Leto LXX. št. 131 Ljubljana, petek 11* junija 1937 Cena Din L* iznaja vsak dan popoAdne, izvzemA aedeije jb prnmilria — tonratl đo 80 petH fnt A Din 2, 60 100 vnt a Eto 2J50, od 100 do 800 vrst a Din S, veejl taaeratl petit rrata Dto **— Popast po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Skrrer»k} Narod« velja mesečno w Jugoslaviji Dis 12.—* za tnoaematvo Din 28.— Rotcopiaj se ne vraftajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNWTVO liUBUAMA, Knafljeva ottea M**, ft. Telefon: »-22, »-23, »-»*. S&-20 m »-as - ' ■ -———llj"=bm!^^^^—* Fodrutnlee: MARIBOR, Stroeamajerjeva tt> — NOVO MESTU. I^n^a— *, telefon it- 26 — CELJE, neljearo uredništvo: SUoMinajti Jeva ulica 1. telefoe m. M; podru±mca uprave: Kocenova nt 2. telefoo it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru Ktt Postna hranilnica v Ljubljani §t. 10.351 Pred sporazumom v španskih zadevah: Premirje in plebiscit v Španiji? Danes bo sklenjen nov dogovor glede preureditve pomorske kontrole — Nemčija svetuje generalu Francu, naj si s takojšnjimi mirovnimi pogoji zagotovi vsaj časten izhod iz zagate — Po sklenitvi premirja naj M se v Španiji izvedel plebiscit Pariz, 11. junija, tr. Danes dopoldne so se v zunanjem mini^rstvn v Londonu sestali z angleškim zunanjim ministrom Edenom nemški poslanik Ribben-trop, it a'l i j aiPisk i poslanik G-randi in francoski poslanik Čorbin k skupni konferenci, na kateri bodo sprejeli dokončni sporazum srlede bodoče ureditve kontrole v španskih vodah. S tem bo likvidiran incident, ki se je priče] z napadom na nemško križarko »Deu*šchland« in končal z bombardiranjem Almerije po nemških vojnih tedjniL Sporazum v glavnem določa, da se ustanove v nekaterih španskih lukah "nevtralne cone, v katere se lahko zatekajo ladje tujin držav, ki sodelujejo pri mednarodni pomorski kontroli .španska vlada in general Fran-ko stn se obveza.]a, da bosta spoštovala r.evrrainost teh področij. Vojne ladje Štirih velesil bodo iz\Tajale kontrolo v najtemnejšem sodelovanju. Na kontrol- nih lađjafc bodo po en zastopnik vsake s izmed štirih velesil, da bo na ta način podana tudi medsebojna kontrola. V primeru kakega napada na kontrolne ladje ima napadena ladja pravico rabiti v obrambi orožje, vendar pa nobena dr- | žava ne sme na lastno pest izvajati ka- ] kih represanj, ne da bi se poprej sporazumela s poveljniki mornaric ostalih i velesil. Ta sporazum bo nemudoma predložen londonskemu odboru v potrditev, nakar se bosta Nemčija in Italija zopet vrnili v odbor in nadalje sodelovali pri njegovem delu. Ta sporazum predstavlja velik uspeh angleške vlade, pomeni pa obenem zmago francoskega stališča, da se morajo preprečiti slične represalije, kakor je bilo obstreljevan«je Almerije. Dokazuje pa obenem, da sta Italija in Xemčija opustili svoje prvotne načrte v Španiji ter da nimata več namena podpirati ge- nerala Franca na dosedanji način. j I Velijo pozornost so zbudile informacije pariškega tiska o nadaljnjih namerah Nemčije. Kakor piše »Oeuvr**«, smatrajo v Berlinu, da je napori! ča*, ko se je treba pripraviti na mirnvn? pogaja" nja v Španiji. Ve'iko prednost bo imela, vsaj v moralnem pogledu, ona španska stranka, ki bo prva dala pobudo za sklenitev miru. Zaradi tega pritiska Berlin na genera'a Franca, na? namesto brezuspešnih voiaškfh ofenziv on prvi prične neke vrste mirovno ofenzivo, ker je splošni položaj sedaj tak, da ni mogoče r~»piinr$ti na njegovo vojaško zmago Fdir>T SaacSl za Franca je po mn^nin berlinskih krogov še ta, da prvi pri ritega premirje. On ni»; bi tudi predangal ustanovitev n^vtra'ne pokrajine v Španiji, ter izvedbo Inidskega glasovanja. S tem bi dal evop^'m državam priliko, da n*egova pr*7~ sevanja podpro in mu tako pripomorejo vsaj do moralne zma- Po informacijah pariških krogtsv se za to miroljubnostjo skrivajo (rrragi načrti. V ozadju so dogovori med generalom Francom na eni ter Italijo in Nemčijo na dragi straini. Ti dogovori se nanašajo na gospodarsko okoriščanje Španskega prirodnega bogastva. Izvaiati jih je pa mosoče le, ako zaveda v Španiji red In mir. Na drugi s tram pa skusi Nemčija nn ta način zvabiti vso krivdo za državljansko vojno v šnaniji na va lamcijsko vlado. Tak nastop generala FVanca bi znatno popravi! razpoloženie fraoeoaflce in s»^eSke j-vnosti napram španskim nacionalistom, ki jih smatralo ?eda za vce k umiku. Posebno velike uspehe so vladne čete dosegle na fronti pri Sieri« kjer »o napredovale tako daleč, da so franeov-C! začeli z vso naglico izpraznjevati Sego-rijo. Mesto je v polkrogu že obkoljeno. Vse civilno prebivalstvo je dobilo naiog dj mora v teku 12 ur zapustiti mesto in zbežati v varnejše zaledje. Republikansko topništvo je dobilo nalog, naj ne ovira evakuacije mesta in naj tudi ne obstreljuje cest, po katerih sredo transporti be-: incev. C\m pa bo potekel rok za evakuacijo, bodo republikanci izvršili napad, da vržejo franeovce iz mesta. ^alamanca> 11. junija. A A. Štefani: Mednarodna brigada je izkoristila meglo in s tanki izvršila napad na Sor;jo, severozahodno od Madrida. N'acionalisti so takoj prešli v protinapad in zaplenili mno^jo materiala ruskega izvora. Med ujetniki je tudi neki norveški poročnik, 2 švicarska miličnika in neki nemški Žid. Madrid- 11. junija. AA. Havas: S fronte ob Guadalajari poročajo, da so republikan-ci s pogumnim in nenadnim napadom ujeli bO nacionalistov, ki so imeli s seboj 4 strojnice. Republikanci so tudi zavzel; La-carijo. ki leži med Tajom in Tajuno. Ta postojanka je strateško zelo važna. Salamanca. 11. junija. AA. Havas: Čete generala Quiepa de Liana so zavzele važne postojanke pri Vilajarti. Nacionalistična letala so bombardirala republikanske postojanke pri Villanuevi in vrhovno poveljstvo- ki je v San Benitu. V madridskem odseku je vse mirno. Naša 'etala so bombardirala sovražnika pri Ordugni. Salamanca, 11. juniju. AA. Havas: Nacionalistično poveljstvo poroča, da so republikanci v Asturiji zašli v hude klešče nacionalistov pri Regueri. Njihove izgube so hude. Na aragonski fronti je propadel poizkus sovražnega napada pn Cammeni. Na fronti pri Soriji je bil sovražnik odbit in pustil na bojišču 130 mrtvih. Med ujetniki je tudi neki norveški poročnik rn 2 Švicarja. Sovražnik je izgubil 500 mož. Na madridski m avilski fronti nič novega. Tuhačevski pobegnil? V Parizu mislijo, da bo v Rusiji proglašena vojaška diktatura London, 11. junija- o. Dogodbi, ki se razvijajo v Rusiji ie od pričeska tega leta z veliko naglico, zbujajo v tukajšnjih političnih krogih vedno večje zanimanje. Splošno prevladuje mnenje, da v Rusiji ne gre veo samo za borbo proti trockizmu, torej pravemu komunizmu, nego da se pripravljajo dalekosežne akcije, ki jih vodi na eni strani Stalin, na drugi strani pa njegovi nasprotniki. Informacije o aretacijah ruskih diplomatov Krestinskega, Steraa, Ro-senberga in Jurjeva *e sedaj tudi službeno potrjujejo. Nadalje se je izvedelo, da je maršal Tuhačevski izginil. Baje je zbežal, še pred begom pa se je l nekimi višjimi oficirji domenili o nadaljnji akciji proti Stalinu. V francoskem zunanjem ministrstvu in generalnem stahu pričakujejo, da bo v Rusiji proglašena vojaška diktatura. Pariz* 11. iimija. br. »Newyork Times« poroča iz Moskve, da so neresnične vse i-'esti o begu Tuhače\-skega. Tuhačevski in sest višjih oficirjev rdeče vojske bodo da-ve$ dopoldne ob II. vzhodno evropskega časa privedeni k razpravi pred voiaško so-dišee v Moskvi. Obtoženi so veleizdaje in \ špijonaže, ki so jo vršili na korist neke s^TOpske velesile. London. 