List
58.

Tečaj XXXVII
S, k
l\ f«
Mt -4
'" * *
» A " J '' v
'J)
••	V
Izhajhjo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta
o
gold.
>
po poâti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za Četrt leta 1 gold. 30 kr.
za četrt leta 1 gold.; posilj&n

Ljubljani v sredo 31. decembra 1879

Obseg: Kaj o zemljiškem dávku pričakujejo kmetovalci od prihodnjega leta?
skušnje.
Oblica, zaoblica.
Politieen pregled leta 1879.
Gozdna policija. (Kon.)
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Gospodarske
Novicar«.
Gospodarske stvari
Kaj
zemljiškem davku pričakujejo kmctovalci
od prihodnjega leta?
Da se taka v nebó vpijoča krivica zemljiškega davka odstrani in na mesto krivice stopi pravična raz-mera, to pričakujemo od uravnave zemljiškega davka, katero ima zdaj državni zbor v svoji roki, in o kateri bode zbornica poslancev obravnave pričela kmalu o no-
letu.
Da vlada hoče pravično uravnavo, to povdarja
vem
Najtežavniše davkovsko breme nosijo v Avstriji vladna predioga ko prvi namen nove postave z dostav-
kmetovalci, kajti ne samo to, da nikjer na svetu niso
obložena, kakor
v
kom, da nikakor ne namerava povikšanja državnih dohodkov po zemljiškem davku , ampak da le to hoče
kmetijatva s tako visocimi davki našem cesaratvu, ampak tudi ta krivica se nahaja pri da se sedanji znesek tega davka (37 milijonov gold.) s
veliko vecimi davki tem obdrží, da vsa laka zemljišča, ki so dozdaj prosta
?
nas, da so nekatere dežele z obložene kakor druge.
Zato je prava in pravična razmera zemljiškega žijo ž njim
bila davka ali ga premalo plačevala, se primerno
oblo
(gruntnega) davka nujno potrebna, da za davkovsko bo-
Zemijiški davek v našem delu cesarstva znaša na
lezen ne poginejo zdrava moć države.
kmetijstva, ki
so
ste ber, da
se ohrani leto in dan 37 milijonov gold. Vcenjeni čisti donesek
po novih vcanitvah ni še sicer odiočen, al če počez čisti
. bi
UJI \J V/ V»i I^M V V«	> " ^	w v • Mi T	a ^ f WA4 U JL KJ W WIV>Vi VV4I V WU^ Mi V V	V/ V V M
Oglejmo si najpoprej zemljiške davke dru z ih donesek za hektar zemljišča cenimo le po 15 gold.
držav na svetu. Nikjer pod Božjim solncem ni zem- po takem onih 27 milijonov in 843.732 hektarov zemlje? ljiš&i davek viši kakor po 10 od 100 gold, čiatega do- katero naš del cesarstva obsega, dalo 417 milijonov in neska. — v državah na , kier stoii kmetijstvo na viši 655.980 gold, čistega doneska. Po takem bi bilo prav
stopi nj i
Je
v državah pa , kjer stoji kmetijstvo še doka] pod 10 odstotki; tako na Angle-
lahko mogoče zemljiški davek počez z 10 odstotki od skem in Francoskem. Kaj pa v naèem cesar st vu v čistega doneska določiti. To bi pa, kakor smo uže zgo-tistih deželah, kjer je stalni kataster vpeljan? Cez 26 raj rekli, bila euaka razmera našega zemljiškega davka
z zemljiškim davkom drugih najvišje z davkom obloženih držav. Vlada je sedaj , nasproti poprejšnjim do-
odstotkov znaša, namreč 16 odstotkov
Je
davka, 10
od-
stotkov pa je přiklad.
®	J	^ 1 • w tM M i	^	li f .	4 [	M w ^ p M VPI«. MM ▼ t	V «MV4V1 I V wv	y	ÍIWMJ/A VUl	V JUMjl «II v% vr —
Pod takim bremenom kmetovalec komaj da še diha, ločilom zemljiškega davka od 6. aprila 1879., nov po-
konkurenci s pridelki tu j i h držav pa uže celó ne more stavni nacrt zbornici poslancev predložila , po katerem
ima začasna reparticija novega zemljiškega davka uže
januarijem leta 1881. v veljavo stopiti, ne pa še
" , kakor je omenjena predioga od
koa biti.
Ce pa nadalje v našem cesarstvu primerjamo dežele z deželami, tu vidimo velike krivice. Znano je, na priliko, kako silno preobložena je kranjska dežela z zemljiškim davkom
s
januarrja
1882.
znano je pa
tudi
aprila 1879. velela.
kako
Delà za uravnavo novega zemljiškega davka so do malo zemljiškega davka plačuje Galicija. Naj kaj več lani res po polževo napredovala, naj bi se pa sedaj, ko povemo o davku te dežele. Po katastru od leta 1877. se imajo hitro izvršiti, tudi temeljito izvršila, so gaiiški kmetovalci (Poljaki) od 10 gold, čistega do-
Se
ve
neska plačevali 16 do 27 fer. zemljiškega davka, po Jo-
da se bodo tudi tej novi vladni predlogi
zopet upirali poslanci ga li ški, kajti čem dalje osta seficakem katastru od leta 17&9. pa ao odrajtovali od nejo zemljiški davki v Galiciji tako, kakor so dandanes
9
100 gold, čistega doneska poljá 7 goid, 5 kr., od seno-žeti, vrtov in bajarjev 12 gold. 5 kr., jino manj kot vae druge avatrijske dežele. Od leta
tem bolje je za to deželo
na škodo
tedaj blizo tret- gim deželam.
)
se ve
da
9
dru
1819. imajo v Galiciji začaani zem
steuer-Provisorium), po katerem
Morebiti bi bilo prav, ako bi se zemljiški davek z a-
davek (Grund-	časno (provizorično) za eno leto repartirai in da se
gold, čistega	med tem reklamacije (pritožbe) temeljito preiskujejo
druzih de-	in pa pravično resijo. Mnogo kmetovalcev je, ki ne raz-
želah avsirijskih pa po stalnem katastru od 1817. do	umejo davkovskih postav tako lahko, kakor razumejo
doneska poljá plačujejo 16 gold. 95 kr.
1860. leta, katerega so se po trdovratnem uporu uhranili, pripada na 100 gold, čistega doneska 26 gold. 66
to
9
če se jim kar naravnoat v davkovskih bukvicah
kraje, davka. Vrh tega pa je v Galiciji še
milijon
in 294.718 oralov zemlje, od katere se prav nič davka
pové, koliko davka imajo plačati. Ko se jim zapisalo v davkoveke bukvice.
da
o to
bodo koj vedeli, pri čem
so
9
ne
plačuje zato, ker ni vpisana v kataster.
in krivičnega.
in bodo reklamovali ? če najdejo kaj napačnega
*
Vaakako se zanaaamo), da bode sedanja zbornica poslancev zadeve zemljiškega davka s tisto resnobnostjo
in ustrajnoatjo v razpravo vzeia, katero tako važna stvar zasluži, da se — brez oškodovanja državnih intereaov — mnogim deželam odvzame presilno breme, katero pritiska na kmetovalce in ni v pravični razmeri s tem, kar jim zemlja donaša. To pričakujemo od novega leta.
Gozdna policija.
Spisal Fr. P—r.
(Konec.)
Treba je omeniti še gozdu škodljivih žužkov,
med katerimi najbolj nevařen je tako imenovani i ubadar ali zakožni crv, ki ga po nekaterih krajih tudi muha imenujejo. Znano je, da je ta lu b a dar pred 7 leti naredil na Ceskem na milijone goldinarjev škode. Skrbeti je toraj treba, da ae ta žužek ne zaredi, zato se morajo gozdi smrekovih in mecesnovih odpadkov Čistiti, bolno drevje posekati ia iz gozdov spravljati. Ce gozdarji tako orevjtj v gozdih najdejo, zapade do-tičnik oštri kazni.
Se več druzega bi pač lahko naštel, o čemur tudi po-
roČajo okrajni gozdarji, pa ae bojim, da bi moj spia preveč ne naraatel, toraj konečno stavim se eno vprašanje: ali ao okrajni gozdarji rea potrebni?
Da odgovorim ua to vprašanje, naj navedem ob kratkem nekatere točke o imenitnosti gózdov za človeštvo in posameznega člověka.
Gozdi ao pravi varuhi, ki branijo hudim vetro-vom, da ne razaajajo po naših deželah. Gozdi oblake in megle na se vlečko, da potem dež namoči suho polje. Gozdi 80; ki vpljivajo na zemljo, da se vlaga
v njej obrani in studenci ne posušé , kateri so v hudi vročini največa dobrota za ljudi in živino.
