c=iwi=ji«j[=jra[=i izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in opravnišlvo: Kopitarjeva nlica M BE5BESI=IE£]B Naročnina znaka: . . K«-»2‘- Cetrtletna. . I r-Posaaeznašt. „0*10 BagBIigBIHls SLOVENSKEGA DELAVSTVA. |rairMinanwaiiSifSi| Štev. 1. Vojska in delavci. Kar smo napovedovali, se je zgodilo. Zavoljo vojske zastaja naša industrija: Več tisočcv predilnih in drugih delavcev je brez dela, precej podjetij je propadlo, banke so v težavah, trgovci tarnajo in njihovi bankroti se množe, ljudje jemljejo denar iz hranilnic, denar je od dne do dne dražji. Pomislimo pa, da je bila zdaj vojska samo v enem kotu Evrope, in da traja dobro sedem tednov; in vendar imamo te strašne posledice, ki zlasti delavca tako silno pritiskajo. Tolikim vzame delo, vsem pa podraži življenje. Sleparska špekulacija ima ob vojnih Časih največji semenj. Na boju izkušajo iz novic, ki prihajajo z bojišča samo dobiti novih dobičkov. Če pride kaka ugodna novica, se dvignejo kupne cene; če pride neugodna, pa narobe. Kdor zna na borzo spraviti kako novico, je za nekaj časa na gorkem. Ko je zadnji četrtek ministrski predsednik Sturgkh v zboru klu-bovih načelnikov zaupno povedal, da je čas resen in da potrebuje naša država, da je na vse pripravljena, je — tako se resno govori — neki judovski poslanec brž telefoniral na borzo svojemu zastopniku, naj zanj v določenem zmislu sklene na borzi kupčije. To se je zgodilo. Na borzi je kmalu nastal šum, češ, da je nevarnost: papirji so splošno padli in jud, ki je bil izrabil ugodno priliko, je tekom nekaj minut »zaslužil« 20.000 kron. Kaj bi bilo šele, ko bi nastala svetovna vojska! Gorje delavstvu. Že zdaj pa moramo reči, da se bo vse podražilo. Tudi špekulacijske sleparije bo končno moralo plačati delavsko ljudstvo z dražjimi Cenami. Vojska strašno stane. Priprave za vojsko same, četudi se mir ohrani, požro miliarde. Denar se mora nekje dobiti in nazadnje pride ta reč ▼ višjih davkih in s tem v večji draginji na površje. Burska vojska je stala Angleže 6500 milijonov kron; rusko-ja-ponska je požrla 12.500 milijonov kron. Po vsaki vojski se izdatki držav, ki so prizadete, silno pomnože. Angleži imajo od burske vojske sem na leto za 650 milijonov kron več izdatkov. Kdo jih pokrije nego ljudstvo, ki dela. Pri nas trdijo, da bi stal en vojak v vojnem času po 8 kron na dan. En milijon vojakov bi torej potrebovalo na dan osem milijonov kron, ki propadajo, kakor bi se v zemljo udrli. Potemtakem mora torej vsak delavec, pa tudi vsak poštenjak, ki ima kaj srca za ljudstvo, s strahom gledati na vojsko in z vsemi silami se potezati za to, da ostane mir. V Ljubljani, dne 6. decembra 1912. Leto Jugoslovan. Strokovna Zveza. NAŠ LIST. Z današnjo številko je dobila J. S. Z. v »Naši Moči« poseben kot, ki nam bo nadomestoval naše glasilo. Veliko si imamo povedati. Vsaka skupina in plačilnica naredi pri svojem delu dovolj skušenj, ki jih lahko s pridom porabijo tudi ostale skupine. Dolžnost skupine bo, da pridejo vse take skušnje v list, da jih bo lahko zvedelo in porabilo vse naše delavstvo. Tudi vsi uspehi posameznih podružnic in J. S. Z. same se morajo objaviti, da jih bodo naši agitatorji lahko porabili pri svojem delu. Od tujih strokovnih organizacij se bomo morali učiti, njihove napako in neuspehi nam bodo v svarilo, njihove vrline in uspehi nam bodo služile kot vzor. Zato bomo pridno poročali tudi o gibanju delavstva drugod. Primerjali bomo naše delo z delom drugih organizacij in bomo videli, kaj moramo še izvršiti in kaj izpopolniti. Večkrat bomo spregovorili katero o pravilih J. S. Z. Ta so podlaga za naše delo, zato morajo biti vsakemu čisto jasna. Če se bo videlo, da se kak odstavek kje* napačno tolmači, da se kaka določba ne ceni tako, bo prinesel list o dotičnem odstavku razpravo, ki jo bo lahko vsak umel, da bo zginil vsak dvom. Kar tiče pravnega varstva, pravijo že pravila, da se bo delilo pravno varstvo tudi s pravnimi sveti v Zvezinem glasilu, če ga bo imela. Opozarjamo člane, da bo uredništvo poskrbelo za potrebna pojasnila v pravnih zadevah, .kolikor je določeno po pravilih, pri strokovnjakih in taka pojasnila bodo gotovo radi čitali člani J. S. Z. povsod, ker delavske pogodbe se kršijo povsod enako in slučaji, ko potrebuje delavstvo pravnega varstva, se, bodo ponavljali na podobne načine v vseh krajih, zato bodo ti pravni odgovori koristili vsakemu. Res zavednega člana J. S. Z. bodo gotovo zanimale vse novice vseh plačil-nic in skupin in tudi drugih strokovnih organizacij, zanimalo ga bo gibanje delavstva sploh. Rad bo slišal vsako vest, ki se tiče delavstva. Skušali bomo zbrati od povsod vse zanimivosti in jih priobčiti v »Naši Moči«. Ne obetamo malo, kaj ne! Kar obetamo, bomo tudi moško držali, toda samo pod pogojem, enim samim sicer in