Sonce, voda,zrak
Joze Koman, 38-Ietm uslužbenec Jugoslovanske lolerije, je že star Berigrajčan. Stanuje v svoji hiSi na Titovi cesti 181, tu se je že rodil in če izvzamerao obvezno vojašči-no. je skorajda vse svoje življenje prebil  za  Bežigradom.
— Kaj vam je všet in kaj ne v vašem okolišu, oziroma za Beži-gradom nasploh?
»Pa začnimo s tistim, kar mi ni všefi. MLslira, da so rakova rana za Bežigradoiji neasfaltirane ulice v naseljih, ki so že zdavnaj pozi-dana. No, zdaj kaže, da se je ne-kaj premaknilo, ko po Titovi po pravljajo podasnejša i-ozna paso va in kot kaže bodo tudi asfaiti-rali pločnike. Jezi me tudi cinca-nje pri rekonstrukeiji ceste skozi Ježico. Namesto, da bi hitro zgra-bili in naredili novo oesto, pa meč-kajo že vefi tednov, celo poraemb-ni prazniki ln zdaj svetovno prven-stvo, ko je mnogo tujcev v Ljub ljani, polževe rekonstrukcije ni po-speSilo. če je biio premalo denar-ja, naj sploh ne bi zafieli s Sirje njem.«
Jože Koniait
—  So prav ceste po vašem tudi glavni bežigrajski problem?
»Po mojem prav gotovo. Hkrati mislim pri tem tudi na ureditev naselij na sploh, zelenic, pločni-kov in podobnega, da ne bi bilo prahu.«
—  In kaj vam je na tem koncu Ljubljane všeč?
»Ceprav stanujera ob prometnl cesti in je hrup tolikšen. da se niti delati ne da doma, pa se ne bi preselil nikamor drugara. Na ta predel me veže bližina Save. Ze od mladih nog smo skupaj s prija-telji zahajali k reki, najprej v To-mačevo, dokler je bila Šava tod še divja, potem. ko so jo regulirali, pa smo se preselili k sternu. Tu smo imeli drugl, pocen! dom. Ure-dili smo si športna igrišča tam, kjer so zdaj kopahški bazeni. Mi-slim, da je bil te skrajni čas, da amp prl Šternu dobili bazene, to-da 7,daJ se mi w!i, bl morali ™ mladino uredlti tudi  več sportaih
igrišfi za najrazličnejSe Sporte "\ okolici. Nasploti mislim, ds je za Bežigradom premalo Sportnih ig-riSč. za tiste, ki ne morejo vet tek-movatl, ker so prestari. Zdi se ml, da bi bil najprimernejši prostor za ta lgrišča od Sterna vzdolž Save. Menira, da bi bilo pametno tudi preseliti kamping proti Taviarje-vemu dvoru, tako da bi bilo za kopalce več prostora. Zdaj ie rr.ed kopallščem ln kampingom umeliia meja ln se ne da hodlti ob reki protl zeleznlškem mostu. Slišal scm tudi, da nameravajo avtomo-bilski sejem za rabljena vozila pre-seliti nekam v bližino. Pamdtno bl bilo do takrat zgrediti primeren motel in restavracijo in trg jjtvliti tako, da ga ne bi čez -¦eV»i let spet  selili . . .«
—  Ste MlaJ na kakfinem fonimu ali morda na zboni  volilcev [iove-dali svoje misli o takoimenoviinem kompleksu rekreacijskeffa cen»"a oti Savi?
»Ne. Dvomim namreH, da fci s svojimi  predlogl prodrl.«
—  Zakaj?
»Takrat, ko sem o vsem <nn ml-slil. sem bil Se premlad. Sicer pa sem že takrat pmllagal. da oi ,>rav tam nekte. kfer 1e ieriSfie «a nrinl golf. stal dom družbenih orgKni-zacij za ta konec Bežigrada. Ta dom naj bi tael kino dvorano. le-lovadnico in vrsto drusrth prosto-rov.«
—  Vedno se v mislih vraLa'e k Savi. Kaj vam je ob tej  rslri tako všefi?
»Clovek se navadi na neko oko-lje. Vsi moji prijatelji in znanci ima)o mako nagn.ienje Ko smo bili mladi, nam je bilo to edino raCTedrilo, namreč sonoe. voda. zrak«
—  Vam je kdaj žal «a staro de-viSko  Savo.  tisto  pred reeuliciio?
»No. romanti^no }e bilo orav go-tovo bolj včasih . . .«
—  Ce bi bUi občinski odboreik ali   predsednik   občine,   aii   bi    Le predvsem zavzemali za rek.-eacijski center, ali morda za kaj dru^pga':
»Ne vem, če se da lam še kaj dobti narediti. Marsikaj je ?e iia-slo. No, predvsem bi bil tato, da nehajo nenehno ncka.j popravljati, ampak enkrat vendarle že igradijo nekaj modernega. dokonfna^a «
»Rekli ste, da je bila va&a ^dina zabava v mladosti sonce, voda, zrak. Se je dana&nja tnladina kaj spremenila?«
»Ne bi rekel. Vidim veliko mla-dih, kl prthajajo k Savi. Ob tem pa bi hotel povedati, da bi družba morala zagotoviti sredstva. da bi za to mladino zgradili in uredili primerna igrišča, klube, ki bi ime-li zadostno gmotno bazo, da bi pritegnili mlade. Pri nas se vselfj govori, kaj vse smo naredili za mlade, pri tem pa v bistvu mladi-na večino naredi sama, tako kot mi ko smo bili mladi. ko smo zgTadili igriSi^a, hrez vsake podpo-re, le nekateri direktor.ii so nan> nembHkm prlskoeUl na pomot.« b. c.