Poglejmo na Kra8, kjer so se pred leti koščati gozdi razproatirali, kakošen je pa zdaj !
Pust kamnit svet s kakim brinjevim grmom te spremlja od Postojne do Trsta, daleč po Istri in Dalmaciji. Nekdaj bogate dežele so dandanea najbolj siromašne. Zemljo je dež spral, studenci so se posušili, prat in ž njo rodovitnoat zemlje pa burja odneala. Kjer so se nekedaj dobro rejene krave, voli in konji pasli, pase se dandanes le se požrešna koza, da aproti unići, kar bi imelo zraati. Ziva priča kazni Božje celim deželam!
Gozd je pa tudi posameznega člověka najboljši prijatelj. Kakor hitro zagledi-š luč sveta ; že te tvoja akrbna mati položí v zibelko iz lesá. In gorkote, katere zeló potřebuješ , daje ti zopat gozd. Orodj e , a katerim ai prideluješ jed , in žlico, 8 katero zajemlješ hrano vse to dobiš iz gozda. In ko zatisneš trudno oči, polože te na lesene pare in v leseni trugi v grob k večnemu počitku. Evo! prijatelji in vai te zapuatijo, le gozd je tvoj edini apramljevalec. In potem ti še blaga roka vaadi žalo valno brezo na tvoj o gomilo in brani tvoje ostanke vremenskih nezgod!
To so pač tehtni vzroki, kateri so napotiii našo vlado, da je, ko je uže tudi pomanjkanja lesa in drv nastalo, jela nekoliko bolje akrbeti za gozde in v ta namen gozdno policijo vatanovila.
V Radoljici 12. decembra 1879.
Novo sredstvo proti pozresnim gosenicam,
katere obirajo in mnogokrat popolno vničujejo zelje in repo, hoče kot neovrgljivo priporočati nek kmetovalec
na Nemakem, kakor pravi, iz lastne skušnje. Gosenica
so zeló njegovo zelje nadlegovale, pa na nekem zelniku je vse zelje zdravo ostalo. Ko je pregiedaval, kaj bi pač moglo obraniti na tem svetu požreane goaenice, za-pazil je, da je rastel med zemljem koper ali smrdilj (Dill, anetbum graveolena). Poakuš»ja je vaakako lahka, zato naj jo ob svojem čaau naši zeljerejci poakuaijo.
Les in vrvi se trpezniže narede,
Če se namoČijo v raztoplini ob8toječi iz 1 kilo mo-drega vitrijola, ki ae raztopi v 25 litrib vode. Lea oataja v tej raztoplini 24 ur, prav močne kole treba 48 tudi 72 ur pustiti, da ae raztoplina dobro v notranji del vleze. Vrvi (striki) 08tajaj0 le 12 ur v tej raztoplini. Potem se namočene tvarine atavijo na zrak , da 8e posušé in potem 8e še enkrat v raztoplino , obatoječo iz vode in apna atavijo.
Narodno blago.
ni.
Oblica, zaoblica.
Spisuje Davorin Trstenjak.
Pri štirakih Slo?encih, kateri stanujejo kraj hrvatske meje, dalje pri Hrratih in Srbib, je navada na božični ali koledni praznik jesti oblico — zaoblico. (Vuk. rječ. sv. zaoblica.) Zakoljejo na badnjak, to je, 8veti večer, enoletno prase ali jarca, in cela apečejo v oblici, to je, v veliki okrogli akledi ali pekvi. Nekateri si dajo od lonČarjev napraviti prščeni vozunček, ki ima v sredi oblo akledo, v katero denejo praae ali jarca in tako vozunček porinejo v peč. Na dnu sklede ali pekve je izdelana zvezda ali solnčno lice. Na božični praznik se k obedu prineae praae ali jarček v oblici ali vozun-čeku, postavi na mizo, v gobec vtakne 8e lorbek ali pa rožmarin.
To je še star ostanek pagacskega povérja. O božicu so paganeki Slovani praznovali rojatvo aolnčnega deteta, in njego^ simbol je bil prašček ali jarček, zato še sedaj pri Cebih (Sumlork I, 299—300J lužičkih Srbih in Poláci b (Pauli, Pol. 10) pravijo, da na sveti
večer zlato prase iz temnih oblakov poluka, in pri Slovencib uganjka:
„Zlato prase se po nebu pase,
Ima kela dva debela1'
znači solnce. Oblica je dobila ime po obli obliki posode, ker oblo po Beloatencu pomenja: orbicuiatim* globatim, circulatim , rotundě, solnce pa ai misliti ko,
obio akledo, pa ni samo biio navadno pri Slovaniht nego tudi druzih arijanakih narodib. Tudi na kolah se vozi solnčni bog, in tako tudi vozunček ima svoj mi-tologični pomeo. Pozneje je poznamenovanje posode, v kateri se je prase ali jarček pekel; obveljalo za pečeoko samo, zato pri Srbih pomenja zaoblica celó: brav ce (ovicula vel aper) in pri Hrvatih oblica, prase od godine, enoletoo prase, godovno prase.
Srbi to praae, ki se zakolje v čast novorojenemu solneu — božiču, imenujejo tudi: božuna ali božu-rica. Enake nazore nahajamo tudi pri severnih Slo-
vanih (Potebnja, o mitič. značenj. 28).
Navada je tudi, o božiču na vrata narisati „s o inče c" , to je, križec v soin ci. Na Koroškem pa aa vrata ženinove hiše pribijejo o poroki mèden takošen križec, da novoporočencem prinese blagoslov. Solnčni bog je bil bog blago8lova, zato srbaka prialovica: „Hoče
sunce šinut i pred oasa vrata''. Primeri
V
ae
narodno pesmico:
„Božič, božič bata
Na oboja vrata, Nosi kitu zlata, Da pozlati brata I oboja podvoja.
srbsko edino ta navada znana na gorenjem Bavarskem, kjer so
nekdaj Siovani stanovali, se je ta navada gotovo iz slovanské dobe ohranila.
Staritrg pri Slovenjem gradcu meseca grudna 1879.
) «
Navada
1 i e n i
J
e
tudi
(Vuk, srb. pjes. I
7
117.)
y
na božic postaviti na mizo izdob-
*
Mnogovrstne novice,
a
Zivega srebra ae sedaj največ prideljuje v rudni
si r
y
iz katerega vino pijejo. Sir atreže gotovo
kih kalifornskih.
Pred
leti so dobili živega are
na čeaeenje meseca, ker v glarnski dolini na Svi-carskem ae sedaj pol ni mesec imenujejo „Ras laib"? (Rochholz, Naturmyth. pag. 252 seq.), in pri Litovcih, ka-
v
kor tudi pri Rusih uganjka :
y
.kolač
znači
mesec.
pogača sirnata"
bra v A1 mad i (Almaden na Spanjakem) 36.000 Idri j i 8000, — v Nemci j i 2400, - v Kaiifornijji pa 40.000 železnih flaš. Od te dobe je poakočila kali forniiska produkcija Jeta 1877. na
69.886, leta 1878.
pa
čeških zagadkah ae mesec veli: ,,kozji sireček". (Erben, pes. 13.) Poseben kolač ali pogai o apečejo Slovaci in Slovenci kraj Mure, kot dařilo ženinu in nevesti. Na kolaču so iz teatá napravljene
kra-
na 69.192 flaš. — Ce bodo v Kaliforniji vsako leto toliko živega are bra přidělali, utegnejo mahoma žile njegove se posušiti
vse domače živali, na primer: konjiČek vica, koklja, piščeta. Temu kolaču
y
junček
y
struci
* •
basman, tatarsko.
boaman. Dalj ima to besedo za
y
pravdo :
Spaniji in v Idrij i ravnajo s pri deiovanjem živega srebra tako sistematično, da se tržna cena preveč ne alterira, pa vendar pridelek potrebšČinam zadostuje. Idrijsko živo srebro veljá od nekdaj za naj-
mongolako-
bolje
v
Evropi
y
zato
y
ker je najčisteje.
V	___
Število leta 1878. v našem cesarstva na kant dejanih Nazori ženitve aolnca z mesecein ali zemljo kmetovalcev, obrtnikov, trgovcev itd. je znašalo 3271. To
so imeli tudi svoje vpbvanje na ženitvo, zato je bosman	je grozno števiio, al resnično je, ker se ta številka na-
spečen v cbbajanje aolnčne ženitve, přišel v godovanje	baja v poročilu c. kr. sodnijskega ministerstva za leto
ljudskih ženitev , ker sta nebeški ženin in nebeska ne-	1878. Tirjatve upnikov leta 1878. dognanih pravdah so
veata bila varuha ljudskih ženinov in ljudskih neveat.	znašale 90 milijonov in 678.809 gold. Zanimivo ie vi-
r^v • • i • v « t i v ♦ a ^ « * n à	_ _ _ ^ ^ ^ . _ O J
Ruami božični kolač imenujejo koro vaj
vonci pa
hieb
y
Slá-
děti
koliko ljudi na enega člověka
ki
je na
kant
ki^ ga jedó na božič, zovejo kravica, přišel, pride v različnih deželah našega ceaaratva.