11. junija, z. Listi se obširno davijo z dogodki v Rusiji in ugotavljajo- da prihajajo zelo nasprotujoče si vesri. V splošnem pa soglašajo v svojih komentarjih s tem, da predstavljajo fi dogodki obnovo čistega komunizma. »Morning post« piše, da so bili sedaj odstranjeni iz vodilnih mest v rdeči vojski vsi generali ki so DO mnenju Stalina zarotniki Trockega in ki so docela odpovedali pri komunistični vzgoji vojske. Njihovi nasledniki sicer nimajo tako odličnih vojaških vrlin in sposobnosti, so pa mnogo bolj zanesljivi komunisti. »Dailv Herald« poroča, da zavzema vojaška revolucija v* Rusiji zelo resne oblike. Stalin se niti v Moskvi ne čuti več dovolj varnega in je zahteval ojačenje moskovske garnizije z zanesljivimi četami iz drugih pokrajin. Sedaj je v Moskvi zbranih od zunaj nad 100.000 vojakov, ne vštevši oddelkov GPU, ki štejejo tudi več tisoč mož. Kakor se zatrjuje- so nameravali trockisti te dni izvršiti atentat na Stalina. Njihovi namera pa je bila v zadnjem trenutku odkrita. Nemiri po mestih stalno naraščajo in ves položaj spominja na dobo najhuje revolucije. Vsak dan je izvršenih j na tisoče aretacij. Aretirane po večini obtožujejo veleizdaje, špijonaže, sabotaže in trockizrna. Posebno številne so aretacije v ofkirskfh krogm. Tudi Francija mora štediti Pariz, 11. jun. AA. Havas: Predsednik senatnega finančnega odbora Caillaux se je obrnil med sejo k finančnemu ministru Vincentu Auriolu in podčrtal, da mora Francija štediti. Priznati si moramo, da znaša povečanje našega dolga 1.670,000.000 frankov. Izven proračuna je tudi primanj- Kljaj, Ki se giblje med 20 do 25 milijard frankov. Položaj je torej nevaren in nevaren je tudi pritisk, ki ga izvajajo na vas. Vse to morat« odbiti od seba. I Rockefellerjeva bolničarka ugrabljena Chicago. 11. junija. AA. Steiani; Gang-ster)i so odpeljali lepo bolničarko Margareto Montgomerv, ki je prijateljic-^ Johna Rockefellerja. nečaka pokojnega milijarderja. Zgodaj zjutraj so telefonsko obvestili Rockefellerja. da naj prinese odkupnino v neko restavracijo. Rockefeller je takoj obvestil policijo, ki je odšla tja. toda panjr-eterji so že pobegnili. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Obisk dr. Hodže v Bukarešti Obisk se bo zaključil s sestankom predsednikov vlad Male antante Prsga. 11. junija, tr. Iz Bukarešte javljajo seda i spored obiska češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže. Dr. Hodža bo v torek 15. junija zjutraj prispel v Bukarešto kjer bo ostal do 16. jtinija ' zvečer Dr. Hodža vrača s tem obisik romunskemu ministrskemu predsedniku Ta-tarescu. češkoslovaškega ministrskega predsednika bo sprejel v avdijenci kralj Karol. Iz Bukarešte Ko dr. Hodia odpotoval skupno z rumunskrm ministrsk;m predsednikom Tatarescom in zunanjim ministrom Antr> neseom v Tum-Severin, odkoder bodo v« trije državniki odpotovali v Kladovo tm jugi>slovenski ooali Dunava, ter se tam ae-stali l ju^osiiovouak m ministrskim pred-sedriikorr Stoiadinov.ćem. Sledilo bo noto skupno potovanje štirih državnikov skozi Žele. i vrata, kjer se bodo razšli. Dr. Hodia bo s svojim spremstvom preko Temeš-vara Araga odpotoval v Prago. Hitlerjeva zahvala Stoj adino visu Berlin, 11. junija. AA. D.\B: Vodja rajna in državni kancler g. Hitler je na brzojavko predsednika v Lade m zunanjega ministra dr. Milana StojaUnovića odgovoril s tole brzojavko: Xajpri»rčneje se zahvaljujem Vaši eks-celenci za brzojavko, ki sera jo ravnokar prejel. Popolnoma se strinjam z Vami v želji po sodelovanju z Nemčijo in Jugoslavijo in to sodelovanje moramo podpreti z vsemi silami in prepričan sem, da bo ta sporazum koristil mira v EvropL — Adolf Hitler. Vladarska pooblastila za H©i*thj|a Budimpešta, 11. jun. AA. DNP- Danes je bilo objavi ieno besedilo aakoaa o raz-širieniu re^entovih pravic Med drugim je tud: omenjeno, da parlament ne more klicati regenta na odgovor. Regent lahko razpusti par'ament Regenta ■ ■ '• - bor-nici t aklamacijo, fte je Število kas.didatov večje, se volitve vrše tajno. Regent LahKO kandidira svojega -.amotnika- vendar pa lahko predlo/,: samo tri imena. Zdrav;c papeža Rim, II. junija tr. vtznc;iia vročina zadnjih dni je neugodno vplivala na zdravstveno stanje papeža, ki i n 9 svoji poletni rezidenci Castel Ganuoifc. Čeprav se bolezen papeža n:. poslabšala, je njegovo stanje ven larle tako, da rr.ora bolnik ostati v naJveCjan miru. Italija zbira sta^o želez J s Rim, 11. ;unija. AA. V Italiji bodo pri-j čeli zbirat: staro želerrje. DrftAnl liti so I sporočili t --zadevna navodila vsem stran-kn:m org^nizacnam Železno ograjo okro^-parkO\* In vile Borghese so že odstraniti, j Prav tako so zginile železne jrraje okrog poslopja finanćneffa ministrstva. Amerika gradi nova trgovinsko mornarico Wa»higrton. 11. A* p Mfeaft Roosevelt je predložil kongresu načrt nove hitre trgovinske momp.rice. Stala hr* 160 | milijonov dolarjev. Zerraditi nameravajo 60 tovornih. 24 mešanih potniških in trgovskih ladj. 10 ladij-cistem in en pamik oblike ^Manhattsn«. Polovico teh Mdii bodo zgradili v treh letih. Letalski promet med Anglijo in Severno Ameriko London, 11- junija. AA. Prvi poizkusi polet pa trajno letalsko s'uibc med Veliko Britanijo in Severno Ameriko bo 24. t. m. istočasno v obeh smereh. Spopadi na mandžurski meji Berlin, 11. junija. AA. UNB: Po ve*ieh a^renetje Tas« je prišlo d.' ftt^>padO\- na meji med H Bdtafjo n Mffaajko Rabijo. Skupin^ japonskih in mad-iitrskih vojakov je 15<1 m na £iio*raj od sovjetske mcie a*pa-i-la sovjetsko obmejno straž.) in za^el aa njo streljati iz ptrojn V pn$k. Sovjetska vlada ie ukazala svoji- zast-Kpn^om v Har-binn m Tokju. la naj t^koi v|o*#. protest pri tamošnjih vladah. Neguš toži italijansko vlado Pariz, 11. junija, b. Bivši abesinski cesar je pri nekem francoskem aodišću vložil tožbo proti italijanski vtadL Cesar je namreč lastnik precejšnjega dela akcij znane železnice, ki vodi iz Dzibutija v Adis Abebo. Vrednost njVgovifa akcij se ceni na okoli 30 milijonov francoskih frankov. Akcije so izstavljene na ime abesin-ske vlade. Ko je neguš hotel pred kratkim te akcije prodati, je italijanska vlada vložila pri centralni upravi džibutske železnice svoj veto. Nepruš zahteva sedaj v svoji tožbi proti italijanski vladi, da prekliče svoj veto. Nova petletka v Turčiji Ankara, 11. junija, b. Gospodarsko ministrstvo obvešča, da se začne dne 15. t. HL izvajati nova turška gospodarska pet-; letka ki predvideva zlasti :*.rrradttev vell-I kjh naprav za namakanje in izsuševanje, nadalje izrabljanje rudnih bogastev, bjV I danje no\*ih železarn in tovarn za motorje. Operni basist lra.it Schlffrer. Id nastopi drevi v veUki fllharmonlcnl dvorani poCUicnt oCjotnltk Orggmfzocffa JNS v savski tpanovtt* Prefekti fecfen je imel bsm^nnstk adhe* J\S v Zagrebu *e/o. .^e/o fe otvrtrU predsednik narodni prxrim*ec dr Iv Jttriim. ki ie rlasti n^^drmnl podpredsednik m rtrmrnki-ne$a $1a\ • j odbora ministra v p )nrj* Demrtrovua. irrafatoč *vr>ir vrtrife* šm ie po težki bolezni ozdr&vei in m bo odtlej 7opet 'nhko poen.'eril ajtprinema defu za vtrankn Ko rta podata 9ve>ie porotift* tajnik in bla^amik. je odbor sprejel v organizacijo 100 novih članov, kar je dokms. da stranka lepo napreduje tudi v Zagrebu. Sarodni poslanec Josip C\*etič te v daljšem govoru poročaf o političnem in parlamentarnem delo%,'anitt stranke S tegova isve-ianja so vzhud h spiosno pozornost Jarmi Demetrovič se ie v svoiem $o\r>ru dotaknil naše runanje in notranje politike .. Odbor je raktiuči! da bo z \'ko vnemo naJalieval org »" *'orno de /o« ntkr*r je pred*c*nik *eir> rak?i'.>čit — V banr>\*inskem taniiH-u JX* v Zagrebu sn fmeJi i- zadnjem času akademik' — pa-tpekmmmeki nacionalisti dva *ettanka Va r*r\\m sestanku je tmel predavanje narod-m poslanec Ante Ko\-ač o viofti rn'adine v predvojni in voini df>hi in v tedanjem ča*u Sie^ovo predajanje te bilo zjt nmkn mtadtno nadviiaki ti tete takrh preda\'onj .Va drugem sestanku je preda\'al bivši minister Juraj Demetrovič. ki so mu dijaki priredili vmričo n jegoveg •» ozdra\*ljenja iskrene ovacije. Razpra\-fja' je O vseh aktualnih problemih notranje in runanje politike. .V/e^ovi pregledi rlamti nm Ttmanji položaj so našli med mladino polno razumevanje. CvetUe %x ufosll Kotuliihe afecife V včeraišnjem »Slovenskem domu* čitamo: »Med poročili »Jntra* o potrnmntu fe-nerala Živkoviča po SIo\*eniii ta' pogreša mo zanimivih podrobnosti, ki jih hočemo namesto »Jutra« jttgosio\'en*ki javnosti sporočiti mf* Po tem uvodu nadalfuie kričati *ko-ka4nfiSko giasilo: » dobra 2 kilometra za Konncami so usi oviti ovtomoo4t*ki sprevod z generalom ?i\-k ovičem ooo%ač* kmettki fantje . . . Gospodje senatork so izstopili ter 2 revolverii v rokah Vi proti tem tom ter jih tako prisiffli, dt* so te umak niti pmti C^et' skemti dotrm in re zgoli polhi ta prepreć* la d:i ne bi gospode »narodne rastofmaki no**.rrtdi?i r \*olilnirni krr>f?ticom! . . . Demon str?»nti so jih ohm<*to\*ali 7 gnilimi iafc ter k? tudi g poHitnec dobil posebno ia'č;<» omrtko To je d'čne^m »narodnega« 7astnn-n;ka takrt ra^kočUn- da /> ve* nemiren teka! svm in tja ter | >h'rval. da <*» nolh?' *a ščit: pred om^ko* ker ni bft- n:rrf^en*\ ntti 7 obed. sv manj rm r* mil''c<> . m — rVl drugem ma^n p09; »JCafcor IMM^ to množice, ki *o ŽrvkoA-iča vaw/Hb preo* ljubljanskim kolodw>r<*n ra/biU- v ^dnem navdu-Itnjai tm iS n ne k ram ar te. zaice in ž and ur te- tud' '.