UDK 911.3(497.12-04) K U L T U R N A POKRAJINA V OBMEJNIH OBMOČJIH SEVEROZAHODNE JUGOSLAVIJE NA OBMOČJU SLOVENIJE Vladimir Klemenčič * Slovenija kot obmejna mednarodno tranzitna regija Sverozahodni del Jugoslavije predstavlja Socialistična republika Slovenija, ki jo obkroža 6 28 km dolga in odprta državna meja, na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo ter na severovzhodu z Madžarsko, s skupaj 102 mejnimi prehodi (tabela 1). Ima izrazito mednarodno tranzitno lego, saj se v njej na prehodu med alp- skim, panonskim in severnojadranskim svetom križajo evropsko pomembne pro- metne poti med Severno, Zahodno, Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Leta 1978 je ob italijansko-jugoslovanski meji, na največjih obmejnih prehodih, pri Sežani, prestopilo mejo 6,200.000 potnikov, pri Gorici (Gorizia) pa 4,500.000 potnikov. Na avstrijsko-jugoslovanski meji je pri Šentilju (Spielfeld) prestopilo mejo 5,002.000 potnikov, pri Podkorenu pa 3,36 3.000 potnikov. Leta 1978 je bilo pripeljanega skozi koprsko pristanišče 2,16 3.000 bruto regi- strskih ton blaga; od te količine je bilo 783.000 bruto registrskih ton tranzit- nega blaga. Skozi mednarodni cestni mejni prehod pri Šentilju (Spielfeld), ob avstrijsko-ju- goslovanski meji, je bilo leta 1975 prepeljanega 2,200.000 ton blaga; od te ko- ličine je bilo 1,500.000 ton tranzitnega blaga (Statistični letopis SR Slovenije 1979, str. 301-302. Zavod SR Slovenije za statistiko, LJubljana). Značaj mednarodne prometne tranzitnosti in obmejne regije je še posebej pou- darjen, saj se na območju Socialistične republike Slovenije, ki je del neuvršče- ne Jugoslavije, močno prostorsko približujejo države, ki pripadajo različnim evropskim gospodarskim združenjem in družbenopolitičnim sistemom ter različ- nim vojaškim paktom: na zahodu meji Slovenija z Italijo, ki pripada Evropski gospodarski skupnosti (EGS) in Nato paktu, na severovzhodu z Madžarsko, ki pripada Zvezi za medsebojno gospodarsko pomoč in Varšavskemu paktu, na se- veru pa na nevtralno Avstrijo, ki gospodarsko pripada EFTA (Evropsko združe- nje za svobodno trgovino). Prav v zadnjih desetletjih dobiva Slovenija zaradi njene prometno pomembne lege med evropskimi in balkanskimi državami ter državami Bližnjega in Srednje- ga Vzhoda tipičen značaj mednarodno tranzitne obmejne regije. To funkcijo opravlja s pomočjo številnih mejnih prehodov najrazličnejšega tipa, prek katerih se pretakajo blagovni tokovi in tokovi osebnega prometa, kapital in informacije. Tretjina ozemlja Slovenije je oddaljena manj kot 15 km od državne meje, vendar segajo njeni vplivi še daleč v notranjost. K temu prispevajo zlasti močni bla- * Dr., red. univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 1 2, glej izvleček na koncu Obzornika 105 govni tokovi, ki so povezani tuši s pristaniščema Koprom (Capodistria) v Slo- veniji in Trstom (Trieste) v Italiji. Za mednarodne blagovne tokove prek jugo- slovanskih meja na območju Slovenije je pomembna tudi prometna zveza, ki vodi iz gospodarsko razvite Severne Italije skozi mednarodni cestni mejni pre- hod, z modernim avtoportom, med Gorico (Gorizia) v Italiji in Novo Gorico v Jugoslaviji in od tod v druge države, kakor tudi prometna zveza, ki povezuje prek mejnih prehodov ob avstrijsko-jugoslovanski