazionale combattenti» in oni, ki izkoriščajo zakon c formaciji male kmečke posesti. Ta pravica začasne oprostitve davkov pripada zato tistim kmetom, ki so kupili zemljo potom «Casse», ali ki so jo kupili z individualnim posojilom in onim, ki so bili deležni samo davčnih olajšav. Za dosego teh olajšav morajo zainteresirani obdelovalci zemlje napraviti prošnjo na nekolkovanem papirju na «Ufficio distrettuale delle imposte dirette» in ji priložiti na nekof-kovanem papirju overovljen prepis kupne in prejemne pogodbe. Naši tehnični svetovalci bodo odgovorjali na vsa vprašanja, ki jih bodo čitatelji postavili v zvezi z »Zelenim načrtom*. Zainteresirani naj naslovijo pošto na “MATAJUR,, agrarna rubrika via Vittorio Veneto 32 - UDINE FIERA CAMPIONARIA VZORČNI SEJEM Industria - Agricoltura - Artigianato - Commercio Industrija - Kmetijstvo - Obrtništvo - Trgovina PORDENONE 2LUI.MK1 Dal Od JESENICE nella valle della Sava ai piedi delle Caravanche HOTEL "POŠTA,, Frequentatissimo centro di escursioni alpine - Magnifiche escursioni fra le suggestive pinete di Planina (m. 1000 s.m.), località assai conosciuta per l'aria salubre ed i suoi prati di narcisi. A 1 ora il comodo rifugio alpino dolalo di tutti i confort di Črni vrh. Dello stesso Albergo è la gestione dell’Hotel « Dom pod Golico» . Ambiente completamente rinnovato -Scelta cucina - Trattamento familiare -Prezzi modici - Vantaggiosi forfaits per i mesi di settembre e ottobre Informazioni e prospetti : KOMPAS - Ufficio turistico - Jesenice montagna V Z P E N J A C A N A V I S A R J E Kanalska dolina) 1800 m nad morjem v 6 minufah Odhod iz postaje Ovčja ves (780 m nad morjem), kamor iahko dospete z avtobusom Izredna romanja k iz in v Trbiž vsakih pol ure. slavnemu svetišču za 600 obletnico njegovega obstoja. Na postajah v Ovčji vesi in Višarjih restavracija, topla in mrzla jedila, kavarna in buffet. IIIIFR USUI mi lilMO Fino al 50 giugno e dopo il 1 settembre, cioè nella bassa stagione, i prezzi sono ridotti dal 20 al 40°/#. Trenta (620 m.). Albergo •Planinski orci* con dependen-ce «Planika*. 74 letti, pensione completa 1200-1500 dinari al giorno per persona. Soča (487 m.). Pensioni «Razor«, «Bogatin» e »Soča". Totale 55 letti, pensione completa 950 dinari. Bovec (485 m.). Albergo »Golobar«. Pensione «Kanin« con dependencc » Planika-, bar. Totale 61 ledi. Pensione completa 1100-1200 dinari. Kobarid (255 iti.). Pensione ♦ Zvezda*. 12 letti, pensione completa 900-1000 dinari. Log pod Mangrtom (650 m). Albergo «Mangrt*, 12 ledi. Pensione completa 1200 dinari. Tolmin (201 m.). Albergo • Krn*, 59 letti, pensione completa 1040-1500 din. Mostna Soči(178m). Pensione «Soča* 28 Ietti, pensione completa 1000-1100 dinari: trattoria •Vuga* con 15 letti, pensione 1000 dinari. Kanal (104 ni). Ristorante e pensione «Soča», 24 Ietti, pensione 1100-1200 dinari. Nova Gorica (1000 ni.) Albergo «Sabotin*, 41 letti, pcns. 1200-1500 din.; Albergo «Park*, 7 letti pensione 1800 djnari. Lokvc (965 m). Riiugio- Polda-novec» 70 letti, pens. 600-800 d. Idrija (555 iti). Albergo e ristorante «Nanos«, 49 ledi, pens. 900-1200 dinari. Črni vrh (685 m.). Trattoria • Pagon« 19 Ietti, pens. 700-900 dinari. Vipava (103 iti.). Trattoria con pernottamento «Vipava«, 18 letti pensione 800-1400 dinari. Informazioni e prospetti : Goriška Turistična Zveza - Nova Gorica NUMEROSI ALBERGHI, PENSIONI E CAMERE AMMOBILIATE Stazione ferroviaria . A 2 km. aeroporto Lesce - Bled con servìzi giornalieri regolari per Belgrado, Roma, Vienna per informazioni: TURISTIČNO DRUŠTVO (Società Turistica) RADOVLJICA Val Canale — Kanalska dolina VILLA M0J PUR RATEČE Nei pressi dei triplice confine Italo-austro-Jugoslavo - Pensione - Cucina casalinga l'atta mento familiare RADOVLJICA SLOVENIA SUPERIORE m. 491 sul livello del mare a 7 km. a sud - est di Bled Graziosa cittadina di villeggiatura, situata su un altipiano fertile e verdeggiante di prati e boschi e tra le più serene, salubri, accoglienti località di villeggiatura. FUNIVIA MONTE LUSSARI Val Canale) a m. 1800 sul live^o del mare in 6 minuti Kanalska dolina■ s svojimi številnimi turističnimi centri: Trbiž 750 v,., Žabnice 810 m., Bela Peč 800 m., Volčja vas 805 m. — leži med senčnatimi smrekovimi gozdovi in je zaradi tega najidealnejša točka