, alov.	Na enega člověka po takem pride ljudi na
* ^ « ~. f "	— & — ,J	y * vj*
od beaede srbak. kra v it, daropfen, auftbauen
krevat, ok re vat, torej „Dampfbrot", kipljen kruh. Kranjskem
Božestvo aolnca pa je bilo delitelj blagoalova se pri Cehih božični kruh veli: štědrovka.
y
zato št e
Koroškem Moravském
33.091 Gornj. Avstrijskem 14.344 30.582 Primorakem . .
drovnice, od štedri,
f&uatus, erečen, in Ruaini bad-
20.387 Tirolakem
Stajarakem
njak imenujejo ščedrik — vedri k. Pri Poljacih temu Bukovini kruhu pravijo „strne 1a",
16.637 Slezkem 15.514 Salcburškem
12.384 11.762 10.440 6580
da
atrnina obrodila
y
mocen krub, ali pomnožnik
brž ko ne pečen s prošnjo, Dalmatinskom
pri štirskih Slovencih pa : Gališkem
in se še dan današnji Ceskem
14.765 Spodnj. Avstrijskem 5520 14.677 Predarlskem . .
3109
au u v w u ci wu , "i« ^ v/ w u u a u i a , iu o o oc uau uauas u j a
peče in blagoslavlja od duhovnikov, kedar hodijo po krpljenji od Božiča do av. treh kraljev.
Vuk imenuje božično pogačo: česnica. Meai jo
domačin in metne v njo kakov novac; kedar začnejo
14,565
Politične stvari.
ko8iti razčesne eden pogačo in vsakemu dá kos
čigar
kcscu je novac
y
V
y
on
y
celo leto.
pravijo, bode najsrečneje
Političen pregled leta
1879.
Tudi na Francoakem in po Nemškem je Božicu peči p08eben kruh vani „K. I o tze n b r o d(í, akega početka, dvomim.
navada, o
sadjem »adevan, tako imeno-pa jeli je to izvirno german-
Ko so se nam lani osorej odprla novega leta vrata
y
se nam ni pokazalo nič posebno
se nekako megl
lega. Vse je bilo
zunaj , znotraj pa velike homatij
y
Na Štirskem tudi pečejo kruh iz boba, in veli se ta kruh: bobov dod. Dajo ga z pomnožnikom vred blagoslovit, poaebno nerodovitne žene, da bi po-
potrti in v bot potisneni, zato pa tudi Avatrija ia. Bosna ni še bila vsa naša. razmere tam ne-
Slovani oslabi jei
razvite, ni se še vedelo, bo li ostala nam, ali pa smo le kot žandarji drugim tlako dělali na svojo škodo. Ob
'•	------ y	---.---«v.«^ , ««
stale rodovitne. Bob je bil, ker iz obilo semenja ob8toji
y
tudi pri Rimi jan ih erotičen simbol, rimske žene ao ga jedle o prazniku: „Matr o n al i a", pri katerem ao žene jalovice pi osile Juno Lučino (bogin jo lune) za ro-dovitnoat.
Tudi pri Srbib ae peče kruh iz boba o „babi-, to je obredih po roistvu naših obhajajo po vpeljovanji porodnice, in soaedje jej za-
y
krátkém: čakali smo skrbni, kaj bo zunaj, kaj znotraj
Miniateratvo Auerspergovo, čeravno uže na od
povedi
y
je vendar še bilo na krmilu in ž njim stranka
a
yy
„kr8titkih", ki
za Avstrijo toliko škodljive sisteme; bilo je še mraz v Avatriji! Kmalu pa potegne gorkejši jug, ki přežene z miniaterakega prestola Auersperga in nekaj njegovih družnikov. Ni bil še to popolen propad „ustavovercev", kajti na čelo se pomakne zdaj Stremayr, pravo meso
^	A	T	i	w	1 1	t	V
pojejo:
yy
na delu na golemu
bob se zelení,
A tko ga je posejao te se zeleni?
Mirko (oče novorojenega deteta) gaje posejao, te se zeleni Ruža mati deteta gasenazobala, — srce je bolí."
od mesa Aueraperg-Laaaerjevega, čegar sled pri nas še dolgo ne bo izginii; — vendar pa stopi ob enem v mi-
i grcf Taaífe, ki vzame v
nisteratvo po ceaarjeví roke veslo notranjih zadev
y
In to je bil klin v deblo uatavovercev
do tje
(Vuk, rječ
s. v.
babine.)
tako močnih : zavrišali
kakor vrabci
pro8U, če vržeš
* t* JLJk V 4Jvt V V U4 Al J	¥ M> *KJ M» % « W V# M MUVA V ê M V Vě W jk/ 4 V W Ul^ Vř^r ¥ Ji
kamen med nje; razburjeni in vznemirjeni ao začeli
Tudi Nemci pečejo na praznik 8V. treh kraljev : fetati in zagoali krik, da Avstrija in nemštvo sta v ne-
)y
v
Bohnenkuchen", in ai izvolijo bobovega kralja varnoati
Strah
Bohnenkonig" (Nork, Festkal. 62) ; vendar ker je
jihov ni bil pražen, pretila je nevař
noat
y
a ne Avatriji in njenim Nemcem, pac pa
*
tako
zvanim „ustavovercem". Prišle so volitve za novi državni	radostnih zmag tisoč oaemsto sedamdeset devetega leta,
zbor, vršile se pod pravično Taaffejevo viado in — usta-	a kar je glavno: oficijalno priznanje z miniaterakega
voverci ao bili ob tla, prodrla je po večem narodov volja	prestola, da
in do tje vsegamogočni ustavaki so prišli v manjšino.	ob ateno!"
,,v Avstriji tudi Slovani se ne smejo pritiskati lakreno tedaj čeatitam Slovencem, kakor
ne aamo to. Grof Taaffe, ki je tako arečno izpeljal vaem Slovanom stare in nove Avstrije, in ker so vae
da
ae vae iz
voljo ceaarjevo, je bil kmalu potem poklican na mini-	naše želje pravične in poštene, želim, u<» m
steratva prvo mesto, je přijel a spretno in krepko j*oko	poinile in da bi novo leto osramotilo in uničilo vse ne
za vajeti ter přivábil na Dunaj vse narode, celó Cehe,	poštene strasti in krivične nakane naiih vragov.
ki uže 16 let niao vdeleževali ae državnega zbora. Kar	vragov imamo mnogo, velikih in malih, vnanjih io
Ia
no-
toraj uže 16 let ni bilo, do8egei je grof Taaffo
)
namrec
tranjih. Najveći vrag pa, kakor poaameane
oaobe, tako
to
»
da je državni zbor na Dunaji rea zastop vseh na- tadi celega naroda po beaedab modrijana Sokrata je:
rodov avatrijake zemlje takraj Litave.
In mi Slovenci! Kako smo zavriakali, kako nam
vzraatel uže na pol otrpneni pogum
^	• .. «	. • 1 • I	Wř Ě	^ 1
ne poznati samega sebe." Al pustimo modrovanje. ne-
ko amo videli
>>■1 _
varno bi utegnilo biti, da ae ne
9
splaai kaka „miš
<<
da ne leži nam na tilniku več težka roka prejšuje vlade, zal tak
Ruski državni budget za minulo leto je poka
da ao na Dunaji pripravljeni poslušati naše želje!
Sli
rezultat, kakoršnega
niti v Ruaiji nikdo ni pri
ća&oval, da ne govorimo o zagraničnem čaaopiaji
ka-
sino v volilni
boj
in
J •	f V.» ^ V**« WW	I V4 a cm V/ V £1 B^l aUIUU^JUA UCIJV/pi 3 j 1 > ML&
sijajen, nepričakovan vspeh ! tero ves avet perverjati akusa, da Ruaija je fiaančno
Povaod amo vrgli skripajoče svoje naaprotnike, ki ao se trhla kakor Turčija. Vaeh državnih stroškov je bilo oam do tje prevzetnoati rugali zanašajoe se na vladno 598 milijonov in 325.000, dohodkov pa 625 milijonov in
podporo, katera jim je uže toliko let gotova bila.
