S pesmijo za bratstvo Učiteljski pevski zbor v Bolgariji — Pot do Beograda — Bratski Mhura" v Dragomanu — Impozanten uspeh v Sofiji — Prisrčen sprejem in uspeh v Plovdivu Vendar smo dočakali oni važni zgodovinski dogodek, ko se je ponudila slovein&kemu ueiteljstvu prilika, da med brati Bolgari dokaže, da njegova srca v resnici bijio v takltu iskrenega jtigoslovanskega zbližanja. Nič več ne moremo zanikaiti, da postajajo sanje in prizadevanja velikilh jugoslovanskfh mož dejstvo in resnica. Nikogar več ni, ki bi podvomil nad bratskim čuvstvovanjem Slovenoev, Hrvatov in Srtaov na eni in Bolgarov na drugi strani. Vse marode južnih Slovanov je zajela isik'rena želja trčiti ob skupini mvzi čaše tako, da bodo harmoniono in čisto izzvenele v en sam, rmočan in nepozaben klic: Od Balkana do Triglava! Vse te iskrene, v trpkem spoznanju prekaljene, pa z veselo zavestjo 'prejete misli, da se pred iskireno liubeznijo mora umakniti zaktknjeno sovraštvo, so napotile učiteljski pevskt zbor JUU — sekcije Ljubljana, da se je odločil, s svojo pesmijo, kod najvidnejšim in najresničnejšim izrazom velikega poslanstva, med Ibratsko bolaarsko ljudstvo na prijateljski obisk. Niso laihke priprave za koncertno turnejo, mnogo je treba vsega od požrtvovahiOiSti db samozatajevanja članov in vodstva, treba jo mnofio dragocenega časa in spontanega navduišenja; in še in še, brcz konca. Pa je po vsem tem vendairle res. da je 14. maja odpeljal večerni vlak proti Beogradto tudi naše pevce. Pot do Beogirada je bila eno samo doigo pričakovanje. Z jutrom smo zagledali tudi našo prestolico. Na kolodvoru nas je sprejel tov. predlsednik Ivan Dimnik, tov. Flere in še minogo znancev. Kratko snidenje in še ikirajše slovo. Pospešemi osebni vlak jo ie po pičlih urah odpihal prori Nišu. Z velikiiti zainimanjem občudujemo valovito Šumadijo. Zdaj pa zdaj se stegne pred na§imi cčmi ravnina i.n že jo zmotijo holmi in griči. Vsi smo vedci> njihovi zemlji počutimo kakor brait ob bratu. Pozdravlja nas ljuibezniva tovariška predsednica »Zbora učiteljic« vz Sofije g. Vasilijeva, v imenu »Sojuza narodnih horova« g. Aldksijev in kamandant Dragomana g. major Cankov. Pozidravlja nas cvetje, s katerim so nas obsule tovarršice iz Sofije, pazdravlja <nas šoipek belih narcis z bolgar^ko trobojnico. Pravkar je vrnil pozdrav vodja zbora Ł. E. Adamič. Še mogočni akordi bolgarske himne in sTovo. Vlak drvi piroti Sofiji. Kadimo najfinejše cigarete in zvečimo ibombone. Obojeaa smo bili deležni od' prijaznih spremIjevalcev in spreTnljevalk. Sofija. V dalji se leskdta in trepeče nebroj luči. Sofija! Nestr,pno čaikamo, da zavozimo v mesto. Na kolodvoru se tare ljudi. »Hura! Hura! Hura!« Iz /nnožice se razlega naša himna. Zbor uičrteljic iz Sofije poje. V imenu ministrstva prosvete nas pozdravlja g. Slavčev, v imenu »Prosvetnega sojuza« g. Vasiliiev, v imenu mesta g. Lekarski in g. Teofilov za »Savez narodnih horova«. Zdaj zadoni »Rodna pesem« združenih zborov. Pozdrav in zahvalo vračajo naši pevci z bolgairsko himno in geslom: Odi Baikana do Triglava naša pesem nai doni; v srcih naših mir in sprava! , Naj Slovan na vek živi! Čudovito navdušenje; Kdo bi ga mogel popisati! Vso pot do stanovanja so nam ljudje vzklikali in pozidravljali. Avtobusi, v katerih so nas peljali na