$t0¥Nka 49• leioXXX¥lllm cena20Hln Cei/e, 6. aecemlna 1984 flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN2ALECj Gram lahko na zaupanju ¥ prthodnosL v. Zalexina: »Da se ne da nič narediti, je le izgovor.* Stran 3. Pipe ¥ Zaloški gorici so suhe. Lani so biti sicoraj brez vode, letos Je še slabše. Stran 13. Ce le kakO¥osl suro¥ega mleka slaba, tehnologlla ne pomaga. Mleko v pure pacic embalaži ni nič slabše od drugih vrst. Stran 10. Megla, sivo nebo in dežniki. Res, nič kaj prijazen ni pogled v siv zimski dan. Ko bodo padle prve snežinke, se bo treba tudi topleje zaviti. Naj si jo želimo ali ne, zima že trka na vrata. Foto: EDI MASNEC Miran Arzenšek predsednik IS Velenje Po nekaj mesecih so v ve- lenjski občini rešili vprašanje novega predsednika izvršne- ga sveta skupščine občine Ve- lenje. Razrešili so dosedanje- ga predsednika Boža Lednika, U je že nekaj mesecev na no' Vem delovnem mestu v Gore- nju ter imenovali Mirana Ar- menska. Delegati zborov skupščine so na skupni seji tudi potrdili predlog za nove člane izvršne- ga sveta. To so Jaro Vrtačnik za področje premogovništva in energetike, Štefka Kordež za družbene dejavnosti, Venče- slav Svoljšak za področje gradbeništva in urejanja pro- stora, Jože Mraz za komunalno infrastrukturo in prostor, Maj- ^a Naglost za področje agro- l^ompleksa, trgovino in preskr- Janez Poles za področje Zdravstva, Pankrac Semečnik za SLO in DS, Vladka Kajzer Za področje drobnega gospo- darstva in Jože Zaje za finanč- ^0 področje. Profesionalni Podpredsednik IS občine Ve- lenje bo Štefka Kordež, nepro- fesionalni pa Venčeslav Svolj- šak. Na naslednji seji bodo izvolili še enega člana izvršne- ga sveta in sicer za področje 'trajevnih skupnosti. T. VRABL Sodelujemo pri postavitvi spomenika Odbor za ohranitev dela in imena tovariša Franca Lesko- ška-Luke pri skupščini občine Celje poziva k sodelovanju delovne ljudi in občane celj- ske občine, da s skupnim so- delovanjem postavimo spo- minsko obeležje 50-letnici Zleta svobod in Francu Le- skošku-Luki, delavskemu re- volucionarju, prvemu koman- dantu slovenske partizanske vojske in povojnemu gradite- lju porušene domovine. V letu 1985 bomo v Celju proslavljali 50-letnico Zleta svobod, ki se je odvijal na Gla- ziji in je pomenil začetek večje- ga organiziranega nastopa na črti ljudsko-frontnega gibanja delavskih množic in organizi- ran nastop delavskih kultur- nih društev z vidika obvešča- nja delavskega razreda. Vse to so dogodki po vsebini in po- menu, ki so utrjevali temelje ljudski fronti, poznejši Osvo- bodilni fronti in današnji So- cialistični zvezi delovnih ljudi. Ime Franca Leskoška-Luke je tesno povezano s tem delova- njem, ne le zato, ker je bil pred petdesetimi leti na Zletu svo- bod govornik, ampak, ker je bilo vse njegovo delo in življe- nje posvečeno uveljavljanju interesov delavskega razreda, boju za svobodo in uveljavitev socialističnega samoupravlja- nja. Zato je spominsko obelež- je v svojem bistvu posvečeno celotnemu obdobju ljudsko- frontnega gibanja pri nas, tako bodo tudi slovenski kiparji, ki bodo sodelovali pri njegovi realizaciji, to v idejnem izhodi- šču tudi upoštevali. O spomin- skem obeležju je razpravljalo predsedstvo OK SZDL Celje ter vse družbenopolitične or- ganizacije ter Izvršni svet, raz- prava pa je dobila epilog na zasedanju vseh treh zborov ob- činske skupčine, kjer je bil sprejet predlog, da se v letu 1985 dokončno uredi Muzej re- volucije in postavi spominsko obeležje. Stroški za spominsko obeležje znašajo 3 milijone di- narjev, denar pa se bo zbiral po posebnem samouprvnem spo- razumu za delovne organizaci- je in družbenopolitične skup- nosti v Sloveniji. Pripravlje- nost za sofinanciranje spomin- skega obeležja so izrazile neka- tere večje slovenske delovne organizacije (Litostroj), zdru- ženo delo Celja in celjskega območja, pobratene občine in posamezniki. Odbor poziva skladno z ugo- tovitvami na številnih razpra- vah, da bi delovne organizacije namesto novoletnih čestitk in drugih oblik proslavljanja svo- jih jubilejev, namenile del sredstev za spominsko obelež- je. Ker so se že javili tudi posa- mezniki, da bi radi prispevali denar za postavitev obeležja, obveščamo vse delovne ljudi in občane, kdor bi želel dati svoj prispevek v poljubni viši- ni, ga naj pošlje na naslov: Ob- činska konferenca SZDL Ce- lje, Gledališka 2, Številka žiro računa: 50700-678-45309. Z zbranimi sredstvi bo upravljal odbor in občinski skupščini redno poročal o sta- nju in izvajanju del. Za njego- vo postavitev bodo organizira- ne tudi druge oblike akcij kot so urejanje okolja, posebne de- lovne akcije mladine, pripa- dnikov JLA in občanov. Postavitev spominskega obeležja bo delo akademskega kiparja, ki bo izbran po poseb- nem natečaju po sistemu vab- ljenja v dogovoru z Društvom likovnih umetnikov Slovenije. Idejo bo izbrala posebna žirija, ki bo sestavljena s predstavni- ki Društva likovnih umetni- kov Slovenije in celjske druž- benopolitične skupnosti. Žiri- jo bo imenovala Kulturna skupnost občine Celje. Spominsko obeležje bi od- krili 4. julija 1985 za Dan borca in ob 50-letnici Zleta svobod in Zveznem srečanju mladine in borcev Jugoslavije, ki je drugo leto predvideno v Celju. Javna radijska oddala na Gomllskem v okviru letošnje pro- glasitve rezultatov sin- dikalnih športnih iger žalske občine bo ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje pripravi- lo skupaj z Občinskim sindikalnim svetom Ža- lec ter TKS in ZTKO Ža- lec v soboto. 8. tega me- seca ob 15. uri v Domu krajanov na Gomllskem javno radijsko oddajo, na kateri bo uredništvo Savinjskega občana po- delilo tudi priznanja naj- boljšim športnikom žal- ske občine. Na tej prireditvi bodo nastopili: Tatjana Dre- melj, Štajerski fantje, gledališka igralca Ljer- ka Belak in Bogomir Ve- ras, ansambel Radius, Dekliški pevski zbor iz Gomilskega, Mladen Zo- reč, harmonikar Viki Ašič in še kdo. Razen te- ga bodo v uradnem pro- gramu podelili prizna- nja najboljšim delovnim organizacijam na po- dročju sindikalnih športnih iger za letošnje leto, pripravili pa smo tudi nagradno igro za obiskovalce v dvorani. Po prireditvi, katere pokrovitelj je Juteks Ža- lec, bo družabno sreča- nje na katerem bo igral ansambel Radius. Z marljivostjo in ustvarlalnostjo Domala tisoč zavzetih de- lavcev oblikuje podobo da- našnje, devet desetletij stare celjske delovne organizacije Libele. Z marljivostjo in ustvarjalnostjo, z vključeva- njem znanja širokega kroga delavcev, so osvojili izredno široko paleto izdelkov, saj je le malo tehtruc, ki jih v Libe- li ne bi izdelovali ali po po- trebi znali izdelati. Samo go- spodinjskih tehtnic so letos izdelali 120.000. S svojo pro- izvodnjo pokrivajo približno tretjino vseh jugoslovanskih potreb po merilnih instru- mentih za merjenje mase. Iz- delujejo vse - od naj- enostavnejših sistemov za industrijsko tehtanje, ki te- meljijo na računalništvu. Zanimanje za njihove iz- delke je veliko. Računajo, da bo celotna vrednost letošnje prodaje presegla dve milijar- di dinarjev. Pomemben je tudi porast izvoza. Od njega pričakujejo letos dva rhilijo- na dolarjev. Večino izvoza usmerjajo na trg Irana, Itali- je, Zvezne republike Nemči- je, Grčije in Švedske, na kli- rinškem področju pa Sovjet- ske zveze, Cehoslovaške in Madžarske. MBP Foto: EDI MASNEC 2. STRA^ TEDNIK 6. DECEMBrB Nn tujem z domovino v srcu Pri naših ¥ Grewenbrolchu In Giltersl9hu Za enainStirideseti rojst- ni dan nove Jugoslavije so tudi naši delavci na delu v tujini praznovali naš naj- večji praznik. Delegacija celjske občine v sestavi Drago Medved, predsednik OK SZDL, Zvone Hudej, predsednik Izvršnega sveta in Ivan Andrejaš, član IS, so obiskali rojake v društvih, kjer je celjska občina po- krovitelj, v Grevvenbroichu pa je bil obisk povezan tudi z razgovori o nadaljnjem so- delovanju med obema obči- nama, ki se je intenzivneje pričelo že lani. V Grevvenbroichu je bila proslava Dneva republike v soboto 24. novembra, kjer so otroci naših delavcev pripra- vili prisrčen program, pred- sednik društva »Celje« Mi- lan Novak pa je najzaslužnej- šim članom društva podelil priznanja. Celjsko delegacijo je sprejel tudi župan mesta Bernrath, ansambel Štajer- ski fantje iz Celja pa je že na sprejemu in pozneje v vseh dneh bivanja v ZRN odlično opravil svojo vlogo. V nedeljo, 25. novembra je bil v prostorih Slovenskega športnega društva »Sloveni- ja« razgovor, s predstavniki društva in starši otrok, ki obiskujejo šolo slovenskega dopolnilnega pouka. Razgo- vor je razkril mnoge težave pri delovanju društva in us- klajevanju interesov med šo- lo in društvom ter nakazal smeri nadaljnjega reševanja. Tudi v tem mestu je delega- cijo sprejel župan Grave. Obisk delegacije je bil v vsakem primeru koristen, saj so se utrdile že ustaljene vezi, naši delavci na tujem so bili neposredno obveščeni o dogajanju v domovini, dele- gacija pa je bila seznanjena z neposrednimi problemi pri delovanju naših društev. Se vedno ostaja osrednji problem dobra obveščenost in iskanje ustreznih oblik pomoči pri delu društev v obliki posredovanja ustrez- ne literature zlasti za mlade, udeležba na seminarjih za strokovno izpopolnjevanje in podobno. Ob omenjenem obisku je bilo sklenjenih ne- kaj konkretnih dogovorov. Tako bo društvo »Celje« v Grevvenbroichu kmalu boga- tejše za nekaj video kaset s posnetki jugoslovanskih fil- mov, dobili bodo nekaj knjig za najmlajše, v Giiterslohu pa bodo tudi izdelali nekaj konkretnih predlogov in jih poslali koordinacijskemu odboru pri OK SZDL v Ce- lju. D.M. Monopolisti v naši družbi Razprave o monopolistih v naši družbi, ki smo jih ta mesec pogosto slišali tudi na programskih konferen- cah Socialistične zveze, puščajo za se- boj grenak okus. Smo ali nismo samou- pravna socialistična družba? Smo, saj- smo jo zgradili na trdnih temeljih iz leta 1943. Kako je potem mogoče, da mi, ki to družbo sestavljamo, ne more- mo vplivati na ravnanje posameznih organizacij, ki lahko o svojem ravna- nju odločajo ne glede na mišljenje, že- lje in potrebe delavcev in občanov - celo ne glede na podpisane dogovore in sporazume? Da o elektriki in vodi ne moremo kaj prida samoupravljati smo se že kar na- vadili, a kar se sedaj dogaja v številnih krajih in celo občinah s telefonijo, pre- sega razumevanje Se najbolj potrpežlji- vih. Kipelo je v Šentjurju, vrelišču se približuje v Slovenskih Konjicah. Obču- tek nemoči in odvisnosti od dobre volje podjetja za PTT je že prerasel v odpor zoper neuresničevanje dogovorov in iz- siljevanje. Drugače menda ravnanju po- djetja za PTT skoraj ne moremo reči, če zahteva zaradi nepravočasno izpolnje- nih dogovorov poravnavo razlik v ceni. »Ce boste pridni, in lepo prosili, pred- vsem pa plačali, kar hočemo, potem ... No, mogoče pa boste dobili telefone tu- di na Pohorju, tudi na Blatu, tudi...« Brez skrbi, čisto tako se seveda ne sliši. Besede tečejo o teh in drugih objektiv- nih okoliščinah, o pomanjkanju takšnih in drugačnih kablov, o strašnih podraži- tvah, o lastnih težavah... Za ljudi, ki so že pred leti plačali, kar so jim za plačilo določili, ki so jim z govorjeno in pisano besedo obljubili, da telefon bo, to sploh ne zanima. Pa če tudi je vse res. Ce pa ni in se samo mačka z miško igra, dolgo več tako ne bo šlo. V konjiški občini se bodo sicer skušali najprej še enkrat pametno pogo- voriti - najodgovornejši ljudje iz občine in iz podjetja za PTT. Pogovor bo moral biti odkrit, dogovor pa trden. Nekaj vmesnega krajanov ne bo več potolaži- lo. Saj bi že sedaj najraje kar tožili po- djetje za PTT in si na sodišču poiskali pravico, a kdo bi vedel, kdaj bi potem dobili telefone! Kajti podjetje za PTT je monopolist. V naši družbi in v našem času. MILENA B. POKLIC y cellsko resolucijo vgraditi več vsebine Osnutek resolucije o raz- voju občine Celje v prihod- njem letu je dobro izhodišče za nadaljno razpravo, so menili na seji predsedstva občinske konference Socia- listične zveze, v razpravi pa so oblikovali še dodatne predloge. Ugotavljali so, da še tako lepo napisana resolucija ne bo ničesar spremenila, če ne bodo njene vsebine vgradile v lastne programe vse orga- nizacije združenega dela in krajevne skupnosti in če ne bodo njenega uresničevanja tudi sprotno spremljale. Do- bro bi tudi bilo, če bi resolu- cijo dopolnili še z analizo ra- zlogov za zaostajanje celjske- ga gospodarstva v primerja- vi z drugimi občinami in s podatki o naložbah - bodo- čih in tistih, ki so bile v zad- njih letih dokončane, saj je med njimi mnogo takšnih, ki želenih rezultatov ne dajejo. Člani predsedstva so tudi poudarili, da mora biti v re- soluciji jasneje razvidno, da družbene dejavnosti niso le poraba, bolj pa mora biti tu- di izpostavljena vzpodbuje- valna vloga pri nagrajevanju dela ter kadrovska in zapo- slitvena politika. MBP Predsedstvo je izreklo tu- di soglasno podporo kandi- datu za sekretarja občinske konfrence SZDL Milanu Breclu, sedanjemu pod- predsedniku. Dobra presicrba območja pod pogojem Preskrba z osnovnimi prehrambenimi in drugimi izdelki za vsakodnevno ra- bo je bila z redkimi izjema- mi letos dobra, takšno pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjem letu - a pod po- gojem, da bo zagotovljeno pravočasno pokrivanje ne- gativnih razlik pri pšenični moki, sladkorju in jedilnem olju - skupno 134 milijonov dinarjev, delovni organiza- ciji Blagovni center in Mlinsko predelovalna indu- strija tega sami nista spo- sobni storiti. Mlinsko predelovalna in- dustrija Celje je imela konec septembra 110 milijonov din izgube. Za njeno pokrivanje so se že dogovorili. Obvezno- sti so izpolnili le republiški organi, številne občine pa še ne. Ker orgemizacija v tem času že prevzema obveznost kreditiranja naročene proiz- vodnje pšenice v prihbd- nJME letu, je tudi svet občin celjskega območja na torko- vi seji ponovno podprl dogo- vorjeni način pokrivanja iz- gube. Podprl pa je tudi predla- gan način pokrivanja izgube Celjskih mlekarn. Tam jih bo letos zaradi povečanja obresti in tečajnih razlik okoli 260 milijonov dinarjev. Hmesmd sam izgube ne bo mogel pokriti, zato vključu- jejo v pokrivanje tudi sovla- gatelje pri izgradnji mlekar- ne in tudi združeno delo šir- šega območja. Na seji so spregovorili tudi o regijski samoupravni inte- resni skupnosti za preskrbo in proizvodnjo hrane. Skup- no je bUo mnenje, da je skupnost odigrala na ob- močju pomembno vlogo in da mora v bodoče zagotavlja- ti predvsem skupne potrebe. Čeprav so predstavniki ob- čin, pretežnih proizvajalk menili, da bi še naprej polo- vico skromnih sredstev na- menjali za pospeševanje pro- izvodnje, bodo v program za prihodnje leto prilagodili predvsem potiebam preskr- be. O tem se bodo seveda od- ločali delegati skupščine skupnosti. Zaenkrat tudi ni- so podprli zamisli o drugač- nem načinu združevanja sredstev, skušali pa bodo do- seči poravnavo obveznosti. O ustreznejših možnostih bodo razmislili tudi v okviru priprave novega samouprav- nega sporazuma, saj bo seda- nji veljal le še prihodnje leto. Takrat bo treba tudi bolje dogovoriti odnose med to skupnostjo in občinskimi skladi. MILENA B. POKLIC Odlikovanla oEi Dnevu repiiiiliks Ob Dnevu reublike so v občini Laško podelili več državnih odlikovanj. Imena tistih, ki so prizna- nja dobili na osrednji pro- slavi ob Dnevu republike v občini, smo že objavili. Ob jubileju temeljne organiza- cije pa so visoka državna odlikovanja podelili kar trem delavcem radeške So- pote. Red dela s srebrnim vencem je dobil Drago Ser- nec, medaljo dela pa sta prejela Ema Dorin in Reza Strniša. Ob proslavi Dneva republike v prevzgojnem domu v Radečah je red de- la s srebrnim vencem pre- jela Hedvika Zakonjšek. V krajevni skupnosti Jurklo- šter pa so red zaslug za na- rod s srebrno zvezdo pode- lili Janku Leskošku. Ob Dnevu republike je predsednik skupščine ob- čine Žalec Viljem Petek podelil državna odlikova- nja. Z redom republike z bro- nastim vencem je bil odli- kovan Ivan Debelak. Za za- sluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države sta bila z redom dela s srebrnim vencem odlikovana Leo- pold Janežič in Ciril Pša- kar. Medaljo zaslug za na- rod so prejeli Boris Cilen- šek, Ivan^ Cretnik, Ivan Volk in Ivanka Vozič. Me- daljo dela so prejeU Fanika Bastl, Dragica Božič, Mar- jan Feldin, Anica Obreza in Stinka Okorn. Na osrednji proslavi ob Dnevu republike v Tito- vem Velenju so na predlog občinske skupščine člani izvršnega sveta podelili deset priznanj za uspehe in dosežke na vseh področ- jih človekove ustvarjalno- sti. Priznanja so dobili: pred- sednik Savinjsko-Saleške gospodarske zbornice Ivan Kos, direktorica doma za varstvo ostarelih v Titovem Velenju Marija Lešnik, kmet iz Belih vod Melhior Mazej, direktor tovarne us- nja Šoštanj Aleksander Sa- mobor, kmetovalca iz Ga- berk Alojzija in Anton Spi- tal, društvo uokojencev Ve- lenje, pionirski odred na osnovni šoli Veljko Vlaho- vič v Titovem Velenju, tozd Maloprodaja v DO ERA in rudarska godba na pihala iz Titovega Velenja pod vod- stvom Iva Marina ob 65 let- nici obstoja. Prav ta godba je tudi izvedla slavnostni program ob Dnevu repu- blike. Stanje v gospodarstvu boijše, vse več iiritiiie pa na piače Medobčinski sindikati In partija tudi o modornlzacljl bolnišnice ¥ Celju Gospodarstvo celjskega območja dokaj uspešno pre- maguje težave, s katerimi se srečuje. V devetih letoš- njih mesecih je povečalo obseg proizvodnje, še zlasti v industriji. Ob tem se je okrepila tudi akumulativna sposobnost, izgube pa so za tretjino manjše. Kljub temu pa je potreben temeljitega pretresa zaskrbljujoč polo- žaj družbenih dejavnosti in zaostajanje osebnih dohod- kov. O tem so obširno spre- govorili tudi na skupni seji medobčinskih svetov Zveze komunistov in Zveze sindi- katov Celje. Okolij, kjer težav ne manj- ka, je še vedno veliko, zato so se na seji tudi dogovorili, da bodo že v tem mesecu vzpodbudili delavske svete in zbore delavcev, da skukp- no z družbenopolitičnimi or- ganizacijami, izvršnimi sveti in občinskimi skupščinami proučijo, kaj se skriva za šte- vilkami in da z ukrepi ne ča- kajo na prihodnje leto. Zaradi vse slabšega polo- žaja družbenih dejavnosti, ki na celjskem območju že kar pretirano zaostajajo za go- spodarstvom in rastjo do- hodka, ki ga ustvarja, so tudi menili, da bi se v regiji dogo- vorili o enotnem nastopu de- legatov v republiški skupšči- ni, ki bi se naj zavzeli za od- pravo linearnih omejitev skupne in splošne porabe. Osebni dohodki delavcev na Celjskem zaostajajo tudi za možnostmi. V povprečju so bili v devetih mesecih za 3,4 odstotka nižji, kot bi po dogovoru lahko bili. Zaosta- janje je pretirano, so menili, kar še zlasti velja za osebne dohodke delavcev v družbe- nih dejavnostih. V slabem nagrajevanju ima svoje kore- nine tako nizka produktiv- nost kot neizkoriščeno zna- nje. Nagrajevanje po delu in nagrajevanje znanja mora za- to postati osrednja naloga sindikatov in Zveze komuni- stov. Na skupni seji so sprego- vorili tudi o zapletih pri mo- dernizaciji bolnišnice v Ce- lju. Po besedah predsednika izvršilnega odbora sklada za modernizacijo Franca Bana bo ta, če se razmere ne bodo spremenile, resno ogrožena. Za to srednjeročno obdobje so občine celjskega območja vključno s Sevnico in Vele- njem podpisale družbeni do- govor, po katerem bi morale združevati 0,9 odstotka iz bruto osebnih dohodkov. Dogovora že lani zaradi ome- jene skupne porabe niso ure- sničile, letos pa je izpad še večji. Za modernizacijo ztSružujejo občutno manj, kot določa dogovor, Velenje pa svojih obveznosti sploh še ni poravnal. Ce se to ne bo spremenilo, bodo velike po- dražitve pri gradbenih deUh nepremostljive in si prihod- nje leto ne moremo obetati prvih štirinajst specialistič- nih kirurških ambulant. MILENA B. POKLIC izgube in razvoj Gorenja Če bi sanacijo Izgub pre¥zelo samo celjsko območje bi ga to ¥ raz¥Oju nre¥eč za¥rlo Stečaj ali pokritje izgub in devizna sanacija sta za Gorenje edina možna izbi- ra. Politična odločitev v re- publiki in potrjena tudi na zadnji skupni seji medob- činskih svetov Zveze komu- nistov in Zveze sindikatov celjskega območja, je jasna - sanacija. Stečaj je nespre- jemljiv, saj bi bil usoden ta- ko za delavce Gorenja kot za celotno združeno delo. Izguba Gorenja mora biti pokrita tako, da bo Gorenje v bodoče sposobno vlagati v razvojne naložbe, ki mu edi- ne lahko ohranijo konku- renčno sposobnost na zaho- dnem tržišču. Tudi ta cilj je bil soglasno podprt. Zatikati pa se začne pri njegovi ure- sničitvi. Ker bi naj pretežno breme prevzela Temeljna banka Velenje, potem ne bi več mogla opravljati svoje vloge. Predlog, da se združi v eno banko s Splošno banko Celje pa prav tako nosi s sa- bo zaskrbljujoče posledice. Breme bi bilo namreč tudi za novo banko pretežko in bi hudo ogrozilo vse druge čla- nice banke oziroma razvoj celotnega območja. Od tod tudi izvira predlog banke po ustanovitvi konzorcija bank za nadciljne poslovEuije. Kaj in kako je stvar strokovnja- kov, zato so na Svetu občin celjskega območja dali po- budo za ustanovitev strokov- ne delovne skupine iz pred- stavnikov obeh bank, ki bi zbrali natančne podatke in pripravili program. Zaradi nepokritih izgub Gorenja iz leta 1983 grozi Go- renju kljub vsem lepim skle- pom s 1. januarja 1985 priče- tek uradnega postopka za stečaj. Tako določa veljavna zakonodaja. Časa do takrat je malo in očitno vseh vpra- šanj o celoviti sanaciji izgub in združitvi bank ne bo mo- , goče rešiti do takrat. Brez ' dvoma pa bo treba rešiti vsaj lanske izgube. Ne bo lahko, saj tudi za letošnje izgube še ni jasno kdo in kako jih bo pokril. Predlogov je toliko in spreminjajo se tako hitro, da jim niti najodgovornejši lju- dje ne morejo slediti. Žal so tako različne tudi številke, ki se pojavljajo v zvezi s potre- bo po pokrivanju. Točnih številk še ni, zato se je zelo težko določeno pogovarjati. MILENA B. POKLIC Ob vseh vprašanjih in ne- jasnosti je le nekaj nespor- nih resnic: do stečaja ne sme priti, pokritje izgub mora omogočiti tudi razvoj, celjsko območje pa tega sa- mo ni sposobno storiti. Pred dokončno odločitvijo kdo, kaj in kako bo očitno treba več trdnih podatkov. 