Zdaj
ie Slovenec vaaj v državnem zboru na svojem pravem
-	«	•	•	*	m
972.000, tedaj presežek dohodkov nad stroški je znašal 27 milijonov in 500 000 rubljev. Tako blagoprijeten
mestu in če v domovini avoji še ni, vaaj upa, da pra- izid budgeta se objaanuje tako:
z blagoustrojatvom
vični grof Taaffe ali kdor za njim pnde, ne bo ostai ua pol pota, marveč vkrenil, da po novih volitvah dobimo mentov, ki večidel nič ne rodé, mnogo pa požirajo,
pux J,'Uio, «uai Y^u TDt vu.., «« J»v	... .........
tudi domače zaatope pravične, kajti nenaravno je
države, 2. z modrodržavjem, kateremu ni treba parla-
3.
9
če
s previdnoatjo finančnega ministra, ki ima navado
pri
imamo v državnem zboru mi sijajno večino, v deželnem sestavi budgeta prijemni v račun minimum priČakova-zboru, kupčijski zbornici in tudi v etarešinatvu ljubljan- nib dohodkov in makaimum bodočih navadnih atroškov
akega meata pa smo v manjšini, kakor da bi z Dunaja
. i i ~	. •	,	»! ■'__^ . _ (7 ._!__.____•
Žitna pravda med ruskimi „zahodno-liberainimi" in
viekel še zmiraj U8tavaški veter. Zari 8e uže, temni „alavjanoftlakimi'' čaaopiai ae je šukala celo poletje ia sovražni nam oblaki bežé za gore, in čeravno aolnca še celo jeaen, dokler niao iažnjivca „Goloaa" zavoljo raznih ne vidimo, vaaj nadjamo se, da se bo prikazalo kmalu laži na 5 mesecev v prepoved djali. „Moakovake Vedo-tudi to.	mosti" so priobćiie v obrambo domaćih zemljedelcev in
Žalibog, da ga marsikateri izmed najiakrenejših na- domaćih trgovcev proti domaćim liberalnim č^aopiscem
Článek, iz katerega naj privedem le ne&oliko vratic :
rodnjakov in boriteljev za našega naroda pravice več
dolg
videl
ne
bo!
Tudi to leto je namreč med nami kosila	„Začetek tega Ieta ae je zaznamenoval pri naa z znano
smrt, vzela je Beboj marsikaterega, med temi vrlega,	kužno komedijo. Ta kužna komedija je imela velik
nepozabljivega, po rodu in srcu plemanitega grofa Bar-	vpliv na našo žitno trgovino. Karantenne naprave ao
bota, Domovina žaluje za njim kakor zamarsikaterim,	naše in tuje ladije z našim žitom zadržavale na morji
ki je preaelil ae v večnoat, predno mu je bilo dano, s	in naši zemljedelci in trgovci 80 trpeli veliko škodo...
svojim ljubljenim narodom vred dočakati boljših dni.	karantenne prepovedi naših aosedov ao bile draga za
Večen jim apomin
î
nas
y
pa še dražeje so zdaj one za naše sosede, kateri
Avstrija si zdaj pod vodstvom umnih mož uže za- so si jih omialili. Oni ao hoteli škoditi le nam, pa sko-
zakaj oni nam zdaj tiato
, drago plačujejo
dili
so se vec samim
sebi

čenja pomagati na noge in to na notranjo in vnanjo atran.
Bosensko vprašanje ni še prav do konca řešeno, a	škodo, ki amo jo takrat po njih trpeli
upati je, da se bodo doli uvedle naredbe, s katerimi bodo	in so veaeli, da imajo priliko plačevati jo. Vae tiato
prebivalci zadovoljni, in tako bo Avstrija na to atran	naše žito, ki bi ga bili iuostranci lahko apomladi pola
zdatno okrepčana.
goma in dober kup od naa izvažavali
ao om satni za
Tako vidimo ob koncu leta po Avstriji mnogo več držali pri naa do je3eni

to je
7
do najbolj neugodnega
veaelih obrazov, zadovoljnejsih narodov. Ce nam tudi za izvaževanje časa, ter zdaj bité aami, dobrovoljno.
bremena niao uže zlajsana, vendar jih nosimo voljneji, drug pred drugim, nabivati, poviàevati in v goro guati ker vidimo, da naše žrtve niso zastonj. Slovan je po- eeno za naše žito na svojo škodo in na koriat našim
.	~ —-	««»VV^J. ^.x,»«« jv pv	----—---- —
noaneji, ker vidi, da ni več zadnji, marveč se mu od- zemljedelcem in
trgovcem, in
dognali so žitno ceno
9
naj
pira pot do tistega mesta med avstrijskimi narodi, katero mu gre po številu, bremenih, izobraženji in po slavnih vapebih njegovih sinov v Bosni.
prej se svojo intrigo proti nam, potem pa
z intrigo drug
proti drugemu, do neališane visote". Ne vem, kaj bi rekli Amerikanci, ko bi začeli naši prodajalci prodajati
Po vaem tem vzamemo od starega leta slovo z laj- po receptu naših miloarčnih zahodno- liberalnih čaao
V*
aim srcem, pnvaauj^iuu je preteklo leto le obljubilo
ker pričakujemo za njim še boljega; kar nam piscev
9
naj
novo tudi spolnilo !
Angleška politika se tepe aama aè seboj.
Nasi dopisi.
Kusije 21. dec.
V
častiti čitatelji ravno na novega ieta dan čitali.
Salisbury je imel dolg govor, v katerem nahajamo eudae cvetice: „Poljaka je imela najbolj mrzko in gnju8no ustavo, kakoršno si moremo misliti, vendar ]e Poljaka Moj današnji dopis bodo uživala aočutje vse liberalne Evrope, ker se je štela za
£% i i ^	Aà	1 I	r	yJ ^ m	M	M /\	M ^ « 4r % ^ ^ m	«V i	A f /\ M/k A	A A «T i5i € K A ; « * *	I /i t 1
Tedaj
ateno proti tisti državi, katere ao ae vai bali.
Dalje
uže navadni slučaj potřebuje, da začnem tako, kakor	Saliabury pauje Jugoslovane ter pravi, da Turčija je
omikani ljudje začenja]o novo leto — s čestitanjem	taka, kakoršna je nekdaj bjla Spanija, Francija, Polj-
in za čestitanje imam mnogo predmetov: Novo leto,	ska, ter nadaljuje rekoč: ,}Ce ne morete zaupati Turku,
Božični prazniki, nova Avstrija, triumfalni prazniki ju*	pa zaupajte avstrijskemu stražniku, ki stoji na vratih
naškega polka, ki se je po krvavih bojih z ljutim so-	turške trdnjave; on bo Turčijo ohranil pred njenimi ne-
vražnikom zmagonoano vrnil iz daljne divje dežele v	zadovoljnimi pisanimi narodiči." Pač lep kompliment je
rojatni kraj — in toliko in toliko drugih praznikov in	naredil Salisbury „avatrijakemu stražniku4'î G lads too
t
buča
bođoci angleški minister, Salisbury in Beakonafield, sicer Albijonec éiste krví
prekanjena, kakor praznikov, kakor smo jih imeli mí, ni jih bilo po siro
>

kem svetu: nebó, kakor ribje okó in temperatura Čez
v svojem kandidatnem govoru izustil vse drugačne miali : dan malo da ne spomladanska. — Od včeraj sem je pa „Dežele, ki so nedavno bile, in ki so deloma se turske, že spet bolj mrzlo. — Naši poslanci so nam potrdili ne 8mejo postati lastnina ne ruska, ne avstrijska, ne an- kar se je bilo že prej razglasilo, da je namreč odme
t
gleška
ne kake druge države
)
ampak
e je
stati lastnina tistih narodov, kateri v njih živé. Gladston mož-beseda, ko postane tje na spomlad ali na
— —7- _ j - — — r - -j---o------ y	j ^ "^1 ^^
one morajo po- njenih za javna delà v nasi deželi 80.000 gold.
k *ír»A it	ia T/» 1A nosim fûwû'/ûm ^aKkq riA*i/>«	SfCCOO UOVO leto '
To je našim revežem dobra potica.
Kostanjevici
dec.
(O predavanji gosp. Dolenca
leto minister, bo napovedal Avstriji vojsko za „novo dalje in konec.) Gosp. vodja Dolenc nas je na dalje
Avstrijo" in to tem bolj, ker narod, ki živi v Bosni in	podučil o tem, kar je vinorejcu o umném ravnanji z v Hercegovini, kriči po vsej Evropi. Iz Hercegovine in moštom vedeti treba. Razložil nam je najprej ki-
Bosoe, pa tudi iz Beligrada so se čitali čudni dopisi v ita-	penje mosta. Med kipenjem mošta se apremenijo
lijanskih, francoskih, angleških in ruskih časopisih. Ko-	nekatere snovi kemično, zato je na vrenji mošta veliko
likor je tega mogoče v Avstriji tiskati,	laua«	» > -- — ^»v««« »uu», utu^o pa 1
čitajo v čeških „Narodnih listih" in še lože v srbski sladkorjem, ki se spremeni v alkohol, ki dá vinu moč novosadski „Zastavi". Vvodnih člankov o „novi Av- in v ogljenčevo kislino. Več ko je sladkorja v moštu
Slovenci lahko ležece.
