286. Številka. Ljubljana, vtorek 15. decembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD,
Ianaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve p«> pravnikih, rer velja po posti prejemaš za avstro-oyerske dežele ^a c«j!o Ih.o 16 Kold. -/.a, pol ieta 8 ^ald. M četrt ieta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gold., za četrt iei* 3 gold. 30 kr., za en mesec I »rold. 10 kr Za pošiljanje na doai se računa 10 kraje, za niosee, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za cel. leto 20 (oKLo za pol leU 10 gold. — Za goapotie učitelje na ljudskih #olab In Le. dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za čotrt leia 2 goid. 50 ki., po posti prejeman za četrt leta 3 jcld. — Za oznanila ae plačuje od četiri-stopue petit-vrBte 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „!Iotei Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanUa, t. j. administrativno reči, ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Govor slovenskega poslanca Pfeiferja,
za Dolenjce v državnom zboru 4. decembra.
Gospoda moja. Kad bi si od vas izprosil potrpljenja le nekoliko trenotij. Znano vam bode, da je vlani pokončala velik del Dolenjske strašna toča, ki je uzročila škode 1,700.000 gold., in visuka zbornica je v seji 20. marca t. 1. vsled te nesreče dovolila 30.000 gld. podpore v razdelitev unesrećenim katerim se je marsikaka solza obrisala in mnugo rodbin bilo rešemb največje uboščine.
Glede dat uničenih njiv, travnikov, vinogradov in družili zemljišč, katera sem v takratuej debati o tej uboščini podal le na kratko, je razvidno, ka je nemogoče sleduje imenovanim se opunioči v enem letu, še manj pak more tu biti govor o kacem pridelku. Žalibože je nadeja na kakove pridelke ali dobiček jako negotova, ker je letos meseca avgusta enaka strašna nesreča pokončala zopet vlanskega leta oškodovane pokrajine, vrhu tega pak še nove.
K tem elementarnim nesrečam, katerih zadržati nij moč človeškim rokam, pridružile so se se druge žalostne razmere, ki počasi izpodkopavajo blagostanje, ter ljudstvo popolnemu obubožanju napeljavajo, je tedaj dolžnost moja, kot zastopniku omenjenih volilnih okrajev, da opozorujeui vladne kroge na to nesrečo.
Uže več, nego tri leta razsaja v sosednjem Hrvatskem z malimi izjemami, živinska kuga; nevarnost o razširjenji te bolezni težko tlači prebivalstvo mejuib okrajev Črnomlja in Metlike, ker koutumacijska sredstva zavirajo, da nij moč na meji pridelanih žitnih plodov in seno izvažati, ter se navadno vse uniči. Vsled tega, in ker prebivalci nemajo baš mnogo travnikov in paš, morajo tedaj število svoje živine zmanjšati, kar se je sploh potrebuje pri domačiji, da celo v nekaterih slučajih se je iznebiti, ker v tacih položajih nijso dovoljeni tudi živinski »emuji, .slednje velja o političnih okrajih Krško in Novo mesto, katerim prepovedani semnji zelo škodujejo, poleg tega pak še druge nadloge.
Prebivalci ob Krki ležečih občin bih so do 18G0. leta zelo premožni, zdaj so v največjej revščini, ker jim mnoga leta sem povoueuj uničuje vse poljske pridelke, ter uzročuje, ka se imajo polja z nova obde-lavati, travniki se pak pokazć, da prejšuje setve ne mogo obroditi. Reguliranje Krke izvzemši neka mala skalnata robovja bi ne prouzročila velicih stroškov, kajti storilo bi se tu najmanje 15.000 oralov najrodovitnej-Sega žitnega polja iu travnikov — za obde lovanje ugodnih.
Tudi Sava odjemlje maj Krškim in Jesenicami mnogo ri idu vi t - zemlje, tedaj bi bilo nameravano reguliranje Save pod Krškim posebno koristno v poljedelskem oziru za deželo.
Ali tudi finančna kriza strašno pri nas učinkuje mej najnižjimi vrstami ljudstva; kmetu nij moč še mali pridelek viaa prodati, ker ga vsled jako neugodne komunikacije in denarnega pomanjkanja nikdo neče kupiti. Kes je, da vinoreja pri nas obsega blizu 18.000 oralov vinogradov; toda od posameznih vinogradov je do bližnje železmčne postaje dnij hoda, vsled tega, vinski kupci potrebno vino kupujejo v krajih, ki so blizu železnice.
Ker smo od 1. 1870 na Dolenjskem, — z malimi izjemami letošujega leta — imeli same slabe letine, ki so celo protile z lakoto, smo se tedaj tega nemilega gosta iznebili le zaradi tega, da so servitutui lastniki iz svojih gozdov prodajali drva, ter si na ta način svoje skromno živenje zagotovili, poleg tega so prebivalci svoj borni zaslužek imeli pri posekavanji gozdov na Hrvatskem in v Slavoniji, kar je pak zdaj prestalo vsled slabih gospodarskih podvzetij.