meji, med Mariborom in Gradcem, zlasti pri Šentilju, ter še prek drugih bližnjih mejnih prehodov go- spodarsko razvito Avstrijo z drugimi državami (Piry 1980, str. 6-7). V zadnjih dveh desetletjih se s povečanim obsegom pretoka blaga in ljudi prek mejnih prehodov povečuje tudi samo število mejnih prehodov. Leta 1965 je bilo skupaj 94, leta 1978 pa 102 mejna prehoda. Ob italijansko-jugoslovanski in avtrijsko-jugoslovanski državni meji lahko sledimo prekvalificiranju mejnih pre- hodov iz maloobmejnih v mednarodne. K povečanju števila mednarodnih mejnih prehodov je prispevalo tudi večanje pretoka mednarodnih turističnih tokov v turistični sezoni ter pretoka delavcev iz različnih držav, ki so na začasnem delu v tujini, v gospodarsko razvitih evropskih državah in ki pogosto potujejo prek italijansko-jugoslovanske in avstrijsko-jugoslovanske meje (tabela 2, Gosar 1979, str. 25 - 26). Politične meje in obmejna območja Podoba kulturne pokrajine ob ožjih obmejnih območjih je rezultat učinkov šte- vilnih dejavnikov notranjega družbenega razvoja, režima prehodnosti državne meje in ustreznosti infrastrukturne opremljenosti mejnih prehodov, kakor tudi učinkov sosednjih območij onstran meje v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. K oblikovanju tipa kulturne pokrajine v obmejni regiji, ki je rezultat številnih meddržavnih dogovorov o funkciji državne meje kot členu povezovanja s sosed- njimi državami in ostalim svetom, je prispevalo tudi policentrično usmerjanje gospodarskega razvoja v Sloveniji, ki je zasnovan na sistemu postopnega širje- nja krajev z industrijo tudi na obmejnih, še nedavno gospodarsko perifernih območjih (Vrišer 1979, str. 34). Le-ta prispeva k oblikovanju strukture prebi- valstva mobilne urbane družbe, ki je usposobljena opravljati funkcije, ki jih za- hteva obmejno območje. Obmejno prebivalstvo opravlja posebne funkcije, ki so povezane z upravljanjem infrastrukturnih objektov politične meje ter z razvija- njem raznih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti zase in hkrati za prebi- valstvo v prekmejnem obmejnem območju, s čemer prispeva tudi k oblikovanju obmejnega tipa kulturne pokrajine (Piry 1981, str. 50). V zvezi z oblikovanjem meje kot členom povezovanja obmejnih območij na obeh straneh državne meje v enotno kulturno pokrajino, obmejno ali politično regijo, je sklenila Jugoslavija s sosednjimi državami številne meddržavne dogovore, ki se nanašajo na funkcijo meje kot mejne črte prehoda med sosednjima dvema državama, in to ne glede na razlike v družbenopolitičnih sistemih. Jugoslavija je sklenila z Italijo, Avstrijo in Madžarsko meddržavni dogovor o maloobmejnem osebnem prometu, ki se nanaša na kraje, ki se nahajajo na obeh straneh držav- ne meje, v oddaljenosti 10-15 km od italijansko-jugoslovanske in avstrijsko- jugoslovanske meje. Na območju madžarsko-jugoslovanske meje pa sega obmej- ni pas 20 km v notranjost obeh držav. Prebivalci krajev, za katere veljajo do- ločbe maloobmejnega prometa ob madžarsko-jugoslovanski meji, lahko preko- račijo mejo le enkrat mesečno, medtem ko lahko prebivalci krajev ob italijan- sko-jugoslovanski in avstrijsko-jugoslovanski meji prestopijo mejo neomejeno- 106 u O) ™ u Ž CL xn c CD O ai — F. E m 1 ^ £ g > ^ .E -o 5; E Q E di < 5 I 5 re <2 "ÓT re E 75 Ó1 w D i 5 re ¡n 'ó? re E "O . re en 2 . 