Voda
se ve da ostane voda
drugače pa je s
t
>
atriji" veči ruski časopisi uže davno niso pisali; te dni močnejše bo vino, jsato ni prav, da vinorejci preveč s pa je eden iz njih zinil, ali prav za prav vzdihnil, rekoč: trgatvijo hité. Ce je vreme lepo, se množina slad-Lasje vstajajo člověku po konci, ko čitamo" itd..... korja v grozdu vaaki dan zveksa, zato ima vino iz dobro
u	vr.rv.u fv —----9	.---.
Potem pa našteva nekoliko tistega, kar je čital
rUlCUl pa LLastCViA UC&UIIJVU noicgoj, aai jo ui»c»i, ter je -»v.wjjw	'	«tauuv/i«, tu uí»3 com po upaaii
nazadnje povedal Srbom tako basen: „Bil je nekdaj v da ravno po takih vinogradih, kjer grozdje slabo zori
zrelega grozdja veliko alkohola. Pri naa sem pa opazil
t
9
neki kovaški vasi nek kovač, ki je mislil
da
on je
radi najprej obirajo, zato pa tudi malovredni čviček
edini mojster-kovač med sosedi kovači. Sosedje kovači pridelajo. Merodajni je pri nas sv. Miha, naj bo uže so kovali vsak svojo kovino. Mojster-kovač pa je želei jesen kakoršaa hoče.
Se
ve da bolj prebriaaui tudi tu-
ko vati tuje konje. Konj je dolgo držal nogo, podkev moj stra-kovača ni bila primerna kopitu,
pa
se
ker
Je
konj naveličal stati ter je skočil k svojim jaslam. Moj- vreme naglo obrne, ter da
kaj radi poćakajo s trgatvijo, če se ni bati ranega mraza kolikor mogoče dolgo, al takim se rado primeri, da se
ster kovač je za konjem zakrical: To je mrha, iui	—----*, «u
začel kovati druzega konja. Mojster- kovačeva podkev tega maraikdo preveč hiti s trgatvijo. Pri naa je splošna
i
jitn sneg grozdje zapade. Te
ter je
nezgode se naši vinorejci ailao bojé , in ravno zavoljo
spet ni bila primerna kopitu, konj je zarezgetal ter je
î w • «	•«	• i	-m r • «	i 1 v	«	v	li*
i
skočil k svojim jaslam. Mojster-kovač se je še bolj
razsrdil, rekoč: Ti mrha mrhasta! ter se je lotil tretj ega
v tej
da se mošt iz zmrznenega grozja nikdar ne
Gosp. Dolenc pa je tudi reci poslušalce svoje drugače podučil, ter jih
misel
sčisti, ter vedno mošt ostane.
Al tudi tretji konj ni imel kopita vstvarjenega potolažil, ko bi se jim kedaj taka dozdevna nesreča
konja.
po mojster-kovačevi podkvi. Konj je zarezgetal ter	pripetila. Rekel je, da če sneg grozdje zapade, treba
vdaril s kopitom ob steber, vse se je potreslo. Sosedje-	je grozdje pri miru pustiti toliko čaaa, da ga solnce
kovači so pritekli iz vse kovaške vasi, na konja kri-	prav dobro ogreje; da je vino iz takega grozdja prav
v v •
cavsi
Mrha! mrha! mrha! a kovaču so rekli: Ne ko- izvrstno, in po Nemškem celó jako iakano. Gospodarji pito za podkev, ampak podkev za kopito je treba ko- ki sta do zdaj mnogokrat o najgrjem vremeni hiteli iz-
vati
basne bo
V	, — f«.«. J-vrv*«,-. *----£----—^	----------J ---O "------JO J--* »--* "**v"
mojster-skaza! Kaj je bilo dalje, o tem konec pod snega grozdje pobirati, ter ste s snegom tudi mno-
(iorici 28. dec.
žioo vode v mošta ne malo pomnožili, vino pa spridili Naša bližnja Podgora je pa delajte po nasvetu goap. vodje, gotovo bo to, kar je
će
res blažena vas! (Stračice na levem in njim oasproti Nemcem dobro, tudi vam prav in koristno. Podgora na deanem bregu Soče
naše fabriško pred m es tje).
Voda
to je vae skupaj tudi je je v moštu mnogo, ne povzroči vinu nobene bo-P o d g o r i sta se lezni,
drugače pa je z alkoholom, ki se rad skisa
da
v krátkém čaau pripetila dva samomora, in danes nam vino cika po kisu, Če ni poaoda dobro zabita, in pa s
99
S o ča
a
spet nekaj čudoega od ondot pripoveduje.
Kar
beljakovino , ki največkrat vino popolnoma epridi
9
in
se tiče poaledujega samomora, godile ao se o priliki do- tako imenovano
„zavrelico",
ki je zdravju škodljiva
9
tičnega civilnoga pogreba (7. dn8 t. m.) neke řeči, ki so	napravi. Po Dolenjskem je bilo lani „zavrelic" mnogo,
kazale, kako se pri nas poatave izvršujejo. Imamo stari	marsikateri vinorejec je moral svoje vino po tleh razliti,
kazenski zakonik, imamo nove oanovne državne postave,	Tudi te nesreče se vinorejec po nauku goap. Dolenca
pa ne da bi se kdo ex officio potegnil za razžaljene	lahko otme. Polovica beljakovine se vleže ko ^drožje
Za tega
del
je
bila cerkveaa
paragrafe teh po* ta v
oblast prisiljena postaviti se po koncu in zahtevati,
liberalne poatave izpolnujejo. Pregrešil
da
naj
se
se je zoper nje sosebno nek
k. Pač 8 kraj ni čas
e
9
da se pri naa konec storí raznoterim surovim in hudob-
ali blato na dno, druga polovica pa ostane v vinu, katera se pa mora tako dobro, kakor drožje iz soda, še do časa iz vina odpraviti, če nočemo imeti „zavrelice". Oe ostane beljakovina v vinu, prične preje ali pozneje
gojiti >
vreti in vino je pokvarjeno. Gosp. Dolenc nam
nim nepostavnostim. — Kaj je pa „Soča" lepega in	je toraj iz laatne skušnje avetoval siedeče, če nočemo
spodbudnega iz Podgore prineala? Nek P. A. je 22.	imeti zavrelke. Precej po božicu se mora vino prvi-
t. m. za 3500 gold, baokovcevraztrgal iu ko-	krat pretočiti. Pri pretekanji naj ae na pipo natakne
ščeke v stranišče vrgel. Mož ima troje otrok; žena mil	taka lukničasta cev , kakor jo imajo navadne vrtnarake
up #	>
je ni davno ušla, ker ni mogla pri tako čudnem člověku
škropilnice
9
da
viao
bolj
V •
narazen prsi
9
ter z zrakom v
živeti. — Sveti večer, prav med jutranjicami (po II. uri dotiko pride, kar stori, da se beljakovina^ zagrize in ponoči) je naatal v neki štacuai na Travniku požar, potem v sodu zopet ko blato na dno leže. Gez tri me-
Vojaki in mestni gasilci so koj ogenj zadusili.
Gorica sece se vino na enaki način v popolnoma osnaženi sod
dunajsko predmestje postala. Sloveci Ftirat in zopet pretoči, in tako vsake tri mesece, dokler vino kaj
J®
njegovi igralci se v našem gledišču se svojimi izkazujejo. Nemške predstave v Gorici! To
so
iVtlpl
bele
blata naredi; vendar naj se le vprvič in vdrugič toči
na luknjičasto torilce, pozneje pa naj
se
pretaka
s
muhe: ali Fur s to va nemška kultura je celó našemu pumpo, katero lahko več gospodarjev skupaj kupi.
„Isonzo"-u všeČ , da-si se ne igra „italianamente".