-n rek lektor n . ?i\*koviče-ven? avtomobilu. Živi a komedtti <>■ imemenifa v rc - I -tr. \rhoA*ni vod- ja JNS je odšel iz Slaatem »Je/evan s slo\'cn>ko krsjo . . .* $ffvnofevlieva skupina o dogodkih v Ljubljani Bet. - »"/renta poroča* da je imel l rifunovič- vsfdja skupin* I ."io> jevićat shod v LoettUk kjer je v x\to*em govoru izjasni, da ne more odrpbra\'ari o#»e-go. kar se ' je dogodilo ?ivko%'iću zadnje dn ■- Lfnbtj n — >*'reme* pri Kun- tudi Izjavo senat' Dim§9¥ičt kot očividca ;stih dogodi . fin: fe\ rosvvttr va* na podla- 0 pooblastil r ftn wičtt$wn zakonu komisijo zy sv?tavo uredbe ^ wmaittdt0k Solah in urc-Jbe '■ rs~?etniškem s^*etu. V* to komisijo )e »7ttkj.' 5f \_7 . r fuffj Hetetto* rabate h kon$ervftforii;t v Ljubljani Of>-enem je. minister tudi imenoval komisijo, ki bo <>. • t , ■.. r • • u,ne*niske- ga --veta. V tej kf*m ■> n, nobenega Slovenca. Kaj poreko k t trnu giaatht sarnosto-venstva m Katoliške akcikr'7' „Jt^zfogf ojačerja aktivnosti vodstva JNS" •Obzor* afiba in rarglabtja vprmanje, zakaj je vodstvo /NS tako po jači fo svojo okthmos*. m pravi ■ »!' rvezi s pojočano agitacijo vodstva J\'S se štrito iz vrst te stranke vesti o skorajšnjem prihodv nm krmilo tako zvane vlade mtc 'matne koncentracije, v kateri bt Pera žh-kovič m njegovi Ijudie imeti odločilno besedo To seveda ni verjetno . m Curth. 11. j*nna. BeocrraH ta— Paril 19.452n \zOuAox\ Jl.SftSfi Sem Y«Ht \*1M\ BrnseTi 7S.ftl. Mjlar »&> Am+terdn-n *&.*&> Rsrin 1^15 T*tnmi ftlJft-*1 ftO Pn«a 16A Varim ttflO. &**«***.» Stran 2' »SLOVENSKI NAROD«, prtek. 11. junija 19s.. Stev. 131 Naša opera v Trstu Kako so potovali — Drobci Iz „Prodane neveate" 1» prva vprizoritev ffEra z onega sveta" Trs»tr 8- junija. Pot v Trat je za nami, točno nekaj pred iesto zjutraj smo odjbrzeli. Na glavnem kolodvoru v Izubijani vrvenje kPt že dolgo ne. Val so priali, pol ure preje, dvoje velikih vog 2a lokomotivo je bilo namenjeno za zbor, balet, godbenike in za ostale soliste, predvj?em one, ki imajo po^ei šele pri >Eru«. Iz Zagreba je prihitel tudi komponist >Era« Jakov Gotovac. Razpoloženje čudovito. Divno vreme, preseljevanje iz kupeja v kupe j, jutranja >adravila«, pa smo bili v IVj^tojni. Tu smo stopili na italijanska tla. Fotografiranje vsevprek in tako aalje. V vagooib. so se komponirate fud vite za-device, Mezetova je s-ča«rtiLa< z jajce velikimi jagodami. To čaščenje smatra reporter lahko za ^pođkupovanjeT. Anita Mezetova ni bila v Trstu že 18 let... Na meji amo prejeh" ekspertne siaScice v obliki cigaret. Celi zavoji so romali v žepe, leovčeire in 3e kam. Srca so bila, pa zaman. Slo je brez kontrole. Po Postojni je votopil v vlak ravnatelj Mahkota s sporedoma za spanje, to je z naslovi, Kjer se bi ostanek noči — prespalo, če bo šlo. Centrala je v hotelu Corso, to ee pravif vsi solisti, uprava in za repek — Naax>dov reporter, da je za vsak slučaj ko j pri roki. Ko j po tej dodelitvi smo dobili valuto, kar po 100 lir in tako dalje, v drvreh obrokih bo voe poravnano, inspektor Hočevar je imel re» dela, potna maršalska palica pa Se voe finance, joj! Bližala se je 9. ura, vee je bilo nervozno: morje, T rt ee bliža. >JCufre dol« je bila parola. Naenkrat klici: morje se vidi v vsej čudoviti modrina in neizmerni veličini. Opajali smo £»e, opajali, pa smo bili že v Trstu. Na kolodvoru na? je sprejel dir. Polič. Par besed bi disciplinirana armada je odhitela v svoje hotele. Skušnja ob 11 uri, vsi in točno. Hotel Corso. Kakih 15 nas Je bilo. ki smo *»e s šklepetajočim avtom pripeljali pred hotel, V hiki je bila baš pristala ponos naših ladfij, ^Kraljica Marijac, ponoano je vihrala jugoelovenska zastava vrh jarbola. Prva nas je pozdravila naša Marinka, ^a. Zlata Gjungrjenoea-a. pa Kolacdo in GostiČ, ki so prav tedaj odhajali na »šetnju«. Po mestu ogromni plakati v več barvah za obe predsta/vi. Hajd v »Politeamo R^-settic, če ga bomo našli, orno dejali, mi. Zebre, insp. Hočevar in Gorski. Vedeli smo, da vzamemo tramvaj 3 ali 9 m vozi, dokler ne bomo tam. »Marami« je bil to pot 2ebre, ki nas je, pomislite, zapeljal malo j okrog vogalov. Pa nič zato, potem fitno j pa vlomili« po vseh mednarodnih predpisih in prstnih znakih — italijanski jezik.. I Ko bi nas slišali: Nič ne de, teater smo pa ! le našli. Tam je bilo že vse v formi Xa j odru šest navihanih rokavov, Fran z pa j poleg", oba spotena in Se kaj. ZMnosro dola je že za onimi, ki so imeli tehnične brise. In teater: dimenzije in zopet dimenzije, dobro, da jih je toliko, ki bodo polnili j oder. Točno ob 11. uri je dir. Pclič dvignil taktično in začeli so. Joj. kako majhni eo vsi, če se jih srleda iz zadnje par- j terne vrste, a glas pa zveni, zveni do zadnjega kotička galerij. In Križaj, prima, i Trenutno je kratek Odmor. Oder prazen pa je vendar čez 100 ljudi ob odru. Grupe se tvorijo, debatira, malce razburja tudi, a kaj hočemo, vroče je, vroče in to vpliva . . drugo se bo pa uredilo. Ero«, ker za »Prodano«: j:h ni več. V garderobi, kjer fem pisal, fe bo zvečer »instaliral« Križaj. kostimi v: e. na mizici pa leže lične roža baletne — copa- te. Tesna je kabina, po zidu anrtocraml tako tudi Duo Martini« pa le ootali slavni in neslavni, ki eo kedaj nastopili v »Po-Uteama Roooetti. Iz te bohemčke atmosfere so me hitro deiožirali, n* vrata napis pribili, da bo tam stalno ordinira) inšp. Hočevar specialist za finance in drugr>. :> Redakcijo« amo improviziral1 kar ob odru, na zvišenem prostoru na dveh zabojih, nič ne moti vrve* na odru, parola je: »piai, brate!« Ponavljajo cirkus Is »Prodane«, primabalerina Moharjeva In Golo-vln Iftčeta situacijo, ogromen je oder, Se dve solistki Silva Japljeva in Marta Retn-žgarjeva se vrtita, pa so bil! v vrtezu. Spet prekinejo za čaa, kaj bo? Akordi fa-flistične himne »G4ovinezze« se zaslišijo iz orkestra. Zvečer bosta obe himni otvorili :>Prodano«. Dobro so jo urezali. Krožnega horizonta še ni v Trstu, pelje •>e iz Milana. Drugače je vse v redu. Do pol 2. je trajala vaja. Potem na kosil~ in spanje. Pozna se vsem napor, pa vročina je neznosna. zvečer p.Tjde pa žare-. Trst 11. junija. Se celo uro po koncu »Prodane««- ki ie bi! ob pol 1. zjutraj, je stale pred gledališčem več sto ljudi, ki so hoteli videti člane slovenske opere.- V Trstu ie ob 1. uri po polnoči aplošen mir. vse zaprto in nemo povelje se glasi: spat! Stali smo in Čakali. Navdušenje se m poleglo, v superlativih se ie govorilo o edinstvenem uspehu- ki se ne bo več ponovil. Prvič je prvič! In vse to navdušenje zliti v besedo bi pomenilo tisto, kar črta rdeč svinčnik ,.. Ko so prinesli malo Babiko iz gledališča so jo obstopile gospe in gospodje ter gledali ta naš mali plesni fenomen. In ne samo Slovenci, po večini Italijani Saj je pa bila Babika v slovenski noš' bonbonček zase. Mogočen zaključek »Prodane« se ne da popisati. Kolega Macanovič od »Novosti« je bil ginjen. par sedežev od njega pa je sedela naša Rezika Talerjeva-Praprotniko-va. V teatru je bilo 5e več znanih obrazov. ki so pohiteli z opero v Trst. V četrtek zjutraj nekako ob 9 uri je »Ero« praznoval vstajenje. In kaj napravi tenor zjutraj? Zapoje, seveda Tako me je 'zhudil »Ero s sončnega raja«, ki je moj sosed na levi. koi za tem pa je »kolorirala« C jula- Anita Mezetova, ki je z njeno sestro soseda na desni. Ce ti zapojeta ta dva. ■ne preostane nič drugega kot hajd v teater k skušnii, ki je dobro potekla Popoldne je večina šla na morje, v kopališča. Pol devetih pred »Politeama Rosseti«. Nabito polno, pa zopet isto svečano razpoloženje. Na vsako arijo aplavzi, ki se stopnjujejo do klicev, burnih ovacij. Franci je bil zelo simpatično sprejet, prav tako Mezetova. Kogejeva in Betctto- kar je po .sebi razumljivo. Prva slika je šla odlično rvreko odra. Po koncu dolgotrajne ovacije. Hitim k »Eru« pisat. Na hodniku zopet kite cvetja, krvavordeči nageljni. Rože govore, kdo pošilja, se ne ve . Janko je v polni formi in pripravljen, tako je dejal. Gotovac je po prvem aktu zelo zadovoljen, Še bolj bo, ko pade zastor. Balet v 3. dejanju bo zopet nad vse efektno zaključil predstavo z jugoslovanskim kolom. Prognoze so torej kar najboljše- rad bi napisal še kaj — zunaj pa že čaka avto. urno na kolodvor in pismo bo šlo v Ljubljano. Odhod na Reko je določen za jutri' petek ob 9. 