zelo lahkim, toda izpolnitev tega zahtevamo na vsak način, pod pogojem namreč, da nas bodo tudi člani J. S. Z. podpirali. Podpirati nas pa morajo na ta način, da točno vselej poročajo o vsaki važni novici, vsakem važnem sklepu ali dogodku in o vsaki prireditvi, sploh o vsem, kar vedo, da bi gotovo tudi druge zanimalo, J. S. Z. v Ljubljani. Obenem naj vsak pridno pridobiva naročnike. Za člane J. S. Z. stane »Naša Moč« samo 3 vin. številka, če sc pošlje pod skupnim ovojem organizacijam J. S. Z., toliko bo pa vendar vsak zmogel. Vsaka skupina naj določi v ta namen posebnega poverjenika, ki bo zbiral naročnino in delil »Našo Moč« med člane. Najboljše bo, če prevzame to delo kar blagajnik. TRAVNO VARSTVO JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. (Dr. Juro Adlešič.) Somišljeniki imajo veliko prestajati dan za dnem radi svojega mišljenja. Nasprotniki radi začnejo z nagajanjem tam, kjer ne opravijo z redno agitacijo. Nagajanje, izzivanje, preziranje in opravljanje drugomislečih v svrho, da bi s tem strli odpornega duha in pridobili zase, to je danes že čisto navadno agitacijsko delo. Zato so dolžna vsa društva skrbeti tudi za pravno varstvo svojih članov napram taki nepošteni agitaciji. Takega varstva potrebujejo posebno oni, ki so socialno naj slabši, od svojega osebnega poštenja najbolj odvisni, to je delavci. Dobro se zavedaje te svoje važne moralne naloge, je postavila i Strokovna Zveza v svoj »Poslovni red« določilo o pravnem varstvu, ki se glasi: »Zveza« daje rednim članom, ki so po dva meseca plačevali in niso nad štiri tedne dolžni, v svoji osrednji pisarni v vseh zadevah, ki se tičejo delavskega razmerja in stanovanj, pravno varstvo; in ravnotako pri razžalje-nju časti, ako so bili člani napadeni zaradi svojega delovanja v prospeh »Zveze«. Pravni svet in pravno varstvo se daje brezplačno ustno, v društvenem glasilu ali pa pismeno. »Zveza« tudi naroči pravnega zastopnika, kadar je treba. Kdor želi pravnega varstva, mora svoje zadeve, potrjene po skupini ali po zaupniku, najnatančneje razložiti načelstvu. Toda v življenju se to določilo kot vsako določilo zakona, odločbe itd. kaj rado napačno tolmači ali pa ne razumeva. Zgode se. slučaji, da se zaneti kdo v pravdo in si kar na lastno roko najme odvetnika, zanašajoč se, da pravde sploh ne more zgubiti ali da mu bo v naj slabšem slučaju nudila pravno pomoč »Strokovna Zveza«, v kar je po svojih pravilih zavezana. Zgodi se, da se pravda konča neugodno, in ko pride na vrsto plačilo stroškov, pride obenem zabavljanje na »Strokovno Zvezo««, da ima v pravilih »pravno varstvo«, da ga pa v praksi ne izvršuje. Iz somišljenika postane nasprotnik, ki začne pljuvati v skledo, iz katere je prej jedel, začne mahati po tem, kar je prej zagovarjal. Da se bomo i pri tej točki bolje razumeli, prosimo, da se pazno prečita tozadevno določilo pravil. Pravno varstvo daje »Zveza« 1 e rednim članom, če so plačevali prispevke najmanj dva meseca in če niso v zaostanku s plačilom nad štiri tedne. Pravno varstvo daje »Zveza« v svoji osrednji pisarni, zato se je treba najprej obrniti v takih zadevah na osrednjo pisarno in tam razložiti svojo željo, ne pa na stroške »Zveze« na lastno pest k zastopniku. Pravno varstvo pa ne more dajati »Zveza« v v s eh zadevah svojih članov, ker ni čisto pravno društvo, temveč le v treh natanko določenih slučajih, in sicer: 1. V zadevah, kiizvirajoiz delavskega razmerja. Če> nastanejo torej spori iz službenega razmerja, n. pr. glede, mezde, delavskega časa, odpovedi, varstva pri delu, zavarovanju itd. itd., naj se vsak član obrne na osrednjo pisarno, ki bo stvar naprej uredila. 2. V zadevah, ki izvirajo iz stanovanjskega razmerja: plačilo stanarine, odpoved, poprava stanovanj itd. itd. Tudi v takih sporih daje »Zvezina« pisarna pojasnila. 3. V zadevah, ko je bila žaljena društvena čast člana. Ce je član res deloval v prospeh »Zveze« in je radi tega dela prišel v položaj, da mora braniti svojo društveno čast, naj se obrne na »Zvezo«. Velikokrat pa pride kdo v položaj, da mora braniti svojo čast napram političnemu nasprotniku, in sicer radi prepira, ki ne izvira iz delovanja za »Zvezo«, temveč iz zasebnega prepira. Naravno je, da za take spore »Zveza« ne more nuditi pravnega varstva, ker ni nobeno pravno društvo in ker tudi ni politično društvo. Ker je pa i v takih stvareh potrebno nadzorstvo, in sicer po somišljenikih in stanovskih tovariših, zato se mora vsak član, ki želi pravnega varstva ?.d »Zveze«, obrniti na svojo last-’ no skupino; skupina naj presodi, ali je ta pravni slučaj tak, da mora J. Jorgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Uvod prirediteljev. Današnji boj človeštva ni več boj posameznika proti posamezniku, temveč boj skupin, boj mas proti masam. Ne več zmožnost