poletnih počitnic in zimskih športov v Furlaniji. Nešteti stavni zdravniki priporočajo letovanje v Kanalski dolini, ker je tu izredno dobra klima, mir in balzamov zrak, ki je neobliodno potreben za oddih in pridobitev novih energij, katere terja od nas moderno življenje. Kanalska dolina ima jako dobre prometne zveze, Autobusne, v vse centre pokrajine in s sosednjimi avstrijskimi in jugoslovanskimi mesti; z železnico, mednarodna proga Benetke -Dunaj in vse italijanske pokrajine in inozemstvo. Postaje: TrbiB-mesto \in Trbiž-centrale. Hoteli — pensioni — gostilne — restavracije in privatne sobe v najem. Informacije : AZIENDA AUTONOMA SOGGIORNO - TRBIŽ tel. 16135. ( Foto E.P.T. (Ente Provinciale Turiamo) lldin« In foto Malteotli-Ukve - Uffovizza) La Val Canale con i suoi centri turistici di: Tarvisio mt. 750, Camporosso mt. 810, Fusine mt. 800, Vaibruna mt. 805 — è adagiata fra le folte abetaie e rappresenta oggi una delle migliori località di soggiorno e-stivo e di sports invernali del Friuli. Numerosi medici insigni consigliano il soggiorno Tarvisiano per la sa- di mezzi di comunicazione. Automobilistici, a tutti i più importanti centri della regione ed alle vicine città Austriache e Jugoslave; Ferroviari, (linea intemazionale Venezia - Vienna) e tutte le regioni italiane ed estere. Stazione Tarvisio Città e Tarvisio Centrale. Dai veduti di Tirvisio in Vii Canale Pogled na Trbiž v Kanalski dolini Nella incantevole Alta Valle del SOČA (Isonzo) H O TEL "PLANINSKI OREL” con annessa aependance „PLANiKA“ 120 letti con tutti i conforts — Ottima cucina — Prezzi modicissimi Punto di partenza per escursioni alle sorgenti dell’lsonzo (1 ora)-M. Triglav (Tricorno) ore 6 CACCIA - PESCA Partenza dalla stazione di Val bruna ( m. 780 s/m.) Servizio di autobus da e per Tarvisio ogni mezz’ora. Pellegrinaggi straordinari per il sesto centenario della fondazione del suo famoso Santuario Servizi alle due stazioni di Vaibruna e Lussari di ristorante, tavola calda e fredda, bar - hnffpf •ita del suo clima, per la quiete e la tranquillità dei suoi boschi, per l’aria balsamica e ricca di resine che completa la provvista di salutari e-nergie per affrontare il diuturno travaglio imposto dalla vita moderna. La Val Canale è collegata da como- Alberghi - pensioni, locande, ristoranti ed appartamenti privati di «afflitto. I n formazioni : AZIENDA AUTONOMA SOGGIORNO - TARVISIO tel. 61135 Direzione — Redazione — A nini:nitrazione UDINE - via Vittorio Veneto, 3i - Tel. 33.46 Direttore resp. V. TF.DOLD1 . Tip. lacchi - Gorizia MATAJUR Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine Aftelte le valli si battono por Vautonomiu regionale Suppergiù due terzi della provincia di Udine è costituita da terreno montano, e su, in alto, gli abitanti sono costretti a prendere l’amarissima via dell’esilio in cerea di lavoro e di pane. Ciò naturalmente lo si deve alla grave depressione economica della montagna che, logicamente, sotto vari aspetti — favorita dal generale disinteresse da parte delle classi dirigenti eppereiò responsabili — si ripercuote anche in pianura. Non è a dire che le popolazioni del pedemonte e della pianura non possono rimanere indifferenti al progresso . della montagna in quanto esse stesse interessate. Comunque è chiaro che non vi può essere benessere economico al piano se al monte — com’è il caso specifico delle valli del Natisene e del Juclrio — la vita isterilisce nella povertà, nella sfiducia e nell abbandono. Non è, infatti, chi non veda e non soppesi la gravità di questa situazione, che altro non è che «crisi permanente»; e come si renda necessario creare il più rapidamente possibile un’efficiente attività agraria, boschiva, industriale, viabilistica, edilizia e turistica nelle zone citate nonché in C'arnia, ed in conseguenza, prima di tutto, dare un mercato adeguato ai prodotti montani. Intanto, però, occorre, ed è urgente, predisporre l’avvio ad una vigorosa e sistematica politica montana, unitamente concepita nell’aspetto fisico, economico e socia- ltJ Ma è una parola; e l’esperienza lo vorrebbe ammonire. Negli alti lochi, a Udine e a Roma, malgrado il «contorno» dei parlamentari, ci si occupa d'altro; e in definitiva, sotto l’aspetto dell’intervento, vale a dire dell’aiuto diretto