2 . c •D O ._ re ko c ~ •o re ü) «_. 2 ® IR re C L JÉ en " .S3 £ m •o o > re N CM CM xn aj — • "c QJ k in a. en o > '•3 re Í . D> O C XJ w 4-J re 4-1 co <í r-• c- vO VO S vO — u re *-» c tn .2. m S S D '-J re o E tí 2 = Q. ™ •D m O) re CT M 2 0) I l 107 krat, celo po večkrat dnevno. Jugoslavija je sklenila dogovore o dvolastniških odnosih z Italijo in Avstrijo, ki omogočajo kmetom v obmejnem pasu, ki imajo zemljo onstran meje, obdelavo ter nemoteno prehajanje meje prek mejnih prehodovo ali celo nekontrolirano ob določenih mejnih kamnih, z živino, stroji, semeni in kmetijskimi pridelki. Z Italijo in Avstrijo ima Jugoslavija meddržavni dogovor tudi za planince v gorskem svetu Julijskih Alp in Karavank, ki lahko nekontrolirano prečkajo mejo na določenih mestih. Jugoslavija ima z Italijo in Madžarsko tudi meddržavni dogovor o obmejnem gospodarskem sodelovanju, ki se nanaša na brezcarinsko trgovanje (uvoz in izvoz) med gospodarskimi organi- zacijami obmejnega pasu na obeh straneh državne meje. Blagovna menjava med obmejnimi območji Slovenije in obmejnimi območji sosednjih držav je zasnovana tudi na menjavi blaga na podlagi sejemskih sporazumov. Jugoslavija ima z vsemi tremi omenjenimi sosednjimi državami sporazume tudi o kulturnem in znanstve- notehničnem sodelovanju, ki se intenzivneje uresničujejo v obmejnih območjih vseh treh držav. Osimski sporazumi, ki sta jih sklenili leta 1977 Italija in Jugoslavija, temelji na skupnih izhodiščih regionalnega planiranja v obmejnih območjih obeh držav. V dogovor so vključeni: modernizacija mejnih prehodov, uveljavljanje višjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja ter urejanje manjšinskih pravic Italijanov, ki žive v obmejnem območju Jugoslavije ter Slovencev, ki žive v obmejnem ob- močju Italije, sodelovanje na kulturnem in znanstvenotehničnem področju (Osim- ski sporazumi, 1977, str. 515). Intenzivnost učinkov meddržavnih dogovorov je odvisna od številnih dejavnikov. Med te sodijo: fizičnogeografsko okolje, način poselitve, prisotnost bližine večjih mest ali centralnih krajev ter narodnih manjšin v obmejnih območjih (Klemen- čič 1978, str. 12). Na obmejna območja vpliva v veliki meri tudi proces odpira- nja državne meje, z večanjem števila mejnih prehodov ter načrtno razvijanje gospodarstva. Državne meje na območju republike Slovenije so relativno mladega nastanka. Jugoslovansko-italijanska meja je nastala šele po drugi, jugoslovansko-avstrijska in jugoslovansko-madžarska pa po prvi svetovni vojni. Jugoslovansko-italijanska meja poteka na zahodu med Koprskim zalivom, Trstom (Trieste), Gorico (Gorizia) in Goriškimi brdi po relativno valovitem svetu, od tod dalje proti se- veru pa potekata jugoslovansko-italijanska in jugoslovansko-avstrijska meja po težje prehodnem gorskem svetu Julijskih Alp, Karavank ter Kobanskega. Del jugoslovansko-avstrijske meje proti severovzhodu, proti Radgoni, poteka ob mejni reki Muri, ves ostali vzhodni del jugoslovansko-avstrijske in jugoslovansko-mad- žarske meje pa po lažje prehodnih terciarnih slemenih in dolinicah gričevnatega subpanonskega sveta. Nekateri odseki državne meje potekajo tudi po starih hi- storičnih mejah. Tako predstavlja del stare, večstoletne avstrijSko-ogrske meje, del današnje