Skleniti moram z vremenom in potico. Takih
Povedal nam je gosp. vodja tudi, kako ravnati z moštom
9
da
vino dobro; in sicer kako z belim, kako s crnina
9
vinom. AI ker „Novice-" z današnjim listom ko n čaj o
letošnji tečaj, zato bodem o predavanji gosp. Doienca še na dalje poročal v prihodnjem letu. Naj dostavim
dane3 le še to, da bi nam al. deželoi odbor g. vodjo
Doienca prihodnje leto še poalal, da bi mu bilo moči pričeti poduk dopolniti. Poalušalcev bi se gotovo več
zbralo, ker maraikdo obžaluje, da ni o popotnem pod-učevanji g. Doienca nič vedel in ališal. — Mnogo pametnih, za blagor naše revne Dolenjske vnetih mož aem slišal govoriti, da bi bilo treba proaiti, da bi ae vino-rejaka šola, katera je med časom svojega obstaoka na Slapu vipavske vinorejce gotovo že zdramila in vipavski dolini z naukom in izgledom mnogo koristila , preselila kam na Dolenjsko , kjer bi odprto imela veliko polje za blagono3no delovanje. Res, da popotno podu-čevanje lahko mnogo koristi, al vse drugače lahko koristi šola. Saj vemo, da kmet raji stori, kar je dobrega videl, kakor pa, kar je slišal.	L. A.
Spodnji Zcrnon pri Ilirski Bistrici 19. dec. P. — Uže
dolgo niaem ,;Novieam" nič poročal, toraj ne vem, kje bi začel. Naj bo, bom pa z burjo, koja na3 skoro vsak dan nadleguje. Strehe nam je ailno raztrgala, tako da gola rebra kažejo, a ljudje jih nimajo a čim popraviti. Ker niso laosko jesen bili vsled moče mogli ozimioe sejati, tudi ni bilo ka j žeti, tora j ni bilo ne zrní a ne skupe. Zato so po pravici Ijudje v skrbéh, kako si bodo strehe zopet popravili. Burja nam je tako zrak zmrzelá,
da je bilo 3. dne t. m. nad 16° R. mraza. Zidovi v kletih ao čez in čez s srenom převlečeni, kakor bi bili ereberni. Mnogim je korun zmrznil, poglavitni živež naših kmetov. Revni ljudje so začeli javkati, kaj bodo dělali na spomlad, ker ne bo niti živeža, niti aemena. In to posebno zato, ker ni tu zdaj nobenega zaalužka; in še ta nesreča je, da smo od Istre zaprti, tako, da ako ima kdo kako peat sena, ga ne more v denar spraviti. Po pravici ae tedaj bojimo, da letošnja huda zima bo imela bude naaledke za sabo, posebno za naa No-tranjce; zato živo želimo, da bi naši državni poslanci nas krepko branili pri aklepanji coloe pogodbe. Naša Notranjaka nikoli nič žita ne proda, a kupi ga vsako leto več ali manj ; vsaj ga nam še za domače potrebe nikoli dovelj ne priraste. Toraj želimo, naj bi se kupčijska pogodba zastran colnine ne sklepala le na ljubo ogerskim in dunajskim židovskim trgovcem, koji bi radi, da bi bilo žito drago ; ai pomisli naj se, kolika nadloga je zdaj dragina živeža za revniše stanove in kolika bi še utegniia nastati, ker vendar v Avstriji vec ljudstva živež kupuje nego prodaja. Iz takih nepremišljenih po-godeb bi utegnili prav žaloatni in hudi nasledki postati, poaebno pri nas, na Primorakem, Iaterakem in drugod. — Za aadno drevje 3e bojimo, da nam ne posahne, ker so letos začele jablane močno bolehati, tako, da so se nekatere skoro čisto posušile. Ravno tako se širi ceš-pljeva bolezen, tako , da ae prav mlada dreveaca kar posušé; najprej korenike, potem pa veje. — Trte so leto8 večidel prav zdrave, les lep, bledo-ruœena, nekatere ae dobé tudi bolne. Letoa je bilo jako malo vina, tedaj bodo židje več lepih denarcev za svojo delano žlobodrijo izvabili; posebno niže vrate krčmarji ao nekaj
časa pri giasovitem židu Sternu v Zagrebu, koji ume dobro ponarejati vina, kupovali. Prav bi bilo, da bi naša vlada strogo atopaia na pete takim apodkopoval-cem človeškega zdravja. — Iz Kal abri je je přišel septembra meaeca Ivan Prime, koji je hudo mrzl?co 8abo prineael in žalibog ga je na Martioov somenj pokon-čala. Za ranjkim „Janezom Mihotovem" je vaem oko-ličanom žal, kdor koli ga je poznal. Zapustil je mlado vdovo in tri otročiče. Naj bo vrlemu rodoljubu zemljica
&hka!
mm
Iz Spodnje Idrije 20. dec. (Se enkrat o naših nad-
logah.) V 42. listu „Novic" sem čítal, kako da je naš poprejsnji župan gosp. B. Leakovec veliko škodo puha idrijskih žgainih peči živega srebra, popisal. Z dobro vestjo rečem, da je škode prej več kakor manj. To do-kažem lahko s svojim laatnim gruntom. Nekdanji last-niki mojega grunta so redili mnogo drobnice: se čez
40 ovác in 15 do 20 koz, imeli so po 6 volov, 8 krav,
9 telet, in vsako leto so par volov in več drobnice, volne, aira in maala prodali. To je verjetno, kajti cer-kovnik ima v svojih zapiakih zraven žita tudi hleb aira kot davščino vsako leto vpjsan, katerega mu še zdaj plačujem. Naj povem , kako je pa današnje dni ravno pri tem gruntu. Drobnice ne morem prav nič rediti, in goveje živine nič več domá si prirediti. Ce mi kako leto kako telee živo ostane, ni za rejo , ker je sila majhno, pa večkrat tudi vse pokvarjeno , tako, da 4 tedne staro še na nogah 3tati ne more ; treba je ga noaiti k kravi in od krave; ko ae zakolje, je 12, k večeru u 35 funtov težko. Prejšnje ča3e ao naša teleta od 40 do 80 funtov in še več tehtala. — Leta 1874. ata dva pravična komisarja po skušnjah našla, da vsak dan 3*17 funtov živega srebra v dim iz peci uide in nam škoduje. Po mojih mislib so le trije dobri funti za akodo v taki dal ja vi prenisko cenjeni, vaaj skušnje ucijo,
da se goveji živini na paši uže o treh tednih zobje gug-ljejo. Radoveden sem , kakošen odgovor bo dal g03p. dr. Schindler, c. k. deželni živinaki zdravnik, ki je
bil a komisijo maja meaeca leta 1877. tudi v mojem
hlevu in se sam preprčal škode, ko je videl, da imajo goveda zobe ogugane. Res, komaj čakamo, da bi vlogo našega vrlega poslaoca gosp. Kl un a si. ministerstvo kmalu in nam na pravico resilo. Res, čudno ae nam godi v vsacem oziru, tudi za les in drva v cesarskih gozdih. Nekemu posestoiku, ki ima le !/4 grunta, so za gruntno odvezo od cesarskega gozda 1174 gold. 83 kr. pripoznali in dali 14 oralov in 922 sežnjev, meni pa, ki imam cei grunt, so pripoznali 88 gold. 45 kr., in mi cesarake^a gozda le 786 □ aežnjev odměřili. Kje 80 tù enake pravice? V Crne*«i vrhu in na Vojskem ao da-
jaii na celi grunt po 30 do 35 oralov, v apodnji Idriji
pa tako malo.
Čaatito vredništvo „Novic", ki je uže večkrat, in
vaelej dobro avetovalo, lepo prosim, naj tudi meni pové,
kako bi ai mogel avoje atare pravice za le3 v ceaarakeoa
gozdu nazaj pridobiti, ker se se niaem podpisai, da sem
s tem zadovoljen, kar ao mi odměřili?*)
Anton Kenda. Iz notranjske Bistrice 26. dec. — Pri non volitvi
občinakega atarešinstva za jablaniško občino biii so 21.
dne t. m. iavoijeni: Josip Potepan (S^rljev) iz Dolnjega Zemna kot. župan, Anton Skrl iz Dolnjega Zemna, Miha Gržina iz Vrbice in Jože Logar iz Vrbova pa kot sve-tovalci. Vsi so vrli in zavedni narodnjaki! Slava!
9	mm
lz škofje Loke 28. dec. — Nasa tombola na koriat
stradajočim Iatrijancm? napravljena na Stemarjih je donesla 36 gold.
*) Vas dopis žalibog kaže, da je sodba o odvezi Vaših gozdnih pravic uže dokončno řešena , — da tedaj redne pomoci ni več zoper konečno razsodbo. — Znabiti, da dobite več prostora za odŠkodovanje — pa bi bil primerno slaběji ali vsaj bolj oddaljen. Celi grunt in V 4 grunt se ne dá prav primerjati, ker že vsak celi gruot ni 4krat večji kot vsak l/i grunt, ampak je dostikrat razmera prav narobe; odàkodovanje se meri po velikosti potrebšćine opravičenega zemljišča, — oralov se pa tem več odloči, čem manja je njihova vrednost. Sploh je pa čez in Čez pripoznano, da so odškodnine zelo zeló piclo odmerjene za kmeta.	Vred.