1 avtobusi. Govori se da bo v nedeljo popoldne v Trstu ponovno »Prodana nevesta«, zgleda, da bi bilo res mogoče. Več pa jutri! R Kos. ■ 1 1 mm. m n Babica i. -kktno voljo Omiljena kazen zaradi fec tenjske manjvrednosti — Dolga in draga pravda zakadi oguljene jopice Ljubljana. 11. junija I Lanj meseca avaoate je mali mmal < d;l bjvšo babico J. Marijo na leto dn| robije zaradi zločinstva toper 'življenje [n ' lo. Babica je bila obtožena, da je obrtoma odpravljala plod ženskam, k j so bita v večini iz nižjih elojev. Njena klijentela je prihajala |i vrat služkinj, delavk ?n malih nameščenk. zle pri pt*\ razpravi je branilec dr. Perš;n predlagal zaslišanje- izveden- , cev jrlede duševnega stanja že priletne biče. ki je bila že nekoč preje kaznovana zaradi odprave plodu, Babiea ja odpravila nekaterim ženskam plod celo &e 6TO. ko je bila že obtožena Urldi nekaterih pri merov takega delikta, tako da ji je na razpravi v avgustu obtožnica očitala okroji 10 novjh žrtev in okrog 120 žrtev .iz leta 1933 in 19S4. Dejstvo, da ie zagrešila te?ko delanje v easu. ko je bila zaradi lakih dejanj pod obtožbo, je služilo branilcu kot dokaz, da babjOa ne more hiti pi; zdrav i pameti. Peihijater dr. Goeatl ie babico pro-iskal in izrekel mnenje, da babieino doeev no stanje ni bistveno spremenjeno in da je odgovorna za storjena dejanja. Na podlag] tega izvedeniškega mnenja je teoat babico modi] na robijo. Hranilec dr. Peršin \p prijavil revizijo jn priziv, katerem"" je stol sedmorice v Zagreto* kot kasacil-eko sodišče ujrodil. Branilec je namreč" vztrajal pri tem. da je babjea n? samo po intelektualnih sposobnost h nevračun'Mva. temveč da je predvsem njena botenjska sfera tako razkrojena. da ne more biti pa zakonu odgovorna Babico ie nato preiskal Se primari i dr. Kamin posebno gjede nn njene voluntariMičnei sposobnosti UtotorU je, da je obtoženka zaradi možganskega poapnenja sicer manjvredna, toda vendarle ne v tak; meri. da bj bila docela nondiro-roraa. Tako je babjea J. Marijn z-opet pri^a na zatožno klop. Sedela ie pred sodniki kakor da bi ii ne bilo jasno v zavesti zakaj prav za prav gre in na predsednikova vprašanja fe odgovarjala, kakor da bi bil-, dnevno odsotna ali pa 6ploh ni odgovarjala. Človek brez 3vo5e volie. bi rekpl lajik Človek kt se ni mosre! s s^ojo voljj loper-Stafitf, Yo je prlSla nesrečna ^enskn ?n prosila za pornoŠ. Babfca }© samn Izfaviln pri prvi razpravi, rta so se !l deklet smilila In nt el mogla kal. da ne b; ]xm pomagala. BranilOO je predla^a^ naj bi babico preiskali Be na kliniki v Zagrebu in pribavili fa!;uitetno mnenje o njenem duševnem sta- 1: 1, PredlOf* je ataal zavrnil in izrekel sodbo, 5 katero je prvotno robjjo omilil v S meseca zapora, katerega ie obtoženka že prestala s preiskovalnim zaporom Sodišče >p pri |zrekn sodbe uporabdo določbe pa-rajrra^a i?2. po katerih »me omiliti kazen, •p BtorftSeVo duševno stanje tako. da je bilo njeirovo pojmovanje narave jn pomena delanji primerno bistveno zmanjšano, kar se je zgodilo v tem primeru zaradi hotenjske manjvrednosti obtožene babice. Rranilee B\ ie pridržal rok za priziv tudi glede t p ?odhe VEST TE BO PEKLI DO SMRTI Lr^ezovj i 11 Novaeanov; \z Borovnice se dolero pravdaio zaradi volnene jopice. kj je le vsa raarefrana, ogoljena in na komoTcjh ratarpana Lam ntko€ je Novača-nov sin tagvbf] svoi Kenper Fant je trdil, da Ca je pozabil v školski telovadnici, katero pospravijo Lebetova. Fant je gotovo dobil svo]e ^n [MrOOlfeni žemper je bil skoraj že pozaMjen. Nekega dne so pa No-vacanov OpttfH da n^sj T^bezov fant "No-vačanov iagob4jeft| žemper kj je bil *ieei ?rne barve, dorim je bfl» ;opicn preje siva. roda NbvaCanova ie apomala v tem žem- per>u tistj žemper. katerega je sama nar*?-dib n svojeTa s.na Zac*ela se ie pravda. X:i Vrhniki ie LebccoVa Prisegla, da je ŽcnTper njen Prinrsln Ca h je teta Marija iz Oradca za očeta, ker je Pa bil za očeta premajhen era ie pa ein nosil. Zaradi te prisocre Re je morala T^eberova TAjrovarjati nred senatom t- T.rubljnn! Novačanova ie vztrajno trdih, da ie ?emper njen in da era ji le Leboiova ukradla. Lebe*0^ pa ni dHS manj vztrajno trdila da žemper ni okradla, temveč je to tteti žemper. ki sa je prinesla teta .Iz Grndca. Ker ie Novača-nova natančno popisala, kako fe Žemper 1 del t-a in kakšne napak« je pri tem naredil kot samonkinja in ker >e po teh znakih bilo verjetno da ie žemper res Nova- i č^nov. ie <\r$nvn'< tožilec naperil proti L.e-*--e7ovi obtožbo rarnd: krtveffa pričevanja. Kar trikrat je bila r.i?.pmva zaradi te iopice prelofpna. ^enat j^ zaslišal pmčo orič. kakor d? bi ?]o za življenje tri triie tzvrd^nc.J ?o študiral? jopiee in na^ln. po katerem v* bila pletena, ter volno, iz katere ie b'la nnreiena. Pri*la je Pelo teta j iz Gradca osebno in je potrdila, dajeeoapaai delieti prav tista jopica, katero je prinesla t iz Gradca. Izvedenec Kos je pa tuđj potr* 1 dil. da ima jopica va^ tiste napake, k! jih ie Nova«$anova navedla in po katerih je lahko sklepala, da je jopica njena. Ys; 60 bili desetkrat pripravljeni priaeči. da govore čisto resnico. Sodniki so i težavo mirili razburjene ženske, ki so se strastno napadale jn kričale kakor bi b;le v parlamentu Senat \e pa obtoženkn oorostil zaradi pomanjkanja dokaiov, ker je mogoče, da «ta ol»e stranki subjektivno prepričani o *voji pravic'i objektivno «e pa lahko ol>e stranki motita, kajti izvedence Fran Kos nj mofiel z vso JTOtovostjo izključiti možnost, da e jopico apletel po istem načinu razen Kovačanov« Se kdo drujri. Kovača nov* |e bj!a vsa b sebe. Kričala ie proti oproSčen obtoienk-; Vest te bo pekla do smrti in vse priče ho& imela na vesti! S tem pa »eJucaj opaljene jo^ce« le n; v kraf°. Lehezovi fn \ovačanov? 3 ju2nwn koncu vasi. je pa tekla po dveh klancih in pasirala na zeko zakritem, nepreglednem kraju trlisko železrrsko progo. Letos ps sa ce vascan; na Okroglem opogmmili ter so čez sotesko, skozi katero te^e železnica, zsrra ravnem brez 1 maHi klancev ;n vzipetin, obenem je pa 2 nadvozom odpravljena nevarnost srecavanja z vlakom. Ker vemo, da je gradnja mc«tu za tako majhno \"3s!-co, kot je Okrogl- pomenila preeei.šnje žrtve, delo in strelke, moramo vaSčanom k res solidno zgrajenemu mostu, ki je bil slove no otvrrien in bl-goslrvljen preteklo nedeljo, čestitati. V tem pogledu lahko Okroglo stavimo tu fi drugim vasem, kjer so potrebne take javne, obče koristne naprave, za zgled. *———a——— Iz Maribora — Braujevei na Glavnem trgu, tržni dan in nedeljski počitek. Na iKnllaLii člena 13. ministrske uredb«: o zapiranja trn ovinek'h obra lova In i c (?•!. Bat 6o-20) in Menov 10. *24 jn 2o naredbe kraljevsKe banske aprave Jrav-ke banovine o zapiranju in odpirau u trtiovinskih in obrlnili obratovalnic v drav t^ki banovini (SI |ja| So>^7) ie ničelno t>o-irlavarctvo določilo za branjevrf. ki iaiaj i>voje itoinice na Glavnem Iran« bledeči prodajni čeui v ?aporno kazen analoiiuo predpisom obrtnena zakona — Prirodordovno društvo v Ljubljani priredij v nedeljo. ri Planini. Člani in priiatelji društva se vabiio na sestanek v soboto dne 12. t. ni. ob 18. uri v mineraloški preda valnjej univerze, da .-e dogovorijo glede izleta. Pri tem sestanku bo proieirala univ. lektorica ca F. C. Copeland 100 krasnih barvnih diapozitivov planinske flore. —lj struga Id na na Trnovskem primanu. Trnovski pristan BMd pruskim mostom n Gradašr-jco ie vorav T-orlavlien z blatom, odkar izvažajo blaio iz Ljublianice I vo zovi. Prednje mesece ^0 :zvažali blato z vagonrki. Ker \c blato redko, teče z vozov in vse nabreže ie povsem postavljeno z njim. Na nabrežiu je zaradi blata fckoraj povsem onemogočen ve^ dru«,ri promet. Tr novranke bi obtčale z roC-nimi vozi'k; v blatu, ako bi vo?i!e živila na trn po Trnov akem prstanu. Nabrežie ie tudi neprehodno za pe5ce in ?e bodo še nekaj čaf^a vo/.'i blato po njein„ !