e sostanzioso, la popolazione friulana vale quella slovena e viceversa. Si riguardino un po’ davvicino le valli del Natisene. Ivi, anziché creare qulaeosa di nuovo e andare così veramente in aiuto di quelle immiserite e desolate popolazioni, si è provveduto nientemeno che a distruggere quel poco che già esisteva. Due casi soltanto: l’eliminazione della fabbrica di cemento di S. Leonardo — unica risorsa locale — con relativa vicinissima cava (i padroni del vapore hanno addirittura fatto demolire il fabbricato) e la chiusura, a Civida.le, della fabbrica S.E.T.S.A. in cui veniva manipolato il castagno. Così da quelle parti la miseria divenne due volte nera : un «miracolo economico» dei monopoli cementiferi e industriali e dei loro tutori governativi! ,r Non valgono,'me ci-si può limitare ■ a deboli e radi interventi statali, vale a dire frammentari e quantitamente < irrisori. È tempo, in una parola, di ; creare i pressùposti per un reale svi-, lnppo generale, trivellando . magari anche il sottosuolo che qua o là può offrire del petrolio, allo scopo di realizzare un ambiente economico capace di assicurate agli alpigiani un ; reddito sufficiente. Bisogna convenire che, analizzandola, la leggp della montagna si è dimostrata e si dimostra scarsamente efficace, ed in special modo per la precarietà degli stanziamenti — se arrivano — veramente irrisori nei confronti del fabbisogno; ed anche perchè non prevale la soluzione di tanti altri problemi gravi ed urgenti legati, appunto, allo sviluppo economico e sociale della montagna, pur- troppo costellata — in rapporto alla tecnica missilistica moderna — da troppe unitili servitù militari che, tra l’altro, impediscono lo sviluppo turistico ed in certi casi eliminandolo dove già tiepidamente si era affermato. Correre perciò ai ripari, che vuol dire compiere ogni sforzo, fare di tutto perchè la montagna rinasca a nuova vita e l’alpigiano non sia costretto ad abbandonarla, È ormai tempo che sparisca la degradazione fisica, e morale del lavoratore della montagna, che le sue abbondanti acque cessino di costituire una costante minaccia; è tempo di provvedere alla bonifica della montagjna, alla difesa del patrimonio zootecnico e silvo-pastorale, alla difesa del contadino povero dal fisco; alla utilizzazione delle acque a scopo idroelettrico e irriguo, al miglioramento della vita, dei montanari, delle condizioni igienico-sanitarie, delle case, delle scuole, delle vie di comunicazione, del turismo, dei servizi sociali ed altro; e soltanto quando tutti questi problemi isaranno i incamminati sul') a strada maestra della loro realizzazione, si potrà gridare alla vera rinascita della montagna il cui primo benefico effetto sarà quello di impe- dire la fuga. dei valligiani e delle loro famiglie ; il che equivale a dare un colpo mortale alla secolare piaga dell’emigrazione e, di riflesso, alla disoccupazione. È però da dubitare fortemente che, perdurando lo stato attuale delle cose nel nostro Paese — quante opere procedono irregolarmente, per via di finanziamenti a scartamento ultraridotto, costringendo troppo spesso al rifacimento di lavori iniziati con notevole ed inutile sperpero di denaro? — i problemi della montagna friulana possano trovare una rapida e confacente soluzione. Ed allora in quale maniera sollecitare la redenzione dell’alpe che, quale complemento di un’economia generale, dovrebbe essere seguita, come si direbbe in termine sportivo, a ruota dalla valorizzazione della pianura? IJna strada, bella larga comoda, è aperta: l’art. 116 della Costituzione che per il Friuli e lai Venezia Giulia, eom’è risaputo, prevede una speciale autonomia, invano finora sollecitata e reclamata e che sola consentirebbe di risolvere direttamente, con poteri legislativi, i vitali problemi di carattere economico e sociale dando nel contempo inizio alla radicale eliminazione delle sopravvivenze feudali che fanno a pugni con le esigenze del mondo nuovo che si sta comunque creando. Per la realizzazione della regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale — senza della quale, bisogna convenirne, non sarà mai possibile alcuna rinascita economica — si battono anche, e con vibrata insistenza, le popolazioni di parlata slava in quanto sanno trattarsi di uno