Posojila obečajo le malo pomoči in upanja, ker edini kreditni ustav v deželi, ljubljanska hranilnica, posojuje samo na prvo zastavo. Ako tedaj posojila prosečemu, hranilnica nekomu slednje dovoli, se mu še le po izdelanem in vknjiženem zagotovljenji zastavnega prava, ter z dotičnim dolžnim pis-som pri hranilnici izročč novci. Vse to pak velja mnogo denarja in mnogo časa. Meni se je nek takov slučaj — da je resnično, lehko dokažem pismeno — objavil, da se je nekemu prosilcu o posojilo, njegova prošnja za intabulacijo zaradi male pomotice poslala nazaj in nerešena črez G mesecev, tedaj mu nij ostajalo druzega, nego pri svoji revščini prošnjo hitro popraviti, vnovič vložiti in zopet celih G mesecev čakati rešeuja.
Gospoda moja, to so gotovo prežalostne razmere, ki se gotovo v drugih deželah ne nahajajo. — Kakovim načinom se bode en del tako nesrečnega prebivalstva do bodoče spomladi preživel, je resno vprašanje; naj človek v omenjenih pokrajinah gre od hiše do hiše, k večjemu najde le kakov vagan repe ali krompirja: votli strah gladu trka sč vsemi strašnimi prikaznimi na duri!
Kljubu tej siromaščini, — da bi bile vse muke dovršene, — se prebivalstvu ne pri zanesejo davkovske eksekucije. — Pripovedovalo se mi je, da je davkarski urad v Novem mestu v najnovejšej dobi dal iz-gotoviti pri ondotuem zemljiškem u adu, — GO izpiskov iz zemljiških knjig, — kar po-menja baŠ toliko javnih dražb, akopram, kot je znano,  triletni zaostali davki použivajo
prioriteto skupnih zastavnih oddelkov. Mej temi šestdesetimi izpiski iz zemljiških knjig se nahaja 20 posestev iz unesrečeuih krajev.
Prepričan, da se takova strogost ne strinja z načeli humanitarne vlade iu dalje glede na to, da je deželna vlada uže o žalostnih razmerah Dolenjske poročala visokoj vladi, si dovoljujem, visoko zbornico opozoriti brez pretirauja in vestno na tužue razmere po Dolenjskem, ter mislim, da pogoste živeljne nesreči' resno zahtevajo, protečej sironiaščiui vsakim načinom bodi si z delom ali denarno podporo pomagati.
Ljudstvo v obupnem stanji hc nadeja gotove pomoči; zaradi tega priporočam vladi naj nujno ustavi na daljšo dobo nasilno davkarsko vplačevanje v onih občinah polit, okrajev Novo mesto in Krško, ki so strašno bile oškodovane leta 1873 do 1S74, dalje v olajšanje pretečega uboČtva dotična sredstva izvoli, katera naj potem predloži k ustavnoj obravnavi.
Predsednik: Nijsem razumel, je-li g. poslanec kaj predlagal?
Poslanec g. Pfeifer: Predlagal nijsem sicer nič, toda le vlado opozoril na žalostne razmere po Dolenjskem, da so še o pravem času po mag a.
Gospod Vestenek
še trideset let nij star, pa si je pri nas uže ime pridobil, naj bo tako ali tako, ime ima, posebni", kar bo trudi, da bi narodne Slovence iz trgovinske zbornice ven vrgel. Kaj čuda, da smo iz najbolj podučenih, nenarodnih krogov mi dobili sledeče pismo, katero objavljamo v originalu, kakor ga je pisalec pisal.
„Ei scheint mir an der Zeit, das Auf-treten des llerrn v. Vestenek kurz zu be-leuchteu.
Sein Auftreten in Uuterkraiu war ofl-n-bar eine unverantvvortliehe V orla u-tigkeit. In dieser Augelegenheit vviire viel-leicht hervorzuhebeii, dass, vvjnn es vvahr sein solite, dass die Kcgieruug bei Veitbei-lung der Ausbilfs-Golder auf die Stinimabgabe bei den VVahlen seitens der zu Betheili-genden Kllcksicht nahm, Vestenek ein Ke-t;ierungsgebeimni88 compromittirender Ait ausschvviitzte, mithin geringsteus die Bcamtenpflioht der Wahrung des Atutsge-beininisses grobi i ch verletzte ; audcrufalls er  die Kegierung geradezu — verleuuidcte.
In beiden Fiillen dieses Dilemnias ist er strafbar und die Untersucbung gegen ihn einzuleiten.
\Venn Vestenek, >vio es heisst, die Natio-nalen mit seiner Rache bedrobt, weil sie dies-falls im Landtage und im Keichsrathe sein strafbares Benehmen zur Sprache brachten,
\vcnn er sic li ftussert, dass er seines Sieges ee wiss it*t a. dgl., ro riecht dises sehr nach dem rl empire c'est moi!" — Agirt er denn anf eigeoe Faust? I*t er nicht ein Diener und l'.eamt *r der Regierung? Erkennt er keinen Herrn an, der sein perstfnliches Gelliste con-trolliren und m;issigen wtlrde? In der auge-deuteten Aeuflserung liegt eine unerhr>rte So-tisse gegen seine Obern nnd gegen die ganze Regierung.