>o onemolu določh f-J. 14 uredhp o kinetičkih zbornicah ie predsjednik mariborske mestne ob-fne določil za volitve sve*"ikov v km*tfi sko zbornico, ki bodo dne 27. t. m., aaate I-n:e volilne nrostore: za okrai Maribor le vi hrec mestno posvetovalnico na rotovžu. za okrai Maribor de—i bteg pa šolo na Magdalen-kem trun 3. — Zeleznišk;ni »taroupokoien«-**m. Nedav no je vložilo tukajšnje Pruslvo starounoko-jeneev orosnjo za povišan e pokojnin na nrnistrčiki svet. Te dni je pre e]o omenjeno društvo obvestlo. da se more pro^nii tiffo-diti le toliko, kolikor dovobuieio 1 finančnim ^koroni odobreni kred'ti. — Regiibirij^ Slovenske uliee. Te dni -o pričeli reeulirati Slovensko ulifo. ki je pre i gledališkim poslopjem zelo ozka in za promet nevarna. Da bo cesta širša, bolo podr H Krklečevo hišo in transformator. Tako bo ulica dobila Mariboru dostoino zunanjost. — Mariborski župan na dopu«tu. Včeraf 5e naslonil mariborski mestni župan dr. Juvan tritedenski dopust. Za časa njegove odsotnosti ca bo zastopal nodžupan. — Akrobacija znanega akrobata Alek*ifa. ki izvaja na Glavnem tr^u razne vratolom ne atrakcije in se pu«ti izstreliti iz topa nac ni-»o usodne za avtomobdiste in kole-6arie. Na n»avnem trgu se vsako poooldne in zvečer zbere velika množica Hudi vaeb etarostj. ki ovira'o Promet in ie le srečnemu nakljueiu pripisati, da se ni pripetila že kaka večja prometna nesreča Merodajn Činitelii. ki odloga'o o prostoru za razne akrobacije, naj drugič izberejo primernejši in "*»awi orom^'ni kral kot ie fflavni trtf — V »vet... Policiii so priiavlieni kar trije posrešanri. Že pred par dnevi je neznano kam pobegnila lTJetna erednješolka Anica Kaffou iz Smetanove ulice 42. Nežna 1 no kam je'izginil tudi 71etni delavčev sin Srečko Jakulič. V svet je že pred dnevi odšel 6lletm upokojenec Štefan Gouibos iz Jurčičeve ulice. Oblastj se trudijo, da bi ugotovile bival liki omenjenih po^resancev. — Planinske postajanke #0 odprte in oskrbovane, razen plan .nekih ko: Petek. 11 iunli«. katoličani: Bar-uaba. lirvojo. DA NA AN JE PR1UED11VE KINO MATICA: 1 tedatavi zaradi Koncerta odpadeta. KINO IDEAL; Iv je. KINO Si/X;A: Prinreea Ca-^aha. KINO 1'NIOS: Nezaželjoni ^in. KINO MOSTK: KdKi ierde In -rharbe Chan v Šanghaju. Geo*;raI»ko društvo: obrni rbor o\j 18. na univerri. Raislava umetniške in domomanske to tosralr'Ie v Jakopičevem paviljonu. Kotirert opt-rnrga ;n konrcrliieca hasi<.ta Franra Srhilfrrrja oh JO v veliki dvorani Filharmonije. !)t/.l K.NK LCHAKNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trt; 5 KuraM GoAposvei^ka eesta 4, I^ohinec ded.. Rjmeka ieš.ta 31. Zditj je jit4(/M(i Češenj in m;^(k/ m 'm jim nobena druga šivijinjakm dobrotu ne smeta delati konkurence l'>4.^.< *ezona nicr.t priti o prmntm ejMj ata ne nastanejo zmešnjave, fa smo mend.i rojeni pod mmrvfmi zvezdo* da moramo živeti v /mešanih Ca-s/n» ko te vse narobe Tako je tudi s vt/r>-nanu /.daj bi k\ eejemu lahko razumeli še noi-inamko sezono kislih kumar, nikakor nam pa ne ure v gta\Cini oglasila se/on , i.ijc. Kar na lepetn ao prišla tujcu v \eliko modo, kakor da imel Ml pred \ehko noč 10, ko jih te treba pripraviti /a ptriie. In Ce bi se o/>r-nili na putke. hi nam eelo povedale, da niso kri\e oma M>J MmJ ru Cm> ^o fa/oa kar padajo od njih. Sasprotno. tudi kure imajo svoje poeitntee in b> /;7i zdaj ne smeli siliti, naj naneso toliko jajc, da jih bo za vse bln$e namene do\*oij. \a ži\'ilskem trgu so se taica nepriCt-fcovvfno podražila. !*o\'prušv\\tn te po nhh je namreč sitno tutrasht. In čudno* navadno fO gi>spi>dinie zelo natančne, vsako jajce potipljejo in pofjtdmjo proti aolntia Al je sveze, /.daj jih pa kupu jem kar vse \'prek in nič ne \'prašuji^ koliko ie med njimi zaprtkov. Da, /aprtki gredu pra\- tako če ne še bolj v denar, kakor sve/a ].tj-ca. Zavmi Čmtm' fO cko z u pile trkiue \ ( elju. \ ne deljo 13. t. m. i »od o v Celju i-i.nie • «*okols»kc iupe za člane, Uanire 11 na;;- 1 - Tekme **<* bodo pričel« ob H m iiio.-lvi naraeraj bodo tekmoval v vw»-vadiiiri meetae narodne iole lanice tu ieaeki aaraaeaj v telovadnic dri, realne itninaziio. tekmo v temi iw* t)«»ii> na (Uor ziji. —t Svojevr-tna OOifla, V eredo 13. e •topil petletni Bio eleklroiootalateria Zvonko Veraove v LaSkem na romlko kanala v Laškem Noamteo pa m i roJ l-ka vdrla, dt\VU se e rgrozn I z levt m v odprt no. : 1 ri lom pa mu je letezo prero-7alo levo Doco. t>oelui «r> prepetlali v eeljplt • holnieo. —r linrl ie v sr«»do M hriba iv. Jo?.cia v Ceiju v itarostl to lei lopnik v p. g. Krao Jodl, hi\>: bipnik u ENimatj n mrk motar Lr0 lomkoca opraeltelja K. Jaaka Kramerja v Olju. — Bn.uurnir b. I, k :i /1 prveootvo niia ho drcvi ob pol -n n'"1 v /-i'Hfiežha n tao ibmo. Ima kajiial nagradi. Turno. j Iz Litije — Pred razvitjem hulskeKa prapora, lia por .^»i.^ke mladine za kaierim *«o korakale prejmvje ireoeraeije iolorjo^ i- bil aoporabao. /«!»► je Kila im*i*eoi /cii-naj M dobiU litijska ljudska šol.i nov pi'apor. Med prvimj dobroloicamL w> podf11^ plemenito akcijo, i«* bmi poa(>a Boloaa Bevkova, mati vpoko|camxa pto»votae|pi le- fa dr. Staaka Be^ka in vdova po pokoj-n*tvo ! i t • j - k * ■ ftnle ie pa iMkremlo aammlao akeijo. V ta nan je bilo prirejenih 2e vp^ ^olsk.h akademij in >kiad H nal-avi> ooemjpi !'>•"<", ip • toliko aaraeel. da i*1 Ba taatai ifcetku kmmikffa ^il«*keL'n Uda v delo. Vsak bo izdelana, slovesno razvitje pa b) ta zakijiif-ku >o]p n:« \ idovd-sn Litijska lj*id-akoeoleka mladimi ae Pf>d vodati >. — Stavbne vesti. Letos m ae opogrunib meščani v .-tarem delu mo.«ta n zaeoh pospravljati svoje hiše. V Jenkovi ulici bo trgovec g. Peter Arneek od viha do tal vao hišo preuredil ter prizi-al se eno mdatrop je. Nad atopneami. ki vodijo na kol dvor, prež dava in popravlja n^dueitelj v pokoju g. Završnik .^vojo hišo. ki je b:la *• res v zel^ slabem stanju. Največje stavbno delo v tarem delu mesta pa je gradnja hotela Evrcpe«, katerega bo napravil fn varna.r g. Fcck is prej*n)pjra hotela No ve pošte*. Novi hotel bo štirinadstropen, imel bo lepo velo Jn ele™"3ntno restavracijo v pritLćju, v vsem prvem nad*tr'pju velko, najmodernejšo opretnljeno kavarno v 2.. 3. in 4. nad*tr. r>s 2fi hoteUk h sob. Kuhinja bo v kleti. fa*ada bo zelo mi-srtvna in učinkovita Hotel bo imel tudi lift, aijrname naprave po sobah in *ploh voe moderne pridobitve. Staremu me*tu bo v kras in nonoe. LAHKO HK ZAMSRB Uir4n;k bodoče velike hiie r*oIlriu: oi"-n m cie. v m bo hiia icrraiena — Nikar se ne bojV. «jo-i(x)d, name «*' l lahko zanesete. Bom že s^dal, da *se ho 4 gradnja zavlekla, kar se bo dalo. Sefiv*. l<31 " ^SLOVENSKI NARODc, petek, 11. junija 1937. — Sfran 3 DNEVNE VESTI — Fitopatolosai pregled drevesnic in vrtnarij. V smislu banove naredbe o satira* nju kiparja San Jose od 25. aprila 19&6, Sluibeni list it. 290-43 se bo tudi letos iz-vržil trtopatoloiki pregled vseh drevesnic in vrtnarij v dravsk banovini, ki se bavi-io z vzgajanjem in razpefavanjein sadnih sadik in okrasnih rastlin. Zato se pozivajo vej lastniki in zakupniki drevesnic in vrtnarij, da prijavijo za pregled do 25. t. m. svoje drevesnice in vrtnarije Kmetijski po-skii-ni in konfrolir, postaji v Ljubljani ter islotja pošljejo do 25. junija znesek za stro ske prejzleda. Prošnja za pregled mora biti kolkovana z IO Din. priložiti pa ie se državni kolek 20 Dtn za potrdilo pregleda. Znesek za ©troske pregleda znaša do 1 ha površjne 80 Din. za vsak nad a Hn ji načet ha pa prav tako SO Din. Opozarja se, da je enrnjj znesek preračunan za pravočasno prijavljene drevesnice in vrtnarije, kj BtS beda precledaJe v skupinah, da bodo stroški Jim manjši. Prepoano prijavi j -ne ^dre* vesniee in vrtnarije bodo niora|e nositi same vpe stroške pregleda, ki bodo rnnopo višjj od gornje pristojbine. Dreves ni turski odsek Sadiarske^BC^tarMBl S vi MaV fflp nsta Lani BnV anal Predstavi radi koncerta odpadeta Harry Baur in Robert Lynen v velikem filmu po romanu Julesa Renarda NEZAZELJENI SLN Najnovejši žurnali: Svetovna pariška razstava i.t.d., i.t.d. Predstavi danes ob 19.15 in 21.15 url — Izlet naših planincev v Grčijo odpovedan. Naši planinci so nameravali prirediti izlet v Grčijo. Ker pa je b;lo premalo prijav, |e moral orjraniaator SPD izlet od* povedati in bo rsa'brž sele prihodnje leto. Zdi se. da je pariška razstava premotila ce lo ljubitel e planin, — Pof-itnr'ška kolonija SPD za fante se vriH od 3. do 'J4. julija doloma v Mahiar-jevi koči pod Črno prst o.deloma v šo'.onh ob Bohinjskem jezeru. Skrajni čas prijave fe do 15. t. m. v