0ECENIBER1W4 NOVI TEDMK - STRAN 3 (iradiš lahko na zaupanju v prihodnost l Zalezlna: »Da se ne aa nič naretlltl, le le lzgo¥Ot, obramba lastne nesposobnosti." Gotovo sekretarjem ob- ^joskih komitejev zveze ko- ipunistov v tem času ni iah- še manj, če odgovorno mnkcijo opravljajo v druž- t^no in gospodarsko tako ^pleteni in veliki občini, Kot je celjska. Težav in za- pletov ne zmanjka, od člo- veka pa je odvisno, kako jih jprejema in skupno z drugi- pii tudi rešuje. Črnogledost je da.^e uspehov - gradiš Ijhko le na optimizmu, na {aupanju v prihodnost. To je misel, ki osvetljuje bese- de in dejanja celjskega se- liretarja Venčeslava Zale- line. Sestanki komunistov vse bolj spominjajo na sestanke gospodarstvenikov, saj na njih očitno največ časa na- menjate gospodarskim gi- banjem. Pa lahko nanje vplivate? V.Zalezlna: »Zveza komu- nistov v celjski občini res na- menja osrednji poudarek pri svojem delu družbenoeko- nomskemu razvoju. Tako smo zapisali v programska izhodišča, ternu smo se prila- godili z organizacijo in obli- iiami dela. Obravnave go- spodarjenja na sejah pred- sedstva ali komiteja so po- membno dopolnile razprave po aktivih gospodarstveni- kov, delavcev v zunanji trgo- vini, finančnih delavcev, agroživilskih delavcev. Rav- no s pomočjo takšnih skupin Icomunistov-strokovnjakov, smo uspeli vključiti v delo in razreševanje težav veliko šir- ši krog članstva, kot bi ga sicer.« Kakšen je uspeh tako ši- roko razvejane dejavnosti? V. Zalezlna: Očitna je veli- ka zavzetost v delovnih oko- ljih za uresničevanje postav- ljenih nalog, a sami gospo- darski rezultati nam zado- voljstva ne dajo. Rast indu- strijske proizvodnje zaosta- ja, izgube so se povečale, tu- di pri zunanje trgovinski me- njavi ne gre vse, kot bi mora- lo. 2e polletni rezultati so na to opozarjali, zato smo spre- jeli akcijski program za več- jo mobilizacijo komunistov na teh področjih. Razmere pa so se še poslabšale. Ampak program ste spre- jeli z namenom, da razmere izboljšate. Kaj pri tem na- daljne slabšanje gospodar- skih rezultatov pomeni? V. Zalezlna: Celjsko go- spodarstvo ima največ težav zaradi cenovnih neskladij, manjka mu kakovostnih lastnih sredstev, oprema je zastarela. Projekt za pre- strukturiranje celjskega go- spodarstva kaže šele prve sa- dove. Zaradi vsega tega mi- slim, da že gospodarjenje brez večjih pretresov, z manj zaostritvami v delovnih or- ganizacijah kot lani, kaže na prizadevanja subjektivnih- sil. Ne smemo tudi pozabiti, da je celjsko gospodarstvo že v preteklih letih naredilo ve- liko in da hitre rasti ne zmo- re več. Nekatere premike še- le pričakujemo - na primer od Emove Posode ali od no- ve jeklarne v štorski Železar- ni. Tudi med izgubarji ni tež- kih, neozdravljivih bolnikov. Izgube seveda niso prijetne, a zastrašujoče niso. Na neuspeh gospodarje- nja lahko vplivajo tudi po- samezniki. Ali ste ugotav- ljali njihovo odgovornost? V. Zalezlna: Tudi takšni primeri so bili. Tam, kjer so razmere težke, smo imeli skupne seje predsedstva OK ŽKS in komunistov osnovne organizacije z namenom, da bi izboljšali organizacijo de- la, poslovanja, da bi odpravi- li slabosti. Je to zaleglo? V.Zalezina: Je. V Libeli na primer. Ta delovna orga- nizacija se je kar kronično zadovoljevala s prodajo na domačem tržišču. Zaradi ne- katerih težav pri samouprav- ni organiziranosti in razvoju smo imeli spomladi skupni sestanek in sprejeli skupno usmeritev. Vse kaže, da jo uresničujejo - za močno po- večan izvoz lahko to vseka- kor trdimo. Pogosto pa je zelo težko ali kar nemogoče potegniti loč- nico med lastnimi slabostmi in objektivnimi okolišči- nami. Torej ne drži, da se nič ne da narediti? V. Zalezlna: To je izgovor, obramba lastne nesposobno- sti in nepripravljenosti, da bi kaj spremenili. Spreminjati pa ni mogoče od zunaj ali ■ od zgoraj«. Ce bomo z ob- činske ravni kazali, koga je kje treba »odžagati«, ne bo- mo veliko naredili. Nezado- voljstvo z razmerami, s tem, kar imamo in hotenje po boljšem, mora zrasti v delov- nem okolju, med delavci. Ti morajo zahtevati od za to plačanih ljudi, da delajo ustvarjalno, da ponujajo va- riantne rešitve, da najdejo možnosti boljšega gospodar- jenja. Za splošne ocene pri- tem ne more biti prostora. Z njimi ničesar ne spreminjaš in niti ne moreš oceniti, če si sploh kaj naredil. Ce pomi- slim samo na povsem neob- vladano stroškovno inflaci- jo. Ugotavljanje, da so stro- ški previsoki, jih seveda ne bo zmanjšalo, če pa bomo spoznali vsakega posamez- nega in razloge zanj, bomo, lahko tudi kaj spremenili. Ravno tu lahko resnično ne- kaj nciredimo. Komunisti se tega morajo zavedati, se zna- ti vživeti v problematiko lastnega okolja - in jo v njem tudi razreševati. Pravite, da morajo delav- ci zahtevati predloge od od- govornih poslovodnih de- lavcev. Kaj pa, če jih ti niso sposobni oblikovati? V. Zalezlna: Njihova odgo- vornost za predlaganje po- slovnih programov je naj- večja. Ce svojega de lane zmorejo, naj to delo opravlja tisti, ki je zanj sposoben. Te- ga se v občini držimo in ka- drovskih zamenjav ne manj- ka. Ne le na najodgovornej- ših funkcijah direktorjev de- lovnih organizacij, tudi te- meljnih organizacij in posa- meznih sektorjev. V števil- nih organizacijah združene- ga dela je to normalno. Temu smo bili priče v Emu, Libeh, Železarni Store, v Cinkarni in drugod. Prav presenetlji- vo je, koliko sprememb izha- ja ravno iz teženj po boljšem delu. Prihaja iz teženj po bolj- šem tudi do sprememb zno- traj zveze komunistov? V.Zalezina: Do konca no- vembra je bilo sprejetih 111 novih članov, pretežno mla- dih, a le malo neposrednih proizvajalcev. Izključenih je bilo devet, črtanih je bilo 25, izstopilo 60 - večina delav- cev. Glede na število novo- sprejetih smo na tretjem me- stu v Sloveniji, a zadovoljni ne moremo biti. Pri tolikš- nem Številu izstopov očitno še ni zaživela diferenciacija v osnovnih organizacijah - in to na osnovi preverjanja ure- sničevanja sklepov. Prepri- čan sem, da je bilo med temi, ki so izstopili, veliko kandi- datov za ukrepe. Osnovne organizacije so to zanemari- le, čeprav bi lahko s tem kre- pile ugled zveze komuni- stov. Razlogi za izstope so verjet- no tudi drugačni? V. Zalezlna: Cela vrsta. Od osebnih, nezadovoljstva v delovni organizaciji, manjše- ga ugleda zveze komunistov, iskanja odgovornosti za slab- še socialne razmere pri zvezi komunistov, večjih naporov in odrekanj, ki jih članstvo zahteva, visoke člcinarine, slabe diferenciacije, do ob- čutka nemoči. Na te razloge ne moremo pristajati, a očit- no je, da so osnovne orgcini- zacije storile premalo, da bi vključile dobre delavce, ti- ste, ki svojo privrženost na- šemu družbenopolitičnemu sistemu dnevno potrjujejo s svojim delom, z odnosom do dela in ljudi. MILENA B. POKLIC Nov prizidek k osnovni šoli v Sompotra Ob dnevu republike so v Šempetru odprli prizidek k osnovni šoli, v katerem je sedem učilnic, deset kabinetov, kurilnica in zaklonišče. Prizidek so zgradili s sredstvi samoprispevka v ob- čini Žalec. Kot nam je povedala ravnateljica šempeter- ske osnovne šole Gizela Khan, je tako v Šempetru omogočen enoizmenski pouk za vse učence, prostori pa bodo sedaj zadoščali do leta 2000. V avli prizidka so odkrili tudi spominska obeležja bratov Juhart, po ka- terih se imenuje šola v Šempetru. O liku bratov Juhart, ki so bili priznani slovenski pravniki, je govoril Karli Koren. JANEZ VEDENIK Iztovorlll vse vagone! V domala vseh celjskih delovnih organizacijah, Id imajo industrijske železniške tire, so se odzvali pozivu železni- čarjev in raztovarjali vagone tudi med pravkar minulimi prazniki. Ker so bile tudi dežurne ekipe razkladalcev dovolj številčne, so iztovorili praktično vse dospele železniške po- šiljke, delali pa so tudi železničarji v skladišču v Cretu. Zaradi tega je bilo ob začetku tega tedna na razpolago dovolj praznih vagonov in ni bilo nobenih zastojev pri na- kladanju blaga. To je v tem času še precej pomembno, saj morajo železničarji do konca leta odpremiti še precej izdel- kov celjskih delovnih organizacij, veliko teh pošiljk pa je namenjenih v izvoz. S.S. Obllubllenih klobas ni bilo Nekateri kupci v blagovnicah »Nama« so precej godrnjali, ker je ta trgovska delovna organizacija na plakatih in drugih reklamnih sporočilih obljubljala izdelke mesne industrije »29. november« iz Subotice po precej znižanih cenah. Klo- bas in drugih izdelkov te mesne industrije po reklamnih cenah namreč na policah ni bilo. Kot je povedal vodja predstavništva subotiške mesne in- dustrije v Celju Klement Petaver, so se z Namo sicer res pogovarjali o reklamni prodaji njihovih izdelkov, vendar do sklenitve posla ni prišlo. Predstavniki Name so kasneje blago kar naročili, vendar tako majhne količine, da jim niso mogli odobriti posebnih popustov. Že zaradi drugih poslov- nih partnerjev, ki dobijo takšne popuste za precej večja naročila. Vse kaže, da so se v Nami le prenaglili in kupcem obljub- ljali nekaj, kar še sploh niso imeli. S.S. Ll Bohor bo Izvažal stole Li Bohor iz Šentjurja si prizadeva, da bi prodrl na zima- nja tržišča tudi s končnimi izdelki. Najprej nameravajo izvažati stole, kasneje pa tudi ostalo pohištveno garni- turo. Pri tem pa gre za velik zalogaj, ki ga bo kolektiv zmogel le postopoma. Naložba bo stala delovno organizacijo okoli 510 mihjonov, ki jih trenutno v kolektivu nimajo. Zato so se odločili za izgradnjo po fazah, ki bo trajala najmanj tri do pet let. Proizvodnja in izvoz končnih izdelkov v Li Bohorju je korak naprej v prizadevanjih za prestrukturiranje šentjurskega gospodarstva. V. E. Šentjurčane jezijo prispevne stopnje Mvarčevan denar za lastno rezilo? Sentjurčani so v razpravi o osnutku resolucije za prihod- nje leto namenili največ be- ^ prispevnim stopnjam in splošni in skupni porabi. Po »uienju delavcev se višina Prispevnih stopenj prepogo- sto menja, ker so slabo načr- tovane. Izvršni svet in Komi- ke za planiranje pa ugotavlja- ^ da se delež splošne in skup- porabe zmanjšujeta, med- lem ko se delež za delovanje 'kupnih služb povečuje. Šentjurske samoupravne in- teresne skupnosti so na celj- skem območju edine, ki niso Porabile sredstev zbranih s pri- spevnimi stopnjami. Zato so Sentjurčani le-te znižali in te- f^u primerno so se delavcem Povišale plače, ki pa se bodo v ^četku prihodnjega leta zopet ^nižale, ker bodo nove prispev- ale stopnje višje. Zato delavci •Negodujejo, ker jim ne gre v Slavo, da ni mogoče pobirati skozi celo leto enakih prispev- stopenj. Načrtovalci le-teh So odgovorili delegatom iz združenega dela, da nimajo vpliva na oblikovanje prispev- stopenj, ker se morajo rav- nati po republiških direktivah. Denar je ostal, ker so v Šent- jurju sprejeli skromnejše pro- grame kot v ostalih občinah. Združenemu delu so predlaga- li naj v bodoče pobirajo skozi vse leto povprečne prispevne stopnje, odvajajo pa le toliko kot je trenutno potrebno. Nad tem delegati niso bili najbolj navdušeni. Vztrajali so pri sta- lišču, da je potrebno spremeni- ti oblikovanje in načrtovanje prispevnih stopenj. Delež dohodka gospodar- stva za financiranje splošne in skupne porabe se je v devet- mesečju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 36 odstotkov, delež za financira- nje delovanja skupnih služb pa za 65 odstotkov. Ob teh podat- kih so se Sentjurčani upraviče- no vprašali, kaj to pomeni? Izvršni svet je opozoril, da ni sprejemljivo, da bi na račun zmanjševanja sredstev za druž- bene dejavnosti kot so zdrav- stvo, šolstvo in druge, v kolek- tivih poviševali sredstva za lastno režijo. In to ob tem, ko je zastarelost in dotrajanost te- hnologije vse večja. V. E. POGLED V SVET S kovjnotehno Afganistan: nedolcončana bitka Piše Jože SircalI Generalna skupščina Združenih naro- dov je tudi na letošnjem zasedanju - pred dnevi - z veliko izrazito večino gla- sov sprejela resolucijo o Afganistanu. V njej je tudi tokrat ena ključnih točk za- hteva po umiku »tujih čet" iz te azijske države. S tujimi četami so seveda miš- ljena sovjetska vojsita, kijev Afganista- nu od konca 1979. leta, se pravi, že pet let, odkar je prišlo do vojaške interven- cije. Vsi poskusi Združenih narodov in gi- banja neuvrščenih, da bi afganistansko vprašanje rešili po mirni poti, s politič- nimi pogajanji, so se doslej izjalovili. Afganistanska vlada Babraka Karmala, ki je prišla na krmilo drža ve s sovjetski- mi intervencijskimi divizijami, zatrjuje, da sovjetske čete ne morejo oditi vse dotlej, dokler bo trajalo nasilno vmeša- vanje od zunaj v afganistanske notranje zadeve, za kar da so krive ZDA, Kitaj- ska, Pakistan in nekatere druge države. Uporniki, ki vztrajno vztrajajo v boju zoper režim Babraka Karmala, zahteva- jo - bolj ali manj enotno oziroma ne- enotno - odstranitev sedanje vlade v Kabulu in vzpostavitev drugačnega, islamskega režima. V teh leUh je zbežalo na tuje že okoli štiri milijone Atgancev; večinoma na obmejna območja sosednega Pakistana. Od tod tudi prihaja pomoč upornikom in od tod se uporniki dostikrat vračajo na bojne akcije v deželo. Te akcije so tolikanj uspešne, da morajo biti sovjet- ski in afganistanski vojaki v nenehni pripravljenosti. Obenem nobena stran v spopadu ne more - vzlic velikanski pre- moči sovjetske vojske v moštvu in orož- ju pa opremi - dobiti odločilne vojaške prednosti, ki bi prinesla bodisi kapitula- cijo nasprotnika ali ga vsaj prisilila k pogajanjem. Tako se večina tujih opazovalcev tudi po petih letih strinja, da vlada v Kabulu ob izdatni pomoči sovjetskih čet v glav- nem obvladuje glavna mesta in promet- ne zveze (letališča in ceste, kajti Afgani- stan nima železnice), medtem ko uporni- ki ohranjajo večje ali manjše nadzor-' stvo nad podeželjem. Čeprav pakistanska in ameriška vla- da uradno zanikata, da bi pošiljala upor- nikom vojaško pomoč, po drugi strani v tako imenovanih poluradnih verzijah v Washingtonu povedo, da vojaška in si- ceršnja pomoč upornikom ae samo pri- teka, aaarveč da so Jo v pret, ki so prav tako namenjeni za izvoz v Italijo. Pri reji kuncev so imeli Sentjurčani manj težav kot so pričakovali, seveda so si pri tem znatno pomagali z la- škimi izkušnjami. Zato so se odločili, da bodo prihodnje leto zgradili poleg sedanjih šestih še dva hleva. Pozitiv- nega finančnega učinka pa zaenkrat ne pričakujejo, ker je uvajsinje nove proizvodnje v večini primerov povezano z negativnim poslovanjem. Do zgube prihaja zaradi od- plačevanja kreditov in obre- sti, vendar računajo, da bodo že prihodnje leto poslovali pozitivno. Za sodelovanje z Jadra- nom iz Sežane so se odločili, ker želijo na šentjurskem po- dročju ponovno oživeti ko- njerejo. Tokrat so odkupili' 15 žrebet in 3 kobile, vendar pričakujejo, da bo že prihod- nje leto odkup znatno večji. Na ta način bo Tok ustvaril tudi nekaj zaslužka, kajti de- nar, ki so ga dobili, sedaj za- došča le za stroške, ki nasta- jajo pri organizaciji odkupa in pospeševanju konjereje. Od Jadrana so dobili štiri od- stotke od skupne odkupne cene. Zrebeta, gre za sloven- sko hladnokrvno pasmo in pasmo norik, so bila težka 300 do 400 kilogramov, od- kupna cena pa je znašala od 330 do 350 dinarjev na kilo- gram žive teže. Za povečan stalež dobi Tok tudi republi- ško premijo iz intervencij- skega sklada. V, E. Nova tovarna raket proU toCI Ali bodo makedonske ra- kete proti toči boljše od čr- nogorskih, se zastavlja vpra- šanje ob novici, da je v Skop- ju začela obratovati nova »raketna« tovarna, katere iz- delki naj bi dosegali oblake s točo do 10 kilometrov višine. V tovarni bo zaenkrat delalo 70 delavcev, ki bodo na leto izdelali 20.000 raket. UM gradnie hlevov Tozd Lastna proizvod- nja šentjurskega kmetij- skega kombinata se je od- ločil za nadomestno grad- njo objektov, ki so zgoreli v nedavnem požaru. Pre- dračunska vrednost ob- jektov znaša 32 milijonov, skupaj z ureditvijo okolja pa bo naložba stala 40 mi- lijonov. V kombinatu so se od- ločili, da bo eden izmed objektov namenjen iz- ključno za shranjevaje kmetijskih strojev in priključkov, drugi pa za skladiščenje krmil, pe- snih rezancev, embalaže in drugih lažje vnetlji- vih snovi. Graditi bodo začeli še v tem mesecu, izvajalec pa bo Sloveni- ja ceste in Tehnika iz Ljubljane. Kombinat se je odločil za Ljubljanča- ne, ker je bila njihova ponudba ugodnega za dva milijona. V.E. Slabši odkup grozdja ¥ vinski kleti KZ Slovenske Konjice urejajo arhiv Letošnji pridelek grozdja iz vinogradov v konjiški ob- čini je pospravljen, vendar pri Kmetijski zadrugi ugo- tavljajo, da je bil odkup manjši kot so načrtovali. V vinski kleti so od kooperan- tov namesto predvidenih 150 ton grozdja odkupili le 60 ton. In kje tiči vzrok za to? Prvič, menijo v vinski kleti v Slovenskih Konjicah, je bil letošnji pridelek grozdja ne- koliko slabši, drugi razlog pa je ta, da so kmetje precej grozdja stisnili kar v lastnih kleteh in ga vskladiščili do- ma. V času odkupa grozdja se je namreč precej podraži- lo vino, in sicer za okoli 60 odstotkov. Odkupna cena grozdja je bila v povpreču 42 dinarjev, vendar je bila po sporazumu akontacijska, ta- ko da bodo kooperanti, ki so prodali grozdje zadrugi, do- bili še doplačilo, v višini 20 dinarjev. Kmetje - vinogradniki pri. delujejo največ grozdja, sor- te laški rizling, od rdečih sort pa modro frankinjo. Lansko zaloga vina je pošla prej kot je bilo predvideno in ker je bila kakovost lanskih vin izvrstna, označena za letnik stoletja, so se v vinski kleti odločili, da bodo nekaj naj- boljših vin dali v arhiv, do- slej ga namreč niso imeli. La- ški rizling posebne, pozne tr- gatve, z 20 odstotki sladkor- ja, bodo s to oznako tudi vstekleničili. V glavnem bo ostalo le v arhivu. Sicer pa| gre bel in rdeči Konjičan do- bro v prodajo, v glavnem na celjskem področju, preko sozda Mene. Letošnja trgateV; je bila pozna, v konjiški obči- ni se je končala 8. novembra, zato bo letošnji pridelek tudi bolj pozno v stekleniceih. A kljub vsemu, predvidevajo v vinski kleti, bo vina zmanj- kalo pred naslednjo trga- tvijo. MATEJA PODJED Vinska klet v Slovenskih Konjicah Je najmanjša v Sloveniji. V sode lahko na- polnijo 600.000 litrov vina, vendar jih je letos nekaj ostalo praznih. Odkup groz- dja iz kooperacije pada, ugotavljajo pri Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice, medtem ko so v tozdu last- na proizvodnja izpolnili predvidevanja. Iz koopera- cije so leta 1982 odkupili 340 ton grozdja, lani 120 ton In letos samo 60 ton, name- sto predvidenih 150 ton. Da bi bila klet polno izkorišče- na, so se pri Kmetijski za- drugi lotili obnove 23 hek- tarjev vinogradov, ki bodo obrodili po naslednjem le- tu, ob tem pa načrtujejo še nadaljnjo obnovo. VItal podaljšal rok odkupa. Etol že predelido rdečo peso v Slovinovl temeljni organizaciji Vital v Mestinju še niso zaključili odkupa industrijskih jabolk. Teh imajo kmetje še vedno precej, zato je razumljiva Vitalova odloči- tev, da bodo prvotni rok odkupa (10. december) podaljšali do 20. decembra. Letošnji plan odkupa je bil 7 tisoč ton, do sedaj pa so odkupili že 7.200 ton industrijskih jabolk. Raču- najo, da bodij do konca sezone odkupili okoli 8 tisoč ton jabolk za industrijsko predelavo. V celjskem Etolu pa so prenehali z odkupom jabolk vče- raj. Letos so jih prevzeli rekordno količino 3.400 ton, čeprav so načrtovali odkupa le za 2.500 ton. Da so lahko prevzeli tolikšne količine, so morali pokupiti stare preše, čeprav se niso ravno odlikovale po dobrem izplenu. Morda bi jabolka še odkupovali - zanimanja in jabolk je pri kmetih še precej - vendar morajo najkasneje prihodnji teden začeti s predelavo rdeče pese tudi iz koopersuitske pridelave, ki pa ne more čakati na Novo leto. Vsekakor je bila za veliko ponudbo kmečkih jabolk letos odločilna ugodna cena, po mnenju predelovalcev skoraj previsoka. MA. - U.M.. Če Je kakovost surovega mleka slaba, tehnologija ne pomaga Med kupci je veliko pripomb na kakovost mleka, ki prihaja iz nove regijske mlekarne v Arji vasi. Gospodinje niso zadovolj- ne tudi z rokom trajanja, tarna- jo, da mleko ne da smetane in nenazadnje, precej pripomb je nad novo, tako imenovao pure- pack embalažo, ki podraži liter mleka za osem dinarjev. O vsem tem smo se pogovarjali z Vando Hafnerjevo, vodjo razvojno teh- nološkega oddelka Celjskih mle- karn. Hafner: »Najprej seveda nekaj besed o novi, papirnati embalaži. O tem smo se odločali že pred leti. Takrat, ko je nastajal tehnološki projekt za novo mlekarno. Na po- budo tudi drugih struktur, smo se takrat odločili, da bomo mleko v novi mlekarni polnili izključno v pure-embalažo. Glede na položaj, ki je z leti nastajal, pa smo se od- ločili v lanskem letu, da v novo mlekarno ngimestimo tudi zelo stare stroje za polnjene polietilen- skih vrečk.