Etne Erziiblung binter der Coulisse: Vestenek, der nnter dem kranken Landes-priisidenten Auersperg und unter dem miader flibigen Flirsten L. Metternich rrctz seiner Unerfttbrenheit und politischer Minderjsihrig-keit allein „landesregierte", beabsichtigte bei den letztcn Wablen eines kraineriacben Reicbs-rathsabgeordneten seinen greisen Vater aln „Platzbalter" bineinzubringen, damit dieser ibm, dem Sohue, sobalder politisch groHsjjthrip: geworden sein vvllrde, deu Platz Uberlasse.
AIs dio Grossgrundbesitzer von Krain den von der Dita Vestenek zum Eintritt iu den Reicbsrath gezogenen Wechsel nicht ho-norirten, gaben sie, ungeachtet dass sie aln nicht klerikal bekannt sind, ein eclatantes Beinpiel eigener Uaabhiingigkeit und jener Dita das Zeugniss nicht anerbannteu Credites.
Im Grolle darttber inspirirte Vestenek den Laibacher Oorrespondenten đer „N. fr. Pr." (wenn er die Correspondrnz von 16. Sept. der „N. tr. Pr." nicht gar selber con-cipirte) zu einem Aufsatze, der dem kraini-seben Grossgrundbesitze in das Gesicht spuckt (sic!) mit der ErkHirung, dass der krainisehe GrosHgrnndbes-tz nur pchvvachkopflpe Caudi daten zur Vcrfllgung habe, und jetzt nur rNothwahlenB zu Stande bringen konne, io lange er, VeHtenek, und ein gevvisser Baron Tauflfrer nicht 30 Jabre ziiblen, wahlf;ihig gewordcn, und als Candidafcn auftreten kon-nen, besonder* Vestenek als Messias.
Da der Plan, wie gesagt, nicht gelnngen. will Vestenek dnrch die kllnftige Ilandels-kammer in den Landtag kommen. Er \vill die Krainer, gleichviel ob national oder re-gierungsfreunđlicb, nnter sein Commando bringen, und iiHuicnt.lir.h die Nationalen aus der Landesstube, dem Landesansschusse nnd dem Landesscbulrathe herauspeitschen.
Dem Beispiele der unabhttngigen, obwohl der gegenwiirtigeu Regierung nicht feindlich gesinnten Grossgrundbesitzer Krains, vvelehe
listek.
Čestilci Preširnovi!
(Spisal J. SI .. . c.)
Narod, ki svojih velikonmov ne česti, nij vreden, da se mn roilć.
Goethe.
251et je Slo v zaton, odkar nad pesnik Preširen p( čiva v prezgodnjem grobu. Slovenski izobražen svet obhaja v tem mesecu njegov spomin in v slovesnih besedah in v ponižno-tihem malem krogu pesnikovih če-stilcev plamtela bode ljubezen do jasne, lepe zvezde na jugoslovanskem literarnem obzorji. Gori navedene Giethejeve besede ne bodo zadele naš mali narod oziroma oslavljenja pesnikovega Spomin*. Odkar se je posrečilo nekoliko pot ogladiti do pesnikovega branja in spoznanja, ne bode se pozabil oni mož, ki je Slovenstvo potisnil za več  decenij   naprej   v  kulturnem boji, ne
den ersten Plan Vestenek« durehkrenzten, sollten bei den ITandelRkammerwahlen al le Indttstriellen nnd Ilandelsleute, vveleh immer 1'lir eines politisehen Glaubensbekenntnisses folgen. Denn es handelt sich nunmehr nicht nm die Personen, die durch die AuflOsung der Kammer hetroffen wurden nnd die sonst in den versehiedenen Landeavertretnngeo sitzen, sondern nm das Princip, ob diese LaudeRvertretungskorper der natilrlichen Majo ritii t entrissen und der Mmoritlit Hberliefert werden dltrfen.
Arf eine derlei Anfrage w(irde sogar die gegenw;'irtige R»giernng zweifelsohne negativ antvvnrten, das allarmirte L*nd be-rnhigen, Vestenek« personlich ehrgeizipe P'iine vern'chten, weil diese den liMcIintcn RegiemngBkreisen offenbar v o r-greifen, vvelche keine der Nationa-I i t -i t e n treten, am vvenigsten aber siezndemZwecke, nrademEhrgeize eine« j u n g e n hochfliegenden Beamt-chenszn dienen, ausbeuten 1 a s a e n k o n n t en.
Es int mir kein Beispiel bekannt, dass sich die Regierung oder ein Orpran derselben in soleh eine niedere, von Ebrenbele'dierun-cen und Kleinigkeiten jeder Art Rtrotzende Polemik eingelassen hiitte, wie solehe mebrere A'tikel des „Laihaeher Tagblattes" Uber die anfgeliiste krain. Handelskammer tragan — das effenbare GeprJi«re der Inspiration Vesteneks. Stil nnd Inbalt M eine nnerhorte IIera b wUr di pu n er der Re eriern ng nnd es mag mit einer Ma«sr<»eel derselben r»«cbt erbarmlich stehen, wenn sie soleher Verthei-diernn": bedarf; nnd wenn ste derselben nieht bedarf. so ist derienigre wobl ?m hnhen Grade nnllberlegt. der dieselhe llbernimmt.