Senturske Gore 23. dec. (Čudna natorna prigodba.) častite volilce, naj meni blagovoljno namenjene glase vse
Pridái včeraj zjutra v vas Pšato po imenu, stoječo med dadópo centralnem odborupriporočanemu kandidatu princu Poženkom iu Gradom v duhovniji cerkljanaki, izvem Ernestu Windischgràtzu. Jaz aam sem piaal gospodom,
naj
natorno prigodbo, katera se mi dozdeva vredna
priob
s katerimi sem bii zarad kandidature v dogovoru,
čiti jo. Pravili so mi ljudje, da so na dan pred godovno ta moj skiep razglaaijo volilcem svoje okolice.
sv. Barbare
to je
dan t. m
ćui
o
polu
aj8ti uri mislim je stvar popoinom vredjena.
a
Tako sta res
25 y • jlj ual U y IU fl ^ j V» uau l« LM« Vv ia » ■ \J JJ^iU	uli uliíuaíuji	av ' «i j/uj/vju^u* f i^^juua»	- -i. c^íxj o ic* ivo
do poludne moćno sumenje v gori, kakor dohajoČega oba ta domoljuba hvalevredno dokazala, da vesta po
viharja, ki je pihal iz votl
9
potok Pšata izvira.
9
aďno tako velika, da ne dalječ od izvira uže
na svojo stras
Voda
mlinske kamne vrti, prene h
kako četrtink
vse ceniti disciplino, brez katere, ča va„ak glasove napeljuje, srečne volitve niso mogoče. Po takem, Če tudi Kočevarji z nami volijo, je eno glasna
u
t
9
potem pa je zopet přivřela iz globokega volitev princa E r n e s ta Windischgratza gotova
in
kotla. Pripovedo klem
j Vy áJ U U u [^li v l	« u glV/UV/rtVgCO	▼ 4 * V V/ ¥ J/i tuvt« x-i ft, u v M V m 1 W ftUV4AWVU^i UJU^ » ^ H\J V	IU
so mi ljudje, da se je to v prete- Krajna naša se bode po vaej pravici ponašati smela ž
času uže nekaterekrati zgodilo
Prečudne pojme
njo
imaj
priprosti ljudje o tej natorni prikazni. Rekli so cem , ki težko razumejo
Naj dostavimo tù le par besedi nekaterim voliv-
9
z a
k a j
se
pri volitvah ne
mi
9
da v gori je neznansko j
ba živi, katera včasib toliko vode popije, da potlej
v katerem vel i k a aega zmerom ie po poalancih o nega kraja, kjer se vo-
litev
vrši.
ne přiteče na beli dan
Pr
bi
biti miaiih
>
drugo je sama neumna domišlj'ja. Po mojih
nalo nekoliko resničoo volitev odbornikov v občinski zastop,
Naj ti naši deželani vedó, da vsa druga je
zopet
druga je volitev poslanca v deželni
ae dala ta reč tako
z a 3to p, in zopet
Pšateska gora, druga volitev poalanca v državni za8top.
To
Je
po večem obstoječa iz Halinskih skladov zgornie ter- trojna lestvica poslanstev; vsaka pa potřebuje svo-
ciarne tvorbe, med katerimi
od Poženka do Zatiške
jih
moz
5
poalanec, ki seii v državnem zboru
vasi
koliko Kaaijanskih naaadov vklinjenih, je v svo- mora — razen razmer svoje dežela, katero zastopa

jem drobu vaa votla; to pričajo kotline, katere se v poznati tudi razmere druzih dežel in držav, da je kos
■■PJHPI^P . I. ■■■■■i >
zvišeni dolini, ategujoča se od imenovane
Sidro- svojemu poslanstvu.
škeg
jarka
9
nepretrgano obilno nahajajo
tudi nobenega studenca ni, ker vso s pl

tej dolini
dohajočo
vodo ti podzemeljski podmolji požirajo, iz katerih še le
je zemlja bolj glinasta in ilovčasta
kar
zna
mo-
(.MoČvirski odbor) je 29. dne t. m. imel sejo
v
v znozji gore, na pripravnih meatih na dan pririje. Znano pa
9
večkrat gledamo, da voda
9
9
ati kedar je velika
9
kateri ja obravnaval več zadev, med katerimi bila ena najvažaejših ta, da po obširrý debati ae je aoglasno po-trdil predlog g03p. Kotnika, da ae vsi nacrti, katere ata
odboru predložila goap. inženirja Klemenčič in Potočnik,
orati in
kopavati, podirati in odnašati
lahko
uiMvi iu iMbttvpa ? ci/t, [/vuuan ili uuuaoau j lauau jo uzu
goče, da tudi potok Pšata, kedar naraste, v svojem pod
zemeljskem teku od časa do časa tu in tam kaj izpere, podkoplje in prerije, da se, ali njena struga na kakem mestu pogrezne
izroči jo gosp. Podbajskemu na Dunaji, da jih pre-sodi in izreče svoje mnenje o njib.
>
aii
vodo nekoliko Časa zajezi
pa se kaj porušivši skup pade in udeležilo se ga
(Citalnični občni zbor) se je vršil na sv. Stefana pod vodatvom pođpredaednika gosp. dr. Zup
na spomlad
okoli 60 udov. Po poročilu

kedar
bodo uže daljši in gorkejái dnevi, hočem to zanimivo
gaj u i ka in taj nika, o katerem prihodnjič obširnej poročamo
vetoval je najprej 6.	^nuar
goro na drobno preiakati ; znabiti ae mi tudi posreČi v odborovém imenu nekatere premembe društvenih
odbornik Hrib
plaziti se v kako vot
9
strašnega pripovedovati, in jo
od katerih vedó ljudjé toliko
„ledati
Ljubljane
z vazním
Robio. *)
namreč, da se kakor plačujočim in častnim društ-
š u j o či m odločijo vse one društ-
î volii
pravil, venikom tako tudi vene pravice,
da bode občni zbor v prihodnj
leto slanca v
Slovenci na Kranjskem začnemo
političnim činom
z
a v n i z b
litvij
januar)
?
bodo
naši
Dolenj
Prihodnjo soboto
na
mestih
. dne
Trebnem
Radečah iu Kočevji) hiteli na volišče
9
umrlega
volilei z
»u	y ujKvii ua » vuooo , u» Tt ua
grofa Barbota izberó novela poslanca
si namesto
Da
panj
k
BO

Barbota, prenesó vsi zdaj na
prej stavili na blagega grofa
15 odbornikov, izmed katerih ima dvanajst pripadati
plačujočim, trije pa izvršujočim društvenikom in da si odbor potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika
in kn j i žni čar j a. Potem je dr. Karol Bleiweis isto tako v odborovém imenu z ozirom na gospodarske po-
trebščine nasvetoval povikšanje čitalničnih letnih do-
poda tudi vsega našega,
neskov
iu sicer s tem, da samci na leto 1 gold
po
to

na p
zdaj dog
9
E rnesta Windischgrát
u v u u c» r t i u u i o li i a i 6i a ^ to ju	v - ~ - f-----------— --------- r	j j	—----- - —
Slov. Nar." in „Slovenec" sta na- so po temeljitem razgovoru, v katerem se je primernoat
/7	4	» %	t	%	»	t	«	i
gold, pa društveniki z rodbino plačujejo. Vai ti nasveti
aim Dolenjcem prav do dobrega razjasnila, zasaj da si uubvbwvhuiu piouicuiu pupuBu«»»!«, ^vi«j *uugjsom
danjih naših političnih razmerah ne moremo želeti obveljaii. Konečno je zbor sklenil, da se bode nov od
k a j
a si
nasvetovanih prememb při
skoraj
ogl
v
bolj ga zastopnika nase aezeie v arzavnem zooru? Ka-	»««»	9	« « uj ^ u c* piavu,
kor je v Litijakem okraji dobro znani in visoko spo- potrdi. Ker so se pravila uže predložila vladi, je upati
Vi	*	•	TI	TIT »	t»	i	- -	-v	J _	^ J ^ L.	I^ ^ ^ ^ 4	U X ^ « mm U m
naše
dežele v državnem zboru
ka
bor volil še
tedaj
kedar vlada premenjena pravila
y
štovani p
t W i n d i a c h g r a t
Ka vrati 1 in Hren pa ata od svoje strani pošteno
gospoda ďa bode kmalu zopet občni zbor
storila vse, da se odstrani
t
v
prihodnjo soboto
s vojem zadnjem liatu obj
)
kar bi motilo
gi
(V obenem zboru „Sokola(
i
za atarosto
99
Novice" so namreč
uže
ij
goap
Franj
21. dne t R a v n i h a
;
e bil
za pod-
dá
.1«
N a v r a ti 1
v Metliki se na ljubo princu Windischgrátsu odp
starosto gosp. Juvančič, za odbornike pa so bili izbrani goapodje: Armič, Ge ba, Jjrunter, Kališnik, K
J e 1 o č n i k
Mulaček. Bivšemu starosti gosp
^wv..^.,, vw	MAiwvw. ▼ i JLUV4iOVU^l «ju^u V U %J v \J-	JLV alioiil^) JJL l U U J IU U l w v v uo AJT 4 v UVUJU outu UOll g^Op
dal kaadídaturi državnega poslanstva, danes pa moremo Fr. Dre niku je zbor izrekel iskreno zahvalo za nje
isto to poročati od gosp. H
•u1"«	f/uívwwn \ju Ç.,i.! i c u » j vai Aavuo^rt |jiavuuitv<
v Novomestu , ki je 29. dne t. m. prvomestniku narod
Inega odbora, dr. Jan. Bleiweisu pisal to-le
državnega pravdnika govo požrtovalno delovanje. Tudi je ukrenil zbor
da
nega
99
Sokoli" ne bod
m
d
3
)yda se odvrne vsak razdor med namit se iz domoljubj zarad discipline odpovem vsakej kandidaturi ter prosim
(Za stradaj oce isterske Slované) namerava čitainica v združbi z dramatičnim društvom in 8 ,,Sokolom"
*
veliko akademijo napraviti v javnem gledališči; Tudi mi Vam želimo veselo novo leto in dobro srečo dan in program te predstave se bode kmalu odloeil in
v YaŠih veliko vrednih znanstvenih preiskavah!