posameznikov, temveč zdrava moč celote odločuje v tem boju, kajti liberalizem, ki je družbo razdvojil, s tem da je pridigal neomejeno pravico vsakega posameznika, da je odobraval zmago silnejšega nad slabšim, je premagan — stoji pa si nasproti dvoje velikih taborov, ki jih loči križ, krščanska in socialna demokracija. Boj za zmago teh neprestano se vojskujočih sil je od dne do dne hujši, kajti sedanje družabno življenje se trese prav pri koreninah, boj za kruh pa potegne množice tja, kjer se jim prej obeta pomoč. In veliko se obljubuje. — Mladi socialno-demokraški voditelji, ki nikdar niso občutili, kaj se pravi biti brez kruha, govore visoke besede — in obljube vabijo množice. Zato je prezanimiva sledeča povest za tistega, ki hoče slediti boju delavstva globokeje, ki hoče poznati vzroke socialnih bojev sploh in rešiti socialno vprašanje s povoljnim odgovorom. Povest je pisana globoko, saj jo je napisal najslavnejši zdaj živeči danski pisatelj J. Jorgensen. Junak povesti je pravzaprav on sam. Vzgojen je v protestantizmu, je kot sin bogatih staršev zgodaj začel živeti lahkomiselno življenje — kakor je bila ne samo navada, temveč pravzaprav dolžnost mladih ljudi. Vendar kot izredno nadarjen dijak je marljivo proučaval svetovno slovstvo, začel misliti in vzbudila se mu je nezadovoljnost. Čim bolj je študiral, tembolj razvojen je bil. Začel je iskati prave poti življenja, ki ga je končno privedla v naročje katoliške cerkve. Leta 1896. se je slovesno odpovedal protestantstvu, star 30 let (rojen leta 1866.). Svoj duševni boj, pravzaprav zagovor svojega prestopa h kato-ličanstvu je spisal v prekrasni knjižici: »Življenja laž in življenja resnica«. Dasi iz vseh njegovih mladostnih spisov odseva njegovo hrepenenje, najti »življenja resnico«, je vendar »Naša ljuba Gospa danska« krona vseh. Kakor pa je povest prekrasna, tako je njen prvi del za nas pretežek in skoro ne-poraben, zato prinašamo drugega, ki je zase popolna celota in predvsem za nas zanimiv — rešuje socialno vprašanje v luči vere. Sledi naj še prav kratka vsebina prvega dela. Herman Ronge, sin tovarnarja, spozna pri ponočnem popivanju s tovariši, da je bilo dozdaj vse njegovo življenje prazno, nevredno razumnega človeka, in se loči od svoje družbe. V veliki razdvojenosti pride v katoliško kapelico, kjer ugleda redovnice. Globokost katoških cerkvenih obredov in redovno življenje vrže kal dvoma v njegovo srce. Strastno začne študirati verske resnice, zgodovino katoliške cerkve, temeljito premišljuje krščansko modroslovje in naposled spozna velikanski prepad med moderno družbo, h kateri pripada tudi on in med resnim življenjem, ki je res vredno življenja, spozna edino zveličavno moč katoli-čanstva. Približno do tu sega prvi del. Toda naš junak gre v svojem premišljevanju dalje, vidi razdejano družabno življenje .tisoče, ki begajo po temi za kruhom. Tudi tu uvidi, da je edina Cerkev zmožna rešiti socialno vprašanje, da je krščanski socializem edino pravi. Dejanja samega je v povesti malo, vse se bere kakor veličasten zagovor krščanskega demokratizma — toda naj govori pisatelj sam! I. Bilo je 1. maja. Herman Ronge se je podal na polje, kjer si je izvolil danes velikanski izprevod kopemhagenske socialne demokracije svoj cilj, in kjer se je bila že nabrala krog dveh govorniških odrov s plapolajočimi rdečimi zastavami ve- likanska množica. Čez široko zeleno planjavo se je pomikal izprevod delavstva s svojimi mnogoštevilnimi zastavami; bilo je kakor veliko narodno romanje, ali pa kakor da se je dvignilo vse nizko ljudstvo, cla se izseli iz sajastega mesta, kjer so jih delodajalci tako dolgo imeli zaprte v ječah. V resnici, bilo je oboje! Bilo je romanje, kajti socializem s trditvami svoje vere in upanja ter ljubezen, ki pozna prostovoljne žrtve, to je bila nova vera — mesto krščanstva. Izprevod pa je bil tudi prava vojaška demonstracija, pregled moči, kajti socialna demokracija je bila pravtako vojaška kakor bojna četa, in gorje njemu, ki se je pregrešil v pokorščini in se ni uklonil zapovedi. Končno pa je bil ta izprevod ljudstva pravo izseljevanje, kajti tam daleč na robu obzorja so stali dimniki tovarn, a od nikoder se ni valil dim proti nebu — vse delo je počivalo. Poseben in čudovit pojav je bil ta socializem s svojim rdečim praporom. Dosedaj Herman Ronge še ni premišljeval o njem, preveč je bil potopljen v svoje samoljubje, a tu se mu je naenkrat odkrila socialna demokracija v vsi svoji moči in številnosti. Tu so bile množice — tu je bila bodočnost . . . In to razumeti — tudi ni bilo težko. (Dalje prih.) »Zveza« glasom pravil nuditi članu pravno varstvo. Če je, naj skupina to na vlogi potrdi in tako potrjena vloga se naj pošlje »Zvezi«. Člani »Zveze« lahko sami sprevidijo, da je taka kontrola potrebna in da je v