Noch mebr — die in jenen Artik*ln entbaltenen VorwMrfe treffen in erster Linie die Regieruner selbst, deno wenn e« wabr ist, dass die ITandelskammor nie ibre Pfl'ehten erfltllt hntte, dass sie znm grJiisten Tbeil illegal rusr.mmene-fsetzt war, dass sie šteta nur politisehen ITmtrieben gedient bfitte, so biitte sie pehon liinp-at nnd nicht erst dnrch Vestenek aufgellist vverden sollen. Die gewe-senen Statthalter. Landesp'Usidenten, und Verweser mHgen sich flir dieses Vestenek'sehe Compliment der Ienoranz bedanken. Solehe oboe alle B^diielitifrkeit und RJickRicht in die Welt gescblenderten  Vorvvfirfe  tragen das
bodo se pozabljali mani oveera Ženija, ki zdaj v duševnem našem boji krdela vodi. klicaje mej vrste boriteljev raznmliivo: ,.Na tleh leže Slovenstva stebri stari, — v domaČih šegah utrjene postave", ovega moža op, ki je naš jezik povzdignil na merilo pesniškega, kar je toliko, da je tla poravnal, da poslop'a v bodoče nosijo; bodečemu pesniku je strele skoval, govorniku orožje olepšal in vsakemu drugemu podal obleko, liSp —
Naj bode osoda slovenskega naroda kaknršna bodi, tndi on bode imel kazati v 10 stoletji, v katerem moč 1 i t e r at u r e stopa na prestol vladarja Rveta, katerega je poprej cerkvena oblast zavzimala, vrednega zastopnika te moči: tndi njemu je pesnik, ki bode slovel in se bral, ki bode tolažil in božal ranjeno srce bralčevo, povzdigoval in navduševal domorodno srce in svitel ideal najboljšim njegovim naslednikom, ko morebiti potomci naši lepo zarjo narodne rešitve,
Gepriige der Leidenschaftlichkeit und der vollkoramenen TJnreife, und wie es den Psvebologen bedllnken darf, des S c h u 1 d-bewn8stseins an sich.
Ako smo za enkrat svoj princip prelomili in to pismo v nemškem jeziku, kakor nam je došlo, priobčujemo, imamo več razlogov. Gnapodu državnemu pravdniku pak, če ga bode eroapod v. Vestenek nadlegoval ▼ svojem o«obnem interesu, naj ta list konfiscira, naj povemo prošnjo, da tega ne stori. Pismo je baje prišlo tudi drugim možem, ne samo nam, in mi bi potem na vsak način skrbeli, da se bode vse eno kar največ mogoče razširilo.   To je naša skrb.
Politični razgled.
V T.inblfani 14. decembra. IMr^tr »*#/#" 9fhnf je 12. sprejel v bndgetni debati proračunsko terjatve trgovinskega ministra. Primorska poslanca Vi-tcz'ć in Klaič sta govorila za poboljšanje nnmorstva. — Drugi dan se je sprejel tudi budget kmetii«keera ministra. Poslanec SchG-nerer in ScbiifT-l sta tudi letos dokazovala nezmožnost ministra Chlumetzkega.
V fmv(ttt<>n so propali pri ožji volitv« v mestni zbor knndidatie liberalne stranke (ali bolje: kand'dat'e birokratov in kričačev) in volieni so kandidatje samostalnih meščanov. Čas bi bil, da bi se tudi oo drngih mestih samostalni meščani osvobodili iz gospodstva odvTsn'h penzijonistov in birokratov.
V <tfi4*rxlc<»»n zboru so se nekateri noslanci pritoževali, da davkarji brez usmiljenja ljudstvo za davek rubijo. Finančni minister Ghvczv iim je strogo odgovoril, da bode gledal vsakako, da se državi da kar iej ere, in v tem ga ne bodo nobene lamentacije motile.
Itn Htttitshi senat ie vladi votiral adreso, ki je zaupnina. Opozicija je prej izrekla, da pmatra odgovor na prestolni govor kot čin uliudnosti, ki ne veže nikogar.