jugoslovansko-avstrijske meje med Radgono (Bad Radkersburg) na jugu in jugoslovansko-avstrijsko-madžarsko tromejo na severu. Po današnji ju- goslovansko-avstrijski meji na območju Julijskih Alp je potekala državna meja že od 16. stol. do prve svetovne vojne, najprej beneško-avstrijska, nato italijan- sko-avstrijska meja. Večina meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne poteka po meji slovenskega etničnega ozemlja. S Slovenci kot narodno manjšino je poseljen skoraj ves prostor ob italijansko-jugoslovanski meji ter celotno obmejno območ- je ob avstrijsko-jugoslovanski meji na avstrijskem Koroškem. Na obmejnem pro- storu avstrijske Štajerske so Slovenci poseljeni v obliki otokov, ob madžarsko- jugoslovanski meji pa poseljujejo Slovenci Porabje v trikotu med jugoslovansko- avstrijsko in madžarsko-jugoslovansko mejo. Madžari so poseljeni kot narodnost 108 c d m ~1 ir\ £ s : Kl o o o C D O o o A CM « o o o CNI co o o o o r- r» oí <Í o 5Ñ o o o ON di < o o co ra m ra C ra QJ E t_ ro JfNl '<¡T E — 1 •O0) di ra di I o -a- cm « ON iP O ON WÎ —. "Ž-5S JD _ £ O CO o CO o ra * qj CS1 ôn ro c o K N K N ITi o » -3 iß O* co QJ "D ~ JS ON » qj _J CM r-' ON NI "D qj "ra qj 10 > qj ra C c ra C E KJ XI O 7 o tO « j x i 0 1 0 je (O Üj x i 0 1 0 to 113 Stara agrarna zgradbena struktura naselij je že skoraj izginila. Kmetijsko go- spodarstvo daje le minimalni delež dohodka, kmečko prebivalstvo pa je malošte- vilno; prevladuje prebivalstvo terciarnega sektorja. Na gosto so posejani trgovski in gostinski lokali, ki so ustrezno locirani za potrebe prebivalstva z obeh strani meje. Poseben tip obmejne pokrajine se je izoblikoval na tistem delu jugoslovansko- avstrijske meje, ki je vrsto stoletij predstavljala mejno črto med ogrskim in avstrijskim delom habsburških dežel. Ta stoletna historična meja je vtisnjena v zunanji podobi pokrajine. Razlike med dednim pravom so vidne na obeh stra- neh meje. Na avstrijski strani so veljali zakoni o nedeljivosti zemlje, na Ogrskem Pa je slonelo dedno pravo na delitvi zemlje. Drobitev parcel je prinesla dvojno posledico: Izoblikovanje pokrajine z drobno parcelacijo, z majhno posestjo do 3 hektarjev ter z majhnimi, dvo ali troceličnimi, večinoma iz lesa ali gline zgra- jenimi pritličnimi hišami. Pokrajina je bila agrarno prenaseljena vse do zadnjega desetletja in je predstavljala območje stalnega in sezonskega izseljevanja. Po drugi svetovni vojni je to obmejno območje reševalo agrarno prenaseljenost tako, da so prebivalci iskali priložnostno zaposlitev v bližnjih krajih onstran meje, na avstrijskem štajerskem, ter začasno zaposlitev v manj oddaljenih zaposlitvenih centrih na avstrijskem štajerskem in drugod v gospodarsko razvitih evropskih državah. V zadnjem desetletju je del delovne sile, ki se je vrnila iz začasnega dela v tujini in večina mladega prirodnega prirastka našel zaposlitev v novo nastalem industrijskem centru, v Murski Soboti, pa tudi v novo nastalih indu- strijskih obratih v sami obmejni pokrajini. Prestrukturiranje večjega dela aktiv- ne delovne sile v nekmečke poklice, bodisi z zaposlovanjem v obmejnih krajih tostran in onstran meje, kakor tudi v obliki dnevne migracije v druge kraje Pomurja, je v zelo kratkem času spremenilo funkcijo in zunanjo podobo pokra- jine. S prisluženim denarjem izven