« Kolikšen delež proizvodnje mleka še pakirate v polietilen- ske vrčeke? Hafner: »Drievno okrog 18.000 litrov mleka, v papirnato embala- žo pa približno 25.000 litrov mleka.« Koliko časa boste še obdržali takšno razmerje? Hafner: »Takšno razmerje bo ostalo še nekaj časa, glede na to, da konzumno mleko predstavlja nekakšen »socialni moment«, saj se zavedamo, da ni enostavno vsakomkur odšteti osem dinarjev več za liter mleka.« Kakšne so prednosti nove em- balaže? Hafner: »Zmotno je prepriča- nje, da pri višji ceni ljudje plaču- jejo le embalažo. Za Seimo polnje- nje mleka v pure pack embalažo imamo v mleklcutii poseben po- stopek. Poleg posebnega odbira- nja mleka, mleko prvič pasterizi- ramo in ga potem tudi deodorizi- ramo. S tem postopkom mu odv- zamemo vse tuje vonjave. Mleko naslednji dan znova pasterizira- mo in obenem homogenizlramo, kar, pomeni, da mlečno maščobo, ki je v tekočini, razbijemo na de- setkrat manjše delce, ki prosto lebdijo v tekočini. Da je kakovost hemogenizacije dobra, je za nas potrdilo tudi to, da se pri kuhanju ti mlečno maščobni delci ne dvig- nejo na površino v obliki smeta- ne. S tem lahko odgovorimo tudi na očitek, da je naše mleko vode- no in da nima prave maščobe. To ni res. V mleku je prav toliko ma- ščobe kot v onem, ki je v polieti- lenskih vrečkah, vendar, kot sem že rekla, naše mleko je homogeni- ziremo.« Vendarle smo navajeni, da se kakovost mleka pozna po sme- tani... Hafner: »Ko opravimo homo- genizacijo, s človeškimi čutili ma- ščob ne zaznamo tako, kot jo pri nas z analitskimi postopki. Trdim pa, da je v mleku v pure pack embalaži prav tolikb rnlečne ma- ščobe, oziroma smetane, kot v mleku v polietilenskih vrečkah. Poznavalcem je to bolj jasno. Mlečna maščoba, ki je razpršena v manjših delcih po vsej tekočini, se bolj oblepi na okušalne bor- bonjčic^ na jeziku. V prid homo- genizaciji govori tudi to, da mleko tudi po štirih in več djieh nima neprijetnega vonja, ki ga izločajo mlečne maščobe.« Gospodinje tarnajo, da se mle- ko v pure packe embalaži kmalu pokvari... Kako je denimo z mlekom v steklenicah, kot je že bilo nekoč? Hafner: »Svetloba prodira sko- zi steklo 98 odstotno, skozi polie- tilen 60 odstotno, skozi pure pack embalažo pa le 2-odstotno. V mle- ku je najbolj dovzetna za kvarje- nje maščobe. Najbolj se kvari prav zaradi vpliva svetlobe. Lcih- ko si torej mislimo, kaj pomeni kartonska embalaža za trajnost mleka. Ob tem pa je treba pove- dati še nekaj. Na embalaži piše, da je treba mleko hraniti pri tem- peraturi do 8 stopinj Celzija, pa tudi rok uporabe. V mlekarski prehrambeni industriji govorimo o tako imenoveini hladni verigi, kar pomeni, da moramo hladno verigo zagotoviti od proizvajalca kmeta, kompletne mlekarne, pre- voza, trgovine do kupca. Pri nas ta veriga še ni zagotovljena. Dvo- mim, da so naše trgovine tako opremljene, da mleko, takoj ko ga pripeljejo, dajo v hladilne skrinje, oziroma omare. Povedati moram tudi to, da gre pri mleku v pure packe embalaži pravzaprav za no- vost na domačem tržišču, ki pa je v svetu že dolgo znana kot fresh milk kot sveže mleko. Na zaho- dnem trgu takšno mleko prednja- či pred sterilnim mlekom, ker ima pri samem postopku pasteri- zacije, ki je opravljena pri 72 sto- pinjah Cebuja, še vse biološke ka- kovosti. Pri sterilizaciji, ki jo opravijo na 140 stopinjah Celzija poškodujemo beljakovine in zmanjšamo količino vitaminov.« V mleku je sedaj le 2,8% ma- ščob. Torej vendarle pijemo mle- ko slabše kakovosti? Hafner: »Mleku smo res odvzeli 0,4% mlečne maščobe in v njej topne vitamine. Pri tem pa je ostala povsem nespremenjena se- stava beljakovin, ki predstavljajo visoko biološko vrednost mleka glede na druga živila. Mlekarji mi- slimo, da zaradi nižjega odstotka maščob mleko ni bilo kdo ve ka- ko okrnjeno.« Kakšna pa je higienska vre- dnost našega mleka? Hafner: »Leta 1982 smo dobili nov pravilnik o minimednih mi- krobioloških pogojih, kakršnim morajo ustrezati tudi mlečni iz- delki. Cez noč smo tako podvojili zahteve po bakterioloških pogo- jih za ta živila. Pa ne samo za iz- delke, pač pa tudi za surovo ma- slo. Vse rnlekame predelujemo mleko iz surovega mleka. Kakrš- na je kakovost surovega mleka. takšna je potem tudi kakovost mlečnih izdelkov. Ce je startna količina bakterij zelo visoka, pO' tem noben termični postopek n( da na koncu kdo ve kako idealne bakteriološko kakovost končnil izdelkov. V naši mlekarni delcimo tedenske kontrole mleka in razer ene farme in kakšnega velikegJ zasebnega proizvajalca, v mlekar no ne prihaja nobeno surovo mle ko, ki bi ustrezalo tistim pogojem ki jih novi pravilnik zahteva. To rej je nemogoče izdelati kdo v« kako kakovostne izdelke. Vs( bakterije, ki ostajajo v mleku, s< potencialni povzročitelji kisa. Ju goslovani capljamo v kakovost surovega mleka napreim drugim ^ svetu. Zlasti v zahodni Evropi iz delujejo surovo mleko že s skora takšno bakteriološko vrednostjo kot pri nas šele s pasterizacijo. O izpolnjujemo vse navedene pogo je, o katerih sem prej govorila potem bi naše mleko imelo traj nost sedem do osem dni. Mislirr. na kontinuirano hladno linijo. V svetu pa enako mleko z enako kc Učino bakterij zdrži tudi več ko| dvanajst dni. Veliko bo treba še nsirediti z higiensko pridobivanje mleka ii morali se bomo še več pogovarjal s proizvajalci, ki so na to priprav Ijeni. Bi odgovorili še tistim, ki pra vijo, da vaše mleko ni zdravo zi starejše ljudi in dojenčke. Hafner: »Ker so mlečne ma ščobne kapljice manjše in razpf šene po vsej tekočini, je to mlek< tudi Icižje prebavljivo. Torej § lahko še bolj priporočamo dc jenčkom in starejšim ljudem.« JANEZ VEDENII 6. DECEMBER 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Domovina le ie ena Tako so opevale že mnoge generacije pred nami, ki so si želele imeti takšno domovi- no, v kateri bi lahko svobo- dno in srečno živele. Ljudje smo različni... Eni manj, drugi spet bolj zahtev- ni, vendar nas vse skupaj druži in radosti ista misel, da lahko svobodno ustvarjamo v naši domovini, ne glede na narodnost in versko prepri- čanje. Zal pa povsod ni zelo po- doben tempo življenja naše- mu in po svetu je še mnogo narodov, ki se z upanjem v srcu bojujejo, da bodo lahko tudi orn nekoč lahko pono- sno dejali: »To je moja domovina!« •'Lepa in ponosna, mirna in razburljiva.« Premnogo jih je... Njih, ki se še danes v lastni domovini borijo za enakpravnost in pravice, ki jih uživa večinski narod širon;^po svetu. Ce sežemo še nekoliko globlje, potem mi mladi še toliko lažje občutimo svojo srečo. Konec prve svetovne voj- ne je omogočil nastanek prve skupne južno-slovan- ske države. To je bila kralje- vina SHS. Vendar pa v tej skupnosti narodov niso bili upoštevani vsi vidiki za po- polno enakopravnost vseh narodov, saj Črnogorci in Makedonci niso bili upošte- vani kot narod. Z oktobrsko revolucijo so bili sicer po- stavljeni temelji, kakšna naj bi bila demokratična in naro- dnostno mešana država, ven- dar pa je pri nas zaradi mo- narhistične diktature in neo- sveščenega proletariata in kmetov ostala država takšna, kakor poprej. Iz kraljevine SHS se je dr- žava sicer preimenovala v kraljevino Jugoslavijo, s tem korakom pa še vedno ni bilo rešeno narodnostno vpraša- nje. Bodočo, pravičnejšo družbeno ureditev Jugoslavi- je je šele nakazala ustanovi- tev najvišjih oblastnih orga- nov v Srbiji, Sloveniji in Cmi gori in sicer leta 1942. Namesto centralizma je nastajal demokratični fede- ralizem, ta pa je bil tudi eden izmed glavnih značilnosti ju- goslovanske socialistične re- volucije. Nova Jugoslavija je nastajala vse do leta 1945 in slednjič so bili vsi narodi svobodni in enakpravni. Izgube, ki jih je prizadejala vojna vihra niso bile majhne. Niso se kazale le na ruševi- nah domov, temveč pred- vsem v srcih posameznikov, ki so v srcu nosili hrepene- nje po svoji svobodni in mir- ni domovini. To hrepenenje in pa želje, upanje, vztrajnost, vse to je bilo dovolj mogočno v zave- sti ljudi, da so premagali vse napore in iz znoja ter krvi se je pokazalo obličje nove Ju- goslavije. • Mi mladi nismo tega obču- tili v vsej grozi, vendar nam ostajajo izročila. Prav zaradi tega moramo spoštovati vse to, kar imamo danes ter se truditi, da vse pozitivno ohranimo tudi jutri. V vsakem trenutku mo- ram braniti pridobitve naših očetov in mater. To je naša dolžnost. Obljuba, ki smo jo dali našemu tovarišu Titu in ki nas spričo mnogih žrtev zavezuje. Titu, kot nosilcu revolu- cionarnih sprememb v naši družbi. Titu, ki je naše starše po- peljal v borbo za osvobodi- tev, nam pa pokazal smerni-, ce, kako v bodoče. Pri vsem tem pa moramo misliti tudi na mladi rod, ki prihaja za nami. Zagotoviti mu moramo možnost srečnega in mirne- ga življenja, da bodo tudi oni, tako, kakor danes mi, brez bojazni uveljavljali svo- je pravice in hotenja. Res je... Domovina je le ena... Potrebno pa je mnogo truda, da se v njej ustvarjajo vsi tisti pogoji, ki jih potre- bujemo, da bo naše življenje srečno in prijetno. Vedno jo bomo pripravljeni braniti in nikoli ne bomo zatajili vre- dnot, ki jih imamo. Mnogi niso našli zado- voljstva doma. Svoje želje in hotenja so poskušali potešiti v tujini. Odšli so v svet. Da- leč od doma, toda znova in znova se vračajo nazaj. Tež- ko je oditi iz domovine... Težko pozabiti kateremu na- rodu pripadaš. Navsezadnje pa je tudi materin jezik do- movina. Domovina v tujini... Kako varljiva beseda, ki pa naše zdomce znova in znova vrača nazaj. Nas, ki danes srečno živi- mo v svoji domovini ne sme premamiti egoizem. Našo srečo moramo znati deliti tu- di s tistimi, ki se še danes sirom po svetu borijo za svo- je pravice, svobodno življe- nje - svojo domovino pa zna- ti braniti v vsakem- času - v dobrem in zlu... VALERIJA JORDAN, Celje Kako do krfillike Nek prijatelj je pred mese- ci pričel veliko akcijo borbe proti birokraciji. Pa sem mu nasedel in mu poslal v reši- tev zadevo, o kateri zdaj pi- šem. Da bi dokazal svojo do- slednost v borbi proti biro- kraciji, je moj dopis vrgel v koš. Tako bo zadeva objav- ljena z zamudo, pa nič ne de, saj je poduk o odnosu do sta- rejših občanov vseeno potre- ben. Letos spomladi sem se oglasil v mestni lekarni v Ce- lju. Magistra, ki mi je stregla, je šla v skladišče, ki je vidno iz prodajnega prostora navi- dei^o naročiti zahtevano krhljiko. Lepo sem videl, da naročila ni posredovala, pač pa se je vrnila, da bom naro- čeno takoj dobil. Kar nekaj časa sem nato opazoval, kaj je delala pomočnica v skladi- šču. Pometala je po pultu in zlagcila škatle. Slednjič sem le opomnil magistre na za- htevano krhljiko. »Vljudno« mi je odgovorila, da jo bom dobil. Spet je šla v skladišče, se pogovorila s pomočnico in se vrnila rekoč, takoj bo. Spet sem čakal in po pol ure vendarle dobil svojo krhlji- ko. Magistre sem si dobro za- pomnil in nisem nikdar več šel k njej, pa če sem pri dru- gih moral še tako dolgo ča- kati. V začetku septembra sem spet šel po krhljiko. Stregla je neka mlada magistra, ki je povedala, da ne ve, kaj je krhljika in da bo povprašala. Ko je izvedela, da je to fran- gula, mi jo je takoj odtehtala. Proti koncu septembra sem šel ponjo v lekarno in. naletel na prvo magi^ro. Zahteval sem krhljiko in dobil odgo- vor, da je nimajo. Opomnil sem jo, da je to frangula in odvrnila mi je, da je to eno in isto in da je nimajo. Meni pa se je kar zdelo da jo imajo. Počakal sem pred lekarno pet minut in nato zahteval krhljiko od neke druge ma- gistre, ki mi jo je takoj odte- htala. Mnogokrat sem bil v tej le- karni in pohvaliti moram vse ostale magistre kot vljudne in hitre. Le s to magistro ne- kako ne shajam. Mogoče jo motijo moji sivi lasje. Naj ji s tem pismom povem, da sem jih v življenju dobil zaradi njej podobnih. EDO LORGER, Celje Preveč |e bifelev Kakor gobe po dežju se v Celju razraščajo gostišča in bifeji. 2e dlje časa imamo bi- fe Pod obokom, pa bife Pri starem piskru, zdaj so na koncu živilskega trga odprli še en bife Pod velbom, v ka- terem šumi l^kor v čebel- njaku, saj je spet nekaj nove- ga v Celju. Vprašam se lahko, čemu tako širjenje bifejev, spod- bujanje alkoholizma in za- pravljanja. Se vedno pa ni- mamo tako potrebne mlečne restavracije ali zajtrkovalni- ce. V tej naj bi se postreglo z mlekom, belo kavo, sirom in drugimi mlečnimi izdelki in sendviči, seveda tudi z ek- spresno kavo. Ce se vedno najdejo lokali za bifeje, bi končno morali dobiti tudi prostor za brezalkoholno po- strežbo. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Teiofoni grenilo zvonilo Ob novici, da so v KS Bla- govna zazvonili telefoni člo- vek z radostjo pomish - spet ena od velikih delovnih in političnih zmag krajanov, ki so se sami s samoprispev- kom pomaknili k razvitej- šim. Toda ni tako. Telefoni sicer zvonijo, a zvonec ima grenak zven. Začelo se je skoraj na kon- cu akcije, ko bi morali biti res vsi navdušeni od telefon- skega zvonenja. Na sestanku vaške skupnosti Dole je predsednik sveta KS Bla- govna, Jože 2nidar, enostav- no povedal: »Vsi krajani, ki so s svojimi bivališči odda- ljeni več kot 200 metrov od glavnega voda, morajo po- ravnati 30 odstotkov cene kabla, napraviti zemeljske izkope, nabaviti in postaviti telefonske drogove ter ves drug potreben matericd, vse na stroške posameznega na- ročnika.« Vsi drugi krajani, ki pa imajo svoja bivališča ob glavnem vodu in imajo telefone zvečine že priklju- čene, so oproščeni vseh na- knadnih prispevkov in imajo račune poravnane. Ob tem je treba poudariti, da so vsi krajani, ki so se pred dvema letoma odločili, da bodo na- knadno sami še prispevali določeno vsoto za napeljavo telefonskega priključka, pri- spevali popolnoma enak de- lež - 75.000 din. Očetje take odločitve so očitno napravili v KS Bla- govna politično škodo. Raz- delili so krajane na one, ki imajo več pravic in na druge, ki takih pravic nimajo. Ne- enakopravnost pa se ne vidi samo z gmotne, marveč s po- litične plati. Jože Znidar je na sestanku poudarjeno po- vedal, da so vsi zainteresira- ni prispevali znesek 1.213 din solidarnostno za one, ki so bolj oddaljeni. Toda, ^e bi ti, oddaljeni, morali izvesti napeljavo na svoje stroške. je ta številka smešna in po- nuja se vprašanje, kdo je ko- mu solidaren. Tu se začenja politična škoda. Vsoto, ki smo jo solidarnostno prispe- vali za izgradnjo telefonske- ga omrežja so očetje take po- litike pol uradno razdeUli na dva dela - prvega v znesku 73.787.00 din, ki ni bil prika- zan in obravnavan kot soli- darnost in naj bi bil name- njen izgradnji glavnega voda ter drugi delež, 1.213.00 din, ki je po njihovem namenjen izgradnji ostalega omrežja. Povedano drugače - za pri- bližno polovico telefonskih priključkov je vsak prispe- vek 73.787.00 din, za drugo polovico pa spet vsak 1.213.00 din. Ni pomembno, če te zneske prispevamo kot solidarnost ali kot obvez- nost, saj telefone napeljuje- mo sebi, ne pa kakšni drugi še bolj revni krajevni skup- nosti. Iz tega sledi, da naloga, ki so jo odborniki za izgradnjo telefonskega omrežja prosto- voljno sprejeli, sploh ni izvr- šen. Zgrajena je samo prva polovica, koliko bo stala dru- ga, nihče v KS, ne ve. Človek se vpraša, če je to sploh mogoče? Pa je, dokler tvorcev takih in podobnih napak ne bomo klicali na od- govornost. MILAN HORVAT, Zlateče O tedniilu Sem reden bralec vašega tednika. Zanimiv in dovolj pester je, saj prinaša za vsa- kogar nekaj zanimivega. 2e dalj časa pe ne objavljate sporeda za drugo TV mrežo. Prosim, če bi ta spored lahko spet objavljali, kot ste ga pred časom. JANIPOCEVSKV, 2alec Mislim, da večina naročni- kov želi, da bi v tedniku ob- javljcdi osmrtnice. Skrajno nesramno je, da jih ne obja- vite. Za šport pa imate kar celo stran. Tukaj ne ustreže- te željam bralcev. Dolga leta sem naročnik in povem vam, da boste konec decembra dobili odpoved za naslednje leto pa ne kar od mene. NEPODPISANI, Frankolovo Uredništvo: Obljubljamo, da bomo v NT izborili prostor za obja- vo celotnega sporeda prve in druge slovenske TV mreže. Nepodpisanemu iz Fran- kolova pa zamerimo, da končuje z grožnjo in seveda, da dopisnice ni podpisal. Še zlasti zato, ker ima v celoti prav. Zavedamo se, da je velika pomanjkljivost NT, ker ne objavlja redno in po- polno matičnih dejstev ozi- roma podatkov o rojstvih smrtih, pomembnejših de- žurstih ipd. Krivda ni v ce- loti naša saj iz tedna v te- den težje prihajamo do teh podatkov, ki naj bi nam jih po skupnem dogovoru poši- ljali iz vseh matičnih ura- dov v občini celjskega ob- močja. Vendar ne bo izgo- vor, saj se bomo v prihod- njem letu zbiranja teh in- formacij lotili sami in to re- snično sistematično. Tudi to naj bo obljuba in ne to- lažba. Krajevna skupnost Šentjur-center razpisuje na osnovi sklepa sveta KS Šentjur-center prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA NASELIJ v KS šentjur-center Razpisni pogoji: - končana osemletka, - fizična in telesna spo- sobnost Pisno vlogo s kratkim opi- som dosedanjih del pošljite na naslov: Krajevna skup- nost šentjur-center, ulica Dušana Kvedra 38, 63230 Šentjur. Rok za sprejem vlog je 17. 12. 1984. Nastop dela 1. 1. 1985. PBIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 6. dec. ob 14.: W.Wycherley: P0DE2E- LANKA. Za abonma II. mladinski in izven. Petek, 7. dec. ob 18.: W.Wycherley: P0DE2E- LANKA. Za abonma Laško in izven. Ponedeljek, 10. dec. ob 15. in 18.: Eva Janikovosky: LE PO KOM SE VRGEL JE TA OTROK. Gostovanje Teatra mladih iz Griž. Predstava ob 15. uri je za osnovno šolo I. celjske čete, predstava ob 18. uri za DO Aero in izven. Dom kulture Titovo Velenje v domu kulture bo v soboto, 8. decembra ob 18. uri Slavnostni koncert ob 65 letnici Rudarske godbe Ti- tovo Velenje. V sredo, 12. decembra ob 19. uri bo v domu kulture gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Upri- zorih bodo Wycherleyevo PODEZELANKO. Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje Teater mladih DPD Svobode iz Griž bo v petek, 14. decembra ob 14. uri gostoval v Pionirskem domu Cvetke Jerinove. Uprizorili bodo musical Eve Janiko- vosky Le po kom se vrgel je ta otrok. Predstava bo za sedmo in osmošolce celjskih osnovnih šol. Dom Dušana Poženela Laško v dvorani Doma Dušana Poženela bo v soboto, 8. decembra ob 18. uri nastopilo kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca; uprizorili bodo kmečko ohcet v 7. slikah z naslovom Ohcet bo, ohcet. Zdravilišče Rogaška Slatina v dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 8. de- cembra ob 19.30 koncert Ženskega pevskega zbora Zdravilišča. Knjižnica Titovo Velenje v razstavnem prostoru knjižnice bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slik akademske slikarke Alenke Gerlo- vič. Ob otvoritvi bo koncert, na katerem bosta nasto- pila Tomaž Lorenz violina in Alenka Sček - klavir. V ponedeljek, 10. decembra bo ob 19. uri v knjižnici kulturni večer ob Dnevu človekovih pravic, ki ga pri- pravlja klub OZN Srednje družboslovne šole. V petek, 14. decembra ob 19. uri pa bo v knjižnici kulturni večer Mladi umetniki, ki ga pripravljajo dijaki Srednje družboslovne šole. Prednovoletni koncert v Cankarjevem domu Uubljana Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja organizira 28. decembra obisk Cankarjevega doma, kjer boste lahko prisluhnili Prednovoletne.-nu kon- certu Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Koncert bo ob 19.30 uri, odhod avtobusa iz Titovega Velenja pa ob 16. uri. Prijavite se lahko do 12. decem- bra oziroma do zasedbe avtobusa. Likovni salon Celje v Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli razstava portretov kiparja Viktorja Gojkoviča. Raz- stava bo odprta do 20. decembra. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v spodnji avli knjižnice Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Sodobna slovenska književnost na Koroškem. V zgornji avli pa si lahko ogledate ovitke knjižnih novitet. Rsizstava boodprta do 23. ja- nuarja vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu je odprta razstava kiparja Alojza Pongrašiča, delavca celjskega Aera. Razstava bo odprta do 12. decembra. Avla tiotela Dobrna v avli hotela je odprta razstava domače obrti hrva- škega Zagorja, ki so jo pripravili v sodelovanju z Etno- grafskim muzejem Matija Gubec iz Velike Stubice. Rcizstavo si lahko ogledate do ponedeljka, 10. decem- bra. Pokrajinski muzej Celje v razstavišču Grofija pokrajinskega muzeja je od- prta razstava Pečnice s starega gradu Celje. Razstava bo odprta do 30. januarja. Restavracija Tepanje v Petrolovi restavraciji Tepanje so v teh dneh pri- pravili Teden sojinih jedi. Postregli vam bodo s števil- nimi specialitetami, pripravljenimi iz soje, v soboto, 8. decembra pa bo tudi zabavni večer, na katerem vas bo zabaval ansambel Odmev s pevko Jovito. Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje v ponedeljek, 10. decembra bodo v Pionirskem domu Cvetke Jerinove odprli razstavo likovnih del gojencev Pionirskega doma, ogledali pa si jo boste lahko do petka 21. decembra. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 6. DECt Otroci so radost zemlje in njena soi Ana Suhovršnik, partizanska mamica. Je retJIla enalmJvaJset, skrbela pa Je še za aosti več otrok Kar malce jezen sem bil, ko je nisem našel doma. V Gornji grad da je šla, jaz pa sem od tam prihajal. Šlcoda časa, ben- cina in avtomobila, kajti ni niti kratkii niti preveč prijazna cesta,ki vodi tja vi- soko na Suhovrh, k Suhovršnikovi Ani. »Mogoče pa se le dobita, v gostilno pri Jošku poglejte, tam zna biti«, so mi sve- tovali. In res sem jo po pol ure vožnje še našel v osrednji gornjegrajski gostilni, kamor zaide enicrat na mesec. V cerkev je prišla, pa po denar, ki so ji ga, kot pravi, partizani dali. Najprej zvem, da je kar peš prišla s Suho- vrha, saj je po denar luštno iti, zato se kar malce pokesam zaradi tiste potrate časa, ben- cina in avtomobila, posebej še, ker Ana Su- hovršnik, s svojimi šestinsedemdesetimi leti to pot opravi v dobrih dveh urah. Zato ji raje povem, da sem se skušal z njo pogovoriti že pred dvema mesecema, na proslavi ob osvo- boditvi Gornje Savinjske doline v Mozirju, ko je prejela tudi letošnje priznanje skupšči- nje občine Mozirje. A takrat je riisem mogel dobiti. Dovolj je imela drugih, veliko važne- jih srečanj, tudi takšnih, ko sta se dva pogle- da spet našla po štirih desetletjih. In zakaj je pravzaprav dobila priznanje, jo skušam spo- mniti ko prisedem in ko sva si na jasnem, zakaj sediva za isto mizo: »I, zakaj, ker sem za partizane skrbela, za njihovo zdravje, ker sem jim hrano dajala. Pri nas so se stalno ustavljale brigade. Ena je odšla, je druga priš- la... Pa nisem bila jezna na nikogar, vedno sem vsem z veseljem stregla...« je povedala partizanska mamica Ana Suhovršnik, si po- pravila ruto in iz torbice potegnila fotografiji. »Ravno prav ste prišli, saj sem danes dobila slike s proslave v Mozirju.« Spoznam Mitjo Ribičiča, Franca Poglajena in še nekatere druge predvsem komandante partizanskih enot, pa občinske može, ki obkrožajo Ano, ki je bila tistega dne v središču pozornosti. A ona se ne spomni imen, le to ve, da je bil ta ali oni velikokrat pri njih, o njih govori, kot bi bili to gostje, ki so lani preživeli počitnice na njeni kmetiji. Vsakogar je imela rada, niko- mur ni zaprla vrat. Le enega se spomni po imenu, ta ji je na fotografiji najbližji, objema jo okoli ramen: »Temu sem pa življenje reši- la. S čisto zagnojenimi nogami so ga prinesli, brez zavesti. Dolgo sem ga zdravila in tudi pozdravila. Ja, to je Ivo Zupan, ki me vsako leto obišče in ki prvi, da je moj dvaindvajseti otrok.« Res je, enaindvajset otrok je rodila Ana Suhovršnik. Prvega z devetnajstimi leti, zad- njega pa'leta 1952. Dvanajst je še živih, drugi so, kot pravi Ana, smrt storili. Ce je to stati- stika, kako veselo ali kako kruto je bilo po- tem Anino življenje? Otroci so radost zemlje in njena sol, pravi rek, otroci so tudi Anina radost. To je bilo njeno veselje skozi vse življenje. Pa tudi lju- bezen je bila seveda vedno vmes: »Včasih si ženske nismo znale tako pomagati kot danes in je bilo pač več otrok. A meni se ni nič hudo zdelo...« Tudi kmetija je bila trdna, ved Petrovč ali celo od 2alcu gradijo kulturni la smo brez osnovnih življenje,« jezen ugo- vi vodovod smo z iz- sutjem naredili sami. o prispevah tudi de- si zdaj zaslužimo, da 'Ode in da nam v teh >rav nihče ne po- ^i pomoč? ovorijo skoraj vsi v en 'Omunale v Žalcu do ^ izvršnega sveta ob- »Dvakrat smo se na- bi mu pojasnili naš problem in se dogovorili za reši- tev, pa nas nikdar ni sprejel, češ, da nima časa.« Čeprav so bile njihove pipe suhe tudi prejšnja leta, je bilo najbolj kritično lani, ko so bili brez vode kar devet mesecev. Betka Kralj: »Ponoči smo de- žurali, da smo si nastregli po kapljicah tekočo vodo. Grozlji- vo bi bilo če bi se zaspali, kajti potem ne bi imeli vode za naj- nujnejše stvari.« Ponudi novo škrlatno rdeče vino. »To je resnično ta pravo vino brez vode, ker je nimamo, kar je pa imamo, jo porabimo za bolj pametne stvari.« Letos, ko je bilo leto bolj mo-i kro s sorazmerno dovolj pada-' vin, je bilo v pipah vode nekoli-i ko več, vse skupaj pa se je po-i slabšalo, ko se je priključila no-1 va mlekarna v Mali Pirešici. Vo- da je znova izginila iz pip in se pojavljala samo občasno, veči- noma ponoči. Tudi ob našem obisku, ki je trajal več ur, so bile vse pipe gluhe in suhe, tu pa tam se je začulo iz njih le zamol- klo ogrgranje. Grregor Kramer: »Tudi Zoran Razboršek iz naše krajevne skupnosti je večkrat opozarjal, da je treba pred priključitvijo najti nove vire za vodo, da se ne bo zgodilo, da bi bih vaščani žrtve novega porabnika.'Zgodi- lo pa se ni nič, poslušamo samo lepe obljube, od katerih pa voda ne teče.« Betka Kralj ima v hlevu enajst bikov, samo pitano živino: »Obup- no je, če jim nimaš dati kaj piti. Ali jim naj dam vino?« Ivanka Kučer ima farmo 16 ti- soč piščancev: »Ali veste, kaj po- meni za piščEince voda? Razmiš- ljala sem že, da bi jih pustila pocr- kati od žeje, morda bi se potem problem z vodo le rešil! Lani sem oddala 180 tisoč kilogramov žive teže piščancev, zdaj pa...« Podobno meni tudi Marija Kra- mer, ki je kooperantka in ima 30 glav živine, osem prsiSičev, letos je imela tudi hmelj na treh hektarih. Potem obujajo spomine, kaj so vse hudega že doživeli. So ob hitri cesti, kjer so jim pobrali veliko najbolj rodovitne zemlje. Betki Kralj so je vzeli kar pet hektarov; »Saj smo dobili nekaj plačano, vend£ir danes vidimo, kot da smo, jo dali zastonj!« Imajo avtobusno progo brez pokritega postajališča. Nimajo osvetljenih cest, vendar najhuje je le z vodo. Vsi v en glas dajo vedeti, da tam živijo dobri in pošteni ljudje, ki pa nimajo nikjer nobenega strica, ki bi jih v njihovih prizadevanjih in težavah podprl, jim pomagal. Pri- povedujejo o občinskih vikenda- ših po raznih lepih koncih občine, kjer so takoj dobili vse, od vode, elektrike do asfalta. Vaščani Zalo- ške gorice. Ruš in Male Pirešice pa jadikujejo od pomanjkanja vode. Kljub temu, da vode nimajo, jo morajo plačevati. »Saj ne plačuje- mo vodo, plačujemo zrak »v pi- pah,« so jezni. Voda, ki se tako kot zdaj pretaka po pipah, enkrat gor, drugič dol, tudi ni higiensko neo- porečna in lahko pride do zastru- pitev. Kje so rešitve? Tine Zakonjšek s Komunalnega podjetja v Žalcu pravi, da je situa- cija v zadnjih treh tednih boljša. Vzrokov za težave s pomanjka- njem vode pa je več, zadnji je tudi v novo priključeni mlekarni. Do težav je prišlo tudi pri gradnji hi- tre ceste, kjer gre vodovod skozi dva hriba in je otežkočeno »vleče- nje« vode, zato tudi velikokrat pri- de do padca in zastojev. 2e dalj časa iščejo nove vodne vire in vse kaže, da se bo tudi ta problem re- šil. Tine Zsikonjšek je še poveda, da imajo tudi drugod težave z vo- do in ne samo v Zaloški gorici. Rušah im MaLi Pirešici. V občini torej iščejo nove vire vode, vendar: bo vse skupaj kma- lu rešeno, da bodo vaščani treh zaselkov v bodoče imeli stalno vo- do, ne pa samo občasno in iz ci- stern, vodnjakov in potokov? Ker problem traja že več let, ra- zumemo vaščane, da s hitrostjo odprvljanja težav z vodo niso za- dovoljni. _ -.^ ___TONEVRABL tselkih, ki so brez vo- fospodinjstev z okoli ini. Polovica gospo- i kmečkih. Franc Kralj: »Vseskozi smo o tem problemu obveščali kra- jevno skupnost, pismeno tudi izvršni svet. Kramer, Reharjev Rudi in jaz smo bili dvakrat na občini, pa nič. Situacijo smo reševaJi na več načinov. Vodo so nam vozili s cisternami, od- pirati smo začeli opuščene vodnjake. Zdaj smo si napravi- li hidroforje, vendar je to samo krpanje kritične situacije.« Peter Antloga je kmet koope- rant, ima 18 glav živine, letno odda po 15 tisoč litrov mleka: »Zaradi pomanjkanja vode imam za tretino manj mleka, kot bi ga sicer lahko imel. Živi- na se mi smili, ko žejna muka v hlevu. Kako smo si pomagali? Iz potočka smo v vedrih nosili vodo. Tako se ne da živeti!« 14. STRAN - NOVI TEDNIK B. DECEMBER Wm VSE ZA ZIMSKE ŠPORTE IN REKREACIJO! VELEBLAGOVNICA T - ODDELEK ŠPORTNIH POTREBŠČIN. 19. POGLAVJE Guza] ga že malo preveč lomi Mera Guzajevih hudobij je polna - vse kar je prav! Zdaj je že tako slaven, da mu je samemu nerodno. Guza ju se zelo mudi, grofu pa nič. V Ameriki te nihče ne vpraša, kako si se prej pisal, samo, da imaš denar. Denar- ja ima malokdo ravno prav, vsak misli, da bi ga bilo dobro imeti še več. Pa se včasih grdo zmoti. Naša povest se počasi, pa nezadržno pomika proti svojemu koncu. Če bi bil Guzaj mogel vnaprej vedeti, kakšnega vraga bo s svojim napadom na brežiškega okrajnega glavarja spu- stil z verige in si ga nakopal na vrat, bi se bil najbrž devetkrat premislil, ali pa tudi ne. Človek dostikrat ne ve, zakaj je to ali ono naredil ali pa naredil. Zape- ljalo ga je! Glavarja je le imel za večjega tepca, kakor je v resnici bil Prvič že to, da je bil jezen nanj, ker je le-ta že prej najbolj vneto hujskal žandarje nanj. To je bilo eno. Potem pa se je hotel tudi sam pred seboj pokazati, da njemu nih- če ne more do živega, da je bolj prebri- san kakor vsi gospodje in še grofi povrh in da si lahko privošči tudi tako predrzno šalo z njimi. Da bodo besneli, si je seveda lahko preštel na pet prstov, pa je bil trdno prepričan, da jo bo pra- vočasno pobrisal v Ameriko, potem ga naj pa lovijo, če hočejo do sodnega dne! Najbolj pa ga je seveda zapeljala priložnost, ki se mu je sama in tako nepričakovano ponudila, da ni imel ča- sa do kraja preudariti vsega. Takrat, ko je bil vozil proti Brežicam, kvečjemu če je razmišljal o tem, kako bi bilo, če bi bilo, če bi se posrečilo, vse drugo je potem prišlo, da sam ni vedel kako, samo od sebe! Zdaj je, kar je! • Med ljudmi se je novica o Guzajevem najnovejšem in doslej gotovo tudi naj- predrznejšem roparskem napadu seve- da bliskovito naglo razširila. Celo nem- ški časopisi so poročali o njem. Ljudi, takih, ki so kaj imeli, je postalo še bolj strah, tresli so se za svoj denar, boljši gostilničarji, trgovci, nekateri župniki in podobni so ga ogorčeno obsojali in se že kar glasno zgražali, zakaj oblast nič ne ukrene zoper njega, to da prese- ga ž^ vse meje, naj vendar že enkrat napravijo njegovemu hudodelskemu početju konec, zakaj sploh plačujejo davek in žandarje? Drugi spet, bolj po straneh, so bili pa na Guzajevi strani in so ga še bolj občudovali. Če je nanesel pogovor nanj, so si skrivaj pomežiko- vali, češ, se je vendarle našel nekdo, ki si upa tudi tako gospodo malo potipati za žep! Največ seveda je bilo takih, ki so bili previdni in niso hoteli reči ne črno ne belo, človek nikoli ne ve, kdaj mu lahko kaj narobe hodi, zakaj bi se čohal, kjer jih nič ne srbi! Vendar pa se je tudi tem čudno zdelo, da oblastnima toliko moči, da bi naredila red. No, oblasti je bilo zdaj tudi že zado- sti. Okrajni glavar le ni bil tako nespo- soben, le da ni doslej smatral Guzaja za tako važnega, da bi se bilo treba pose- bej gnati za njim. Preganjal ga je neka- ko tako, kakor hočemo prepoditi nad- ležnega obada, ki nas obletava, zama- hnemo z roko po njem, če ga nismo zadeli, pa še enkrat. Zdaj pa, ko je Gu- zaj piknil njega samega, dobro, zdaj bo pa druga pesem, da! Marsikateri večer je v gradu v Brežicah v glavarjevi pisar- ni še pozno v noč gorela luč. Glavar je sedel in prebiral poročila, ki jih je bil naročil od vsepovsod, kdo Guzaja sam pozna, kdaj in kje ga je videl ali srečal, kako je bil oblečen, kaj je nosil seboj, s kom je bil skupaj, kake dolgo, kaj sta govorila, kaj je Guzaja najbolj zanima- lo, vse je hotel natanko vedeti. Pred- vsem pa je hotel priti do njegovega pravega osebnega opisa, sicer ga je bil sam videl, pa kaj, ko je gledal samo v zrak in si ga ni natanko zapomnil, lju- dje so ga pa do sedaj tako različno po- pisovali, da so bili ti pod&tki za pregon popolnoma neuporabljivi in so ga celo ovirali. ' Potem si je na zemljevidu z rdečimi krožki zaznamoval vse kraje, kjer se je v zvezi z njim kaj zgodilo, rop, tatvina, uboj, napad, vlom, kar že. Od Celja do Brežic, od Planine do Rogatca jih je bilo vse polno, samo okrog Prevorja ne. Kaj, če bi - Pravijo, da lisica nikdar ne krade blizu doma! Da, tu nekje bi se utegnil skrivati, dobro! Bomo malo po- brskali tod okrog, da! Seveda Guzaju ni ostalo popolnoma prikrito, da se nekaj kuha zoper njega, samo ni vedel, kaj se pripravlja. Njego- vi zaupniki so sicer zdaj tu, zdaj tam ujeli kako drobtino in ga takoj obvesti- li o vsem, kar so pač zvedeli. V Šmarju je gostilničar tako dolgo motil nezna- nega gosta, ki se mu je nekako sumlji- vo mudilo, da je dekle letelo obvestit žandarje. Gost je popil, plačal, hotel oditi, pa ga gostilničar ni pustil in ga je zadržal s silo dokler niso prišli. Izkazal seje, kdo da je, živinski prekupec, kije imel opravka v S t. Vidu. K sreči je prišel še nekdo, ki ga je poznal in potr- dil, da je res on. Orožnika sta se opravi- čila, češ da so ga imeli za Guzaja, Guza- ja da zdaj lovijo čisto zares! Kaj podob- nega se je primerilo še na večih krajih, Guzaj se je smejal, ko so mu prihajali pravit, v resnici pa mu le ni bilo tako čisto vseeno, vrag jih vzemi, moral bo pač biti zdaj še bolj pazljiv in previden in zvit. No, še nekaj časa, ne več dolgo, potem se jim bo pa itak umaknil na varno. V Ameriko! Takrat ni bilo prav nič težko priti v Ameriko. Prav v teh letih je bilo izselje- vanje naših ljudi v svet s trebuhom za kruhom na višku. Doma ni bilo kruha, od kod le. Tistih nekaj škafov krompir- ja in fižola in zelja, ki so ga pridelali, še za dom in za najbolj revno življenje ni bilo dovolj, nikar da bi mogli kaj pro- dati, pa tudi cene ni imelo. Drugega zaslužka tudi nikjer. Še za sol ni bilo denarja. Solili so z živinsko, ki je bila cenejša. Tako so imeli agenti raznih amerikanskih kompanij lahek posel, ko so nabirali ljudi za delo v rudnikih, tovarnah, plantažah. Govorili so jim o bajnih zaslužkih, ki jih bodo imeli, ka- zali so jim dolarje, obetali raj in nebesa na zemlji, treba je bilo imeti samo de- lavsko knjižico in denar za vožnjo, kvečjemu še nekoliko podjetnosti in poguma. Za vsakega so vedeli, kdo je od tam pisal in kaj, ta je poslal denar domov, oni celo ladijsko karto za ženo in otroke, naj pridejo za njim, tu da se da živeti, seveda je treba trdo delati, drugače kakor doma pa vsaj imaš kaj od tega! Prodaj vse skupaj in pridi! Bi? Ne bi? Če drugi, ni vrag, da bi tudi jaz ne... Ta ali oni je imel celo sorodnike že tam, pisma so šla križem, samo za prvi čas, da mu kdo pomaga, potem se bo že sam znašel, kakor bo, pa bo, slab- še kakor doma ne more biti! V Ame- riko! Nekdo je Guzaju za dobro plačilo že preskrbel delavsko knjižico in rojstni list, seveda oboje ponarejeno, na drugo ime. Kdo te bo tam vprašal, kako se pišeš! V Ameriki velja samo denar. Kar imaš, to si. In če imaš tudi samo zdra- ve, močne roke. Za delo v rudniku ali v tovarni Guza- ju seveda ni bilo. Nekje, kjer bi že bilo kaj več naših, bi začel z gostilno ali s čim podobnim, bi se že pokazalo, kaj bi bilo najbolje. Barbka se bo že tudi znašla seveda ne more takoj z njim, dokler je oče živ. Se bolje. Med tem se bo že uredil Seveda mora denar za začetek prinesti s seboj. Čim več, tem bolje. Pri Greglu ima spravljenih nekaj tisoč, Avmanu je dal v shrambo kar precejšnjo vsoto, to naj bo Barbkino, če bi se njemu kaj pripetilo, kdo pa ye, divji lovci, nesreča. ~ V Gradcu ima na knjižico naloženo tudi čedno vsotico. Pa se Guzaju še vse skupaj ni zdelo dovolj. Poskusil bo pravna hitro še kaj spraviti skupaj, potem pa zbogom in naj ga love do sodnega dne, če se jim ljubi, potem bo na varnemJ. Hahaha, ko bo tam, mora pisati temu topoglavemu glavarju! Naj se malo jezi, da! Haha- haha! No, grof le ni bil t.ako topoglav, kakor si je Guzaj mislil, le počasen je bil, nič se mu ni mudilo, dolgo se ni mogel odločiti, kadar pa se je, ga spet zlepa ni bilo mogoče ustaviti. Vsem župan- stvom in žandarmerijskim postajam so bila že razposlana natančna navodila in poveljstva, župniščem pa vljudna proš- nja za sodelovanje, strogo zaupno! Kolo se je premaknilo in se ne bo več ustavilo, dokler- Medtem tudi Guzaj ni držal križem roke, tudi on je hitel s svojimi priprava- mi. V štirinajstih dneh je bilo vlomlje- no kar v dve trgovini na čisto različnih krajih. Zlikovci so kar z vozom odpe- ljali blago, denar pa pobrali do zadnje- ga groša. Nihče ni nič videl, nič slišal! Gostilničar v Šmarju, tisti, ki je bil de- kleta poslal po žandarje, se je ravno spravljal spat, ko je začul na dvorišču pasji lajež. Šel je pogledat, kaj je, pa je nekdo skočil izmed podbojev in ga zgrabil za šinjek, mioral mu je izročiti listnico, pa še ni bilo dovolj, vdrli so še v predal v gostilni in mu pobrali še drobiž iz njega! Žena je vpila skozi okno, pa so mislili ljudje, da se z mo- žem kregata, kakor "sta se imela vsak večer navado, sicer je pa bilo itak že prepozno, roparjev že ni bilo nikjer več. Kdo bi hodil ponoči za njimi! Pa župnik na Prevorju je tudi dobil tak zoprn nočni obisk, revež je bil^tiskal, ni voščil ne sebi ne drugim, da bi nekaj skupaj spravil za stara leta in za bole- zen, zdaj pa so šli goldinarčki nikoli več nasvidenje, naj božja kazen zadene tega Guzaja, tega brezbožnika šentjur- skega, to zavrženo dušo, to garjavo žla- hto satanovo, naj se na dnu pekla cvre in peče na vekov veke! In na cesti proti Rogaški Slatini so ljudje, ki so na vse zgodaj šli na delo, našli gosposkega tujca, kije nosil hlače v rokah in ni znal po naše, še po nem- ško ne, samo žepe je obračal narobe in kazal, da so prazni in z očmi je grozno zavijal in s pestjo grozil v nebo, enkrat z eno, drugič z drugo, z eno je moral držati hlače, nekdo mu je vse gumbe porezal na njih! Ljudje niso vedeli, aH naj bi se mu smejali ali naj bi se jim smilil, pa so vsakega pol, on je pa kar naprej po madžarsko preklinjal, še do- bro, da ga ni nihče razumel, bile so same zelo nedostojne besede! Guzaj! Seveda spet Guzaj, kdo pa drug! Guzaj je bil povsod, Guzaja ni bilo nikjer. Do kdaj še? Vse, kar je prav, a zdaj je mera res že do roba zvrhano polna. Naj se to zavre, si ne bo nihče več upal v Slatino! Guzaj ga že malo preveč lomi! Planina pri Sevnici, »...lijer se je v zvezi z njim kaj zgodilo, rop, tatvina, uboj, napad, vlom, kar že. Od Celja do Brežic, od Planine do Rogatca jih je bilo vse polno...« DECEMBER 1884 NOVI TEDMK - STRAN 15 Imeli smo razredno proslavo, proslava je bila posvečena praz- niku Jugoslavije, 29. novembru, proslava je bila lepa. V njej sem nastopala tudi jaz. Na tabli sta bila narisana dva pioniija. Pro- slava je bila tovarišici zelo všeč. po pouku smo ostali, da bomo napisali na okna: DOMOVINA, RADI TE IMAMO. NIKOMUR TE NE DAMO! POLONA KOSIR, 3. c OS Primoža Trubarja LASKO Ob dnevu republike pionirji na Šolah pripravijo različne prosla- ve. Tudi na naši Soli smo pripra- vili proslavo. 2e prejSnji teden smo se pripravljali na sprejem ci- cibanov v naše vrste. V ponede- ljek zjutraj smo imeli generalko. Po kosilu smo nastopali za višjo stopnjo. Ko smo končali, je bila ura dve. Do petih smo imeli čas, saj smo šele takrat sprejeli cici- bane med pionirje. Starejši pionirji in mladinci so priredili ples, Nekaj nadih sodolk je šlo plesat. Zato smo se tudi me odločile, da gremo z njimi. Na plesu smo dobili tudi sok. Tako smo se kar nekaj časa zabavali. Ples se je končal. Hitro sem po- malicala. Počakali smo tovariii- co. Nastop se je pričel. Cicibani so pred pionirsko zastavo izrekli slovesno zaobljubo. TovariSice so jih odpeljale na pogostitev. Tudi recitatorji smo nastopili. Kmalu je bilo prireditev konec. Tako so cicibani postali pio- nirji. KSENIJKA BERK, 5. b COS Fran Roš CELJE Prišla sem iz šole. Kaj početi? Za domačo nalogo ni ničesar. Po- gledam skozi okno. Pričele so pa- dati majhne, bele snežinke. »Oh, kako je lepo,« si mislim. Toda, prekine me misel: »Ali je bilo otrokom pred štiridesetimi leti tudi tako lepo, so tudi lahko tako mirno, svobodno gledali poljane skozi okno?