I'i7fw('«#fc« narodna skupščina je sklenila z 477 plaši proti 167 postavo o absolutni svobodi zbiranja za obhajanje božje službo vseh verskih kultov. —
V poslednji seji francoske narodne skupščine, pri vladnem predlogu o „svo-bodi" nka na visneih šolah je Challemel-Ij a c o n r poavetil, nakane klerikalne stranke: „Ako izročite univerze cerkvi, naredite iz bodočih zdravnikov, advokatov, uradnikov in profesorjev — rimske apostole. Na ta način
izhajati vidiio, ko se želje najboljših njegovih zdajšn:ih mož izpolnijo, ko Slovenstvo bodoči časi omikano ,slobodno tujčevih spon, srečno najdejo, ko v vsem tem črte vidijo, katere je naznanjeval peHnik Preširen. —
Rodoljub slovenski, ti ro ponosiš svo-iim pesnikom; če Ri pogledal v našo literaturo, pogledal 30 let nazaj, ozrl se po zdajšnjem delovanji na polji izobraženja, našel si koliko toliko jaRnih stranij, ali našel ve-selejše {ribanje od prejšnjih časov, našel vsaj da se boj za narodno bitje splošno vodi, ne obupaš nad končno zmago, misliš na slovenskega naroda bodočega zgodovinarja, ki bode v 10. stoletin veselejše barve nanašal in veselo izklikneš: v vsem tem se slišijo stopinje, sliši se iaRno hoja ženijalneera pesnika Preširna, srce veselo bije, oko ti plamti, mil ti je pesnik — oslavljaš ga. — Ah lepo je to, potomci ti vedo hvalo za to, ali si s tem dosti storil ? — Vodil te bodem v kraj, kjer reva prebiva, vodil v malo revno sobi-
satronite po celej zemlji žriavico, ter prido Se tako daleč, da nastanejo boji, celo popolna preknciia. GoHpod'e, vi trdite, da nećete to obnoviti, kar ie bilo. Tepa pak vendar ne utajite, da večina vaših snisov, ki izhajajo v katoliškem duhu in v časopisih ki ao njegovi zagovorniki, napovedujete ljuti, neusmiljeni boj tej franco«kej revoluciji. V onih šolah tedai se bode Siril uk Rilaba v mladini, da bi bojevali, izpodrivali in nni-8ili načela ki ho podloga novoveške družbe j ki bodo iskali pravice, pravo a resnico na podrtinah vsega tega, za česar ao naši očetje toliko krvi prelili, da bi ai to pridobili in obranili. Toda kar veČinoj v Evropi zrna guje je duh občanski!"
V vnanji politiki jo najzanimivejši sirni-moi'nf pravda. Mali naši prostori nam ne dopuščajo njen tek obširno razlagati. Zatorej prinesemo ta teden članek o tej stvari, ki bode glavno politične momente te pravde povzel.
Dopisi.
¥35 lBll<11m-l*e!fce 12. decembra. [Izvirni dopiRJ. Naša državna kriza traje uže tri leta. Do sedaj ao jo hoteli odpraviti s premenami osob, stoječih na čeli vlade. Naglo so v ta namen drng za drugim odstopali in naRtopali Lonyay, Szlavy in Bitto. Kriza je pa vendar kljub temu nepremeujena ostala da! Se celo naraščala je z vsako osobno premeno! Sedaj se poskuša kriza z nreje-njem državnih financij odpraviti. Pa tudi to ne pojde. Tudi če se ravnoveRJe mej dižavnimi dohodki in stroški doneže — kar pa ne hode — bo kriza ostala, kajti bolezen naše države ima tndi drngie svoje globoke korenine. Naj se Ghyc?.yjeve zakonske osnove sprejmejo, ali naj Re zavržejo, naj se honvedska vojska razpusti, ali naj se zadrži ; — vse to krize ne bode odpravilo. Osoda je Magjare pretehtala, prebrojila in — obsodila.
Finančni odbor je iz proračuna za hon-vedstvo 700.000 gold. izbrisal. Toliko namreč za kolikor je minister domobranstva za leto 1876 več zahteval, nego iznaša proračun za tekoče leto. Vsled tega briska se je mi nister Szende jako samopašno v finančnem odboru ronašal, ter odboru celo pravico brisanja zanekal. Vse njegovo repenčenje mu pa vendar nij nič pomoglo. Indemn;tet za pobiranje davkov in za namirivanje državnih stroškov tečajem prvega četvrta prihodnjega
co, kier dekle šivilja pri stroju Bedi, nen-morno vrteno vrteča, če so delu dobri časi, gledaje zraven v revno ono prošlost, ko je 131etno dekle služilo v beli Ljubljani za 50 kr. na mesec, ko je iz mastne te službe izstopivša se šivat učila na račun blažega ali ubozega strijca, ki jo od svojih ust odtrgal, da je enkrat na dan jedla ali vendar Šivat se naučila; v spomin jej hodi, ko se je 1806 leta goljufivnim sanjem udala, ki so jej oziroma zaslužka svitle gradove na Dunaji ali v oblačili — obetavali, da, res, spominja se solznimi očmi ovega dobrodušnega moža Ne-Slovenca tukaj na Dunaji, ki je re-vici 00 gld. dal. da si kupi Rtroj za šivanje; spomin ji je onih časov, ko je šestletno dete stalo v bolni sobici pri uborni postelji \ živo se spominja, kako so blede ustnice na smrt bolnega moža šepetale — molile: „On, ki ptice pod nebom živi, naj ti da srečnih ve-selih dni j," in ponosno zabliska veliko črno oko tedaj, ko misli: jaz sem — hčer pesnika — velikana — Preširna.
leta je državni zbor fioanc-ministrn Gbyczyjn s precej veliko večino podelil. Za podeljenje indemnitete so tudi hrvatski zastopniki glasovali, in zavoljo tega od levičarja Ma-riasayja razžaljivo napadeni bili. Malo da jim Mariassy nij celo s palico zažngal. Prav jim jo, zakaj gredo z naSo vlado zmirom in sicer brezobzirno Rkoz grm in strm. Pa še to: hrvatske zaRtopnike nij v obrambo vzel niti saborski predsednik, niti kateri koli ud Deakove Rtranke, katerej vendar tudi klub hrvatskih zastopnikov pripada. Hrvatje so se morali v osobi zastopnika dr. Srama sami braniti. Tudi zaerehški „Obzor" se prav po nepotrebnem ešofira za „vzdr-žanje zajedničke ogersko-hrvatake države", kakor da bi oRtaoek hrvatske države pogojen bil po obstanku ogerske države. Ravno narobe je: kadar bode ogerska država propala, onda bo stonrv začela hrvatska država Bvoje samostalno življenje živeti, poprej pa težko.