kmetijstva so delavci mehanizirali kmetijsko gospodarstvo ter preuredili ali na novo zgradili kmečke domove in nekmečke hiše, ki so podobne mestnemu tipu hiš;kmečka gospodarstva pa so se spreme- nila v polkmečka. Ker se prek mejnih območij skozi celo leto, zlasti pa ob koncu tedna in ob podaljšanih vikendih, ob različnih praznikih in v času dopu- stov, pretakajo v obe smeri tokovi delovne sile, ki je na začasnem delu v raznih gospodarsko razvitih evropskih državah, je na obmejnem območju zaradi potreb domačega prebivalstva, pa tudi zaradi potreb omenjenih tokov delovne sile, nastala ob cestah vrsta gostinskih in uslužnostnih obratov. Tako je obmejno območje, ki ima zaradi odprte meje in rasti delovnih mest v sami pokrajini, kakor tudi zaradi voliva pretoka zdomske delovne sile čez mejne prehode, do- bilo značaj polurbanizirane obmejne pokrajine, ne da bi ob meji razvilo lastne centralne kraje. K temu je prispevalo tudi intenzivno pretakanje prebivalstva v zvezi z maloobmejnim prometom in dvolastništvom zemlje (Olas 1976, str. 151). Tretji tip, ki je po genezi in funkciji bistveno drugačen od doslej naštetih ob- mejnih območij ob jugoslovansko-italijanski in jugoslovansko-avstrijski meji, predstavlja obmejno območje Lendave (Lendva) ob juaoslovansko-madžarski meji. Lendava (Lendva) je kot centralni obmejni kraj, ki mu je bilo po prvi svetovni vojni z jugoslovansko-madžarsko mejo odrezano gravitacijsko zaledje, stagnirala ali celo nazadovala vse do zadnjih dveh desetletij. Z industrializacijo si je vzdolž meje izoblikovala gravitacijsko zaledje dnevne migracije delovne sile, kar je prispevalo k upadanju deleža kmečkega prebivalstva v dveh desetletjih, in sicer od treh četrtin na eno četrtino. Večina kmetijskih obratov je postala polkmečka. Gospodarski razvoj tega obmejnega območja je bil doslej v sorazmerno majhni meri povezan s funkcijo meje in z razvojem območij onstran meje. Na račun maloobmejnega prometa se kažejo skromni učinki z nakupi prebivalstva prek ju- 114 aoslovansko-madžarske meje. Na osnovi meddržavnega dogovora med Juqoslavijo in Madžarsko je nastalo živahno kulturno sodelovanje, ki temelji na rednih obiskih kulturnih skupin z Madžarske. Obstajajo tudi redna srečanja predstavni- kov gospodarskih in upravnih institucij obeh držav, ki usklajujejo program razvo- ja tehnične infrastrukture v obmejnih območjih in pripravljajo dogovore o go- spodarskem sodelovanju med gospodarskimi ustanovami v obmejnih krajih. Tudi to obmejno območje je pod vplivom industrializacije in modernizacije kmetijske proizvodnje pričelo izgubljati nekdanji videz agrarne pokrajine. Staro kmečko hišo zamenjuje moderni mestni hiši podobna stanovanjska hiša z modernejšim gospodarskim poslopjem. Za to območje, ki je pomešano poseljeno tudi z madžar- skim prebivalstvom, je značilna dvojezičnost pri obeh narodih, v vseh oblikah človekovih dejavnosti, pri delu, oskrbi, izobraževanju, prometu in izkoriščanju prostega časa. Le-ta je rezultat dvojezičnega učnovzgojnega procesa že v otroških vrtcih in osnovni šoli, ki zaradi potreb razvoja urbane družbe prerašča v dvoje- zične srednje šole, ki nastajajo prav sedaj na tem območju. Obmejno območje . je primer gospodarsko hitro razvijajočega dvojezičnega obmejnega območja, ki kaže vse značilnosti in poteze