« Ne! Ker niso imeli svobode, miru! Pestila jih je lakota, bili so brez ljubezni, svobode. Kdo bi jim dal ljubezen, svobodo? Kdo bi jih ljubil? Kdo? Bili so brez staršev! Sovražnik jih je odpeljal v taborišča, pobil jih je! Zakaj? Zato, ker so se borili za svobodo, enakopravnost naše domovine. Sedaj, ko živimo v izobilju, v svobodi, miru, ljubezni, v svobo- dni domovini, kjer lahko govori- mo naš slovenski jezik, smo lah- ko srečni, kajti ljudje, ki so naj- več pretrpeli, so trpeli za domo- vino, da lahko mi uživamo sreč- no in veselo življenje. . MARTINA NIKOLIC, 6. a OS 3. bataljona VDV VITANJE Tako smo kuhali godljo in merili temperaturo. Preden smo pivo ustekleničili, smo ga še pretiltrirall. Kako pripraviti pivo? Bi radi očka presenetili s ko- zarcem imenitnega domačega piva? Preberite si prispevek TENUA ORTLA iz Laikega, ki Je te star znanec naie strani. To- krat nam Je v besedi in sliki opi- sal, kako so pri kemijskem lu-ot- ku na OS Primože Trubarja va- rili pivo. Sami se odločite, če se vam splača lotiti se tega posla. »Tadej je prinesel ječmen in pivski kvas, jaz pa hmelj. Najprej smo kilogram ječmena namočili v vodo in ga pustili kaliti 8 dni. Te dni je kemijski kabinet stra- šansko smrdel, ječmen pa je pri- dno rasel. Po osmih dneh smo ječmen en dan sušili, nato pa ga zmleli. Smešno: največ težav smo imeli z mlinčkom - nismo mogli najti primernega. Navse- zadnje sem staro mamo le prepri- čal, da mi je posodila svoj mlin- ček za orehe iz leta 1800. Celo uro sva s Tadejem vrtela ročico, tako da sva dobila krvave žulje. Nato smo si v šolski kuhinji izposodili dva velikanska lonca in ju napol- nili z 10 litri vode. Ko smo vodo ogreli na 35 stopinj Celzija, smo vanjo vrgli dva kilkograma ska- ljenega ječmena. Nastala je rjav- kastozelena godlja. To smo se- grevali deset minut pri 40 stopi- njah, nato petnajst minut pri 52 stopinjah, petnajst minut pri 62 stopinJ£ih in še petnajst minut pri 72 stopinjah Celzija. V to godljo smo vsuli 14 gramov stisnjenega hmelja in vse skupaj kuhali eno uro. Ves čas smo jemali vzorce v epruvete in s pomočjo jodovice (indikatorja za škrob) ugotavljali prisotnost škroba. Pri tempera- turi 72 stopinj Cekija se je ves škrob pretvoril v sladkor. PreKu- hano godljo smo prefiltrirali, kar je bilo vse prej kot prijetno, saj je bila godlja zelo vroča. Nato smo jo ohladili do približno 10 stopinj Celzija, ji dodali pivski kvas in še enkrat precedili. Zatem je godlja stala približno dva dni. Nastalo je mlado pivo. Natočili smo ga v steklenice, nalepili nanje svoj emblem in spravili v hladilnik. Kako nam je delo uspelo, bomo ugotovili šele čez mesec dni, ko bomo smeli pivo poskusiti. Do tedaj mora pivo še zoreti.« Mbdi novinar Se nekal o intervlulu Ce ste pozorno prebrali naSo rubriko v prejSnji številki, že Veste nekaj o intervjuju. Danes pa moramo dodati le nekaj. Na prvi pogled se zdi, da je oblikovanje intervjuja prav preprosta reč. Toda intervju začne nastajati že mnogo prej, preden se novinar začne pogovarjati s sogomikom. Ko novinar izbere temo, se mora na intervju dobro pripraviti, saj mora vedeti, kaj bo sogovornika spraševal. Se posebej, če je tema zahtevna, lahko trajajo priprave kar prcej časa. Novinar mora namreč dobro obvladati temo pogovora, saj bo le tako lahko izbral najbolj umestna vprašanja. Razen tega pokaže s tem tudi spoštovanje do svojega sogovor- nika. Sele ko novinar iz razne dokumentacije, priročnikov in knjig zbere podatke, ki jih potrebuje, si sestavi nekakšen KONCEPT intervjuja. Pogosto pa se zgodi, da se med samim razgovorom porajajo še kakšna zanimiva vpraša- nja, zato mora novinar tudi pozorno poslušati sogovornika. Seveda pa pri tem pazi, da se ne bi preveč oddaljil od osnovne teme pogovora. Včasih objavi novinar sogovomikove odgovore dobese- dno, drugič jih nekoliko preoblikuje, strne, skrajša. Pri tem pa mora vedno paziti, da je objektiven, da ostanejo sogovomikove trditve vsebinsko nespremenjene. NALOGA: Poišči v Novem tedniku TEDNKOV IN- TERVJU in ugotovi, kalcšne vrste Je. Primerjaj ga z inter- vjuji, ki jih najdeš v drugih časopisih. 2ivi|8n|8 Jakeiia Pasjaoa Sem rodovniški pes, pasme nemški ovčar. Luč sveta sem ugledal v Celju pri majhni dru- žini Z mano so lepib ravnali. Neke- ga dne so me naložili v avtomo- bil", cvilil sem. Želel sem si k ma- mi. Ustavili smo se pred hišo. Tam sta nas pričakali mati in hčerka. Punčka me jetakoj pobo- žala. Zelo sem se prestrašil. Ko sem videl, da mi ne bo storila nič hudega, sem ji polizal roko. V hiši sem imel pripravleno ležišče. Sklenili so, da me bodo klicali Jakob. V skledi je bila topla hra- na. Takoj sem se spravil k jedi. Bil sem zelo lačen. Skobacal sem se na stol in naslonil sprednje šape na mizo. Gospa me je prije- la, postavila na tla in pokazala prst. Najprej sem ga hotel ugriz- niti, potem sem se spomnil, da tega ne smem. Tudi to sem vedel, da ne smem na mizo. V sobo je prišel'deček in mi stopil na rep. Zacvilil sem in odskočil. Punčka mu je takoj prisolila klofuto, me- ne pa je vzela v naročje in me pobožala. Sedaj sem že velik. Ubogam na besedo. VID BURNIK OS Slavko Slander CELJE Rlamica pača kruli Opazovala sem mamico, kako je pekla kruh. Najprej je preseja- la moko, nato je noter vsula kvas, sol in mlačno vodo. Umesila je gladko testo. Pustila ga je vzhaja- ti eno uro. Medtem je pripravila pečico, da ga je dala po ponov- nem vzhajanju v vročo pečico. Vsi smo ga radi pojedli, saj je kruh, ki ga speče moja mamica najboljši. Pa tudi kruh je naš naj- boljši prijatelj. " POLONCA" PEPERKO, 2.r OS KOMPOLE Kako praživim dan Vstanem ob 7. uri. Najprej telo- vadim. Za telovadbo naredim 10 počepov in 10 skokov v višino. Nato se oblečem, zajtrkujem in odidem z Jemejo in Metko v šo- lo. Pouk se končaob 11.30. Poča- si odidem domov. Po kosilu se igram z muco in punčko, potem pa naredim domačo nalogo in se učim. Zvečer pomagam pripravi- ti steljo za krave. Zvečer zado- voljno Zeispim. KRISTINA SKAZA, 2.r OS FRANKOLOVO Humana akcija Skoraj vsak dan beremo in sli- šimo o raznih elementarnih in drugih nesrečah. Ob takih vesteh človek pomisli, kako hudo je pri- zadetim ljudem, posebno ostare- lim in majhnim otrokom. Pred nedavnim je huda nesre- ča doletela prebivalce Kopaoru- ka. Potres je uničil skoraj vse, tako da so domačini ostali brez streh in tudi brez najnujnejših stvari. Sosednje republike so ta- koj priskočile na pomoči. Začela se je zbiralna akcija po vsej dr- žavi. Te akcije se je udeležila tudi naša šola. Vsak učenec je prine- sel dva kilograma starega papir- ja. Denar, ki smo ga dobili, smo namenili prizadetim na Kopaoni- ku. Tako smo tudi mi s skro- mnim prispevkom pomagali ublažiti posledice potresa. MANJA SLEMAN, 7. b Prva osnovna šola CELJE Plonirll fetografirajo Za ta teden smo izbrali posnetek Saše Zido- va iz osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velenju. Sžišo se je že v preteklem šolskem letu izkazal v naši akciji z nekaterimi odličnimi fo- tografijami in tudi današnja potrjuje, da se mladi velenjski osnovnošolec oblikuje v veli- kega mojstra fotografije. Predvidevam, da je Sašo pri snemanju uporabil teleobjektiv, ki mu je padadca (v fotografskem žargonu rečeno) »nabil skupaj«. Ce slikamo malo ljudi in hoče- mo, da je slika čimbolj polna, se poslužujemo teleobjektivov (105, 200 mm), s širokokotnim objektivom pa bi naprimer te ljudi pomanjšali in jih »razbili« po prostoru. Sašo je s primernimi kontrasti dobil tudi lep efekt. Z objavljeno fotografijo pa si je tudi prislužil nagradni kupon našega stalnega so- delavca in že dolga leta nosilca fotografije v našem prostoru-Fotolika. Čimprej nam vaše izdelke pošljite tudi vi! Uredriik fotografije NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka v zapletenem labirintu se skriva slovenski pregovor. Samo ena pot vodi od sloga k slogu. Začeti moraš pri črid S v sredini in poiskati pot do naslednjega sloga. Od ta moraš pot nadaljevati k naslednjemu in tako naprej, dokler ne boš obhodil vseh polj. iger se poU kriiajo, moraš iti prvič po »zgornji« poti, drugič pa po »spodnji«. Pregovor riapiši na dopisnico in jo pošlji do torka, 11. decembra pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Izžrebali bomo nagrajenca tovarne AERO. Pravilen odgovor Atkine zanke iz prejšnje številke je ENA POLOVICA. Deset desetin dveh polovic namreč znaiSa eno celo. Polovica od tega pa je, seveda, polovica. Nagrado za pravilen odgovor pa tokrat dobi: Manja Skorc, C. na Dobravo 60a, 63000 Celje. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 6. DECEMIBER 1984 Valjajo za tekmovalce turističnega razreda Uspehi kajakašev Nivoja pa to spodbijajo in napovedujejo lepo prihodnost Prvi kajalc klub so v Celju ustano- vili takoj po 2. svetovni vojni, kasne- je pa je imel več imen: KK Celje, KK Rinka, KK Savinja in od pred deset let dalje kajak - kanu sekcija pri Društvu za šport na vodi Nivo Celje. Pred štirimi leti so se že pojavili prvi vidnejši rezultati v slovenskem in ju- goslovanskem prostoru, kar še pose- bej velja za dosežke Matjaža Murglja, - Sandija Jelenca, Zdravka Seničarja, Živo Cankar pa tudi Dušana Kondo, zdaj »dušo« sekcije, ki pa je žal zaradi težje obolelosti moral kot perspekti- ven Član to zvrst športa opustiti. Ostal pa je zraven in danes gre prav njemu veliko zaslug, da ta sekcija de- la kot ena najboljših v Celju pa tudi izven njega. »Kljub dobrim rezultatom, ki smo jih dosegli v težkih rezmerah, nismo našli veliko razumevanja v sredini, kjer živimo,« razočaran pripoveduje Dušan Konda. »Da v tem nismo uspeli pa je krivda naše slabe organizacije in neodgovornosti vodilnih ljudi.« Stanje se v zadnjem času, kar je delo prevzel Jani Ulaga, popravlja. Tudi sti- ki z matičnim društvom postajajo bolj- ši, pa čeprav je še veliko skritih rezerv. »Moti pa nas, da smo še vedno, kljub dosežkom, od nekaterih predstavni- kov ZTKO Celje tretirani kot tekmo- valci turističnega ranga,« zaključuje Dušan Konda in začne z naštevanjem letošnjih največjih rezultatov. V spustu kajak - kanu so bili letos najuspešnejši: na republiškem pionir- skem prvenstvu v Tacnu je zmagal Da- vid Zličar, na mladinskem republi- škem prvenstvu v K-1 je bila Živa Can- kar prva, prvo mesto pa je osvojila tudi na državnem prvenstvu v Skopju. Na republiškem članskem prvenstvu sta v K-1 med člani in članicami zmagala Matjaž Murgelj oz. Živa Cankar. Na članskem državnem prvenstvu v Hrastniku sta bila oba v svojih katego- rijah druga. ZTKO Slovenije je tudi objavil kate- gorizirane tekmovalce njihove sekcije. To so Matjaž Murgelj (zvezni razred) ter Sandi Jelene in Živa Cankar (per- spektivni razred). Po letošnjih uspehih že načrtujejo svoje delo v prihodnjem letu, ko se naj bi njihovi člani pojavili vsaj na dvajse- tih do petindvajsetih domačih in tujih tekmovanjih. Največ pričakujejo od Matjaža Murglja, ki je član državne re- prezentance in kandidat za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Garmisch Partenkirchnu. Na mladin- skem evropskem prvenstvu naj bi na- stopili Živa Cankar, Joži Ivačič, David Zličar in morda še kdo. Želijo in potre- bujejo kombi, saj čolnov pri prevozu ne morejo dati na vlak ali avtobus. Potrebujejo tudi štiri nove kvalitetne čolne, od tega enega za Murglja za uvr- stitev v državno reprezentanco, za kar je potrebno ogromno napora od 30 preveslanih kilometrov vsak dan in v vsakem vremenu do najvišjih uvrsti- tev na močnih domačih in tujih tek- movanjih. Pri vsem tem po besedah Dušana Konde upajo, da bodo naleteli na večje razumevanje tudi pri ZTKO Celje, saj nenazadnje delajo povsem amatersko ter so opravili tudi že 1500 udarniških ur pri svojih objektih ali vzdrževanju opreme. TONE VRABL 8. turnir slovenskih roiiometnili veteranov V soboto, 8. decembra, bo v dvoranah Golovec in ] Tehnične srednje šole 8. turnir ekip slovenskih roko- ■ metnih veteranov v organizaciji Trim teama, rekrea- ' tivnega rokometnega kluba Celje. } Tekmovanje se bo začelo ob pol deveti uri zjutraj s'i. predtekmovariji v šestih kvcdifikacijskih skupinah,^ kjer se bodo zmagovalci uvrstili v polfinale. Prijavlje-^ nih je 18 ekip, med njimi štiri s celjskega območja Radeče, Šoštanj, Trim team Celje in Minerva Griže.'- Skupina A: Inles Ribnica, Radeče in Sevnica, skupina B: Trim team Celje, Krka Novo mesto in Drava Ptuj,; skupina C: Peko Tržič, Bakovci in Šoštanj (vsi igrajo v hali Golovec), skupina D: Nova Gorica, Branik Mari-j bor in Slovan Ljubljana, skupina E: Krmelj, Prule« Ljubljana in Rudar Trbovlje ter skupina F: Radgona,! Minerva Griže in Polet Murska Sobota (igrajo v dvo-1 rani Tehnične srednje šole). Finalna tekma bo v hali' Golovec ob 17. uri, proglasitev zmagovalca ter podeli- tev priznanj pa ob 18,30 v družabnih prostorih Go-š lovca. V različnih ekipah bo nastopila cela vrsta nekda- ■ njih odličnih rokometašev, ki so nosili celo dres z\ državnim grbom pa se danes z rokometom ukvarjajo« zgolj ljubiteljsko, vendar še vedno navdušujoče in pri-' vlačno. Zmagovalna ekipa bo dobila pokal Novega tednika- Radia Celje. , T VRABL: Zmaga hokejistov nad Medveščakom V zaključnem delu pr- vegnstva v zvezni ligi so ho- kejisti Cinkarne Celje doma dosegli drugo zmago, ko so premagali Medveščak iz Za- greba 8:2 (2:0, 2:1, 4:1). Gole za Cinkarno so dali Filipo- vič, Marčec in Felicijan po dva ter Lepša in Bulatovič po enega. Včeraj (sreda) so hokejisti Cinkarne nastopili na Jese- nicah proti Jesenicam. S tem je tekmovanje v prvih dveh krogih državnega prvenstva končano. Prve štiri ekipe se bodo zdaj spoprijele v boju za najvišja mesta od 1. do 4., ostale pa za mesta od 5. do 8., kar pomeni za drugi kvalitet- ni del. Cinkarnarji gredo v drugi krog z dvema točkama prednosti pred Medvešča- kom, vsekakor pa bo treba v preostaUh dvobojih dobiti še kakšno točko proti beograj- skemu Partizanu in verjetno Vojvodini, če se bodo hoteh obdržati v družbi najboljših tudi prihodnje leto. Prav gotovo pa je v letoš- njem prvenstvu v hokeju na ledu v najtežjem položaju prav celjska ekipa, ki ji volja do nastopanja še ni popusti- la. In to je najvišja odlika pravih športnikov, kar bi morali odgovorni ceniti, spo- štovati in tudi nagrajevati. Zlasti brez slednjega tudi prvi dve besedi nič ne poma- gata. V soboto Partizan v zaključnem delu zvezne li- ge bodo hokejisti Cinkarne v soboto, 8. decembra igrali do- ma na drsališču v Mestnem parku proti beograjskemu Par- tizanu. Tekma bo ob 18,30. Mliadl Cinkamarli v CSSR Pionirji in mladinci hokej- sko drsalnega kluba Cinkarna Celje so gostovali v Pragi (CSSR), kjer so se srečali s so- vrstniki. Eno tekmo so dobili 2:6, drugo pa izgubili 8:2. JK-TV 31 Iciubov v veienisici občini v velenjski občini je trenutno pri Zvezi tele- sno kulturnih organizacij registriranih 31 klubov in društev, od tega 23 v Tito- vem Velenju, pet v Šošta- nju, dva v Smartnem ob Paki in eden v Topolšici, s skupnim številom 6933 športnikov. Po številu članstva so najmočnejši Planinsko društvo Velenje s preko dva tisoč člani. Občinska zveza organizacij za te- hnično kulturo 1435 ter Občinska Zveza taborni- kov tisoč članov. Naj- manj članov je v keglja- škem klubu Šoštanj 24 in v plesnem klubu Velenje 23. Za vse registrirane športnike v velenjski ob- čini (med njimi so tudi trije s statusom športnika zveznega razreda in 12 s statusom perspektivni športnik 1. razreda) skrbi- jo 402 člana strokovnih kadrov, kar je sicer lepo število, vendar še vedno premalo kvantitetno ter zlasti kvalitetno. TV Kdo bo najboljši športnik? Razmišljanja pred izborčm športnika leta v Celju Tudi letos bodo TKS in ZTKO Celje skupaj z ure- dništvom Novega tednika in Radio Celje izbrali naj- boljše športnike in športni- ce celjske občine za leto 1984. Posebna delovna sku- pina pri ZTKO Celje je pri- pravila program, ki se ne razlikuje veliko od prejš- njih. Tudi letos bomo preko posebne ankete izbrali po tri najboljše športnike in športnice. Pri izboru bodo sodelovali športni novinar- ji in sodelavci, športni de- lavci, trenerji in dobri poz- navalci športa. Prvi trije med najboljšimi športniki in športniceimi bo- do dobih priznanja, ki jih bo- do izdelali V steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Zraven bo seveda še darilni bon in pisno priznanje za do- sežke letos, pa tudi v prej- šnjih letih. Kljub temu, da končujemo olimpijsko leto pa bo izbor v celjski občini med posam.ez- niki težji kot kdajkoh doslej. Vrhunskih športnikov z izje- mnimi dosežki pravzaprav nimamo več, vse ostalo pa je v poprečju, iz katerega bo treba s pripravljenimi krite- riji in ob sodelovanju anketi- rancev izbrati najboljše. Morda samo nekaj imen med favoriti za najvišja me- sta. Odlični judoisti Fabjan (proglašen za najboljšega ab- solutnega judoista letos v Jugoslaviji), Cuk in Anderle, atleta Kopitar in Rozman, kanuist Murgelj, dvigalec uteži Urankar ter še mnogi drugi iz vodilnih celjskih ko- lektivnih športov. Med športnicami je v ospredju brez dvoma nosilka srebrne medalje s svetovnega prven- stva v kegljanju v Ljubljani' Pečovnikova, ob njej še dru- ge kot Gobec, Bajde, Seško, mlade plavalke sestri Lavrič, Drezgič, Fermentin in še kdo. Sicer pa počakajmo na izid prispehh anketnih li- stov. Proglasitev skupaj s sindi- kalnimi športniki in per- spektivnimi športniki bo v petek, 11. januarja prihodnje leto v dvorani Narodnega doma. TONE VRABL Mat za celjski šah Se pred desetimi leti so bili šahisti Celja republiški prva- ki in od takrat dalje so vedno nastopali v tej ligi ter so do lani, ko so osvojili že skromno peto mesto, borili za prva tri mesta. Lani je nastopila kriza in letos so med desetimi eki- pami osvojili deseto mesto ter izpadli iz društva najboljših. Vzrokov za takšno stanje padca celjskega šaha je več, med drugim tudi v tem, da na zadnjem republiškem prven- stvu niso igrali Bervar, Stu- dnička, Ceglar, Strajher, Nova- kova ... Nastopil tudi ni Matjaž Mikac, ki igra za ljubljansko Iskro. »Nekajdnevno bivanje z igranjem šaha na Bledu nas je stalo 100 tisoč dinarjev,« je ob povratku ves obupan povedal Franc Pešec, ki še zdaj ne mo- re razumeti, da so izpadli iz li- ge najboljših. Za SK Celje so igrali: Franc Pešec 4,5 točke (9 partij), Božo Stucl 5 (9), Zvonko Draksler 1,5 (2), Maks Džurkovič 3,5 (9), Tine Prislan 0,5 (6), Tomaž Ko- vačič 4,5 (9), Edvard Planine 1 (4), Stane Pertinač 1,5 (5), Lojz- ka Pongrac 5,5 (9), Gordana Kupi 2,5 (9), Miran Stucl 3,5 (9) in Martin Povše 3 (9). Prihodnje leto bodo celjski šahisti nastopili v II. republi- ški ligi in ob morebitni zmagi ponovno zaigrali v republiški ligi čez dve leti. Žalski šahisti pa bodo po letošnjem izpadu iz II. zvezne lige prihodnje leto igrali v republiški. Takšna so pač dokaj čudna šahovska pra- vila v Sloveniji. TONE VRABL Roicometaši Aera v Vrbas Prvi del jesenskega dela prvenstva v n. zvezni ro- kometni ligi se počasi kon- čuje, saj sta do konca osta- li samo še dve koli. Celjski rokometaši bodo odigrali še tretjo tekmo, ki so jo pred Dnevom republike preložili na zahtevo in prošnjo Mehanike iz Met- kovičev. Po zmagi (tudi v prelože- ni tekmi) nad Dinamom v Pančevu 22:20 so se krila celjskim rokometaSem raz- prta. Zdaj imajo sedem točk (p>et doma in dve na tujem osvojenih) in ob ugo- dnem razpletu v zadnjih kohh bi si lahko ustvarili dobro pozicijo za spomla- danski prodor morda med celo najboljše. V soboto rokometaši Aie- ra gostujejo v Vrbasu, po- tem i>a igrajo dvakrat do- ma: nasprotnika bosta soli- dni ekipi Istraturist iz Umaga in Mehanika iz Met- kovičev. K prodoru na le- stvici in mirnemu spanju čez žimo bo pripomoglo vsaj pet osvojenih točk iz treh preostalih tekem. JK-TV NA KRATKO Končali s tekmovanji v EMO Ob 90 letnici EMO je njiho- vo športno društvo pripravilo tudi 90 športnih prireditev. Zadnje so opravili koncem novembra. V malem nogome- tu je nastopilo deset ekip, končni vrstni red pa je bil: Aero, EMO, Kovinotehna, Opekama, Posoda, Libela, Partizan, Zlatarna, Cinkarna in Zavarivač. V namiznem tenisu so med ženskami nastopile štiri ekipe, zmagala pa je Kovinotehna pred Potrošnikom, EMO in Zlatarno. Med moškimi je bilo osem ekip, zmagali pa so pred- stavniki ŽTO Celje pred Aero, Zlatarno, EMO in Kovinote- hno. V kegljanju med ženskami je bilo sedem ekip (Obnova, Cin- karna, EMO, Libela, Savinja, Zlatarna, Metka), med moški- mi pa osem (Kovinotehna, Kli- ma, Savinja, Aero, Obnova, EMO, Libela, Cinkarna). V šahu je bil vrstni red na- slednji: Ingrad, EMO, Cinkar- na, Kovinotehna. Na sporedu je bila tudi tek- ma II. regijske kegljaške Uge, kjer je Emajlirec premagal 2ič-. no 4596:4556. Z udeležbo na športnih pri- reditvah je počastilo visok ju- bilej delovne organizacije EMO preko 250 športnikov in športnih delavcev iz domala vseh večjih celjskih delovnih organizacij. TV Strelci Rečice prvi SD Stane Rozman iz Laške- ga je pripravila na strelišču v Rečici pri Laškem društveno tekmovanje laške občine z zračno puško. Nastopilo je kar petnajst ekip. Vrstni red ekipe: 1. SD Dušan Poženel Rečica I, 2. SD Pivovarna Laško, 3. SD Dušan Poženel Rečica II, 4. SD Stane Rozman Laško, 5. SD Celjska četa Breze itd. Posa- mezniki: 1. Vinko Lavrinc, 2. Damjan Pader (oba Rečica), 3. Toni Kožar, 4. Roman Matek (Pivovžima), 5. Branko Goluh (Rečica) itd. Najboljši invalidi Sevnice Na strelišču v Rečici pri La- škem je ob dnevu invalidov nastopilo deset ekip društev invalidov. Na regijskem tek- movanju so zmagali predstav- niki Društva invalidov Sevni- ca pred Slovensko Bistrico, Laškim in ostalimi, med posa- mezniki pa so bili najboljši Martin Gorenc (Sevnica), Jan- ko Koren (Slov. Bistrica) in Džuro Kuzmič (Laško). VINKO LAVRINC Niarjan Crepan v slovenski reprezentanci V Nišu je bilo tekmovanje republik in pokrajin v šahu. V slovenski reprezentanci, ki se je uvrstila na zadnji dve mesti (7 do 8) je nastopil tudi član SK Žalec Marjan Crepan ter na če- trti deski zbral 4,5 točke, kar je lep uspeh. JOZE GROBELNIK Trim team sedmi V Umagu je bil med prazni- ki 29. novembra turnir roko- metnih veteranov, ki velja za neuradno prvenstvo Jugosla- vije. Letos je nastopilo kar 56 ekip v treh kategorijah. Med veterankami je Velenje osvoji- lo 3. mesto, za