pisarni SPD, Ljubljana« Aleksandrova c. 4-T. Ko]oni'o bo vodil prof. Prezolj iz Ljubljane. Stroskj znašajo Sa ves ftat bivanja skupno s hrano in nosači 1e 880 Dj-n. Hitite s prijavami, ker Je slovilo udeležencev omejeno. Razstava splltsKih preprog VELESEJEM PAVILJON W, __ Trvj slevensk; esperantski kongres. Prvj uspehi konferenca slovenskih esperan-' atov, ki so jo sklicali* eenerantako dru- vo »Zelena zvezda« v Ljubljani. Esperantski kluD v Kamniku |n Konzorcij »N'iai v*_ zagoi«so noeeoani Pripravljalni odl>or Slovenske esperantske zveze SEZ, kj ga tvorijo jr v Ljubljani prvi kongres *-!ovenskjh espe-rant:stov. U- se ga bolo udeležili zastopniki esperantskega kluba na Jesenicah. Esp. kluba v Trbovljah Esp. kluba v Kamniku. Ju gosi. k;it. ijga ter [zvrsnj Činiteljj kongresa, predvsem Esperantsko dru?t\o »Zelena zvczda'v Ljubljani jn njen? podružni-v Kranju. Spored koneresa bo obsegal ustanovu; rr-čnj zbor SEK jn akademijo v proslavo BOletaiee esperanta. — Žagrebšk; zdravniki ustanove helnico. Skupina sajrrebekih sdravnfkov internistov namerava na zadružni podlagi Ustanoviti bolnico za notranje bolezni. Rolmkj bi plačevali Za vso oskrbo v novi bolnici 70 do 80 din dnevno. — Narodneobrambni sklad društva »Br-m-i-bor«: Drž. ljudska Bola, Planina pr; Rakeku "32 »lin: drž. ljudska šola. Trata, din 09.25: drž. Ijudska šola, Zaplana. 90 dim dri. ljudska šola, Kroovfaa. Bo din* ,:lrž. ljudska šola Petisovei, 80 din: drž. ljudska Šola. Koroška Bela. 110 din: dr/, ljudska šola. Boh. Bietriea, 51 din; drž. ljudakn šola. N'cnienj. 12 din; drž. ljudska šola, Mart-ianci, 3fi.o0 «ljn; drž. ljudska Šola. Tvrjže na Oor.. 4." din: drž. ljudska šola Zavrče drn \6JS6: drž. Ijodaks šola. Predamvei. 10din: drž. ljudska šola Birooa vaa 30 din: dri, ljudska šola Sv. Andraž v Slov. gor. 4f>.7">: dr2. ljudska šola. Srednja Bistrica 40 din; dr?!, ljudska Šola. Pečarievc.j 35 din; dr/, ljudska šola Gor. Lendava ?1 din: dri. ljudska šola kraljice Marije Dot p Hrastniku. 147 din; drž IPldeka šoU Mekinje. fl8i50 din: dr? Ijnđska šola Iška vag. 17 din: drž. ljudska Roia. Polbovgradec. 9rX50 din: <\vi. IfUdaks *ola. FTotic. ri5 dfn: dr?, dekl. mcšČ. Šola Mariiln dom KoČev)e 88 dfn: drž. deška liud. šola Pv Jurij ob j. 2.. 5R din: dr7. ljudska £ola. Trebnje Ift.'O din; d*ž Ijui.^k-, šola Votnik. 0y din: dr?. ^5^. Tšs»* ^*r *ois. CI fTonjfce. 24.25 din; Mladina, ti prepuščal platoaično solidarnost mlahavcem, sama Pa dajei dejansko pomoč! Tako naprej! Osrednji odbor društva Bran-i-bor«. Ljubljana. — Odlikovanje reiko*lova#kih zdravai-kev. Xa£ poslanik v Praffi dr. ProtiČ je izročil v sredo odlikovanja češkoslovaškim zdravnikom za zasluge za poglobitev in utrditev jugOolovenisko-Češkostovažke kulturne in narodne vzajemnosti. Odlikovani so bili z redom sv. Save II. stopnje predsednik Osrednje enote fel. idravnjkov in generalni tajnik stalnega odbora Zveze slovanskih zdravnikov dr. Josip Majik, t redom sv. Save IIL fffopnie prof. dr. Josef Oruss. prof. dr. Josef Charvat. prof. dr. (logomM Pmaft in primarii dr. .lan Turna Z redom ev. Save IV. stopnje docent dr. A. VanSnra. » redom Jugoslovenske krone III. stopnje dr. F. Vales, z redom Jucoslo venske krone IV. stopnje dr. Bretislav Hel-bih in generalni ravnatelj Zdravniške po-aojflniee Vnclav H:-^.. — Za ustanovitev Zveze inženjerjev in arhitektov. Zagrebška sekcija Združenja inženjerjev n arhitektov je sklenila prekiniti vse stike z združenjem v Beogradu in njejra upravo, obenem je pa sprožila predlog, naj bi se ustanovila Zveza inženjer jev in arhitektov sloneča na načelih enakosti in svobode vseh članov. Beograiska sekcija pa nore sklicati jzrelne skupščine, da bi se obravnavalo to vprašanje. Vse kaže, da se z beograi«ko sekcijo solidariziralo skopi janska. niška. novosadska, ljubljanska in sarajevska. — Zagrebčani »o imeli včeraj senzacijo. Že včeraj smo kratko poročali, da so v Zagrebxi prestavili 800.000 kg težak železni most na provizorične stebre. Več tisoč radovednežev se je zbralo ob Savi, da bi videli to redko senzacijo. Med gledalci je bil tudi dr. Maček. Vse je slo gladko. Najbolj so se ljudje zanimali kako bo v trenutku, ko leže most z vso svojo težo na lesene pilote, ki bi lahko popustili. Toda zgodilo se ni nič hudega. Ob 11.05 je bil most preložen — Iz Varšave preko Beograda Jn Sarajeva v Zagreb z nrezmotornim letom. Včeraj zjutraj ie pfTSPela v Zagreb sk«pina poljskih letalcev. Med njim- tudi Student Pel-ka. ki je letel o<\ Varsave preko Beograda. Sarajeva do Zagnana z brezmotornim totalom privezanim k letalu z motorjem. Xad Zagrelom se Je v vfšjn? 1.200 odklopil in delal drzne akrobacije. Spuščal se je skoraj navpftnO nivzdo! jn zopet dvigat d°lal loopinge jn drti^e akrobacij, končno se je pa irladko spustil na letališče. — Putnik priredi od 27. do '29 junija izlet s posebmm vlakom v Trst. Gorico, >Sv. Goro) in Benetke, Cena za vozni no in potni list za Trst 120 Din. za Oorjco 1^3 Dim avtobus na Sv Goro /Gruar^ko aedle) 10 Din. za Benetk« r»a 181 P in. tnformacje v biletarnirah Putnika. — Vreme. Vremenska naooved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je znašata najvišja temperatura v Zagrebu. Beogradu in Splitu 32, v Sarajevu 31, v Mariboru in Skoplju 30, v Ljubljani 29.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6. temperatura je znašata 18. — Tat\ine v Makih so zelo pogoste posebno v Sam, ko narašr*a turist irni promet. Tatovf so vedno na preži, zlasti žepa rji. Dijaku Ladislavu Tožeju ie te dni v vlaku na progi Ljubljana — Zidan'' most naenkrat zmanjkala liatulte s l'20O Diu in '20 madžarskimi pengi. — Zopet cerkvena tatvina. V cerkev pri Sv. Petru občina Košaki je bito te Mj vlomljeno. Tatovi eo ukradi' iz oltarja dva keliha. ciborij, dva relikvinrija in tri poso-dire za »v. ol^e. ^ko na 'Zbiro v glavnem po nespremenjenih cenah. Trg je bil dcfcro založen tudi z žabjimi kraki. —lj rdruienjc )ufos!oven«kih iDienjer-fev in arhitektov — sekcija TJnbljana sprejema prijave za udeležbo na glavni <*fcun-»čini Udruženja do erede 16. t. m. Ta dan bo ob 20 (lanski sestanek v društven; eobj —lj Raj je z letnimi priklopnimi tram. rajnkimi vozovi? V juniju je pritisnila izredna vročina e soparo. Na tramvajih *e zadnje ia*e precej velik promet, zlasti zda? ob veleseim*klh dneh. Toda nase tramvajska uprava nima pravega smisla za pro-■ met. Potniki se morajo stjekati po zatohlih zaprtih vozovih, kjer vlada nepopisna «r | para« dočim «o poletni priklopni vosov v tramvajaki remisi. Ali »e moremo potem se čuditi, da je tramvaj deficiten? *—lj V letoinli koaeeHni sesiji je bilo primeroma malo pevskih c-ol>ticnih koncer tov, zalo je pričakovati, da bo naletel koncert basista Franca Schiffrerja, ki bo v petek, 11. t m. ob 20. v veliki fiUiarnionični dvorani, na velik interes našega občinstva. Pevec, ki bo tokrat prvii nastopil v Ljubljani s tajDoaToinim koneertom. je imel doslej s svojimi koncertnimi in opernimi nastopi v Vemciii povsod iako velik uspeh in ie kmalu zaelovel tako po odličnih fjla*»ov" nih vrlinah, kakor tudi po interpretaciji. Za koncert «0 v«topn:— v :r*»dprodaji v Matični knjigarni na Kongre«enem trjju. —lj Gojenci dri. konservatorija i« dramske šole prof. Sesla bodo nastopili v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v dramskem gledališču. Na sporedu ie veseloigra >KlTAc od Kimetjeka v treh de-anuh |n Roetand: Cy rano de Rercerar (peto dejanje). Nastopi 12 srojencev. Zadetek ob 20., konec ob j>oi 23. Cen*« znižane, dramske. —lj Drnštv« >Naša skrinja« prireiii v nedeljo dopoldne na velesejmu v paviljonu N revijo >DeČev in Janezov«. Slovenske narodne pesmi bo pel koncertni tenorist S. Lukman, opremljal Pa ga bo najmlajši har monikar. v Kazini. Na dnevnem redu je poročilo o programu in razgovor o predlogih za redno glavno skupščino Udruženja, ki bo 20. t. :n. v Sarajevu. u_ »Otrok za otroka.