prenočišča, so si jedva utirali pot. Sofija je moderno mesto. V centru mesta ni sledu o orijentu, vse sliči zapadnim Učiteljski pevski zbor pred cerk-rijo Aleksandra Nevskega v Sofiji. za to zemljo, videl pa jo je malokido. Naši poaledi slede češpljevim nasadom, obdelani, z žitom in koruzo posejani zemlji. Tam raste trta, v pomladanskem soncu brsti1 in mnogo obeta. Ob pobočja naslonjena naselja beže mimo nas. Mudi se nam. Nizke koče iz šibja, iblata in opeke nas pozdravljajo: Srečno pot! Velifce hiše nani dostojanstveno pomežikujejo z belim zidovjem« Veliko uspeha! Po cestah opazujemo ¦lj-uidi. Pisana družba. Toda že se lice pofcrajine spremeni. V Nišu smo. Zda.j že v soteski Nišave. Levo in desno gole kamenite skale. Ovce mulijo v tla. S skale se ozira radovedno mladi čobanče. Caribrod! Potni listi in prtljaga. L.judje nas pozdravljajo. Pesem doni. Revizija je končana. Vlak oddrdra. V noč ise je zabliskal beli kamen. Meja! Zdai smo na bolgaTslkih tleh. Čais nas je prehitel za celo uro. Dragoman! Vlak zavozi na peron. Strmimo. \z tisočerih firl se razlega gromki »hura!« Množica se je zbrala k sprejemu in nas pozdravlja. Iz množice se nam smeja tov. Supančič, naš potni maršal. Pripeljal se je naproti iz Sofije. Z niim so se pripeljali tudi zastoipnilki najrazličnejših organizacij. V imenu »Prosvetnega sujuza« v Sofiji g. podpredsednik Georgijev, g. sekretar Epitropov in g. dr. Tumparov Prisrčne besede, polne odkrite ljubezni in veselja, nas pozdravljajo in nam žele čini več uspeha in veselja. Žele nam, naj se na mestom. Tudi ljudje žive zelo podobno nam, jezik je lahko razumljiv. Vsi so z nami silno prijazni in ustrežljivi, počutimo se izvrstno, tako ddbro. da se je kar izgubila silna razdalja, ki nas loči od doma. Dopoldne 16. je bil pod vodstvom tajnika »Prosvetaega Sujuza«, ki nam. je dodel.jen za spremljevalca po vsej Bolgariji, ogled mesta, ki je silno bogato oa raznih znamenitih stavbah in spomenikih. Poklonili smo se manom velikega bolgar^kega junafca — mučenika Vasilija Nevskega, veKkega borca za svobodo. Na spomenik smo položili kraseTi venec. Umetnina pa, ki io predstavlja impoizantna cerkev, bram modlrosti, posvečena Aleksandru Nevskemu, je najlepša na vsem Balkanu. Zidana je po načrtih Rusa Pomerančeva. Sofijčani so >na njo silno ponosni. Dragocene slike, mozaiki, okrasje, vse je narejeno v narodnem duhu in zadivi vsaiko oko. Daleič po mestu pa je vidna pozlačena kiupola. Iz šestega oziroma sedmega stoldtja datira cerkev sv. Sofije. V parku okrog nje je grob velikega bolgarskesja narodnega pesnika Ivana Vazova. Krasna je univerza, ki ima avld, stopnjišče in sptoh notranjost vso iz marmora in mozaika. V Sofiji smo gostje »Prosvetnega sujuza« in »Sujuza narodnib horova«. Protektorat nad koncertom v Sofiji imata prosvetni minister generalmajor Radev in jugoslovanski opolnomočeni poslanik Cincar Markovič. Posebna deputacija se je poklomila dne 16. dopoldne našemu poslaniku in bolgarskemu ministru prosvete. Koncert se je vršil ob pol 7. uri v dvorani Vojeniga doma. Posetili so ga g. poslanik Cincar Markovie, zastopnik prosv. ministra in ronogo drugih predstavnikov oblasti in korporacij. Dvorana je 'bila silno polna, po nekaterib. pesmih navdušenja ni bilo konca. Kritika je zelo ugodna in sofijski