Vred.
objavil.
Milodari božični v sirotnilnici in v Alojzi- bode ministerstvo zasukalo na desno ali levo
jevišči na korist ubogim šolarjem ste se tudi letos lepo zopet čakati ! Naposled vendar utegne
T e d aj
?
vršili
želnega predsednika pričujoča.
povsod je bila preblaga soproga gosp. c. kr. de- preti z ljubeznij
p a n je se raz-
Ravno tako je s
pom
ko, o kateri
(Vreme) se je 29. dne na večer nagloma pre- tudi morda dobro podučena „Bohemia" poroča. Bistvo
vrglo v eno stopinjo
pin j* mraza imeli.
gorkote, ko
smo zjutraj še 14 sto- tega poročila je tudi, da minister Taaffe tudi o tem, da
# ^ j i: ^ ' /
Kakor „Kárnt. Volkastimme"
poroča
)
se bode
se izvrši
dali
po
19
v cerkvi v Náklem nad Kranjem, rojstnem kraji za slancev, eno
lavirati hoče med des
ravnopravnost v šolah in uradib
še
cerkev in državo mnogozaslužnega škofa tržaškega dr. nadami in obliubami
^T	H 1	mm	m	m	W
nagradjivati z laskanjem
in levico zbornice po
Legata
^»««•Tvr	lioaoa^a . uuužiiiii in ouijuoami. Naj veiecenjeni grct l aatte
postavil mu spominek. Doneske za ta sporni- pazi, da s takim neodločnim postopanjem ne naredi oběh
velecenjeni grof
drugo pitati z
ff
j puotavu lu u ojjuuiiuca. A/uucorvg uck	ouuuii* pas&l, <
nek bo nabírala tiskarna društva sv. Mohorja v Celovcu. strank
dovoljnih in Avstrija zopet ne pride v ono
Pričakovati je, da ne bodo le Kranjci, ampak tudi drugi mizeriijo, katere jo je z velikimi težavami řešil.
častilci umrlega škofa se udeleležili te uže dolgo na-zneravane naprave
Srbij
ziti iz Srbij
FinanČni minister
ker
Srbiji
prepovedal žito vo-
se
bati, da bi ga letos Srbij
i sami
(Predpustne veselice v Čitatnici ljublj.) ae vsled zmanjkalo odborovnega aklepa napravile bodo aledeče : trije majhni padu knež
pleai in sicer v soboto dne 10. januarja, potem pa eden skupščina dovolila vladi vzeti pol milijona 'ali če bode
ima namreč tudi okraje v jugoza ki letos lakoto trpé. Zatorej je narodna
izborni ples z beaedo v nedeljo dne 1. februarja prihod- trebalo, en njega leta.
mi
Iz Zagreba nam je došlo sledeče
vabilo na naročbo „Pučkih novin
Angleško
t
frankov za podporo atradajočih Srbov
Vaied naj no vej šega
poročila iz Afga
a
ae bodo Angleži malo oddahnili od velicega
Vae Slovence, kateri želé, da ae aeznanijo a hrvat-skimi razmerami in s hrvatskim jezikom, posebnovopp-zorujemo na tednik „Pučke novine", kateri že 3 leta v Zagrebu izhaja.
ta Časopia pišejo najbolji hr-vataki ljudaki pisatelji in aicer tako umevno, da ga Slovenci brez vsake težkoče razumiti morejo. Bilo bi za Slovence mnogo koristneje in za našo medsebno vzájemnost veliko vapešneje, ko bi se, namestu po nemškib Časnikih, ozirali na novice hrvatske in sploh slovenske. Vsak naobražen Slovenec moral bi vsaj en hrvatski list si naročiti.
skih „Novic" vsako soboto na celi poli, ter veljajo po posti prejemane za vse leto 4 for. 60 novč., za pol leta for. 30 novč.. za četrt leta 1 for. 15 novč. Sloven-
strahu, ki so ga imeli za svojo v Sherpuru obkolj vojsko. Iz Kalkute se namreč oficijalno javlja, da je general Roberta Ařgane otepel uže 23. dec., še predno e general Gough z njim združi! ae. Afganci, poroča, da 80 se tepeni umaknili v Kabul in od tam domov."
Za siromake Istrijane so darovali:
Gospod dr. Jan. Bieiweia 15 gold.
» ff
dr. J. Ulaga v Konjicah 5 gold.
f
Luka Robíc
. ff —« ^ " gold.,
Cadramaki farmani z dušnima pastirjema 15 gold.
f)
Pučke novine" izhajajo v obliki sloven-
f
Gospod dr. Poklukar
gold.
f
„ Franc Sovan stařeji 5 gold., Gospoda brata Franjo in Ferdo Sovan pošljeta odboru
skim dijakom dajemo list za polovico gori označene cene. Vredništvo aprejema tudi aloven-
v Pazin 50 kocev.
se ve
ske dopise v avoj list? da jih vsaki Hrvat lahko razumi.
samo toliko
popravi
7
Kdor namerja na-
Telegram
«
ročiti se na ta lÍ3t, naj se podviza, da pri razpošiljanji ne bode zaprek.
Novicam''.
Z Danaj
31
decembra
Včeraj
bila začasna kupčijska pogodba z Nemcijo
Zagrebu meaeca decembra 1879.
Ljudevit Tomsic
f
do 30. junija 1880. sklenjena. Poljski časniki kažejo neko mržnjo do zahtev čeških zarad ravnopravnosti.
vrednik in izdavatelj „Pučkih novin"
Novičar iz domaćih
tujih
dežel.
Listnica vrednistva. Gosp. A. P.: „Starozgodovinske
crticeu pridejo gotovo v 1. listu nov. leta.
Dunaja.
Dopoloenje miniaterstva se je zopet
odložilo, češ, da z glasovanjem vojne postave položaj
Vsem častitim svojim prijateljem
vladni
ft
še ni
dovolj razjasnen , govori se zato, da novih s svojo sopvogo
vred
azujem
miniatrov ne dobimo poprej, dokler nebo proračun
vošila za srecno novo leto
po tej poti najtoplejša
državni obravnan ; po tem še le misli grof Taaffe, se
Dr. Jan. Bleiweis
Vabilo
na
naročbo
55
Novic
a
za leto
dozdaj :
N aro č ni na „Novicanť* ostane, kakor je bila
v tiskarnici prejemane za celo leto
gold.
P*
v
Za pošiljan
i 40 kr. N
na dom v Ljublj
za celo leto ae
se posi
Blaznikovi tiskarnici
Ljubi]
in to na;, cen ej
poštnih
saznicah
ff ff
ff ff
za pol leta 2 za četrt leta
ff
(Postanweiaungen), ki se
dob
pri vsaki posti in ve-
ff
Uaj
le
kraj
po pošti pošiljane za celo leto 4 gold. 60 kr.
Čaatite narcčnike proaimo, naj biti)
z naročilom
*
ff ff
ff ff
ff ff
za pol leta za četrt leta
f) ff
40 kr.
30 kr.
da brž prvi list v redu dobij
Vredništvo
Odgov
vrednik: Alojzi Majer
v —
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljublj
Današnjemu listu „Novic" je priložen „Cenik novihpisank in risank za slovenske sole'* gospoda
Ivana Lapajne-ta.