Kakor znano, je srbski cerkveni kongres , rumnnskega metropolita Ivačkoviča za svojega patrijarha izbral. Rnmnnska me-tropolitRka stolica je po tem izprsznena bila. Za njeno opetno popolnenje sklical se je romunski cerkveni kongres v Kološvar (Kron-stadt). Zastopniki so He izrekli za nekega romunskega domorodca po imenu Popasu. Naša vlada je pa kroni potrjenje te volitve odsvetovala in sicer za to, ker je leta 1848 v boji mej Magjari in Romani PopaRU na strani svojih rojakov proti Magjarom stal. Magjari politično preganjanje in maščevanje Še zmerom ne morejo prekuhati in prema gati. Pri volitvi rumunskega metropolita igra se ravno ista zakulisna igra, kakor se je igrala pri volitvi srbskega patrijarha. Postopanje naše vlade nasproti Rumnnom in Srbom bogme nij po tem, da bi se ogerska država utrjevala, pa hvala bogu in magjar-skej brezobzirnosti, da nij!
Domačo sfvarf.
— (Reklamacije) za trgovinsko zbor-meo se morejo do 2G. decembra oddajati. Toliko smo torej uže dosegli, da nas kar na nagloma ne zatro, kakor je Vestenek hotel, ki nij niti v uradnem listo objavil, da je zapisnik volilcev gotov in da se reklami-
Da, da, rodoljubje slovensko, na Dunaji živi hčer našega po deklamacija!), plesih itd. oRlavljenega pesnika Preširna v revnih razmerah ; hudi Časi so delavcu zdaj na Dunaji in na licu *e hčp.re se bere transparentno v gladno bledih barvah : slfTvenskega naroda zahvalnost ovemu pesniku, s katerim si diči, kateri mu je ves njegov ponos, ovega naroda zahvalnost, katerega slavni (!) možje, botri dedičem našega pesnika so vedeli za to hčer, vedeli, da jo ie pesnik v oporoki dediča postavil, ah možje „pre-Rlavni" so toliko storili za to hčer, da je Preširnova liČer dobivala miloščino ljubljanskih ubošcev celih 4, reci: štiri krajcarjev na dan, pustili bo Oletuo hčer pesnikovo vrtrovni osodi.
KraRne reči rodoljub izve, če se poda v krog Preširnove hčere, zvedel bode tudi. n. pr., da je neki modri-SIovenec, ki se je bog sam ve, kako splezal do trakca v za-poni na suknji, kakor je zvedel, da je šivilja njegove  sopruge, hčer  Preširna jej  — dal
rati more. Kakor se nam piše od več krajev je bilo zadnjo nedeljo klicano po deželi, da zapisnik (katerega smo nže priobčili) leži pri okrajnih glavarstvih. — Ako se za reklamacijo vseh onih narodnih trgovcev in kupcev ki 8 gl. 40 kr. patenta plačajo povsod tako pridno dela kakor se je na pr. od naSib prijateljev na Notranjskem (Cerknica, Bistrica, Vipava) potem nže zmagamo, če reklamacije obveljajo. Ce ne obveljajo, bo narodna stranka drnge strnne napela.
— (Pri c. k. deželnem načelnika) g. Vidmanu je bila v nedeljo dopoludne velika deputacija narodnih mož kateri ro ae pritožili zoper krivično poatopanje, katero je začel pred volitvami v trgovinsko zbornico vladni komiRar Vestenek. Govorili bo dr. Gosta, dr. Zarmk, V. C. Znpan, Petričič in Florak. G Widman Re je izvijal, a rekel, naj fle reklamira in na trgovinskega ministra apelira. Več o tem jntri prinesemo.