prospeh »Zveze« in vsled tega tudi članov samih. V današnjih časih socialnega in strankarskega boja ne more nihče biti zadosti previden. Stvar pa navadno ni tako nujna, da bi se morala v enem dnevu rešiti. V prav nujnih zadevah pa mora skupina nujneje poslovati. Kdor pa ne izpolni vseh teh določb pravil, naj se ne jetzi na »Zvezo«, če ni dobil pravnega varstva, temveč na svojo brezbrižnost. Kdor pa v kaki zadevi sam najme zastopnika brez posredovanja »Zveze«, stori to na lastno riziko in je tudi sam odgovoren za morebitne stroške. Kdor se bo ravnal natanko po pravilih, se mu ne bo treba jeziti na »Zvezo«, kajti »Zveza« bo smatrala vedno za svojo prvo dolžnost, ščititi svoje zveste člane pred krivico in jim pripomoči do pravice. Socialni demokratje in armada. V državni zbornici je vlada zadnji petek predložila tri postave, ki se tičejo priprave za vojni čas. V prvi postavi se določa, da sme vojaška oblast v vojnem času zahtevati, da pomagajo do 50. leta tudi moške osebe, ki niso vojaki, pri raznih delih, ki so potrebna za vojsko, n. pr. kopanje jarkov, pomoč pri prevažanju. Vojaški oblasti se morajo dati na razpolago konji, voli, ki so za prevožnjo ali nošnjo sposobni, vozovi, avtomobili, čolni itd. Ravno tako se morajo začasno prepustiti vojakom hiše in poslopja. Za to se dobi odškodnina. V drugi postavi se določa, da se podpirajo iz državnih sredstev siromašni domači mobiliziranih vojakov. V tretji se pa izreka dolžnost, da morajo lastniki konj, mezgov, mul in oslov prodati vojaški upravi svoje konje, če jih zahteva. Te predloge v sedanjem času po-menjajo, da hoče biti naša država pripravljena za vojsko. Po naši sodbi vplivajo tudi za mir, ker mir je tem lož j e ohraniti, čim bolj je država pripravljena. Toda za to ne gre. Mi hočemo tukaj samo enkrat za vselej pribiti, da so socialni demokratje topot pozabili na svoje stare zabavljice proti vojaškim rečem. Koliko so se na shodih in po časopisih narjuli proti kanonom in orožju, sploh proti vsakemu izdatku za vojaške potrebe, češ, da vsi tisti, ki niso proti, izdajajo ljudstvo. Avstrijski ministrski predsednik je napovedal imenovane predloge in izrekel, naj se brž in gladko rešijo. V ta namen je bilo najprej treba, da so šle brez prvega branja v odsek, če bi bil samo en poslanec proti temu, bi moralo biti prvo branje in rešitev bi se zelo zavlekla, ker bi v zbornici stranke lahko na dolgo in široko razpravljale o njih, preden bi šle v odsek. In glej čudež! tudi socialni demokratje so pritrdili, da gredo predloge v odsek brez prvega branja. V njihovih rokah je bilo, da bi se to * zavrlo in morda tudi preprečilo,- Pa so se vdali, kakor čujemo zato, ker so xt?Kli, da je vlada dolžna, ko preti vojna nevarnost, vse potrebno pripraviti. Mi nimamo nič proti temu; to se nam zdi zelo pametno načelo, toda, če je vlada dolžna se pripraviti za vojno nevarnost, je tudi dolžna, dokler imajo vse države armade, skrbeti, da domača država ni na slabšem od drugih. S tem pade njihovo tolikrat pogreto zelje o militarističnih ljudskih izdajalcih in delavci, ki so morali hrustati to ne-ukusno zelje, se lahko iz tega zgleda prepričajo, da je bilo dosedanje socialistično hujskanje neumno, ali pa hinavsko. To je zdaj dokazano. ^Železničar. Nezgodno zavarovanje pri železnicah. Po sedanjem nezgodnem zavarovalnem zakonu leta 1887. je avstrijskim železnicam dano na prosto voljo pristopiti k dunajski zavarovalnici avstrijskih železnic ali pa zavarovati svoje delavce in uslužbence pri splošnih delavskih nezgodnih zavarovalnicah, ali če gre za državne, deželne ali mestne železnice, ustanoviti si svojo lastno zavarovalnico. Kakor so lahko železnice tukaj pristopale po svoji volji, tako so imele tudi pravico izstopa. Zdaj, ko se uvede nov zakon o socialnem zavarovanju, bodo morale biti vse železnice članice nezgodne zavarovalnice avstrijskih železnic. To bo dobro, ker bo zavarovanje enotno in vsled tega tudi enotno postopanje glede na zavarovalnice. Spadale bodo brez dvojbe elek- trične železnice semkaj in vsled tega tudi vsi elekt. tramvaji. Toda zavod bo prevelik, da bi moglo eno vodstvo vse obvladati. Težave so že v jeziku. Silno je nerodno in z mnogimi stroški ter težavami združeno, da mora n. pr. sedaj naš uslužbenec, ki ima kak spor glede na nezgodno zavarovanje, iskati na Dunaju pravice. Brez organizacije sploh ne pride nikamor, ker se ne ve kam dati; toda tudi če mu organizacija preskrbi zastopnika, je zanj silno mučno, če ne razume jezika, nemščine, v kateri se na Dunaja razpravlja. Zato je popolnoma opravičeno, naj bi se za vso zavarovalnico glede na riziko ohranila popolna edinost, tako da bi bila glede na denarno poslovanje samo ena zavarovalnica, da bi se pa po posameznih pokrajinah ustanovili posebni uradi. Mi moramo želeti, da