uveljavljanja take dvojezičnosti, ko pripadnika obeh narodov lahko med seboj govorita vsak v svojem jeziku, pa se razumeta (Olas 1981, str. 6; Haios-Klemenčič 1976, str. 201-202). Večina obmejnih območij Slovenije ob jugoslovansko-italijanski, jugoslovansko- avstrijski in jugoslovansko-madžarski meji doživlja v zadnjem desetletju večji ali manjši gospodarski napredek, ki ga sicer poqojuje koncept načrtnega razvi- janja obmejnih območij Slovenije. V večji ali manjši meri lahko povsod sledimo učinkom odprte meje, saj že sam občutek možnosti prehajanja prek meje, ne glede na gospodarske koristi, daje prebivalstvu obmejnega pasu ugodno psiho- loško razpoloženje, ki tudi prispevak k zadrževanju prebivalstva na tem prostoru. Viri 1. Piry 1.(1980): Odprtost meje in obmejna območja, str. 1-110, Inštitut za geoqrafijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 2. Gosar A.(1979): Die Frequenz der Grenzüberschreitenden Touristenströme nach Jugoslawien bzw. Slowenien, str. 25-30. Tourism and Borders. Heft 31. Institut für Wirtschafts -und Sozialgeographie der Johann Wolfgang Goethe -Universität Frankfurt/Main. 3. Vrišer I. (1979): Industrializacija Slovenije, str. 90. Zavod SRS za družbeno planiranje - Področje za prostorsko planiranje, Ljubljana. 4. Piry 1. (1981): Gospodarski razvoj obmejnih območij (Netiskano), str. 203. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, LJubljana. 5. Osimski sporazumi (1977), str. 515, Založba Lipa, Koper. 6. Klemenčič V. (1978): Grenzregionen und Nationale Minderheiten, str. 7-17. Geographica Slovenica 8. Institute of Geography of the University of Ljubljana, Ljubljana. 7. Klemenčič V. (1978): Neki socialni uzroci i posledice prostornih uticaja industrializacije Slovenije, str. 275-284, Geographica Slovenica 10. Institute of Geography of the University of Ljubljana, Ljubljana. 8. Vrišer I. (1974): Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji, značilnosti njiho- vega razvoja in družbenogospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala 115 mesta, str. 179-313. Geografski zbornik. Acta geographica XIV. Slovenska akademija znanosti in umetnosti LJubljana. 9. Pak M. (1978): Geographische Elemente der funktion versorgung im Grenzraum entlang der jugoslawisch-italienschen Grenze, str. 21-27. Geographica Slovenica 8. Institute of Geogrpahy of the University of Lju- bljana, Ljubljana. 10. Klerfienčič V. (1974): Slovenska in italijanska narodna manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansk«-italijanske državne meje, str. 506-515. Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Cankarjeva založba, Ljubljana 1975. 11. Klemenčič M. (1978): Funktionsanalyse des Sledlungsnetzes im Triester Karst, str. 49-55. Geographica Slovenica 8. Institute of Geography of University of Ljubljana, Ljubljana. 12. Olas L. (1976): Dvolastništvo - dejavnik v razvoju Prekmurja kot obmejne regije, str. 151-155. Geografski vestnik. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana. 13. Olas L. (1981): Prikaz občine, str. 3-7. Zbornik občine Lendava, Skupščina občine Lendava, Lendava. 14. Hajos F.-Klemenčič V. (1976): Ketnyelvuseg a Szloven Szocialista Koztar- sasagban, str. 195-211. Nemzetkozi noprajzi. Nemzetisegkutato konferencia (Bekescaba, 1975, oktober 28-31.) Budapest. 116