najboljšo igralko turnirja pa je bila proglašena njihova članica Dobrila Golič. Med mlajšimi veterani je na- stopila tudi ekipa Trim teama Celje, ki je v predtekmovanju po treh zmagah in porazu proti kasnejšemu zmagovalcu tur- nirja Krivaji iz Zavidovičev 6:4 osvojila solidno 7. mesto. Ljub- ljanski Slovan je bil med sta- rejšimi veterani drugi. TV Četrta zmaga icoSaricarjev Libeie Težko so dosegli dragoceno zmago v 1. B zvezni ligi košarkarji Libele, ko so v 9. kolu doma premagali solidno ekipo Servo Mihalj iz Zrenjanina 91:84. Ob vodstvu gostov v drugem polčasu je potek igre spre- menil odlični Pipan in potegnil za seboj ostale soi- gralce. Najprej so rezultat izenačili, ob koncu pa zasluženo zmagali. Tovornik je bil znova najboljši stelec, saj je dal 40 košev. Do konca jesenskega dela prvenstva sta ostali še dve koli. Celjski košarkarji imajo osem točk in so na sed- mem mestu. Za kaj boljšega pa jim žal primanjkuje večje število KVALITETNIH igralcev. Tako skro- mnega izbora trener celjskih košarkarjev že dolgo ni imel. To je ncirobe in morebitne posledice bo iskati prav v tem pa še čem drugem. Nekaj mladih je, vendar ti le ne morejo nositi celotnega bremena v tako za- htevni ligi, kot je 1. B zvezna. Za to pa so v klubu vedeh že pred začetkom tekmovanja. V 10. kolu bo Libela znova nastopila doma proti Montingu iz Zagreba, ki je trenutno četrti. Ostahh tekem v II. zveznih in republiških ter vzho- dnih ligah pa zaradi praznikov tokrat ni bilo in bodo na sporedu v soboto ter nedeljo. J. KUZMA NOVI TEDMK - STRAN 17 NOČNE MTKE • Jovica 2. iz Titovih Užic pogosto potuje. Tako je za- šel tudi v Celje, kjer so ga miličniki prijeli v soboto in ga pridržali do ponedeljka, da se je lahko Jovica pred- stavil še sodniku za prekr- ške. Jovico so namreč osu- mili klateštva, saj ni nikjer zaposlen oziroma nima sredstev za preživljanje. Sodnik za prekrške je Jovi- ci izrekel kazen 23 dni za- pora in ga tako za nekaj ča- sa rešil skrbi, kje bo pre- spal in kaj bo jedel. • V soboto zvečer sta v re- stavraciji v Novi vasi raz- grajala Semsi J. iz Pohor- ske ulice in Nedim T. iz Uli- ce bratov Vošnjakov. Zade- va se je končala kot običaj- no v prostorih za treznenjc na colj.ski Postaji milice. • V noči s polka na soboto je imel svojo predstavo v Kraigherjevi ulici Janez Z. Nujpr<.'j je razgrajal in ra- zbil steklo na vhodnih vra- tih stanovanjskega bloka, nato pa še na terasi in se pri tem tudi lažje ranil. Ker je bil že dobre volje in v rož- cah, se je hotel ta večer še malo popeljati. Usedel seje v avtomobil, a prišel le ne- kaj metrov naprej - do pr- vega droga javne razsvet- ljave. • Stanovalci bloka ob Dečkovi cesti v Celju več- krat ne morejo spati. Tako pgoosto, kot tam razgraja Ladislav S. Prejšnjo sredo je imel Ladislav spet svoj »shovv«. Miličniki so ga sprva opozorili, ker pa tudi čez eno uro ni bilo miru, so Ladislavu omogočili, da je razgrajal naprej v prostorih za treznenje, kjer ta večer ni nikogar motil. • Prejšnji teden so milič- niki pridržali v prostorih za treznenje tudi Mirka J., ki je razbijal v prostorih resta- vracije v Novi vasi. S S. Šentjurski borci so proti prestavitvi spomenika Šentjurski borci, so se izrekii proti prestavitvi spome- nika iz Narodno osvobodilne vojne, ker so ocenili, da na ta način ne bo rešena prometna varnost otrok, ki obiskujejo osnovno šolo Franja Malgaja. Zdaj v šentjurski občini o tem predlogu ne razpravljajo več, kar lahko pomeni le, da je bil predlog premalo premiš- ljen. To samo po sebi ne bi bilo nič tragičnega, če tokrat ne bi šlo za številne učence, ki jim iz dneva v dan grozi tudi smrtna nevarnost. Bodo Sentjurčani uredili promet šele takrat, ko bo obležal na cesti mrtev otrok? V. E. Napadaiec se le prilavii sam Preiskovalni sodnik je odredil pripor za 23-!etnega Uka Jasha- rija, ki je osumljen, da je 18. novembra letos zabodel 30-letnega Boža P. iz Stor. Božo je ta večer iskal svojo ženo Alenko in jo našel na postaji za lokalne avtobuse v Celjix. Hotel je, da bi šla skupaj domov, ker pa žena tega ni hotela, jo je udaril. Takrat je pristopil Jashari in Boža najprej udaril, nato pa ga zabodel v hrbet. Po tem sta skupaj z Alenko pobegnila, Božo pa se je čeprav huje ranjen, uspel odpeljati v celjsko bolnišnico. Jashari se je kasneje sam oglasil na Postaji milice in priznal, da je zabodel Boža P. S. S. Miadoletnika pretepla starčka v celjski bolnišnici je umrl 73-letni Anton Fajdiga iz Sibenika pri Setnjurju, ki je bil huje ranjen v pretepu 24. novembra letos. Do pretepa je prišlo pred Fajdigovo hišo, napadla pa sta ga mladoletnika Franc M. in Edvard M. ki sta ta dan tudi precej popila. Fajdiga jima je uspel pobegniti v hišo, vendar sta mlado- letnika s koli razbila Sipe in vlomila v stanovanje. Antonu Faj- digi sta povzročila tako hude telesne poškodbe, da je deset dni kasneje umrl v celjski bolnišnici, pretepla pa sta tudi njegovo sestro, 71-letno Terezijo Fajdiga. S. S. Za dva lovca na našem območju se je nedeljski lov na zajce končal ne- srečno. Ranile so ju šibre lovskih tovarišev, ki so bile sicer namenjene zaj- cem, a so zgrešile plen. Lovska družina Vojnik je lov na zajce organizira- la v Tomažu nad Vojni- kom, nesrečni lovec pa je bil Venčeslav Vagner. Lovci Vekoslav Tanko, Jože Pekošek in Borut Sevnik so namreč strelja- li na bežečega zajca, šibre pa so se odbile od ceste in zadele Vagnerja v nogo. Lažje ranjen je prišel z lova tudi Stanislav Grač- ner, ki je skupaj z drugi- mi člani lovske družine Boč-Podplat lovil v Pol- žanski gorci v šmarski občini. S. S. Visoka škoda na tovoru Iz Vranskega proti Žalcu je vozil tovornjak, naložen s 3.400 steklenicami alkohol- nih pijač, LUDVIK ŠKAR- JA, 45, iz Moravč. Iz nezna- nega vzroka je v Grajski vasi zapeljal v levo in trčil v to- vornjak, ki je pripeljal na- sproti. Steklenice so se ra- zbile, zato je škode za 2 mili- jona in 700 tisoč dinarjev, huje pa sta se poškodovala tudi voznik Skarja in njegov sopotnik. otrok na cesti Na Ulico V.Vlahoviča v Titovem Velenju je nenado- ma skočil na cesto 6-letni M. M., v trenutku, ko je iz smeri Bevč pripeljala z osebnim avtomobilom VI- KICA TOMLJENOVIC, 32, iz T.Velenja. Tomljenoviče- va ni uspela pravočasno ustaviti in je dečka zbila po cestišču. Huje ranjenega so prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. Umrla med prevozom Na lokalni cesti med Gri- žami in Preboldom je v le- vem ovinku začelo zanašati voznika osebnega avtomo- bila VOLODJO GOTHE-ja, 20, iz Migojnic. Začel se je prevračati, končno je obstal na strehi Med prevračanjem je iz vozila padla sopotnica IRENA BREZNIKAR, 16, iz Matk, ki se je tako hudo po- škodovala, da je umrla med prevozom v bolnišnico. Padel pod traktor in umrl BRANKO PLOJ, 29. iz Seic je vozil traktor skozi Spodnjo Volčino, kjer se je srečeval z osebnim avtomo- bilom. Zapeljal je preveč v desno na neutrjeno bankino Traktor se je prevrnil po strmem pobočju in med pre- vračanjem pod .seboj poko- pal Ploja, ki je med prevo- zom proti bolnišnici umrl. Solenle vlomilki V Titovem Velenju se je začelo sojenje Džurdži Cafu- ta iz Beograda, ki je obtože- na devetih vlomnih tatvin v stanovanja. Džurdža je odnašala samo zlatnino in denar, čeprav je večkrat na- letela tudi na vrednejše te- hnične predmete. Skupna škoda oziroma vrednost na- kradenih predmetov presega 150.000 dinarjev, natančneje pa jo bodo poskušali določiti na sojenju. Sicer pa je bila Džurdža Cafuta že pred tem kaznova- na zaradi velikih tatvin, osumljena pa je še za deset vlomnih tatvin v stanovanja, vendar za te primere prei- skava še ni končana. O soje- nju vlomilki iz Beograda, ki je trenutno v priporu, bomo še poročali. S. S. Po sklepu delavskega sveta DO OPREMA CELJE, Babno 3 razpisujemo naslednja dela in naloge TEHNIČNI VODJA Pogoj za zasedbo je naslednji: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo lesne stroke s 5- letnimi delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih - da ima sposobnost vodenja in organiziranja dela pri tehničnem in proizvodnem delu v delovni organi- zaciji - da predloži koncept dela. Za navedena dela ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti in se imenuje za dobo 4 let. Razpis za navedeno delo velja 20 dni po objavi. Vloge sprejema razpisna komisija pri delavskem sve- tu DO OPREMA CEUE. Nepopolnih in nepravočasnih vlog razpisna komisija ne bo obravnavala. Vse kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po ime- novanju navedenih del. TUDI MALO ALKOHOLA JE LAHKO PREVEČ Telesne in duševne posledice dolooietnega uživanja alkohola Najlaže si predstavljamo tiste posledice, Id jih lahko vidimo sami. Vsak od nas bo že po zunanjosti spoznal človeka, ki že dolgo časa prekomerno uživa alkoholne pijače, natančen pregled pri zdravniku pa bo razkril še številne okvare notranjih organov. Alkoholiki večinoma zanemarijo skrb za lastno zo- bovje. Njihovi zobje so okvarjeni in pomanjkljivi ter onemogočajo dobro prežvekovanje hrane. Alkoholik zato raje uteši lakoto s pijačo kot z obrokom hrane. Alkohol sčasoma okvari sluznico v želodcu in dvanajst- niku, začetnemu vnetju pogosto sledijo rane na teh organih. Vedeti moramo, da rana na želodcu nastane tudi Zciradi drugih vzrokov. Pri alkoholikih so pogosto prizadeta jetra, saj morajo stalno razgrajevati velike količine alkohola. Ko je okvara huda, so jetra zatečena, bolnik pa ima kožo in beločnice rumene barve. Hude težave in bolečine povzroča vnetje trebušne slinavke. Za bolnika manj boleče in opazne so okvare srčne mišice in ledvic, vendar le-te lahko odlo- čajo o dolžini življenja. Alkoholiki pri sebi opazijo mot- nje v delovanju spolnih žlez in organov, ki se kažejo z neplodnostjo in celo z impotenco. Zanimivo je, da ljudje najtežje dojamejo ravno posledice na področju spolno- sti, čeprav se le-te pojavijo pri velikem številu alkoholi- kov. Najhujše okvare zaradi uživanja alkohola se pojavijo na živčevju. Vnetje živcev povzroča oslabelost rok in nog, temu se pridružijo še pekoče bolečine in mravljin- čenje. Celice v možganih odmirajo hitreje, če jih stalo oblivamo z alkoholom. Ker se možganske celice ne ob- navljajo, pride do postopne oslabitve duševnih dejav- nosti. To se kaže s pozabljivostjo, miselno okornostjo, čustveno zbledelostjo in zmanjšano sposobnostjo za opravljanje delovnih dolžnosti. Tako alkoholik cesto ne more več zadovoljivo opravljati svojega poklica. Okvare na možganih so primer za istočasno pojavljanje dušev- nih in telesnih posledic dolgotrajnega uživanja alkohola (telesna posledica je v tem primeru zmanjšanje mase možganov). Nekatere posledice na duševnosti človeka sem že omenila, naštela bom še nekaj pravih duševnih bolezni, ki so večinoma posledica alkoholizma. Najbolj poznana takšna bolezen je alkoholni bledež. Bolezen se začne z nemirom, občutkom strahu, nespeč- nostjo in se nadciljuje s hudim tresenjem telesa. Bolniku se skali zavest, ima prisluhe in privide. Ob tem je priza- det ves organizem, najbolj obremenjeno je srce. Bolezen traja nekaj dni, a se kljub zdravniški pomoči lahko konča s smrtjo. Manj znana je alkoholna božjast, ki je podobna pravi božjasti. Izzove jo dolgotrajno pitje alkoholnih pijač, ob abstinenci pa ponavadi napadi prenehajo brez posebne terapije. Pri starejših alkoholikih opažamo alkoholno beba- vost. Ta nastane zaradi hudih okvar možganovine. Bol- nik postaja slaboumen in sčasoma ni več spodoben za samostojno življenje. Bolezni ni mogoče zaustaviti. Redkejša, pa tudi teže prepoznavna je alkoholna Iju- bosumnostna blodnjavost. To ni navadna ljubosu- mnost alkoholika, ampak prava duševna bolezen. Bol- nika obsedajo nemogoče ljubosumnostne ideje, ki ^e nanašajo na sorodnike in znance. Blodnjavost se lahko konča s kciznivim dejanjem, zato moramo biti nanjo pozorni. Ob pravih duševnih boleznih, nastalih kot posledica alkoholizma, omenjam še kratkotrajne duševne motnje, ki se pojavijo v zvezi s pitjem alkoholnih pijač (tudi pri tistih pivcih, ki še niso odvisni od alkohola). Vsem je znano navadno pijanstvo, ki se lahko konča z nezavestjo ali celo smrtjo. Pijanstvo pa je lahko tudi »patološko«, ko človek že po majhni količini zaužitega alkohola iz- gubi razsodnost, in pod vplivom blodnih idej izvrši kaz- nivo dejanje. Zunanja podoba takega človeka pa ne kaže znakov vinjenosti. DR. ZDENKA CEBASEK-TRAVNIK 18. STRAN ~ NOVI TEDNIK 6. DECEMBER 1984 Nagradni razpis 1. nagrada 500 din 5 nagrad po 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le pravil- ne rešitve, pošljite jih najkasneje do torka, 11. 12. 1984 do 9. ure. Rešene križanke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralnik. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIZANKA in svoj točni naslov. Rešitev nagradne ivižanice Vodoravno: LOKA, UMOR, CE- KAN, KLAMER, OMUTA, RAKETA, KRANJSKA GORA RAN, UTAJA, SR, KOMORNIK, PSATA, EA, ANA- PEST, DIAZ, NIL, KK, PEREZ, IKAR, INICIALA, AGORA, KANA- LJA, ESTER, RANA, AMANKA, KAIRO. izid treiianla l. nagrado 500 din prejme: Jelena Ficko, Cesta IV. št. 7, 63320 Titovo Ve- lenje. 5 nagrad po 100 din prejmei.o: Lidija Ulaga, Ljubljanska 33, 63000 Celje, Ja- sna Kvas, Sp. Preloge 1, 63210 Sloven- ske Konjice, Silva Trupkovič, Vojkova 4, 63000 Celje, Jaro Bele, 63330 Mozirje 276, Jožica Vuk, Trubarjeva 53 a, 63000 Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. NAGRADNO VPRAŠANJE Zelenika (Buxus) je sredozemski grm, ki ga gojimo največ kot živi- co, čeprav njegov les mizarji izre- dno cenijo. Je rumenkaste barve in ima fino strukturo ali teksturo kot pravijo mizarji. Nikoli se ne cepi pa tudi lesni črvi ga ne napa- dajo. Mizarji izdelujejo iz njega predvsem stružene in izrezbarene predmete, kot na primer šahovske figure. Zeleniko pa še bolj poznamo pod drugim imenom in to ime mo- rate vpisati v kupon. Naj vam še prišepnemo, da se v imenu skriva nadležen zajedalec, ki živi v laseh. 1. nagrada 500 dinarjev in 5 nagrad po 100 dinarjev. Magična Icrižanica 1,1. ime več egiptovskih kraljev, 7,2. najemniško stanovanje, 9, 3. desni pri- tok Sene pri Parizu, 10, 19. Pavel Go- lia, 12, 4. pšenični plod, 13, 17. katran, 14, 5. grška črka, 15, 15. afriška država, 16, 6. Stanko Majcen, 17, 13. čreslovi- na, 18, 8. gorovje v Italiji, 20, 11. vrsta kamnine. Križanka 2-1-1 Vodoravno: 1. zasmehljiva literarno delo, 5. namestnik v duhovniških služ- bah, 8. konjski tek, 9. madžarsko me- sto z veliko tovarno aluminija, 11. srbsko moško ime, 13. reka in država v Zahodni Afriki, 14. hiter francoski ples. 16. gozdna mačka, 17. dinja, 19. perzijka, 21. orodje za rezanje, 22. del stavbe, 24. muslimansko sveto pismo, 25. zveza med državami, 28. lepotilna nega. 31. vezava, spona. 32. ovčji pa- stir, 33. največji španski dramatik (Pe- dro). Navpično!: 1. slavonska reka skozi Psunj, 2. večanje, 3. vrsta vrbe, 4. slo- venski pesnik in zgodovinar (Urban), 5. slovenska pevka zabavne glasbe (El- da), 6. geometrijski pojem, 7. oriental- ski okrasek, 10. sloviti italijanski violi- nist (Nicolo), 12. zapredek, 15. antični krščanski puščavnik, 16. japonski dro- biž, 17. pregnan ruski knez (Aleksan- der), 18. ležišče zajca v katerem preživi dan, 20. severnoameriški mali me- dved, 23. eno od imen za planet vene- ro, 24. nadležna vodna žuželka, 26. trska, 27, vodja argonavtov, 29. kratica mednarodne organizacije za mir, 30. klica, cima. Križanica Kovinotelina Izid žrebanja nagradne križanke KO- VINOTEHNA, ki je bila objavljena v Novem tedniku 28. 11. 1984. 1. nagrado 500 din prejme: Dejan Ko- kalj, Ul. Frankolovskih žrtev 11, 63000 Celje. 2. nagrado 300 din prejme: Nevenka Stukovnik, Dalmatinska 43, 62000 Mari- bor. 3. nagrado 200 din prejme: Ana Selčan, Okrogarjeva 5, 63000 Celje. 10 nagrad po 100 din prejmejo: Jože Gorjup, Liboje 74, 63301 Petrovče, Simo- na Podgomik, Ljubljanska c. 65, 63000 Celje, Marija Hren, Kasaze 87, 63301 Pe- trovče, Bernarda Grešak, Rečica 85, 63270 Laško, Sanda Zdolšek, Pot na La-- vo 9a, 63000 Celje, Slavko Polenik, Tovar- niška 2, 63325 Šoštanj, Igor Korošec, 63240 Šmarje pri Jelšah, Andreja Kogov- šek. Mariborska 28, 63000 Celje, Boštjan Završnik, Smrekarjeva 18, 63000 Celje, Zoran Bezlaj, Na otoku 8, 63000 Celje. Rešitev nagradnega kupona: GRADI- MO NOV PRODAJNI CENTER. Rešitve iz 47. Številke KRIŽANKA Vodoravno: stokes, spona, menart, kores, or, lira, part, la, akant, CER, EKS, aston, zo, nona, tina, in, stoph, kimono, kaval, akadem. magiCni lik epiktet, pisarna, kadar, strabon, ren rona. ANAGRAM MONTER HOROSKOP • OVEN 20. 3.-20~4 Določene težave in skrbi iz preteklosti se bodo še pojavljale. Ker bi zaradi tega lahko postali zelo razdražljivi in nervozni, bolj pazite na vaše obnašanje. Neka znana oseba bo pomagala, da bo stvar krenila na boljše. Samo upanje ni dovolj. • BIK 20.4.-21.^ Pred vami je ugodnejše obdobje, polno zadovoljstva in bučnega družabnega življenja. Čeprav vam to ne prinaša koristi, pa prinaša veliko osebno zadovoljstvo. Potovali boste in prejeli nagrado, na katero niste več računali. Ne vsiljujte se neki osebi. m DVOJČKA _21.5.-21.6. Pred vami je ugodno obdobje brez kriz in prepirov, pa tudi brez posebnega zagona. Ponuja se vam priložnost za potovanje. Kako bo vse skupaj izpadlo, zavisi samo od vas. Vsekakor prihajate v inten- zivno obdobje, ki bo pobralo vso vašo moč. Napako boste hitro popravili. • RAK 21.6.-23.y Pred vami je izrazito ugodno obdobje. Dobro se boste počutili in zelo uspešni boste. Stanje se nanaša na službeno, še posebej pa na dru- žabno življenje, ker boste v neki družbi prezadovoljni. Le-ta vam bo pomagala na poti k uspehu. Ne kazite partnerju več kot doslej. • LEV_ 23.7.-23. 8. Pred vami je ugodno obdobje za uspešen zaključek vseh zadanih nalog. Tudi tistih, ki ste jih iz določenih razlogov odložili. Da ne boste čisto izmučeni, sprejemajte le iskrene prijatelje. Nekdo vas bo obrekoval, vendar ne vračajte mu na isti način. Nekdo vas potrebuje. m DEVICA 23.8.-23.9. Določeno zamisel boste izpeljali zahvaljujoč okoliščinam. Nekaj, kar bi lahko'zadevo pokvarilo, je blizu vas, zato pazite, komu zaupate. Ce bo potrebno, reagirajte odločno, čeprav nesramno. Denarnih težav ne bo. Domišljija vas lahko zavede, pazite. % TEHTNICA 23.9.-23.10. Obdobje pred vami prinaša mirnejše življenje. Nobenih napetosti ne bo, ali pa jih sploh ne boste čutili. Obnovili boste zveze in stike, do katerih vam je veliko, službeno stanje je trenutno monotono, vendar ne poskušajte ničesar menjati. Pokažite partnerju pravi obraz. • ŠKORPIJON 23.10.-22. vT Obdobje pred vami ne prinaša posebnosti. Približujte se nekoliko slabšemu obdobju, zato ne planirajte ničesar, kar je vezano na daljši rok. Opustite vse ambiciozne načrte, ker boste razočarani. Doma boste v družbi z zanimivimi ljudmi, kar vas bo umirilo. Razjasnite vašo čustveno zvezo. m STRELEC 22.11.-22.12! Prihajate v nekoliko krizno obdobje, zato si ne nalagajte novih obveznosti. Mimo nadaljujte s svojim delom, ker bo kritično stanje prešlo v drugem delu tedna. Hodite v družbo, vendar do prave mere, ne dovolite, da bi vas utrudili in vznemirjali. Bodite še naprej iskreni. m KOZOROG 22.12.-20!T Pred vami je izredno uspešno obdobje. Zelo boste delavni in polni načrtov. Takšno stanje bo ugodno vplivalo na službo in družabne stike. Kljub vsemu izpustite neko opravilo, ker bi se razvilo v kom- plicirano in zelo težko. Hitita počasi, pravi pregovor. m VODNAR 20.1.-19^ Obdobje pred vami bo dobilo obeležje, kot si ga želite, tako doma kot v službi. V začetku bodo vladali med vami in sodelavci zelo dohri odnosi, razen z nekom, ki mu delate krivico. Na čigavi strani je uspeh, bo pokazala prihodnost Na vas je, da odločite o nečem. m RIBI 19.2.-20.3. v tem obdobju pričakujte mnoge doživljaje. Idejo bodo sodelavci sprejeli, realizacija le-te pa bo prinesla korist. Družili se boste z ljudmi, ki jih že poznate, z njimi boste prebili čas in drugega nič. Potovali boste le službeno. Bežno zadovoljstvo, to je vse. 0. DECERfIBER 1984 NOVI TEDMK - STRAN 19 Kako dolgo še Nova regijska mlekarna je že uradno odprta, do- kler pa ne bodo uredili čistilne naprave, bo delala še poskusno. Upamo, da ta poskusna doba ne bo trajala pre- dolgo, da ne bodo zdaj vode trpele na račun mleka. Doslej namreč mleko trpi na račun vode! Ugodna klima Po doseženih rezulta- tih lahko rečemo, da je stanje v celjski KLIMI ugodno. Škoda, da ne moremo reči, da je tudi v vseh celjskih delovnih orga- nizacijah ugodna klima! Onesnažena Ker premogu spet smo prednost dali, očitno pametno smo mi spoznali: važnejše se je »stabiiitacijsko« greti, kot po človeško tu živeti. Delo - ne dekor Predsednik šmarskih komunistov je Jože Bo- žiček iz tozd Dekor iz Kozjega; tudi novi pred- sednik šmarske mladine Dani Štus je iz tozd De- kor. Vendar obema na sre- čo ti funkciji pomenita delo - in ne dekor! Potrebna sprememba Libojčani svojo revijo narodnih ansamblov vedno sklenejo s skladbo »Od Celja do Žalca«. Vendar je obseg revije že zdavnaj presegel te ozke meje. Morda bi bolj ugajala »Slovenec Slovenca vabi...