bi se tak urad napravil tudi v Ljubljani. Zdaj je še čas. Prav toplo priporočamo svojim organizacijam, naj to vprašanje obravnavajo in naj svoje sklepe v tem oziru pošljejo svojim poslancem. Še neka druga reč je silno važna. Po novem zakonu se ima soc. zavarovanje razširiti na vse železniške uslužbence, tudi na tiste, kateri delajo po pisarnah. Tudi zdaj so bili ti uslužbenci zavarovani, toda ne na podlagi zakona, ampak samo na podlagi pravil železniške nezgodne zavarovalnice. To je dobro; toda velika napaka je pa še vodno, da se dela razloček med nezgodami v vozni in v drugačni službi. Delavec, ki si zlomi roko pri vozu, pred katerim stoji zakurjeni parni stroj, se šteje med ponesrečence pri vožnji, če je stroj mrzel, je to navadna prometna nezgoda. Zanj je to pač obakrat enako žalostno, toda od zavarovalnice dobi vsled omenjenega razločka v prvem slučaju za 30 odstotkov višjo železniško rento. Ta razloček je krivičen in vsled tega je tudi zahteva pri železniških organizacijah naj se odpravi, popolnoma upravičena. Spomin na angleški železniški štrajk. Dne 21. septembra 1911 je raznesel brzojav po celem svetu novico, da je največji štrajk, ki ga je svet do tedaj videl, namreč štrajk železniških uslužbencev na Angleškem mirno končan. Bila je strašna doba, ko so stali železniški parni stroji mirni in mrzli in ko je industrija morala zapirati svoje tovarne, ki niso imele premoga, ko so velika mesta jela že trpeti glad, ker ni bilo dovoza v nje. Angleški železničarji so pokazali svojo moč; pokazali pa tudi svojo razsodnost. Podvrgli so se predlogu angleške vlade, naj vsa sporna vpi'ašanja, ki jih imajo, rešijo posebne komisije. Tak sklep, ki je bil na obe strani najboljši, je bil pa samo mogoč, ker so angleški železničarji tako-rekoč do zadnjega se organizirali. Vojska, štrajk se navsezadnje tudi lahko začne brez organizacije, toda uspešnega konca pa ni mogoče pričakovati če ni nikogar, ki ima pravico skleniti mir. In tega neorganizirano delavstvo nima. Moč delavstva brez organizacije je surova njim samim, pa tudi javnosti silno nevarna. Zato ob začetku novega leta obujamo spomin na veliki angleški štrajk, ki uči tudi naše železničarje, da je v organizaciji moč in ž njo združen tudi uspeh. Nekaj številk. C. kr. državne železnice so plačale v zadnjem desetletju 1901 do 1910 za nezgodno zavarovanje svojega osobja vsega skupaj 86 784 992 K. Zavarovanih je bilo povprek 178 340 oseb. Povprečna letna plača je znašala za nje 194 625 963 kron. Od vsakih 100 K zavarovane plače se je torej plačala povprek na leto premija 4 K 45 vin. Rent se je pa izplačalo vseh deset let samo 18,171.163 K 65 vin. ra isti na voznem listu izjaviti, da je zadovoljen, da se blago odpošlje šele, kadar bo imela železnica potrebna sredstva na razpolago, železnice pa ne zadene potem nobena krivda radi za-kasnelosti. Kakor hitro pa je železnici mogoče blago odposlati, je tudi dolžna držati se predpisanega reda. Če odpo-šiljatelj naroči železniški voz in ga z dovoljenjem železnice naloži, je vedno smatrati, da je železnici tudi mogoče voz, oziroma blago takoj odposlati in je v takem slučaju železnica vedno odgovorna za morebitno zamudo. —a— Vaja v reševalni službi pri železniških nesrečah. 8. oktobra so napravili na postaji severne železnice Ganserdorf poizkus, kako bi se obnesle sedanje reševalne priprave v slučaju železniške nesreče. Poizkus se je vršil, ne da bi katera izmed postaj, ki so pri poizkusu sodelovale, vedela prej, da se bo vaja vršila in bi se mogla kaj pripraviti. Ob sedmi uri zvečer so dobile postaje naenkrat brzojavno obvestilo, da je v Giinser-dorfu skočil vlak iz tira in da je precej oseb ranjenih. Postaje so takoj aranžirale popolnoma pravilno rešilno akcijo. Na Dunaju in v Lindenburgu so takoj sestavili pomožna vlaka, ki sta bila opremljena z vsemi potrebnimi sanitetnimi pripravami ter jih odposlali na kraj nesreče. Z vlakoma se je pripeljalo tudi zadostno število zdravnikov in delavcev. Na kraju nesreče je nekaj uslužbencev markiralo ranjene in sanitetno moštvo je te »ranjence« pod vodstvom zdravnikov obvezalo ter jih spravilo v rešilne vozove. Ves poizkus se je vršil naglo in previdno, kakor bi bilo treba delati v resnem slučaju. Posebno dobro sta se izkazala sanitetna oddelka iz Lindenburga in Dunaja, ker sta bila takoj na svojem mestu in je gotovo, da bi tudi v resnem slučaju vršila dobro svojo dolžnost. —a— Proti tuberkulozi. V najkrajšem času se bodo napravila na dunajskih postajah državnih železnic oskrbovali-šča, ki bodo imela nalogo skrbeti, da se izvedejo vse priprave, ki so potrebne za uspešen boj proti jetiki. Delalo se bo na to, da se železničarsko osobje pouči in da bodo prišli vsi dvomljivi slučaji v zdravniško preiskavo. Tako bo mogoče vsakemu uslužbencu pravočasno