listi, tako »Utro«, »Zarja«, »Zora«, prinašajo naše slike. Po koncertu je bil v hotelu Koop banket, prirejen od »Prosvetnega sujuza«. Na njem je bil zastopnik carja, naš poslanik za6topnik prosv. ministra, furikcionarji »Prosvetnoga Sujuza«. zastopniki »Sujuza narodnih pevskih horova« in razni pomembni kulturni delavci. Pri prvem odmoTu nam je poklbnil »Prosvetni Sujuz« krasen album s posvetilom, ženski zlbor učiteljic iz So-fije zaStavo, pevskj zbor »Gusla« gusle, okrašene z narodnimi motivi, pevsko društvo »Kaval« pa kaval (piščal). V temiperamentnih govorih so izražali svoje veselje mad našim bivanjem pui njih, želeli, da se čim bolj spoznamo ter kulturno, politično in gospodarsko zbližamo. Ko gremo v provinco, 'naj spoznamo n.jib narod! in videli bomo, da to ni \xč oni stari Balkan, vzrasel je nov Balkan, po zaslugi učiteljev in ¦tudi zbližanje med Juigoslavijo in Bulgarijo je v i-okah nas, narodnih učiteljev. Govorili so: prof. Sp. Kasandjieff, prof. Konsuloff, prof. Assen Zlataroff, sldpi komponist Retko Staynoff, pisateli Mhiail Theofiloff. Vsem .govornikom se je zahvalil najprej g. prof. Emil Adamič, nato pa še predsednik tov. Supančič. Dne 17. se je vršila ob 11. uri dopoldne matineja za išolsko mladino. Dvorana Kazine je bila pol-na, okrog 2000 studentk, studentov, ter osnovndšolske mladine, ki so s silnim plaskanjem sprejeli vsako pesem. Popoldne smo šli na izlet v Bojano in Knjaževo. Peljali smo se s tramvajem, za katerega srao dobili za vse dni bivanja v Sofiji, prosto 'karto. V Bojani so nas čakali šolski otroci. Sprejeli so nas s pesmijo »Hej Slovani« in prav svojevrstinimlklicanjem »Hura!« Ogledall smo si starinsko cerkev iz 11. in 12. stoJetja. Fresko slike so od najznamenitejših in najstarejših. Zunai cerkve v parku je grob carice Eleonoi*e, umrle 1417. leta Od Bojane, ki leži v vznožju Vitoše (2286 m), je do Knjaževa pol ure hoda. Knjaževo je izletniška točka za Sofijo, zvezana s tramvajem. Okolica Sofije odkriva orijentalsiki značaj, hiše preprostih ljudi so zidane iz blata in napravljajo vtis revščine. V Plovdiv, ki je od Safije oddaljen 156 km, smo prispeli v sobofco okrog poldneva. Vso pot nas je spremljaro lepo vremie, kirasna pokrajina in bolgarska pomlad. Vse to listvarja med člani krasno razpaloženje. da se zlahka pozabi na vse bridkosti in težave. V Plovdivu smo bili krasno sprejeti. Vojaška godba, učiteljiščniki s profesorskim zborom, I. dekliška gimnazija itd. Med njimi tudi člani pevskih zborov in številno občinstvo. Na pozdrav podžupana g. Kurdeva in preds. »Prosvetnega Sojuza« prof. ,g. Ursteva se j-e s toplimi besedami zahvalil iprof. g. Emil Adamič. Člane zbora so .po sprejemu razdelili po petih uidoibnih hdfeliih. Plovdiv je snažno mesto in se rado imenuje dmga prestolica Bolgarije. Koncert se je vršil v ogTOimni dvorani Vojenega kluba. Plovdivci so se odzvali v častnem številu. Zbor so pozdravili zastopniki učiteljstva in mu poklonili krasen šopek bolgarskih rož. »Prosv. Sujuz« je poklonil krasno, v oljii izdelano sliko Plovdiva. Pri banketu, ki ga je pTiredil »Prosv. Sujuz«, so govorili že znani gg. govorniki. Vsi so nagdašali veliko nujnost tesnega zbližanja, pozdravljali naše vrle pevce hi njihovo poborniško smelost za te ideje. Jutri 'krenemo proiti Stari Zagori.