Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doniu. XXVI. Tako smo are5no in veselo dokončali v Rimu avoj 2. den. Veaelil sem se 3. due; zakaj bilaje nedelja in želel sem si nagledati življeuje in obnaaanje ljudatva v Rimu eb praznikih. Naprosil sem si že na ve6er nekega južnega Tirolca, ki je prebival že ve5 5asa v Rimu, da me nekoliko po meatu vodi, ter imenitnejae kraje in cerkve, pala6e itd. pokaže. Drugo jutro po ev. meši, ob 8 uri, nastopimo tedaj novo pot. Ljudstvo, ki smo ga po ulicah 8re5evali, je bilo vae prazi6no oble5eno. Po trgib je bila glava tik glave, šunder in hrup je bil, kakor po letu, kedar žabe svoje regetanje zažeuejo. Prodajalnice ao bile večjidel zaprte, le veiaki sovražniki po nedeljah prodajajo. Celo fijakerji in njih konji so kazali prazniško reanobo. Kteri izmed njih ima ve6 kočij, ta po nedeljah zapreže najlepšo, konju pa v grive trakov vplete in na 5elu kokard navesi. Po ulicab 80 je trlo ljudstva posebno na korzu. Povsod emo zadeli na spremembo proti drugim dnevom iu opazili živabnost, le kozji pastirji ostajajo tudi ove dni neobSutni in 8voje 6elarne nuniforme" ne spremenjajo. Tieba je omeniti, da v Rim ne donaaajo po navadi naših mest, mleka na prodajo, ampak paatirji priženejo v mesto svoje koze, in se v kakem mirnem uli6nem kotu postavijo 8 svojo družino. Kdor želi mleka, ta pride s poaodo; kozar zgrabi kozo za roge, jo potegne k aebi, pomolze, ter ma da, kolikor želi. To ponavlja, dokler slednjega vimena ne izprazne, potlej pa gre z denarjem iz meata na avoje paanike. Tako dela den za dnevom. Stnešna je obleka kozarjev. Hlače nosijo iz kozje kože, ki je navadno še koBmata od zunanje atrani. Enemu visi po letkih in bedrih belo, drugemu črno dlacje. Postave ao večji del velike, lnočnih pleč, 8 5rnim zagorelim licem, in z debelo gorjačo v rokab. Na pogled ae tajcu dozdeva, da ima kakega divjaka pred eeboj, kojega je se viedno bati. Hodili smo od cerkve do cerkve; pov8od so se brale sv. meSe in ljudatvo v lepem številu se je doatojno in pobožno obnašalo, poaebno amo našli pred podobanii Bl. D. Marije iunogo kle5e6ih pobožnikov. Rimljani sploh 80, kolikor aein ae prepričal, pobožno ljudatvo. Po ulicab na ve5ib krajib amo videli pred sliko ali podobo Marije ali kakega drugega svetnika po dvoje svetilnic brleti. V gostilnicab pogo8to visi na ateni alika Matere božje in pred njo gori celo po dne prižgana Iu6ica!  Po dolgem kreaanju sem ter tje po ulicab piidemo v kolisejum. Milo se človeku zdi prisrcu, kedar ima pred aeboj žalostno razvalino, ki roinarja opominja na nekdanjo rimako mogočnost, krasoto iu blagoatanje, ob enem pa tudi na glaa govori, da je minljivo vse pod solncem. Vse kar roka poatavi, zopet roka podere, in kar ae oatane rae močni zob časov akrha in poruši. Koloaejum je dobil svoje ime od orjaške, 5 sežnjev visoke podobe cesarja Nerona, ki je nekdaj t lkaj stala ; drugi pa pravijo da od velikega stava, ki je nekdaj veljal za osmi čudež 61ove#skih rok. Jegovo prvo ime je bilo amphitbeatrum Flavium; še le na po5etku 8. stoletja je bilo prekršSeno v koliaejum. Za5el ga je zidati 1. 72. po Kristusu ccsar Veapazijan, Tit, (ti6ti, ki je Jeruzalem razdjal) ga je dozidal. Prva slove8nost je trajala 100 dni, bilo je 5000 glav divje zverine pomorjone, in 10.000 borivcev — gladijatoij ev, se je z golimi meči med aeboj razmeaarilo. Stav je okrogel, znotrajnost meri 273' po dolgoati in enako po airini, visokoat znaša 26'. Kakor stopnice so kamnate nepretrgane klopi v okrog, druga za drugo na višino; več kakor 100.000 gledalcev je imelo prostora. (Nastavek prih.) Smešničar 9. 0 novej meri in vagi, so med ljudmi tako zmedene miali, da je te dni pri ljubljanskej okrajnej sodniji, na 8 dni obaojeu kmet,,z najieanejaim obrazem vprašal 8odnika: go8pod!;ali bodem po uovej meri sedel?