strumento, dotato, come si è detto di poteri legislativi primari, che può veramente, con il concorso di tutti e degli enti locali, avviare a concreta soluzione i problemi di fondo investendo le strutture essenziali dell’economia locale, provinciale e regionale. Pertanto la necessità di dar rapidamente vita all’istituto regionale nasce da quella precaria , e preoccupante situazione economica, sociale e politica che. tutti ormai conóscono e dall’urgenza di porre rimedio, attraverso un’iniziativa che parta dal basso — • il primo esempio l’anno fornito i lavoratori del settore industriale della destra Tagliamento il 15 luglio u. s. con uno sciopero integrale —- alla deleteria politica perseguita dagli organi centrali nei confronti, appunto, di zone virtualmente sottosviluppate e di popolazioni immiserite. Età questione dell9 Alto Adige (Sudtirolo) L'accordo De Casperi - Crober e le responsabilità del governo italiano È nota la posizione della D.C. e del Governo italiano nei confronti delle Regioni e delle autonomie. Noi Sloveni e Friulani sappiamo per nostra esperienza, quanto sia dura da- percorrere la strada per la realizzazione della nostra autonomia. Vogliamo pertanto rendere noto ai nostri lettori il testo dell’Accordo De Gasperi - Gruber, perchè possono giudicare il comportamento del governo italiano anche in questo campo. Noi non condividiamo nè l’impostazione pangermanista dei terroristi, nè d terrorismo come metodo di lotta; affermiamo però che il governo italiano così come deve concedere l’autonomia a statuto speciale al Friuli-Venezia Giulia e quindi rispettare nel suo ambito i nostri sacrosanti diritti linguistici, deve anche rispettare % diritti delle popolazioni di lingua, tedesca dell’Alto Adige solennemente sanciti in un trattato internazionale. Accordo intervenuto a Parigi il 5 settembre 1946 tra il Governo Italiano e il Governo Austriaco 1 ) Gli abitanti di lingua tedesca della provincia di Bolzano e quelli dei vicini comuni bilingui della provincia di ; Trento, godranno di completa eguaglianza di diritto rispetto agli abitanti di lingua . italiana, nel quadro delle disposizioni speciali destinate a salvaguardare il carattere etnico e lo sviluppo economico del gruppo di lingua tedesca. In conformità dei provvedimenti legislativi già emanati o emanamii, ai cittadini di lingua tedesca sarà specialmente concesso : a) l’insegnamento primario e secondario nella loro lingua materna; hi l’uso, su di una base di parità, della lingua tedesca e della lingua italiana negli uffici pubblici, nei documenti ufficiali, come pure nella nomeelatura topografica bilingue; c) il diritto di ristabilire i nomi di famiglia tedeschi che siano stati italianizzati nel corso degli ultimi anni; d) l’eguaglianza dei diritti per l’ammissione nei pubblici uffici, allo scopo di attuare una più soddisfacente distribuzione degli impieghi tra i due gruppi etnici. 2) Alle popolazioni delle zone sopra-indicate sarà concesso l’esercizio di un potere legislativo autonomo, nell’ambito delle zone stesse. Il quadro nel quale detta autonomia sarà applicata sarà determinato, consultando finche elementi locali rappresentanti la popolazione di lingua tedesca. 3) Il Governo italiano, allo scopo di stabilire relazioni di buon vicinato tra l’Austria e l’Italia, s’impegna, dopo essersi consultato con il Governo austriaco, ed entro un anno dalla firma del presente trattato : a) di rivedere, in uno spirito di e-quità e di comprensione il regime delle opzioni di cittadinanza, quale risulta dagli accordi Hitler-Mussolini del 1939 ; b) ad approvare una convenzione per il libero transito dei passeggeri e delle merci tra il Tirolo settentrionale e il Tirolo occidentale, sia per ferrovia che, nella misura più larga possibile, per strada ; c)pa concludere un accordo per il reciproco riconoscimento della validità di alcuni titoli di studio e d iplorn i u niversi t a ri ; dì a concludere accordi speciali tendenti a facilitare un più esteso traffico di frontiera e scambi locali di determinati quantitativi di prodotti e di merci tipiche tra l’Austria e l’Italia. (dalla «Gazzetta Ufficiale», 24 dicembre 1947, n. 225, supplemen.) PANORAMA SINDACALE Il nuovo contratto di lavoro degli operai edili Il rinnovo dtel contratto degli