zdravniške pomoči, oziroma izvedeti v negotovih slučajih, ali je res kaj nevarnosti ali ne. Ako se bodo na Dunaju taka oskrbovališča obnesla, namerava železniško ministrstvo tudi po provincah ustanoviti taka oskrbovališča. Že na zborovanju o jetiki, ki se je vršilo na Dunaju koncem junija, je zdravniški referent železniškega ministrstva izjavil, da se namerava ustanoviti zdra-višče za na pljučih bolne uslužbence državnih železnic. Umevno je, da je zbor vzel z veseljem to novico na znanje, saj pomeni to prvi resni korak državne oblasti v boju proti jetiki. —a— Tehnični centralni urad v ž lezni-škem ministrstvu. V železniškem ministrstvu nameravajo napraviti tehnični centralni urad. Železniški odsek državnega zbora je pa izjavil, da je treba za tako važno izpremembo vprašati parlament. Stvar bo prišla sedaj v državni zbor. Verjetno je, da se železniška uprava temeljito preosnuje ker ima tudi skupni svet državnih železnic že izdelan tozadeven program in se je o tem v železniškem odseku že govorilo. —a— biti. Ker je po našem obrtnem zakonu prepovedano sprejemati v službo osebo brez delavske knjižice, bi tudi bilo delavcu popolnoma onemogočeno poiskati si zaslužka, si na način pridobiti denar in poravnati zaostali dolg. Ker pa je med strankama nesporno, da se je končala delavska pogodba dogovorno dne 15. julija 1911, je torej službeno razmerje redno prenehalo in je bil vsled tega delodajalec dolžan delojemalcu takoj pri izstopu izročiti delavsko knjižico. Dr. Š Pravnik. Dr™ J."KKrek. “ / (Izpred obrtneg Osobje državnih železnic. Ob sklepu leta 1911 je bilo pri dr- a sodišča.) žavnih železnicah uslužbenih 545 državnih uradnikov in 125 državnih slug, dalje 102902 železničarskih državnih uslužbencev (15.279 uradnikov, 551 uradnic, 21.517 poduradnikov, 65 339 slug, 216 neuvrščenih uslužbencev). Od teh jih je bilo v železniškem ministrstvu in njegovih pomožnih uradih 1352 in pri železniških ravnateljstvih 8791. Poleg tega je bilo pri državnih železnicah uslužbenih 120 000 delavcev (med temi 34.000 nestalnih in pomožnih delavcev). —a— Red, ▼ katerem se ima odpošiljati tovorno blago. Po obratnem opravilniku (Be-triebsreglement) se ima tovorno blago odpošiljati v tistem redu, kakor ga je uslužbenec v skladišču prevzel. Najvišji sodni dvor je nedavno odločil, da spada pod ta paragraf le ono blago, katero je tudi mogoče takoj odposlati. Če prevzame železnica blago, ki ga ne more takoj odposlati, ima pač to odpošiljatelju prej naznaniti in mo- Delodajalec ni upravičen zadrževati izročitev delavske knjižice radi zavarovanja povračila na izplačanih preduje-mih. Tožitelj - delavec je sporazumno s tožencem - delodajalcem zapustil delo dne 15. julija 1911. Toženec pa-se je branil izročiti izstopivšemu delavcu delavsko knjižico, češ da mu dolguje na predujemih znesek 20 kron in da mu jo toliko časa ne izroči, dokler mu ne bo dolga poplačal. Obrtno sodišče je delodajalca obsodilo, da mora brezpogojno izročiti izstopivšemu delojemalcu delavsko knjižico. To iz sledečih razlogov: Obrtnik je po § 80 točka c obrtnega reda dolžan izročiti delojemalcu po rednem prenehanju službenega razmerja delavsko knjižico. To je dolžan storiti tudi v slučaju, če bi dokazal, da mu delojemalec še dolguje na izplačanih predujemih, katerih plačilo oziroma zavarovanje hoče delodajalec doseči na ta način, da mu delavsko knjižico zadržuje, kajti delavska knjižica sc po § 251, točka 6 in § 374, izvršilnega reda v nobenem slučaju ne more zaru- Delodajalec je dolžan izročiti delojemalcu delavsko knjižico kljub temu, da se slednji brani pri izstopu iz službe podpisati izjavo, da nima od delodajalca nič več terjati. Tožitelj zahteva odškodnino, ker mu tovarna pri izstopu iz službe dne 4. avgusta 1911 ni hotela izročiti knjižice in jo je šele 10. augusta 1911 položila na magistrat. Tovarna trdi, da se ni branila izročiti knjižice, da tožitelj, nezadovoljen z odpustitvijo brez odpovedi, ni hotel sprejeti niti mezde, niti knjižice, vsled česar jo je 10. avgusta 1911 položila na magistrat. Tožitelj je nato odvrnil, da mu odpustitev ni bila povšeči, ker je bilo to ravno na petek in je vsled tega vratar v tovarni zahteval, da podpiše sledečo izjavo: »Podpisani potrjujem, da nimam od tovarne nič več tirjati.