« NE VEM, ZAKAJ PRAVIJO, DA JE POSEBNO POZIMI ČAS KOLIN; SAJ SE KOLJEMO VSE LETO! Novo - staro v Laškem so zgradili nov most. To je lepo in prav. Škoda le, da pod njim teče še vedno ista umazana voda. Vse pripravljeno... Domača smučišča so bojda letos vsa dobro pri- pravljena. Tudi domače turistične agencije so dobro pri- pravljene, da naše smučarje odpeljejo na tuja smu- čišča. Le domači smučarji nekako niso pripravljeni - jim je denar vse preveč »odsmučal« za druge po- trebe. Čudni domci Kot smo slišali, menda v nobeni občini na celj- skem območju letos ne bodo pripravili večjih novo- letnih pogovorov z našimi zdomci; Zakaj tudi, ko pa so ti naši zdomci tako čudni in se zanimajo za vrnitev in za prosta delovna mesta ! Planerska Zdaj je čas, ko za prihodnje leto planiramo, pa se spet, kot že doslej, visoko v nebo oziramo. Saj plan sestaviti nič ni težko - za neuresničitev vzrokov je sto! Gasilska društva v cellski občini Piše: Franjo Mauer v letu 1973 je bila tudi dokončno rešena zemljiško-knjižna zadeva zemljišča in sta- rega dela stavbe. Sele sedaj je bilo urejeno to, kar so kupili pred 20 leti. V letu 1974 so kupili prvi avtomobil, rab- ljen in netipiziran, vendar v stanju za akci- je, kadar bi bile potrebne. S tem se je ve- čletna želja članstva uresničila. Leta 1975 so zgradili tako imenovani »pa- viljon« in s tem pridobili prostor za različne namene. Izdatno pomoč so nudili krajani s prevozi, gasilci pa so opravili 580 ur prosto- voljnega dela. Tega leta so v gasilski dom napeljali vodovod in tako rešili večletni problem. Člani so pri tem opravili 350 ur dela. Leta 1976 so kupili novo črpalko RK 40 - 6000 lit. ter jo slovesno prevzeli maja 1977. V naslednjem letu - 1978 - so nabavili nekaj gasilne opreme in opravili razna vzdrževalna dela. Društveni prapor je društvo razvilo 3. 6. 1979. V letu 1980 niso imeli nobene prireditve. Izvrševali so razna druga dela, kakor asfal- tiranje dvorane in ureditev sanitarij. Osrednji in najpomembnejši dogodek v letu 1981 je bila proslava 50-letnice društva dne 31. maja. V mimohodu je sodeloval ešalon gasilcev in ešalon civilne zaščite KS Strmec, za temi je sledila gasilska tehnika. V letu 1982 je društvo v glavnem zbiralo sredstva za nov orodni avtomobil, ki bi ga nujno potrebovali. Pri gasilskem domu so opravljali razna vzdrževalna dela. Po več letih so uspeli formirati žensko desetino, ki jo sestavljajo same mladinke. Vsa prizadevanja in napori za nabavo no- vega gasilskega avV^mobila so bila uresnče- na v letu 1983, ko je društvo prevzelo nov orodni avtomobil TAM. S to pridobitvijo se je društveno življenje še povečalo, saj so s tem sposobni sodelovati na vseh akcijah, prav tako pa se tudi udeleževati vseh vaj in nastopov pri sosednih gasilskih društvih. S tem pa se je pojavila tudi potreba po postavitvi garaž za gasilna vozila in opre- mo, ki je trenutno v neprimerni dvorani. V društvu je danes včlanjenih: 45 članov, članici 2, 17 mladincev in 21 pionirjev, sku- paj 85. Gasiisko društvo Strmec Ko je 2. maja 1887 upepelil požar vso vas, takrat imenovano Nova cerkev (Neukir- chen), je imela vaška skupnost »komuna« ročno brizgalno, ki jo je bilo zalivati z vedri, da je lahko brizgala curek na požarišče. To so bili prvi začetki organizirane pomoči va- ščanom proti požarom. Leta 1907, ko so že ponekod obstajale za takratne razmere dobro organizirane gasil- ske organizacije, so po daljših oklevanjih takratni oblastniki dovolili, da se lahko ustanovi gasilsko društvo imenovano »pro- stovoljna požarna bramba Nova cerkev, okraj Celje«-. Pobudnik za ustanovitev požarne hram- be je bil poleg sodelavcev Jurij Samec iz Polž, v moralno in politično pomoč pa mu je bil takrat edini slovenski poslanec pri deželni vladi na Dunaju dr. Lavoslav Gre- gorec, kanonik in dekan v Novi cerkvi. Na njegovo intervencijo so dovolili delovanje društva, katerega člani so bili sami Slo- venci. Leta 1911 je društvo že dobilo svoja pra- vila, katera je občinski urad Nova cerkev na svoji seji 7. 5. 1911 potrdil. Dotacij ali podpor požarne brambe niso prejemale od nikoder, vendar so člani sa- moiniciativno s podporo vseh vaščanov zgradili gasilski dom že leta 1912, sicer zelo skromen vendar funkcionalen. Med prvo svetovno vojno, od leta 1914 do 1920 ni zaslediti vidnih premikov v druš- tvu. Med tem časom je obstajala le neorga- nizirana skupina vaščanov, ki je nudila po- moč ob požaru. Nekdanji člani društva so se zopet zbrali 18. 4. 1920 in ustanovili oz. obnovili gasil- sko društvo pod imenom »prostovoljna po- žarna bramba v Novi cerkvi-. ' Zanimivo je, kako se je društvo po prvi svetovni vojni razvijalo. Glavno besedo so imeli vodilni člani: predsednik, tajniki, po- veljniki in blagajniki. Kar so društvu dopri- nesli pridni in pošteni člani, so zapravili častihlepni in leni. Leta 1927 so bili zelo pogosti požari, zato so društvo okrepili z novo opremo. Pred- sednik Jakob Tajnšek in člani so začeli zbi- rati denar za novo motorno brizgalno. Na pomoč jim je priskočila tudi občinska upra- va pod vodstvom župana Franca Pekoška. Gasilsko društvo je slovesno prevzelo mo- torng brizgalrio Rosenbauer leta 1931 Društvo se je zelo uspešno razvijalo in želo priznanja tako pri požarih kot pri tek- movanjih, saj je bilo sodobno opremljeno z brezhibno motorno brizgalno, novimi cev- mi, požarnimi kavlji itd. Delovnih uniform s čeladami, pasovi ter paradnimi oblekami je bilo za 25 članov. Kupili so tudi avtomo- bil Puch za prevoz moštva in opreme, pred tem pa so imeli moštveni voz na konjko vprego, ki je še danes ohranjen. Med drugo svetovno vojno je dmštvo ži- votarilo. 2e ob svitu svobode je bil postav- ljen odbor za poživitev društva. Za pred- sednika je bil izvoljen Franci Gobec, za tajnika Mirko Skočir. Društvo je bilo prva leta po osvoboditvi kap aktivno. Leta 1948 so odkrili v Strmcu rabljeno motorno brizgalno Rosenbauer. Lastnik je zahteval zanjo 12 kg slanine, 25 kg moke in 8000 din. Med krajani in člani so zbrali potrebne količine živil in denar ter tako dobili v last črpalko. Do leta 1948 so bili v društvo včlanjeni tudi krajani Lemberga. Društvo je štelo okrog 40 članov (na sliki, ki je ohranjena je 35 gasilcev). Dve desetini gasilcev je bilo vedno pripravljeno nuditi pomoč potreb- nim. Do drugega avtomobila - tudi rabljenega - so prišli leta 1970, ko so prejeli avtomobil Kombi IMV od Cestnega podjetja Celje (kot opisano osnovno sredstvo). Gasilci so ga obnovili in preuredili za svoje potrebe. Gasilsko društvo je vsako leto priredilo veselico, za 1. maj so postavljali mlaje in ob krajevnem prazniku (4. juliju) skupaj z dru- gimi pripravili proslavo. Slovesen prevzem nove motorne brizgal- ne Rosenbauer je bil 1. 7. 1973. Ob tej slo- vesnosti so podelili zaslužnim članom priz- nanja in značke za dolgoletno delo. Za uspešen nastop na republiškem tekmova- nju v Hrastniku, so pionirji prejeli žogo. V popoldanskem sporedu so bila hitrostna tekmovanja ob potoku, na katerem so tek- movala 3 društva. Ob praznovanju krajevnega praznika KS Strmec - leta 1976 ] so gasilci prevzeli gasil- ski avtomobil IMV-kombi. Nakup avtomo- bila je omogočila KS.Strmec z dotacijo in posojilom, dalje s prispevki krajanov in na- zadnje z uspelo družabno prireditvijo, ter tako poravnali ves dolg za avtomobil. Na domačem terenu niso imeli požarov, uspešno, predvsem zaradi novega avtomo- bila, pa so gasili v Lembergu in na Dobrni (Nadaljevanje prihodnjič) Funkcionarji gasilskega društva po letu 1945: Predsedniki: Ivan Gorečan (1945), Maks Skoflek (1946-1951), Maks Majcen (1952-1957), Rajko Spegel (1958-1959), Ivan Kramar (1960-1961), Adolf Kopriv- nik (1962-1963), Friderik Skoflek (1964-1973), Herman Kotnik (1974-1981), Danijel Majcen (1982-). Poveljniki: Kari Majcen (1945), Jožef Skoflek (1946-1947), Ignac Brodej (1948-1951), Kari Gorečan (1952-1955), Franc Gorečan (1956-1958, 1970-1971), Franc Božnik (1959-1961), Janko Majcen (1962-1964), Štefan Zupanek (1965-1968), Franc Majcen (1969), Franc Felicijan (1972-1973), Daniel Majcen (1974-1981), Ivan Selčan (1982-). Tajniki: Miroslav Kuzman (1945), Alojz Sibanc (1946-1947), Alojz Sentočnik (1948-1955), Friderik Skoflek (1956-1963, 1974-1983), Ivan Kramar (1964-1971), Dori- ca Iskrač (1972-1973), Branko Zupanek (1984-). 20. STRAN - NOVI TEDNIK 6. DECEMBER 1984 MODNI NASVETI Pravila za iepSo postavo ženske z nepravilno postavo so tudi rade lepo in modno oblečene, seveda pa morajo upoštevati vlogo dolžine krila, materiala, vzorcev, barv, ipd. Vse te ma- lenkosti lahko naredijo majhno postavo večjo, obilno pa vitkejšo. Ženskam s kratkim vratom pristajajo bluze in obleke brez sedelca in naborkov. Pulover naj bo dve številki večji. Jope ne smejo biti oprijete in naj segajo čez boke. Izogiba naj se podloženih ram. Kratek vrat ni najprimernejši za stoječe ovratnike, gornja dva gumba naj bosta vedno odprta, da je videti V izrez. Za postavo s težavEmni v pasu je kot nalašč jopa ali plašč z ozkimi reverji ali šal ovratnikom. Izogiba naj se pasovom, zlasti širokim. Ozek pas na bokih pri ravno krojeni obleki polepša tako postavo. Izbira naj med majhnimi vzorci na temni podlagi, primerne so nav- pične črte in letos aktualni pepita-karo. Premočni boki so nevšečnost mnogih žensk. Izogi- bajo naj se širokih, nabranih kril. Najprimernejša so krila, ki so spodaj malo razširjena, nadalje obleke in krila z zgoraj zašitimi gubami in zvončasta krila. Ozka obleka ženskam s širokimi boki ne pristaja, ker le-ta še bolj poudari nepravilnost postave. Premočne noge ne skrivajmo v hlače, ampak si oble- čimo zvončasto krilo, ki sega do kolen. K boljšemu videzu pripomorejo tudi čevlji s srednje visoko peto in temne nogavice, če je le mogoče s črto (le-ta je letos zopet modna). Tudi majhne ženske so lahko modno oblečene in so z nekaterimi domislicami videti večje. Svetli zgornji deli oblačil in temnejša zvončasta krila do kolen se majhni ženski najbolj podajo. Previsoke pete jo naredijo smešno, primerne so pete v višini od 6 do 7 cm Navz- gor počesani lasje postavo optično povečajo. Duška Sorn KMETIJSKI NASVETI Kako pregnati volutiarla? Nasvet, ki ga s pridom uporablja Anton Jurak iz Kasaz pri Petrovčah (v bližini Mirosana) se glasi: »Ker voluhar ne mara vlage in mraza, skopljem okoli drevja globok jarek, ki naj sega do drevesnih korenin. Tako voluhar, ki se običajno pozimi drži korenin, ne more prezi- miti. Ne rabim nobene pasti, niti mreže. Potrebno pa je ujeti pravi čas, kdaj se jama izkoplje. Mora že zmrzovati (običajno je to novembra meseca), kajti lahko se zgodi, da voluhar zemljo porine nazaj, če še ni zmrznjena. To mi je letos voluhar napravil pri desetih drevesih, ker ni bilo običajnega mraza. Zdaj sem zemljo ponovno odkopal in prepričan sem, da bo vse v redu. Ce kdo ne verjame temu mojemu nasvetu, se lahko oglasi pri meni, kjer bo na samem mestu videl, kako uspešno se da voluharja ugnati.« HORTIKULTURNI KOTIČEK Vrtnice preii zimo Vprašanj o vrtnicah je vedno dovolj, še prav pose- bej pred zimo. V tem času ljudi najbolj zanima, aH je treba vrtnice pred zimo obrezatl. Prav zato naj bo temu posvečenih nekaj besed, čeprav smo o obrezo- vanju veliko govorili na predavanjih in demonstra- cijah, ki jih je pripravljalo naše društvo. Kar precej naj zapišemo zlato pravilo, da vrtnice obrezujemo spomladi. To je prav tako kot pri vinski trti. Nihče vinske trte ne obrezuje že jeseni,temveč šele spomladi oziroma takrat, ko je huda zima minila. Po- trebno pa je, da vrtnice jeseni nekoliko zavarujemo. Žlahtne vrtnice so namreč rastline toplejših krajev ali natančneje poovedano - iz toplejših krajev izhajajo, nekateri njihovi predniki. Zaradi tega se zgodi, da; vrtnice tudi pozebejo, deloma ali popolnoma. Pozeba^ ni odvisna samo od zime, temveč tudi od sorte. Soj sorte, ki so za mraz bolj občutljive, druge manj, naj splošno pa je prav, če zavarujemo kar vse po vrsti. Tisti; deli rastline, ki so v zemlji, ne pozebejo in rastlina nam ostane, čeprav so morda vrhovi, ki niso bili zasuti, propadli. Pri vzimovanju vrtnic je nekoliko več dela z visoko- debelnimi. Treba jih je previdno upogniti, pritrditi ter obsuti, medtem ko nizkodebelne samo obsujemo. Na- mesto osipavanja jih lahko obložimo z gnojem in le tega samo msilo posujemo. Spomladi gnoj samo razgr- nemo in ob prvem okopavanju malo zakopljemo. S tem hkrati še gnojimo. Dandanes seveda gnoja ni ve- dno pri roki in lahko to storijo v glavnem samo tisti, ki živijo na deželi. Jesensko osipavanje, oziroma oblaganje z gnojem, je potrebno tako za vrtnice, ki že rastejo v vrtu, kakor tudi za take, ki smo jih posadili na novo. Kadar gredo z vrtnicami okopavamo, osipavamo ali obrezujemo, mo- ramo pogledati, ali morda ne poganja kje kak divji poganjek. Tak poganjek vedno odstranimo, toda ne s škarjami, torej ne odrezati, temveč ga je treba odče- sniti, pa čeprav s tem podlago nekoUko ranimo. Le tako preprečimo, da na istem mestu ne zrase nov divji poganjek. Na to važno delo tudi zdaj ne smemo poza- biti. HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE ZDRAVILNE RASTLINE KiSiica Kislica (Rumex acetosella L.) spada v družino dre- snovk. Vrste rodu kislic, ki jih je olcrog 150, vzbujajo pozornost pri nas poleti, saj na vlažnih ali suhih travni- kih in na peščenih lirajih rdeče žare. To prihaja od plo- dov, ki jih obdajajo povečani in tajni cvetni listi in ko dozorevajo v velikih množinah, močno dišijo. Pri plodo- vih je zanimivo to, da glede na vrsto razvijejo široka krila vseh mogočih barv, kljukice, bodice, s katerimi je omogočeno njihovo razširjenje, bodisi z vetrom bodisi z živalmi. Pri opraševanju so vse vrste tega rodu odvisne od vetra. Socvetja se na tankih pecljih pozibavajo v pomladanski sapi in cvetni prah plavajoč po zraku seda na brazde vseh mogočih, vrstno različnih oblik. Zato je med njimi veliko križancev. Za nas je zanimiva mala kislica, ki ji ustreza predvsem kislo peščeno rastišče in je prav pogosta na Pohorju. Vse- buje veliko kalcijevega oksalata, nekaj antrakinonov, čre-, slovine, karotenoide, rudninske soli, zlasti železove, vita-^ min C, klorofil itd. Nabiramo celo rastlino in to spomladi i mlado listje, poleti pa polzrelo seme. Sušimo v senci na' prepihu. ; Kislico dandanes uporablja le ljudsko zdravilstvo, ven-1 dar so jo v 16. in 17. stoletju imeli skoraj za čudežno zelišče, : s katero so zdravili infekcije, vročino, zastrupitve in skor-j but. Danes vemo, da kislica osvežuje in jo otnjci, zlasti v poletni vročini, radi žvečijo. Drugače žene na vodo, pospe- šuje prebavo, čisti kri ter odganja gliste. Svež sok iz mla- dih listov .se primeša z žlico medu in napitek pijemo pri slakMjkrvnosti, jetrnih boleznih, zlasti po zlatenici Caj, ki ga pripravimo tako, da na pol litra mrzle vode damo dve pesti drobno zrezanih in po.su.šenih listov, ter kuham9»'. Razpis velja 8 dni od dneva objave. Nepopolnih in nepravo- časnih prijav ne bomo upoštevali. 22. STRAN - NOVI TEDNIK 6. DECEMBER 1984 PRODAM KOMBINIRAN ŠTEDILNIK Gore- nje, 2 plin, 2 elektrika, nov, za- pakiran, prodam 10% ceneje. Tel. 25-100 Int. 108 od 15. DO 18. ure. SALONITKE, nove, 160 kom, 70X100, prodam. DuAak Ko- nrad, Hramfte 28 a. KABINO za traktor Univerzal pro- dam. Stopče 18, Grobelno. KRMILNO KORENJE In pšenico prodam. Proiinska vas 22 c pri avtobusni postaji. 126 P, letnik 81, prodam. Tel. 21- 242. KRATKOVALOVNI mini spreje- mnik 6x kratki val UKV stereo, prodam.. Tel. 33-185 zvečer. TV barvni Gorenje, 51 cm, daljin- ski, star eno leto, prodam. Tel. 730-019 od 16. ure dalje. ZASTAVO 101, letnik 78, prodam. Romih, Zidanikova 25, I, nad- stroje levo, Celje. GARDEROBNO omaro in mizico predam. Zelinka, Kajuhova 9, CrfIJe. MALO VOŽENO motorno kolo 15 SCL In mlado kravo z mlekom, poceni prodam. RataJ, šibenik 36, Šentjur. KRAVO, brejo 6 mesecev In motor na 5 prestav poceni prodam. Ogled popoldan. Pečovnik Ivan, Zg. černova 31, T.Velenje. NOVO CENTRALNO trajnožarečo peč Feroterm FF 40 Jedilni kot, dva stola in 170 I hladilnik pro- dam. ZIdarIč Karmen, Aškerče- va 3, Celje. FIAT 750 prodam za 5 M. Korpnik Milan, Kovinarska 3, Celje. HITACHI prenosni radio kasetofon prodam. Tel. (063) 36-406. GUME, zimske, nove, s platišči za Dlano prodam. Tel. (063) 36-406. ŽREBiCO, staro 7 mesecev, pro- dam. Stepišnik MIlan, Drešinja vas 13, Petrovče. R 18, letnik 1980, ugodno prodam. Celje, Breg 13, tel. (063) 35-671. V NEPOSREDNI bližini centra Ce- lja prodamo dvostanovanjsko hišo z garažo In telefonom ali zamenjamo za večje enodružin- sko. Inf. tel. 22-765. MOTORNO ŽAGO Alpina 90, ogled v popoldanskem času, prodam. Šifra: POPOLDANSKI ČAS. MANJŠO KMETIJO z novejšo hišo In novim gospodarskim poslop- jem v bližini Celja, po ugodni ceni prodam. Prednost imajo zdomci. Šifra: SONČNA LEGA. VEČJE ŠTEVILO malih smrek za razsad prodam. Tel. 33-532. ENOSOBNO STANOVANJE 40 m^ prodam, čehajič Esad, Zidan- škova 5, Celje. DOBRO OHRANJENO cisterno 2100 litrov z nafto prodam. Pod- sedenšek, Maksima Gorkega 8, Celje. HLADILNIK Gorenje prodam. Ho- čevar, Heroja Bračiča 26, Polu- le, Celje. ŠKODO 110 L, 72 letnik s 65.000 prevoženih km, v voznem sta- nju, prodam. Vlvod Danilo. Ste- nica 39, Vitanje. R 4, letnik 78, ohranjen, ugodno prodam. Tel. 33-511, Int. 427, do- poldne. CB POSTAJO MARC 480 DX z usmernikom In mobll anteno prodam. Tel. 32-188 od 15. do 16. ure. TOVORNO AVTO PRIKOLICO ugo- dno prodam. Kason 1 X 1,5 m. Inf. po tel. 31-658. KABEL PPL 4 X 2,5, 70 m, prodam. Primeren za trofazni podaljšek. Inf. tel. 31-658. 126 P prodam za 95.000 din ali menjam za večje. Iršičeva 12, Celje. 126 P, letnik 1982, za 24. M In GS letnik 73 za 14 M, prodam. Štor- man. Lopata 23 a, tel. 26-888. ŠTIRI AVTOGUME 145 SR X 15 prodam. Tel. 701-484. HIŠO, nadstropno, na zelo pro- metni točki, primerno za poslov- ni-obrtni lokal v centru Šošta- nja, takoj vseljivo, prodam. Inf. na tel. (063) 33-541 med 14. in 15. uro ter 20. In 21. uro ali na šifro. POSLOVNI LOKAL. PRALNI STROJ GORENJE pro- dam. Miloradovič, Stanetova 1, Celje, tel. 27-069. ZASTAVO 750, letnik 79, ugodno prodam. Levovnik VIII, Čopova 15, Celje. ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 3801, rabljeno, prodam. Kra- maršek Ivan, Primož 1 a, pošta Šentjur. FIAT 75C L, letnik 82, prodam. Te- lefon dopoldne 21-755, popol- dne 36-020. PRAŠIČA za zakol prodam. LubeJ Ivan, Ogorevc 11, štore. MINI MORRIS, letnik 71, dobro ohranjen, prodam. Kosec Mari- ja, Vrunčeva 9, Cetje. R 4 GTL, letnik konec 1982, ugo- dno prodam.Tel. (063) 741-181 popoldan. MALO RABUENO centralno peč 25 tosoč cal, kombinirano, 80 I bojier, prodam. Tel. 35-671. RABUEN ŠTEDILNIK na trdo kuri- vo, električni kuhalnik, 2 plošči In peč na olje, zelo ugodno pro- dam. Tel. 25-370. GUMI VOZ 16 coi prodam. Inf. 35- 539 zvečer. SPALNICO, trd les, klasično In še nekaj drugih stvari, ugodno pro- dam. Kličite tel. 22-470. IJVDO 1600 s plinsko napravo, ugodno prodam. Informacije: Zlatko Kavčič, tel. 230-66 v do- poldanskem času. ZAMRZOVALNO skrinjo 210 I Go- renje ugodno prodam. Tel. 28- 418. PARCELO 1000 m^ 6 km Iz Celja ob asfaltni poti, ugodno pro- dam. Tel. 854-944. ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Trnovljah pri Celju ugo- dno prodam. Sp. Trnovije 208, Celje. ZASTAVO 101 prodam ali zame- njam za Fiat 126 P ALI Zastavo 750. informacije ter ogled solx>- ta in nedelja od 10. do 20. ure na naslov: Kampošek Stanko, Pro- iinska vas 37, Štore (vprašati pri Gasilnem domu). TELICO, brejo 8 mesecev in telico težko okoli 350 kg, prodam. Sta- ro vasnik Marija Železno 15 pri PirešicI, pošta Žalec ali tel. 710- 762. REZERVNE DELE za VVartburga turist, polosovine, zadnja vrata, komplet zadnja plastična blatni- ka In še razno, prodam. Ivan Žgajner, Jankova 4 a, Vojnik. TRISTRANSKI odličen stroj za iz- delavo opaža In tračno žago prodam. Cestnik Ivan, Gornja vas 80 a, Prebold. WV zaprt kombi, starejši letnik, v voznem stanju, prodam, za 4,5 M. Tel. 36-537. KUHINJO MARLES - oranžno, prodam. Ogled možen pri Ogri- zek Francu, Celje, Cesta v La- ško 27. ZX -81 -t-16 K RAM z angleškim navodilom in programi, prodam. Cena 2,5 M. Tel. 28-705 po 15. url. POPOLNOMA NOV nemški šivalni stroj v kovčku prodam. Cena 35.000,00 din. Vprašati na tel. 217-63 ali bife Park, Celje, Mai- strova 2. GUME In platišča za Fiat 750 pro- dam. Pucova 1, Celje, 11. nad- stropje, Kores Milko. ŠIVALNI STROJ SINGER prodam. Stritar Marija, Marija Gradec 65, Laško. PRAŠIČE ZA zakol po Izbiri 100-190 kg, tudi prašičke (Šve- de) 10 tednov nad 20 kg pro- dam. Korošec, Leveč. Z 750, letnik 77, ugodno prodam. Tel: 36-728 v popoldanskem času. PRAŠIČA 150 kg, za zakol, pro- dam. Podpečan, HramŠe 26. KRAVO simentalko, plug, eno- brazdnl obračalnik za traktor Tomo VInkovič, prodam. Mast- nak EdI, Bukovje 4, Gorica pri Slivnici. SCHMID mini komponente z ločlji- vimi zvočniki ter slušalke Leg- by, vse novo, prodam. Tel. 28- 183. HI-FI ojačevalec Nordmende in nov walkman, prodam. Rozman, tel. 27-411 interna 412. PO ZELO ugodni ceni prodam rab- ljene salonitke 40 X 60 cm - 600 kom. Kličite tel. 26-478 od 13. ure dalje. VEČJE POSESTVO za hišo z vrtom prodam ali menjam. Šifra: ME- I4JAVA. OPEL KADET 1,3, letnik 79-80, prodam. Žgank, Ruše 4, Pe- trovče. BARVNI TV Gorenje, star štiri leta, prodam. Informacije na tel. 34- 555. KLEPARSKI STROJ za upogibanje pločevine do 1 mm iif dolžine 2000 prodam, inf. tel. 33-597. KOMBI 435 K Zastava 750, vozen, registriran, prodam Inf. tel. 33- 597. 