« Mestna občina je priredila v sredo zvečer v frančiškanski dvorani akademijo v prit siromašnim Kuh-ljanakim otrokom pod nastavom *ntrok za otroka*. Na akademij' so nastopile ljubljanske ljudske šole. učenke T.iehtcmhurnovcra 7 a vol a In Ueejske đeklilke lole. Udeležba je bila dobra. Spored akademije ie bil 7.e-le pester. Vrstili so se prisrčni pmorj v pipani vrst; pesmj dcklamacii, dvospevov, recitacij, r.ijnlrrb nastopov in dramatikih prizon*v. Posebno so o?.gale t Mlade kuhi-rjce* in »RtboiSka«. Ollično je ^lcklamirala učenka ljudske šole v Z^ornii >^;*ki »rTaie ljube mam:ee^. Rajnln; naetofri po b;l; vsj lepo "n ljubko hrve^e«!. ZikljTini jP pri/or »Pr; dobroiT^i-nih pr\I?kih'. k; ie fztvn! mno-jro dobre volje in snv-ba. Ljttoki nastopi ofrok 50 pokaaall nekatere pr^v jpop H> lenre ter po pustili v vseb iidele7°n(*ib naj-prijetnejši vtrsk. —lj V nedelio 13. t. m. ob 16. je na Taboru nastop Sokola lt ki | tcm otvarjn n?T. svečanih prireditev, s katerimi l«o ilavtl v jeleni 30!r>tn:ro SVOJega ob^tojn. Vs: društven: oil lelki so e»e pr:pr;iv':!j n nedeJjiki in /jj vse ostple svečane nnstone z foe resn^^tjo. 7Hto l>odo gotovo pohiteli v nedeljo nr! Tabor vs= 7.vcsti prlpaOnflU sokol->k*» mjsli in vsi. ki oravjlno pojtUjs|aee> eehne viliioel Dfavfln^ vtfltojt sokolske mladine. V nedelja ob 16. vsj r.n Taborsko lotno telovadi3če, da Os vnovič potrd'jo primanja vztrajnen^Ti sokolsko - vzgojnemu delu Sokola T na Tabor«. u— Spevoiajro >Na Trski aorj« ponovi Narodno nrosvetno dru5tvo >Vodnik« dne 13. t. m. ob 20 30 na proslem na domu prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika v Ze. SŠki. Za soboto 12. t. m. ie še tuii neka? vstopnic na razpolago. Vstopnice nabavljene za 6. t. m. veljajo samo za sobotno predstavo. Ker je ta iera na prostem res nekaj posebnega za one. ki se za ulične prireditve zanimajo zalo odbor prav toplo priporočam rim večjo udeležbo. 0fc> i.-kovalcj rolaoajml ne zamudite prilike. Predprodaja vstopnir 13. t. m. od 10. do 12. ure in od 16 naprei. —lj Javni telovadni neston sokolskea^ društva Ljuhljma Šiška 1h> v sol>oto. 12. t. m. Nastop bo ob 2o. zve'er. Te!ova ra7svcrI;eno 7 movninij žarometi. Na to Irpo telovadno prjrf^ditev, na kateri n;»sta-pijo vsi ftddelkj dru.-;va. vatijmo ve« sokolske pripadnike in prijatelje Sokola. —Ij Huda kri. Snooj sa sedela v neki g.v stilnj na Sasartinski ceat] stavca Anton Vu-jiea iz Mosta rja in jko IfHoseVje. ki je lele pred dnev; prispel v T.jub{jano jzl^i?.-le. Okrog 22.30 sta oba gostilno T^pi.'**'!1!. na eeatj sta se Pa pričela prerekati. Na vogalu Jenkove UlfCe je Miloševi' v je/.j nenadoma potegnil no/, in Zabodel Vnjico v trebuh, nakar j" pobegnit Vujjca. kj ;^ 7e Starejši mož pri 5p letjh. se je •£!* lil vrs v krvi. ka.V; BaoOeoHMk mu je pTeve-zal trebuh in so mu iz9fOptls Brevm. Vuijeo ae prcpeli-iij u reSevalnoa avtom v bnin;eof POoe'Vteen Ifilosevič? na so zasledoval; fce> lesarji, ki so l'.» v Komenskega Bife] 17T0- i'ili 9fmfa|ka —lj Seznam najdenih predmetov, p* i javljenih Upravi polcije v I.jubljani v maju: A d:n. zla^ moški pr^tan 1 monojrramom H. H., crora zapestna mo^ka ura. moška uiklasta ura 7. oficirsko verižico znamke ^Idcal'. moška elklasta zapestna Ura na jermenu. Banjeta denarniea z 203.75 d:n, usnjnta črn.1, denarnica s 14 djn. modra denarnica s 4*i.75 din jn 2 rakuna, rjava us-ojata denarnica s 31 din OanJeta črna mala denarni, a s 66.2.J d;n ma! > denarnica s 5n.5u din, črna usnjata ročna torbica, v niej 2 rožna venca, molitvenik z imenom Kunstelj Ana in neka i din, damska usnjata črna torhjea v njej 10 ključev in 2 robca, črna bnržunasta otročka jopica navadna očala, črn damski slamnik, škatlica, v nje i damska zapestn-i Ura, molek jn vec ntalenkosM nova modra srajea. n/-ve moške snOenlje hlače, par iBoakih rjavili no-nvia in siv ponosen klobuk, par svilenih nogavje, avteanObUski prtljažni nosilec, voz-iri rhhta. črne usnjate damske rokavice« črn fležnjk z rjavim mr-jij-em in mala zelena papiga. — V železniških vozovih *iO bili naj leni t: predmeti: hpnkovec za 100 djn. 17 din denarnica 102 din. denarnica 7 SO !*ka škrop:!m>a, stenski koledar, elfka (o^). prazna listnica, zavitek medeninastih cevi, 2 zavitka perila zavitek moškega perla, zavitek volne, zavitek zdravniških inMrU-mentov, zavitek klobas, karton s sandalami, »tkat * a harvie. očala, stara rjuh.a. kolesarska črpalka. železen stativ, 2 lasnlji. daljnogled 2 ro?ni torbjej m violina v et"i* ju. OI>I^>MEK IZ PRAVUICE Gozd :e preživljal družine, iz fantov je napravil krepke može. 1 iz deklet matere.. V1SJ4 SILA Oni dan ^em nesel Jevljf v popfavjlo. ("evljftrjeva vrata so bda zaklen:e>na in na njih ie bilo a kredo napisano: tZanrto — sem na«nror* v kr'mi*. Snodai ie bilo pa pripisano z žensko roko: ^Izvolite trenutek počakati. takoi ga privedemt, • Čitajte širite naročajte »Slovenski Narod« Nova vremenska hišica 1 Ljubljana, 11. junija Včeraj smo kratko poročali, da so v Zvezdi nekolik • nižje od stare vremenske hišice začeli kopati temelje za novo, ki bo stala točno t osi Vegove ulice. Potreba po novi vremenski opazovalnici je bila že velika, saj stara že davno ni več ustrezala sodobnim meteorološkim zahtevam. O tem je že dolgo razmišljal Tuj-sko-prometni svet v Ljubljani, pa za nabavo dragocenih instrumentov ni bilo denarja. Lani je bil pa vendarle odobren večji kredit in druStvo je takoj stopilo v stik s šefom meteorološke postaje na naši univerzi dr. Oskprjem Rejo, da kot strokovnjak določi nabavo novih instrumentov. Za novo hišico so bili kupljeni ba-rojrrpf oziroma tlakopis. ki beleži menjanje zračnega pritiska, velik termometer in hsrotermometer. kakršnega trna tvrdka Kmet« pred svojo treovino. V hišici bo nameščenih tudi več starih aparatov. Načrte zp. novo hišico je napravil profesor Plečnik. Zsrradba bo okrogla s široko streho. da bodo aparati zavarovani pred solncem. opazovalci vremena pa pred dežjem. Stroški za novo vremensko opazovalnico znašp^o okoli 25.000 din. od teh samo za instrumente 5000 din. Omeniti moramo še velikodušnost industrijalca p:. Rada Hribarja, ki je za h'šico poklonil f>O00 din. HiAico gradi družba >Cement-nino- in bo v kratkem dograjena. Staro žcler^o hišico bodo demontirali in jo prenesli drugam; kam A" ni določeno. Zdi se nam. da bi bilo potrebnih še več takih vremenskih opazovalnic v mestu, vsaj pred kolodvorom in v Tivoliju bi morali biti! Res t a nI la ostani član Vodnikove družbe! I Iz Ljutomera — Obešene* s*« našli. Oni dan je o-krb-nik v Presikj, kj je iskal gobe v gozdu, na->el na drevesu obešenega Ivana Sčavničar-ja iz Nunske tjrabe. V *unrt so moža po* srnali prepiri s sestro zaradi skupnega zemljica in koče. — Javnj felavadni nastop je priredila me-staatfca šola « Ljutomeru in prisostvovalo mu je mnogo lju.i;. Obenem e i»il bedi prvj 1 ->vskj nastop mledlaikrisji /bora. Prireditev e bila zelo lepa« da (e lahko eale aoitelj- stvo ponosno nanjo — Pri Mali Ned?lji lo telovadni sokolek] nastop 4. jnli a, na kar se val oddelki skrbno pripravljajo, — Velike nasade vlakov. Odkar je • veljavi novi vodili rt^il. no prihajajo več vlaki na postaje Dececnvil, Radenci jn Radgono točno ;k> voznem redu. Vča«ih l-o nr ■ivde četrhirne in celo eno uro mo že pre koračile. če«sar ioln k' elea vajeni, aaeenao pa še godlje, ki prihaja-o na letovišča v F^adenre. Prevažanie f>re:no^a in opeke na opekarno v Boreče naj bi opravil popoldanski vlak. ne pa jutra ij:. s kaierm prihaja največ jeloviščarjev. Ali pa naj se uvele tovorni vlak. — Čudno tele. Posestniku Oloklu v Zbi govtih je krava vrela tele. k; je bilo jh> prednjem delu podobno medvedu, po zadnjem pa te!etu. Tele ie poginilio. — Zbororanje Titaaa-radnikav. V nedeljo je bil obeni zbor vinar«ke«a društva v Radgoni, ki mu ]e prisostvovalo mnopo vinogradnikov, /bor je vodil znani strokovnjak g. Ciotar Bouvier. Poročila «> pokasala ve liko agilnost dniatva v preteklem letu. Za novo poslovno leto Je bil hrvoljen po večini dosedanji odbor % g. Bouvierjem na čelu. jedilo ie predavanje «»rc«*kega kmetijskega referenta ff. Li,x>vca o vrednosti in pripravi modre ffslicr ter zatiranju bolez nt vinske trte. Nato je predaval š«* uprav nik banovinske drevesnice e Kapele* (Z. Novak. Naše gledališče IVtek, 11.: Zaprta Sobota, 1*2. Cvrano de Bergerae. Rad B. Ne*ielja 13.: Zaprto. Ponedeljek, U.: Cyrano de Bergcrac Red A. D B A M A Kot ladnjo dranu»k« premier« v Leko& sezoni pripravljajo v dram Realovo in Far-aerievo liredno učinkovito In humomo burko >Tisočak v telovniku« v retijj Bralka Krefta. To delo obeta postati popularno kakor »o bili gvoiečasno >Trije vadkl svetnik;«, ker ;e snov obravnavana na slic.