« Te izjave pa ni hotel podpisati, ker se ni strinjal z njeno vsebino. Vsled tega mu pa tudi vratar ni hotel izročiti knjižice. Tovarna je priznala, da ima vratar nalog, da ne sme izplačati mezde in izročiti knjižice, predno odpuščeni delavec ne podpiše zgoraj navedene izjave. Odškodnino, ki jo je zahteval tožitelj za čas od 3. avgusta 1911 do 11. avgusta 1911, je obrtno sodišče na Dunaju tožitelju priznalo iz sledečih razlogov: Po določbah § 80, točka c in d obrtnega reda, je delodajalec dolžan delojemalcu izročiti pri rednem izstopu iz službe delavsko knjižico. Po razglašenem tovarniškem redu je bil v predmetnem slučaju delodajalec upravičen odpustiti tožitelja iz sJuŽbe brez odpovedi, vsled tega je bila tudi njegova dolžnost tožitelju takoj ob izstopu izročiti delavsko knjižico. Po izpovedbah pa je sodišče smatralo za dognano, da tožitelj zato ni dobil od tovarne svoje delavske knjižice, ker se je branil podpisati zgoraj šn j o izjavo. Ker pa ne obstojajo nikake postavne določbe, da bi moral delojemalec pri izstopu iz službe podpisati zahtevano izjavo tudi če bi bila vsebina .iste resnična, je jasno, da je toženec brez zakonitega razloga zadrževal tožitelju delavsko knjižico in je vsled tega odškodninski zahtevek tožitelja upravičen ter mu je moralo sodišče ugoditi. Dr. S ... . Tobačno delavstvo. Delavci in delavke pozori Odbor »Podpornega društva« je sklenil, da bo moral vsak, ki po Novem Letu, to je po 1. januarju 1913 pristopi k Pogrebnemu zakladu, čakati eno leto, predno postane deležen dobrot, ki mu jih »Pogrebni zaklad« nudi. Pristopilo je že k »Pogrebnemu zakladu« nad 1100 članov in članic, a delavstvu v korist je prav, če jih pristopi še več. Osobito mlajši naj bi tudi pristopali, ker se pogrebna podpora poviša vsakih pet let za 10 kron tako, da znaša do petega leta članstva 100, od 6. do 10. leta 110, od 11. do 15. 120, od 16. do 20 130, od 21. do 25. 140, od 26. do 30. 150 in od 31. do 35. leta članstva 160 kron. Podvizajte se in pristopite »Pogrebnemu zakladu«. Izpolnjena zelo opravičena delavska zahteva. Naša organizacija je že koj, ko se je ustanovila, vse storila, da bi se štela tudi tistim delavkam, ki so službeno dobo v tobačni tvornici prekinile, tudi leta pred prekinjenim delom v pokojnino. Zdaj se je stvar takole rešila: Delavkam se štejejo vsa službena leta v tvornici pri odmeri starostne doklade. Tiste delavke, ki so službeno dobo v tvornici prekinile, naj se pa, predno jih vpokoje, zglasijo v tvor-niški ravnateljski pisarni in naj javijo, koliko časa in kdaj so službeno dobo prekinile. Na neko napako moramo v naši ljubljanski tobačni tvornici zopet opozoriti. Niso le napake pri izhodu, ki jih je zadnjič grajala »Naša Moč«, marveč se nahajajo tudi v drugem poslopju. Minuli teden je nadzoroval neki mlajši paznik, ko so šle delavke iz tvomice, ki se ni tako obnašal, kakor bi se bil pač mladi mož moral obnašati nasproti starejšjim delavkam, ki so že garale v tobačni tvornici, ko mu je še srajca izpod hlač gledala in kričal nad njii»i: marš nazaj. Mlademu pazniku, ker nismo take kakor on, prav vljudno svetujemo, da naj se na pamet nauči § delovnega reda, ki ga menda še nikdar čital ni in naj se tudi po njem ravna. Med brati in sestrami. Trbovlje. V nedeljo dne 24. novembra 1912 je imela skupina J. S. Z. zelo dobro obiskan shod. Udeležilo se ga je tudi veliko rdečkarjev, ki so pa bili mirni. Kot govornik je bil napovedan poslanec dr. Benkovič, ki se pa shoda žal radi vnetja vratu ni mogel udeležiti. Govoril je na shodu, ki je bil zelo imeniten, naš domači gospod kaplan Pečnak. Iz ljubljanske predilnice. Pri nas jemljejo na delo nove delavke za tkalnico in za hasparijo. Novo' je, da se vsaka delavka, ki se sprejme na delo, prej zdravniško preišče. Hudo je pa pri nas zdaj to, ker se radi preslabih strojev delo večkrat prekine. Res, slabo je z novimi stroji na škodo delavstvu in tvornice se izkazalo prejšnje ravnateljstvo. Potreben bi bil še en kotel. Litija. Tukajšnja predilnica je dne 2. decembra 1912 zopet začela s polnim obratom kakor prej delati. Preteklih 14 dni je delalo samo polovico delavcev, druga polovica je pa bila na dopustu, ker se je morala za surovo blago plačevati visoka zavarovalnina. Delavstvu, ki je bilo na dopustu, je izplačala tvornica polovico plače. VEVŠKA STAVKA. Boj vevškega delavstva še vedno traja. Delavstvo v tem boju vztraja z vso silo, dasi poizkuša tvornica vse, da dobi izdajice, ki bi zlomili delavsko skupno moč. Tvorniška gospoda takega odpora od strani delavstva ni pričakovala, računala in zanašala se je marveč na svoje dolgoletne spletke, ko je hujskala na vse strani in delavstvo cepila. Društvo papirnic, ki v svojem kartelu združuje 57 tvrdk s 13.000 delavci in delavkami pač ni pričakovalo, da more delavstvo toliko časa vztrajati, a vztraja in popolnoma prav ima, ker v sedanjem hudem boju stoji za njim naše ljudstvo. Najstrožje pa moramo obsojati, ker postopa orožništvo ob tej stavki res tako čudno, da bolj čudno postopati ne more. Delavstvo je še vedno mirno, dasi je poizkuša izzivati načelnik pisarne s svojim revolverjem, orožniki pa mesto da bi ga aretirali, ker s svojim otročjim izzivanjem vliva petrolej na žrjavico, se mu še krohotajo in delavstvo zasmehujejo. Orožništvo ob vevški stavki ne postopa tako, kakor