— (Slovensko gledališče.) Slaba igra, slabo igranje, — to bi bilo najkrajše in najboljše poročilo o sobotnej predstavi dramatičnega društva. A ker se nam je izrekla uže večkrat iz interesiranih krogov gorka želja, da poročamo vselej mnogo od naših predstav, in govorimo kolikor moč o VHakem sodelavcu, ustrezamo vendar tudi donos tej želji, akopram ne radi. Predstavljala se je igra „Jedina hči". Mi smo tolikanj gilantni, priznati igri same j mnogo krivde, da je imela tako slab prospeh. Siže in motivi so nekako neoknsni, ter potrebujejo iako živega in v istini dobrega igranja, da postanejo prebavljivi. Tu kaj* nam potem pomaga, ako se trije ali štirje igralci trudijo in mučijo, drngi trije pak podirajo, kar zidajo prvi! Celotni vtis je gotovo slab. Tako se nem ie podilo so sobotno predstavo. Gospod Susteršič je Rvojega Szumbalinskega precej dobro izpeljal, pa — po svoje. Značaj naloge mu nij bil čisto jasen, pa konstatirati moramo, da se je kolikor moč potrudil. Veselilo nas ie tudi, ko smo zapazili, da nij bolehal na slabem spominu. O gospodo Smidtn (Marchi) in gospodični Podkraj-škovi (Camilia) poročamo vselej le kaj dobrega. Ta večer sta imela manjšo naloge. Gospoda Smidta je Ženirala malo leva roka, goRpodiČno Prdkrajškovo pa jezdilni koRtum. Gospod Kaj zel (Baltazar) je bil  edini, ki
stotak ? — kaj še prijatelj, — humor osode goni včasih prav čudne pene, in če se jej zazdi, tudi po kakem Slovencu s trakcem v zaponi — soprogi je zapovedal, ne več te šivilje uporabljati.   Fej! —
Gmotno siromašen v življenju, zapustil je pesn'k tudi ubog svet, nij mu bilo dano iz pravd skovati doto, pošteno izgojo vsaj svojemu otroku, jtustil ga je narodu, kateri je njegov dolžnik, pustiti ga moral njegovi zahvalnosti, ker je tako rano umrl, postavivši otroka v oporoki dediča. — V imenu pesnika, v imenu čeRti narodove, v imenu Preširnove hčere tedaj prosim rodoljubje slovensko, daj na oltar narodne zahvalnosti kak dar, daj otreti ubostva solze pesnikovi hčeri — vsaj nialko, daj, da te eden prihodnjih ali sedanjih pesnikov slovenskih ne stigma-tiz;ra, dajte čestilci Preširna, molim, kak dar rcvici, ki se zove Prešit nova hči. — Napravljajte v ta namen besede, pobirajte mej prijatelji.
jo svojo rolo do konca dosledno, in opravljeno prav zdravo kemiku izvršil. Čudno, da je bil mej vso mnogobrojuo gospodo, edini „bedentar" konsekventen. Gospod Eržen jo bil — lesen Darsinski, gospod Dubski pa — strašni Katatinski. — NasledujoČa opereta nas je popolnem odskodovala. Gu-spt.dični N e u g e b a u e r j e ve j je prinesla ptva arija občno pohvalo. Kavno tako sta ekNcelirala g. Nolli in g. Meden. O prvem uže davuej vemo, da je v komičnih operetah doma, zadnjega pak nijsnio še nikdar tako gibčnega in živega videli, ko ta večer. —s — .
— (Iz Škofje Loke) se nam piše: 10. dec. je imela tukajšnja čitalnica redni občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor, in so se pregledali računi. — Tukajšnji umrli bankir lleiss, je zapustil loški šoli 500 gld. Slava mu in najde naj posnemovalcev.
— (Narodna čitalnica v Novem mestu) je pri svojem letnem občnem shodu dne 8. t. m. zopet enoglasno izvolila za pr vosednika državnega poslanca gosp. grofa Barbo. — Za blagajuika je bil voljen g. Ferdinand Seidl, posestnik i trgovec, v odbor pa bo voljeni gg. Oblak Valentin, posestnik i trgovec, Kaštele c France, trgovec, Toinažič Ivan, vikar, K oz man Karel, posestnik, D urini France, posestnik i trgovec, Gustin Adolf, trgovec, Bolan cc Janko, c. kr. gimn. učitelj, KalčiČ Anton, posestnik i trgovec, Tratnik Filip, c. kr. davkarski nadzornik, Kravs Jožef, posestnik, Mehova Jakob, posestnik. — Izmed odbora so bili voljeni: za podpredsednika g. K oz man Karel, za tajnika g. P o lan ec Janko, za knjižničarja g. Tratnik Filip.
— (Zarad pomankanjaprostora) smo več novic za ta oddelek za jutri odložili.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere An Barry
*1 |yOMf/OIIM.
28 let oie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-
vila ta prijetna zdravilna hrana, pri  odraščenih i
otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-hav ljenje, zaprtje, prehhijenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanju pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, blcdičico in pre-hlajenje; posebno Be priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bcncka, pra-^ ega profesorja medicine na vscučilifiči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angclstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdč, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brchan a mnogo druzih imenitnih oBob, 8e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevatov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Kevalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kumuju, pri pri mul lj i vem a bolehnem draženji v Bcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtev.
"VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevaleseiere jo ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A u g e I s t c i n a.
Bcrolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Kevaleseiere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevaleseiere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Kevalescičre du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Gosp. F. V. Bencke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v „Bcrlincr K I i u i s e h e W ochcnschrllt" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila iiijso bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseiere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klcmmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehauji glave in davljenji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehauji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 85.715. Gospodični de MontlouiB na neprebavljeni i, nespanji in huj sanji.
St. 75.970.   Gospoda Gabriela Tcšnerja, sluša-
telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skororbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramotu na rokah in nogah i t. d.
Kevaleseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hranu.
v j. !■ i..... ih poticah po pol funta l gold. 50 k r., . runt 2 gold. 50 kr., 2 ftmta 4 gold, 50 kr., 5 tonov 10 gold., 12 fantov 20 gold., H fnntov 86 goltL, - Hevaleaeiore-Biscniten v poticah & 2 gold. 5o kr. ,n 4 gold. 50 kr. — Kevaleaciere-Chocolatee v praha :a v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. >0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry it Comp. na I>u-<i*jl, i% avlUtHohgaaae it. 8, v LJubljani Ed. dalir, v unnu'1 bratje Oberanzmoyr, v lua-brnkn Diechtl & Frank, v < elovol P. Birn* oachor, v Lonci Ladvig MUMer, v Maribora M. Vri.' v nrrMua J. B ^tookhauson, v Kugrcbu v lekarnici usmiljenih sester, v C'er-novlculi pri N. Šnirhu, v Oaeku pri Jul. Davidu, lekarju, v (»radcu pri bratih Oberranz-meyr, v l'emSivam pri Jos. V. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni-iliiiu pri lekarju dr. A. Ilalterju, Kakor v vseh ..ihiUj pri UoOiih n -,rjili in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duaajcka hiia na vse kxaje po poštnih .jakaznicali ali povzetjih.
Dunajska borea 14 decembra.
(Izvirno telegrafično porodile.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 75 kr
Enotni drž. dolg v srebru        .   74  „   75 „
1860 drž. posojilo.....109   „   70 „
Akcije narodne banke   .   .    1000   „   — r
Kreditne akcijo    ....     236   „25 r
London........110   _   65 „
Napol..........8    n   89 „
G. k. cekini.......5   „   24 „
Srebn..........105    . 90
Št. 15673.
Razglas.
7a dopisom od 30. oktobra 1. 1874 št. 7877 je c. kr. deželna vlada v porazumljenjt z c. k. finančno direkcijo kranjsko mestni srenji ljubljanski tlakovino z tarifom 4 krajcarjev od vsake vprežene in 2 krajcarja od vsake gonjene živine na pet let, to je od 1. januarja 1875 do konca decembra 1879 proti temu, da postavno dovoljena oprostenja tla-kovine obstanejo, dovolila.
Mestni magistrat dovoljenje te tlakovino v splošno vednost s pristavkom očitno raz glasuje, da se bode tlakovina od 1. januarja 1875 naprej na vseh glavnih, in v varstvu taistih obstoječih stranskih mitnicah (šrangah) z ozirom na postavne oproščenja, pobirati začela. (352—2)
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1. decembra 1874.
Tujci.
12. decembra:
Pri Slona: Matok iz Seelanda. Bpodon iz Trata
Pri Mnliei: Waidman iz Kamnika. — Zadnik iz Vranskega. — Mayerhoff iz Brna.
Pri Zmnorefi Kleuienčič, Jokler iz Gradoa.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki iu po iiiijni>.ji oenl, posebno:
1000 postnih voznih listov          .... 5 gld. — kr.
vsakih 1000 več..... 3 „ fcO „
K m hi voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolekoui 7 „ 50 -2000 „ „ „ n 18 „ 50 n 1000 za brzovoznino S firmo in železniškim kolekom 9 „ — „ 9000 „ „ n 16 „ 50 „ 1000 zavitkov (Couverts v kvart s firmo , 4 p — „ 1000              „              v oktav      i, 3 „ 80 „
za e. kr. sudnije, občinske urade, okrajne zastope,  šole, cerkve in cerkvene uradi«,  advokate iu nularje, pobotnico za mesečne plačo i. t. d.
Za bolnike, ki bolehajo na pljučah,  srčnih in živčnih boleznih jako važno.
Libigov K umi -izleček.
Prosim Vas, da mi pošljete 36 Baconov Vašega Kumi-izlečka kar najprej mogočo, ker se je zdravje pri mojej hčeri oči vidno prav aobro bremenilo in to po dovet-
ilnovnoj rabi, ker hočemo to ozdravljenje so nadaljevati. Splošno vsaki dan, posebno zveč«-ri nastajoČo oslabenju je popolnoma zginilo, ter bolnica oči v i dno uže bolje izgleda.
Jos. Eisenkolb,
nadučiteij.
Ker so je Vaš mnogočislani izlečuk tudi pri meni po 3 kratnej rabi omenjenih Haconov izkazal, kot izvrstno zdravilo, prosim tedaj šo o pošiljatev, (se pošilja).
Katinka Stude.
Vsled poskusa teb štirih lla-conov morem le toliko omeniti, da je kašelj nekoliko nže prestal, lagju dalje tudi sopem iu čutim tudi večje nagne njo k spanji vsled Vašega trjenja itd.
H. MOUit.
Knjižica > r. \V e i I u o tem predmetu brezplačno ali franco.
Cena enega llaeona, oziroma zavitje velja 1 gld. a. v., obale ali zaboji no manje, nego 4 llaconov pošilja
Glavna zaloga Libigovega Kumi-izlečka,
Berolin, FriočLrich-Strasse 196. Znesek naj so pri naročenji takoj blagovoli vposlati,  ker za Avatro-Ogersko ne pošiljamo poštnim povzetjem. Nit.  Zdravniki našega zavoda so vsaki hip pripravljeni, po upo-slanej zilravstvenej  preiskavi dotičnim bolnikom zdravniško nusvetovati, li«' gl«'d<> ua kakovo liagrudo. (314—4)
V prospeb občinstva samega smo pripravljeni, dobro  Znanim firmam izročili razprodajo.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Maks A rnuc.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".