-čen, vesel način. OPERA Operno aledalUee ostane zaradi gostovanja v Trstu in na Reki ta teden zaprto. Pr,-bodnji teden, ko se vrne, bo igrala opera j pre.Utave ra abonma >Carja Kalojana', >Ple* v asaskabr. :Ero z onega *veta« in event. tudi ^Prodano nevesto«. Konce dramska in operne sezone bo predvidoma ob koncu junija, ko l»odo e«1-Urranj sel aeonanaaL Zakbueek letoinje sezone se je zaradi Številnih nepredvidenih lK>le/ni mcil EtaBatvOai nekobko 7«ka«nil. Tone Slabe 70 letnik Litija, 11. junija V nedeljo bo god sv. Antona, patrona zasavskih češenj. V nedeljo bo imel torej pod. združen s pomembnim jubilejem ar. g. Tone Slabe. Rodil se je v Idriji pred 70 leti. Bndnjih 25 let pa preživlja mod nami. Zdaj je vpokojenec. pa se vedno ne miruje. Vsa leta. je bd član litijskega Sokola, kljub svojim letom je član društvene uprave p« tudi vinija društvene knjižnice. Niti v najtežjih časih ni klonil v svojem narodnom in sokolskem prepričanju. Vrlemu narodnjaku in Sokolu želimo ob njegovem jubileju se mnogo srečnih let v pdravju in veselju. Zdravo! Iz Zagorja Kegniaeija Kotredefiee je akoro gotova stvar. Pretekli teden se je vrnil komi *:onelnđ ogled poti vuKlatvom »reškega p -dnačelnika Deva te L4tije ist rudarskega glavarja TPD Močnika.. Gre za bodoc-no t za^orsikecra rudnika. Družba mora iz, pod poH°kA odkopati tako zveni steber premoga, ki je djoplej oirtal hs tehničnih rar.logo-",-, ako hoče ostale .-»kla čeprav sta že okrog 100 let stari. Zipkinova sta bi'a tudi v Kirmanu in gospa zna zanimivo pripovedovati, kako zaposljujejo. odnosiv* so zaposlovali v perzijskih tkalnicah od 5 do 12 let stare deklice. Na stotine otr A. dokler se ne omo-že . . . V tem ic ':b-.-' sVr^vnost izdelovanja tako <\r\j■*■"• -'*-- »»-eorotl po konkurenčnih cer ah Opozoriti je U?9t še '-a rezCOC perzijske slike, izredno krasne gravirane. vaze, bronasto pipo za opij ^iaški oklep suličarja s krasnim kovinskim ščitom, izredno dragocen vezen svilnat zastor, ki je krasil sultanovo palačo- zlato vezeno perzijsko pregrinjalo itd. Vsak izmed teh predmetov posebej bi zaslužil podroben opis. Razstavljene so še številne perzijske in turške preproge, zelo lepe, ki jih razstavljalka ne prišteva med posebnosti in ki so v primeri po svoji kvaliteti zelo poceni ter bodo najbrž našle kupce tudi v Ljubljani. Ko odhajaš s te izredne razstave, obžaluješ samo, da naši muzeji ne morejo kupovati takšnih redkosti, ker nimajo zanje prostora in ne denarja. Kopališče v Višnji gori Vse je ie pripravljeno in slovesna otvoritev bo najbrž v nedeljo 4. inHfa 1 - ' " »i> Slika nam kaže kopališče, ko so ga se gradili Višnja gora, 10. junija i Bliža se kopalna sezona. 2e je pričelo alinee neusmiljeno pripekati, kar se čuti zlasti v mestu, kjer je vročina, pomešana s prahom in slabim zrakom, še posebno neprijetna. Začenjajo .s« počitnice, ko bo mogoče za nekaj časa zapustiti moreče mestno :zračje in oditi na deželo, kjer se človek naužije svežega zraka in sobica in okrep; duševno in telesno. V Višnji govi vlada mrzlično razpoloženje. Dela pri kopališču toji kakih 15 cm od zemlje, je na vsakih 5 m bakren obroč zarad: mraza. Tla so zložena najprej iz kamna, na njem pa ležita dve že-lezobetonski pl:sM, druga nad drugo. Zakaj je zgradila Višnja gora kopališče? Zaradi tujskega prometa. Višnja gora je lep, a siromašen kraj. Prebivalci ao veči----------------------------------- TVTma TTS^ OfarcDOu, vTgOVICl Ml £BSt&Kr* čarJL Kakor pcnsud, tntt v vTanJl god zdaj slabo zaslužijo in se le s težavo preživljajo. Ze pred svetovno vojsko pa je bil ▼ VTsnji gori lepo rassrit tujski promet. Sem so prihajali večinama srednji sloji te sedaj zasedenega Primorskega, predvsem is Trsta, Pole in drugih tamkajšnjih mest. Po vojni so -ee razmere poslabšale. Se je prišel kak tujec, pa je kmalu odšel, saj ni dobil tega, kar je želel; kajti tudi tujski promet je napredoval, Višnja gora pa je ostala še vedno pri starem. Ni se zavedla, da mora vzporedno z razvojem, ako noče, da propade. Zamujene so bile lepe priMce, toda prepozno še ni bilo. Ko se je zadnja leta pričelo buditi zanimanje za Dolenj: DGaj yia\juuvjvm bmdpei nzssa, se js tu* VUnja gora jfsssstss\ Bas, * vebko požrtvovalnostjo je sla na delo In s pomočjo domačinov in a podporo banske uprave bo v kratkem dograjeno kopar šče. Prvi korak je storjen. Zoaj bo treba tudi mesto pripraviti. Predvae-u manjka dobrih stanovanj. Ni treba ravno razkošnih, opremljena pa morajo biti z vnem potrebnim, će tujci pridejo in plačajo, lahko tudi nekaj zahtevajo. Ce ne dobe, gredo drugam. Gostim je v Višnji gori dovolj, pa bi bila Se potrebna modema re**lavrn©ija, kjer bi se ob vsakem ca u lahko gostom po. streglo po želji, se je dela m ko ho tudi to urejeno, bo Višnja gora lahko upala v napredek. Ce bo slo delovanje % tako silo naprej, bodo ti nedostatki kmalu odpravljeni m za Višnjo goro bodo nastopih bnt^ ii časi. Obleke majhnih in velikih žensk Obleka in barve lahko postavo na videz sfcrafSato ali pa podaljšajo Ženska nizke postave bi nikoli ne smela nositi tega. kar občuduje na manekinki kajti slednja je vedno visoke, si oke postave. Ce je ženska majhna, toda lepo rasce-na, to še ni tako hudo. Hujše je pa, če ima kratke noge, kratek trup ali kratek vrat. ženska nizke postave naj ne nosi bhrze dfrugacne barve, kakor je barva krila. Ncsi naj dolge plašče, čijih kroj jo ■dela sdoko. Tričetrtiri^ke jopice morajo biti. daljše. Nosi lahko bolero enake barve, kakor je krilo, toda samo, če je čez prsi zelo ozka. Majhna ženska naj se izogiblje bogato resastih kepov in oblek, okrašenih bogato s krznom. Oboje razširja postavo. Ovratnik pri kratkem vratu se mora tesno prilegati. Aplikacije, vezenine itd. ne smejo •biti nikoli nameščene vodoravno, temveč poševno. Treba je paziti tudi na to, da nosi majhna ženska čim manj raznih okraskov in dopolnil, sicer postane groteskna. Majhne ženske ne smejo nositi pasov, ki preveč opozarjajo nase in silijo v obredje boke. Nekatere manjše ženske so lepše v daljših, druge zopet v krajših krilih. To jo odvisno od širine bokov in ramen. Ce ima ženska kratek trop, naj ne nosi kričečih okra^ikov na oblekah. 6e je ženska drobne in vitke postave, lahko nosi tudi svetle, blesteče barve. Ce pa ni preveč aloka, je bolje, če nosi obleke temnejših, decentnejših barv. Bela in rdeča barva delata žensko debelo, črna., morsko sinja in oflrvno zelena pa sloko. Zelo i važni ao čevlji. Z vtaoAckni petami se la-| hko poveča visina. Klobuk naj nima iiro* \ kSh krajevcev. Bolje je, če je manjši. Seveda j majhna ženska, ne sme pozabita pri tem j na »voj obraz. V glavnem velja za majhno j žensko, da se mora oblačiti tako, da se j zdi večja. Ženska visoke postave mora pa z oble-1 ko maskirati svojo v.sokost. Zato se mora I z iPaznimi triki nepre tano ;kr^ti^. Nosi naj počez progasto blago ali blago s škotskimi vzorci. Tudi pa?ovi kričečih baiv in oblik so zelo priporočljivi, ženska visoke postave naj vedno pazi na to, da so v.ci okraski na njenih oblekah nameščeni vodoravno. Zelo lepo se prilegajo veliki žen-I .ski kostumi ali oblake iz dveh delov iz razlicjieg-a blaga. Taka obleka nap: a vi-srrfko postavo nižjo. Enako pripor* >o i jrvi so zdaj itak zelo moderni žepi. Obleke prince nega kroja ne pristojajo ženskam visoke postave, ker po svoji obliki i,e povečajo v šino. Moderno redinsroto naj nosi ženska visoke postave vedno s p^som, Ce je žen k a visoka in sioka. je najbo-1 lje, če nosi obleke morsko sinje ali temne barve ter pester pas Nosi lahko tudi obleke svetlejših barv. ki razširjajo postavo. Visokih pet ^e mora izogibati tudi pri večerni toaleti. Zelo dobro ji služijo .*andale. Ženske visoke postave lahko nosijo velike kepe. ki jim vedno spretno obnavljati stare slike in fa na tem polj" eden največjih strokovnJakov, je sprejel nedavno dve sliki, eno Rafaelovo, dr"*?« pa Oiottovo da hi ju popravil in obnovil. Slikj sta bili tako težko po^kvMiovaiij. da fo vgj izvedenci dvomili, da bj se m« posrečilo obnoviti jn Zato *© ttidi nir^o doeovoril-j elede plač-ila. Xad leto dni je Prav naporno dela! in posreiMKi se m'i ie stt-kj kra*mo obnoviti. Ravnatelj vatikanskega mnreja mu je no-nti«H] najprei 20.000 ljr. Komisiji i*rveo>n-cev je pa jziavila, da je ta cen-i naravnost smešna in TVavevo delo je ocenila naj-mani na poldrugi milijon Vatikan ie ponudil ntnetnik« dosmrtno rento oo/> ijT me-se