126 P, prodam. Cena 13 M. Žalec, Vrečerjeva 11. KITARSKI OJAČEVALEC čajavec GA 100 a s 170 W glasbene moči prodam. KuneJ, Prušnikova 31, Vojnik. Z 101, letnik 73, registriran do av- gusta 1985, prodam. Jurčičeva 9, Žalec. KUPIM TRI PRAŠIČE domače reje, do 120 kg težke, kupim. Tel: 33-751. REZERVNE DELE za Ford capri kupim. Otorepec Anton, Laška vas 8, štore. NOVEJŠO ALI nedograjeno hišo kupim. Ponudbe pod »CELJE«. PASOUALLI 18 KS kupim. Tel: 741-611 od 14. do 22. ure. V CEUU ali bližnji okolici kupim starejšo enodružinsko dobro vzdrževano hišo ali etažno eno- družinsko stanovanje z vrtom In garažo v zasebni hiši. Ponudbe na Novi tednik pod šifro: OBO- JESTRANSKI SPORAZUM. GRADBENO PARCELO v okolici Celja kupim. Kličite na tel: (062) 691-268. KUPIM PARCELO za vikend do 15 km iz Celja. Ponudbe po tel: 31-658. STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje s central- no zamenjam za večje. Klajnšek Marjana, Vojkova 1, Celje, tel: 27-259. V ŽALCU aH okolici najamem gar- sonjero ali manjše stanovanje. Tel: (061) 819-108. ZAPOSLENO, pridno, po srcu pa preprosto samsko dekle, ki si želi miru In dobrih sostanoval- skih odnosov, išče opremljeno sobo v Celju ali bližnji okolici. Šifra: ZIMSKO SONCE MLAD PAR nujno potrebuje sot}o s souporabo kopalnice ali stano- vanje v okolici Celja, Žalca ali Prebolda. Plavčak, Podgrad 39. Šentjur pri Celju. ZAPOSLITEV v REDNO delovno razmerje sprej- mem KV vodovodnega Instala- terja ali stavbnega kleparja. OD po dogovoru. Ponudbe na na- slov: Kleparstvo-instalaterstvo, Babno 31, Celje ali tel: 33-597. FRIZERKO s prakso, zaželeno obe stroki, sprejmemo. Tel: 212-55. NK delavca za barvanje drobnih kovinskih predmetov sprejme- mo. Žagar. Kovinoplastika, 63221 Celje, Teharje 17, tel: 25- 816 ali 25-937. RAZNO OPRAVUAM vsa knjigovodska in druga administrativna dela. Po- nudbe pod 1985. ZA DOBO 6-8 mesecev vzamem v najem suho skladišče, veličine cca 80-100 m' za skladiščenje pakiranih Izdelkov. Šifra: TA- KOJ tel: 36-786 vsak dan po 17. uri. Najnovejše domače in tuje glasbene uspeš- nice Imajo V prodaji v Glasbenem centru kOVi nOteh na tozd tehnična trgovin« NOVI TEDNIK - STRAN 23 TV SPORED NEDELJA, 9. 12. g 05-22.05 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 POROČILA; 8 25 ŽIV ŽAV. otro- sna matlneia; 9.20 ZA MANO, MULCI, madžarska otroSka nadaljevanka - ^novitev; 9.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9 55 Elm: SVETOVNI POKAL V bvlUCANJU - SLALOM (Ž), orenos 1. teka; 11.15/30 625, oddaja za stik z gledalci; 11.50 UUDJE IN ZEMUA; 12.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.55 EInn: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos 2. teka (do ,345/14.00); 13.55 PPOROČILA; 14.00 G. StefanovskI; NAŠA LETA, nadalje- vanka TV Skopje; 15.05 MOSTOVI; 15.35 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI - KVIZ GLASBENE MLADINE SLOVENIJE, posnetek prireditve v Can- Karjevem domu; 17.05 ŠPORTNA POROČILA. 17 20 OSVAJALEC, ameriški tlim; 19 10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO 2RNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME. 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 A.Marodič: RESNIČNI OBRAZ ANITE NOVAK, TV nadaljevanka; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 TV PLOŠČA; Katarina II; 21.10 ŠPORTNI PREGLED; 21.40 PORTRET: Branko Rudolf; 22.05 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: 9.00 ODDAJE ZA JLA (do 12.00); 14.20 GLASBENO POPOLDNE: Osorski glas- beni večeri; 16.20 NA ŠTIRIH KOLESIH, oddaja o prometu in turizmu; 16.30 IZVIRI, dokumentarna serija; 17.00 PJ V KOŠARKI CIBONA : ZADAR, prenos v odmoru ..; 18.30 REPORTAŽE Z NOGOMETNIH TEKEM: DINAMO : HAJDUK, CZ : SARAJEVO. ŽEUEZNIČAR : PARTIZAN; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET V LETIH 1900-1939, dokumentarna serija; 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.10 A.Berkesi: PRAGOVI, TV nadaljevanka (do 22.10) PONEOEUEK, 10. 12. 9 45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V SMU- ČANJU - VELESLALOM (M), prenos 1. teka (za EVR) (do 11 30/45); 12 45 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.50 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V SMUČA- NJU - VELESLALOM (M), prenos 2 teka (za EVR) (do 14.00/15); 15.30-22.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 15 45 POROČILA; 15.50 PROPAGANDNA OD- DAJA; 15.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnetek iz Kranjske gore; 17.15 PEŠEC V AVTU, otroSka serija TV TItograd; 17 50 NEGA BOLNIKA NA DOMU, izobraževalna serija; 18.10 PREMOG, izobraževalni film; 18 25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO; 18 45 GLASBA ZA MLADE, 19 15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 1926 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19 55 VREME; 1957 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 Z. Bajslč: GLEJ, KAKO SE DAN LEPO ZAČNE, drama TV Zagreb; 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 DOKUMENTAREC MESECA: POD STEKLENIM ZVONOM; 21.55 TV DNEVNIK II Oddajniki II. TV mreie: 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MESTO BASNI, otroška serija TV Skopje; 18.00 MITI IN LEGENDE; 18.15 NARAVA IN ČLOVEK, izobraževalna oddaja; 18.45 GLAS- BENI ALBUM; 19.00 TELESPORT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PO POTEH SPOZ- NANJ, oddaja o znanosti; 20.50 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.15 DINASTIJA, ameriška nadaljevanka; 22.05 ZGODBE IZ STARIH MEST, ponovitev zabavno- glasbene oddaje (do 22.50) TOREK, 11. 12. 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 K.-anjska gora: SVETOVNI POKAL V SMU- ČANJU - SLALOM (M), prenos 1. teka (za EVR) (do 11.30/45); 12.15 PROPA- GANDNA ODD/UA; 12.20 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2. teka (za EVR) (do 13.30/45); 15.45-22.15 TELETEKST RTV UUBLJANA; 15.00 ŠOLSKA TV: USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE - Tito na čelu partije, dok. oddaja; 16.05 POROČILA; 16.10 PROPAGANDNA ODD/UA; 16.15 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - SLALOM (M), posnetek iz Kranjske gore; 17.35 Z BESEDO IN SLIKO - J. Ribičič: NANA, MALA OPICA, lutkovna serija; 17.55 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ - ZAGORJE 84, glasbena oddaja; 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK; 18.40 OHRANITEV NJORK, l^ratek film; 18.55 KNJIGA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK i; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 J. Romains: NEKAJ UUDI DOBRE VOUE, francoska nadaljevanka; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21 00 AKTUALNO; 22.00 TV DNEVNIK II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 PISANI AVTOBUS, otroška oddaja; 18.15 ODPRTA KNJIGA; 18.45 GLASBA IN PLES SKOZI STOLETJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VEČER ZA TAMBURICO, zabavna oddaja; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 SPO- MINI: »Virovitički mostobran«, 2. del dok. oddaje; 21.35 ZAGREBŠKA PANO- RAMA; 21.50 ČAS JAZZA (do 22.35) SREDA, 12. 12. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledat, Muca Copatarica, Kultura govora, Črna punta, Računalniki, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI; Živijenjske skupnosti. Risanka, Ob igrišču, Mali program. Risanka, Kocka, Zadnje minute (do 12.30); 17.45-22.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 18.00 POROČILA; 18.05 CICIBAN, DOBER DAN: Klovni so bolni od smeha -Žička; 18.25 GOREhJJSKI OBZORNIK; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PROTI TOKU, indijski film, MOTORNE DIRKE NA LEDU, francoski film; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN- DNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: GROZNICA, poljski film; 21.50 PROPAGAN- DNA ODDAJA; 21.55 TV DNEVNIK II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MERLIN, otroška serija; 18.15 V SLOVESNIH PRILOŽ- NOSTIH, izobraževalna serija; 18.45 ZGODBE IZ STARIH MEST, glasbena Oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 JAZZOVSKA GLASBA; 20.50 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.05 GLASBA ZA HARFO: Milica Barič; 21.50 POVODI IN SLEDI, ocidaja iz kulture (do 22.20) Četrtek, i 3.12. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Pesmi in zgodbe za vas, H. Ch. Andersen: VŽIGAL- NIK, Zima na Hrvaškem, Živi organizmi, Tefinične zanimivosti, Štiridimenzio- '^Ina matematika, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija v industriji, Risanka, Izobraževalna reportaža. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.20); 16.20-23.50 TELETEKST RTV LJUBUANA; 16.35 ŠOLSKA TV: USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE - Tito na čelu partije, dok. oddaja; 17.45 POROČILA; 17.50 A.Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka; 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK; 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEV- NIK, 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 J.ClavelI: ŠOGUN, nadaljevanje in konec; 22.20 TV DNEVNIK II; 22.35 IZ SVETOVNE KLASIKE - G. Boccaccio-A. Vuga: DEKAMERON, O NEAPEUSKEM RUBINU in O ŽElsiSKI ZVESTOBI (ČB) ()J. Lynn; DA. GOSPOD MINISTER, angleška: humoristična nanizanka; 21.45 TV DNEVNIK II; 21.50 PRIMER PATTY HEARST. ■ ameriški film ^ Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 OTROŠKA TELEVIZIJA, otroška serija; 18.15 OBj SLOVESNIH PRILOŽNOSTIH, izobraževalna oddaja; 18 45 ZABAVNOGLAS-i BENA ODDAJA; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 »TRIVIALNA GLASBA«; 20.45 ZA- GREBŠKA PANORAMA; 21.00 MIMOGREDE POVEDANO, dokumentarna od-i daja; 21 50 MOČNI KINO: GORA NA TEMNI STRANI MESECA, švedski film (do; 23.15) SOBOTA, 15. 12. ' 7.45-13.30 in 15.45-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA; 8.05 ' CICIBAN, DOBER DAN; Klovni so bolni od smeha - Žička; 8 20 Z BESEDO IN SLIKO - J. Ribičič - NANA, MALA OPICA; 8.35 PEŠEC V AVTU, otroSka serija TV.; Titograd; 9 05 A.Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH, mladinska nadaljevanka; i 10.00 ČUDEŽI NARAVE; Pelikani, kanadska poljudnoznanstvena serija- 10.201 PROPAGANDNA ODDAJA; 10 25 Piancavallo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU ; - SLALOM (Ž), prenos 1. teka; 11.30 VČERAJ ZA JUTRI: Oktobrski obračun,; dok. oddaja, 12.05 GLASBENA ODDAJA; 12 20 PROPAGANDNA ODDAJA; 12 25; Piancavalo: SVETOVNI POKAL V SMUČAI^U - SLALOM (Ž), prenos 2. TEKA i (do 13.30); 16.00 POROČILA; 16.05 NEZNANI CHAPLIN, angleška nadaljevanka; i 17.00 PJ V KOŠARKI - BORAC : CRVENA ZVEZDA, prenos Beograd, v od-, moru...; 18.30 ČUDEŽI NARAVE, kanadska poljudnoznanstvena serija; 19.10- RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; j 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,00j NOCOJ IZ CANKARJEVEGA DOMA: Big Band RTV Ljubljana; 21.45 PROPA-] GANDNA ODDAJA; 21 50 ZRCALO TEDNA; 22.10 PRINC IGRALCEV, ameriški \ film; 23.45 POROČILA Oddajniki II. TV mreže: ' 15.45 SREČNO, KEKEC. slovenski film; 17.15 OTROŠKA PREDSTAVA; 18.15 ■ DNEVNIK OČENAŠKA, TV nadaljevanka; 19.00 NARODNA GLASBA; 19.30 TV ■ DNEVNIK; 20.00 TV PLOŠČA, zabavnoglasbena oddaja; 20.30 FEUTON; 21.15 ^ POROČILA; 21.20 ŠPORTNA SOBOTA; 21.45 VSE OB SVOJEM ČASU, ameri- ; Ska nadaljevanka; 22.45 POEZIJA (do 23.15) j OPOMBA: 16.00 PJ V VATERPOLU - JUG (Dubrovnik) : PARTIZAN RADIO GEUt ČETRTEK, 6. 12.: ob 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami: Delovanje samoupravnih delavskih Kontrol - pogovor s celj- skim pravobranilcem samoupravljanja, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 16.45 Za- bavni globus, 17.00 V živo: O štipendijski politiki na celjskem območju. 18.00 Zaključek. PETEK, 7. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. 9.30 Žvejplometer, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in poz- dravi. 16.30 Namig za konec tedna. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek. SOBOTA, 8.12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe. 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek. ( NEDEUA. 9. 12.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Posnetek javne radijske oddaje na Gomilskem, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 14.30 Zaklju- ček. PONEDEUEK, 10.12.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih melodij, 17,45 Športni pregled. 18.00 Zaključek. TOREK, 11. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. 9.30 Esperanto, 10.00 Za- ključek ^5.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Srečanje z leti, 16,45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Za- ključek. SREDA, 12.12.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Iz krajevnih skupnosti, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek. ROJSTVA Celje Rodilo se je 30 dečkov in 31 deklic. POROKE Poročili so se 3 pari, od teh: Rudi BORSiC iz Gro- belnega in Marijan TRŽAN iz Celjka. SMRTI Umrli so: Aleksander PERKO, 61. Sredhik, Nenad SAVKOVIC, 36, Celje, Ignac BRGLEZ, 56, Celje, Neža BANKO, 85, Loke, Jože ZU- RAJ, 42, Klokočovnik, An- ton OREL, 78, Brezje, Peter DRNULOVEC, 79, Žalec, Jožefa RAUTAR, 54, Prnov- še, Amalija KOS. 77, Beli po- tok, Frančiška PIKL, 85, Sa- vina, Slavko COT, 23, Gorelj- ce, Marija PAVLIC, 68, Reči- ca, Pavla RAVNJAK, 79, Mi- gojnice, Jožef KOTNIK, 87, Celje, Frančiška SKLAM- BA, 77, Celje, Marija PLEV- NIK, 89, Celje, Vjekoslav HLUPIC, 55, Pečovnik, Mar- tin KRUSiC, 88, Celje, Tere- zijk KLINC, 85, Landek, Vincencij KRANJC, 86, Viš- nja vas, Andrej MODRIJA- NlClC, 79, Polže. iOVITHilK Ob 35-letnjci izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovUe občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Smcirje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redcikcija: Marjela Agrež (Šmarje, mladina). Vili Elinspieler (Šentjur), Violeta Vatovec Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko- njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika, zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar (Celje, sociedna politika). Srečko Srot (reportaža, kronika-kri- minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Tatjana Cvirn, Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev. Individualna letna naročnina 940 dinarjev, polletna 470 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.850 dinarjev za delovne organizacije pa 1.040 di- narjev. St. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 6. DECEMBER 1984 Trije avstrijski stebri Grafenegg je zares zani- miv in poučen kabinet zgo- dovine, ki pa obiskovalca ne tr^pi predvsem z letnica- mi in podrobnostmi vladar- ske hiše, kolikor se da »po- cukrano« Narobe! Osemnajstletni Franc Jo- žef L, ki je zasedel cesarski prestol v revolucionarnem letu 1848 in žezlo prejel iz rok cesarskega strica Ferdi- nanda L, je bil sprva pod hu- dim vplivom svoje matere, nesojene cesarice, ko pa se je postavil na svoje noge, je bil zvesti pravnuk znamenite cesarice Marije Terezije. Crnožolto cesarstvo se je v letu meščanske revolucije 1848 obdržalo na majavih no- gah po zaslugi legendarnega vojaka Radetzkija na eni, pa hrvaškega bana Jelačiča na drugi strani. Radetzky je za- gotovil zvestobo armade, Je- lačič pa je udušil madžarsko vstajo ih revolucijo, medtem ko so blizu Dunaja namešče- ne hrvaške čete opravile z uporniško dunajsko me- ščansko gardo, kar je Marx tako zameril Slovanom. Nadaljni obstoj podonav- ske monarhije je po sporoči- lu »Grafenegga« tmeljil na treh stebrih; na plemstvu, ki se je hitro začelo vključevati v industrijsko poslovnost kapitalizma, na vojski, ki so jo po letu 1848 postopoma reorganizirali, in na uradniš- tvu, oziroma birokraciji, ki je bila od vsega še najbolj učin- kovita ter se pod vodstvom »prvega administratorja«, presvitlega cesarja samega, razvila do dovršenosti in hkrati tudi okorelosti. Državna birokracija, raz- deljena na razrede, polvoja- ško organizirana in tudi uni- formirana, je bila s svojim principom subordinacije še dolgo kos vodenju države skozi čas, ko se prebuja na- rodnostna zavest, ko politič- no razslojavcuije dobiva raz- redne predznake in ko v in- dustrijski revoluciji še kar bujno zeleni in cveti fevdal- na politična delitev znotraj monarhije. V Grafeneggu pa te lepo poučijo, da mnoštvo nižjih uradnikov le ni bilo obvarovano pred vzori viso- kega uradništva, ki je v eri kapitalističnega pohlepa pr- votne akumulacije kapitala že terjalo svoj delež. Zanimiv je prikaz, da je bi- la pot uradnika srednjega razreda mogoča vse do vrha, tudi če ni bil iz priviligiranih krogov. Toda več kot polovi- co svoje službene poti je mo- ral pod predpostavko vzor- nosti in poslušnosti opraviti med nenehnimi selitvami. Po nekaj let je služil v odda- ljenih pokrajinah od vzhoda do zahoda, od juga na sever, od nižjih do višjih oblastnih instanc, vse do Dunaja. Se- veda, če je tja prispel. Veliko jih je omagalo na poti, obti- čalo v kakšni od boga in ce- sarja pozabljeni provinci, kjer se je obabil, zapil, sko- rumpiral, asimiliral - v kakš- ni Bukovini, v Karpatih, v Hercegovini, v Benečiji, na Tirolskem ali v zadimljeni Sleziji. Takšno pot pa so vseeno v prvi vrsti začeli, končali nemško govoreči uradniki. Nižje uradništvo, iz vrst domačega prebival- stva v vsaki deželi, je imelo le omejeno možnost napre- dovanja. Nižje uradništvo je pestilo siromaštvo, skoraj kot indu- strijski proletariat. Ni čudno, da je bil samomor obuboža- nega škrica pogosti beg iz muke in težav, vse dokler ni bil izglasovan zakon, da je samomor veljal za samovolj- no opustitev delovnega raz- merja in je s tem pomenil izgubo pravice do družinske pokojnine za vdovo in otroke. JURE KRASOVEC Rekordna buča v Kuretnem Verjeli ali ne, toda tale buča je visoka natanko 120 cm, obseg ima 150 cm, težka pa je kar 43 kg. Zrasla je na njivi Koširjevih po domače Polirčkovih v Kuretnem nad Laškim. Domači sin. Tone Košir, ki je bučo velikanko tudi slikal, v svojem pismu pravi, da najstarejši krajani zatrjujejo, da tako velike buče v življenju še niso videli. VVEi Celjska folklora ho tujem Navdušila Je naše zdomce v Švici Naš državni praznik so obeležili tudi celjski folklo- risti. Tokrat niso nastopali doma, ampak so se odpravi- li na tuje. Bili so gostje Ju- goslovanskega kluba, ki de- luje v Ziirichu. Srečanje z zdomci, ki žive v Švici, je bilo prisrčno. Čla- ne oziroma' goste so sprejeli na svoje domove, kjer so jim ponudili vse gostoljublje, ki ga na tujem še niso pozabili. Naslednji dan so se Celjani odpeljali na krožno vožnjo po mestu, ki je nanje naredi- lo velik vtis. Počasi se je približeval čas večernega koncerta. Muzi- kanti so uglaševali instru- mente, dekleta so likale no- še, fantje čistili škornje. Dvo- rana se je vedno bolj polnila. Uvodoma so nastopili čla- ni folklorne skupine Sloga iz Jugoslovanskega kluba, po- tem pa so nastopili navdu- šenci za ples iz Celja. Razpo- loženje je z vsakim plesom naraščalo, se stopnjevalo iz minute v ure, ki so se razteg- nile daleč v noč. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Vikend. V dvorani se je zbralo okrog 800 ljudi, članov in nečlanov kluba. Naslednji dan so se srečali s članom in predsednikom Jugoslovanskega kluba v Zvirichu Renatom Čopom. Njegov oče je Slovenec, v Ziirich pa je prišel iz Beo- grada. Jugoslovanski klub obsta- ja že dvajset let. Vzdržuje se sam, brez vsake finančne podpore. Stroški kluba zna- šajo mesečno od 4 do 5.000 švicarskih frankov. Ta denar zberejo samo s članarino in vstopnicami na prireditvah. Stalnih članov ima klub 450, vendar pa zahajajo v prostore tudi ostali Jugoslo- vani, je povedal Renato Cop. V okviru kluba deluje šest sekcij.- V folklorni sekciji Sloga sodelujejo odrasli in otroci. Potem je tu še nogo- metna sekcija Jugoslavija, ki tekmuje v tretji švicarski li- gi. Zelo močna je tudi šahov- ska sekcija, ki letno prireja turnirje. Filmska sekcija pri- reja vsako soboto filmske predstave, kjer predvajaj do- mače filme. Slovo naslednji dan je bilo težko. Stkale so se niti prija- teljstva, ki ne bodo popustile vse dotlej, dokler jih bo združevala skupna ljubezen do kulture in domače zemlje. MITJA OCVIRK ANIADEUS POROČA Vse več je celjskih ulic nerazsvetljenih. Pesi- mist bi dejal: »Že zdavnaj sem opozoril, da se pogrezamo v temo!* Jaz pa pravim: »K vragu še pesimisti, le malce dobre volje in zopet bo vse svetlo.* Kot dokaz prilagam začasni inovacijski predlog. SIS mnogokrat pomeni zbiranje vseh za potrebe nelcaterili. Če hočemo, zmoremo vse, če ne, nas ovi- rajo zakoni. Dan se pozna po jutru in po prilivu na žiro račun. YU BUTIKI so uspešni pri ponujanjii spominkov. Ko bi našli še kak butik za| uspešno ponujanje turizma. I V kolegijskih poslovodnih organih so sl^ le redki kolegi. I Mnogi jemljejo samoupravno tudi tisto^ kar jim ne pripada. OBAm Lovska sreča Tokrat se je sreča nasmehnila izkušenemu lovcu Filipu Beškovniku iz Pongraca nad Zabukovico. Odstrelil je gamsa, ki ga je po naključju odkril njegov sin v Bukovici. Istega dne je šel po gamsovi sledi in zvečer se je lahko pohvalil z lepo trofejo. p FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN Stane Jeršič - Kdo bo direktor.