bi bilo glede na ugled orož-ništva želeti, da postopa. Deželni odbor vojvodine Kranjske je dovolil stav-kujočim vevškim delavcem in delavkam 2000 kron podpore in tako odločno pokazal, da s stavkujočim delavstvom drži. Za deželnim odborom naj tudi delavstvo ne zaostane in naj darežljivo podpira našo delavsko vojsko pri Devici Mariji v Polju! Okno v svpt. Letošnja žitna letina je splošno na svetu zelo dobra. V naši državi je zlasti rž lepo obrodila. Ječmenu, pšenici in ovsu je pa škodilo deževno vreme. Cene so pa zavoljo balkanske vojske za žito razmerno previsoke. Zlasti za koruzo je, slaba, ker z Balkana nei pride k nam. Ko bi vojska kmalu ponehala, je upati, da cene padajo. Zdaj tudi iz Rusije v drugo Evropo ne pride kaj žita; tudi to drži visoke cene. So^ialno-demokratična vera. Ko se je v Semnicu na Saksonskem začelo socialistično gibanje, so si izvolili socialisti 12 voditeljev, ki so jih imenovali apostole. Ti so sestavili posebno veroizpoved, ki se je pričela z besedami: »Verujem v Ferdinanda Lassalla, mesija devetnajstega veka.« Za »vandrovce«. Na Virtenberškem imajo že dve leti zelo lepo urejeno ustanovo za »vandrovce«, kakor naše ljudstvo imenuje breKposelrus ljudi, ki si s tehtanjem pomagajo od kraja v kraj. Ob velikih cestah so nalašč zato pripravljene hiše, da sprejemajo take popotnike, jim dajo prenočišče, hrano in sempatja tudi plačajo zanje vožnjo po železnici do mesta, kjer jih čaka delo. Kdor hoče imeti pravico do takih hiš, mora dobiti pri gosposki potovalni list. Ž njim se mu odpro vrata potovalne delavnice (Wanderarbeitsstatte), kakor jo imenujejo. V nekem oziru se namreč virtemberška zavetišča za vandrovce zelo primerno razlikujejo od prenočišč, ki so vpeljana tudi po nekaterih avstrijskih deželah, n. pr. na Štajerskem. Tam mora namreč vsak vandrovec tisti čas, ko ostane v zavetišču, delati. Skoraj povsod imajo nakupljen les na razpolago, ki ga morajo vandrovci žagati in cepiti. Drva se potem prodajo in od tega imajo zavetišča nekaj dohodkov. 1’otovalni list se vandrovcu vzame, če neče sprejeti delo, ki se mu je preskrbelo, ali če ga brez zadostnega vzroka zapusti, ali zavoljo pijanosti in surovosti. Nad 105.000 revežev je bilo sprejetih od 1. oktobra do 30. septembra zadnjega leta v take hiše. Samo 1482 osebam se je pa vzel potovalni list. Dobro eden med sto se je izkazal nevrednega te dobrote. Iz tega se jasno vidi, da je med ubogimi ljudmi, ki morajo iz kraja v kraj potovati ogromna večina poštena in da je treba samo pametno poskrbeti zanje, pa prenehajo tožbei zavoljo beračenja in plašarstva. Seveda če nima nobene javne pomoči, mora beračiti tak vandrovec in potreba in priložnost ga zapeljeta tudi, da kaj vzame. V tistih okrajih, kjer so se vpeljale potovalne delavnice, je bilo v preteklem poslovnem letu zavoljo beračenja in plaša-rije zaprtih 80 od sto manj nego prej. S tem so silno padli tudi stroški za zapor in za prevažanje jetnikov. Vsaka taka hiša ima poštenega oskrbnika, ki mora sam s svojim zgledom svojo goste vabiti k delu, in ki jim obenem v zvezi z raznimi posredovalnimi uradi preskrbuje delo. Da se ne more nihče izgovarjati, ima vsaka taka hiša na razpolago delavne obleke, da ne trgajo popotni delavci svojih. Skandinavski socialisti so imeli nedavno v Stokholmu shod. Bilo je 110 zastopnikov danskih, finskih, norveških in švedskih delavcev. Tam se tudi prepirajo o tem, ali naj bodo v strokovnih društvih zvezani vsi skandinavski sodrugi organizirani skupno ali po narodih. Za zdaj se je prepir nekoliko zalepil. Glede na podporo pri štrajkih, za katero se je sklenilo, da set mora nabirati močan fond, so se izrekli, naj se izpelje ločena po narodih in naj vsak narod z drugimi za vzajemne podpore sklene posebne pogodbe. Socialisti imajo povsod več moštva, kakor pri nas. Skandinavci so tudi sklenili resolucijo proti tujim delavcem, ki prihajajo v njihovo domovino. Naši pa seveda tujcem dajejo celo komando nad seboj v roke. Revščina! LISTNICA UREDNIŠTVA. 1. Sklenili smo, da zavzamemo v listu odslej strogo stvarno stališče, odločno in brezobzirno pa seveda vselej nastopimo, če se bo kje delavstvu delala krivica. Prosimo naše sotrudnike, da naj to upoštevajo. 2. Na 3. in 4. strani objavimo postave, ki tičejo delavstvo. S prvo, izpod peresa dr. Mirko Božiča smo danes pričeli. Delavsko postavodajo izdamo v taki obliki, da si vsak naročnik lahko nabavi zbirko delavskih postav. Iz vsake številke izstrižite na zadnji strani razlago postave, list zganite in imeli boste po vrsti prve štiri strani skupaj. Izstrižene liste shranite, kadar bo kaka postava končana, jo dajte vezati. 3. Objavljati hočemo le zadeve, ki delavstvo tičejo. Zato delavstvo in naše naročnike prosimo, da naj nam vse poročajo, kar se' med delavstvom novega zgodi. 4. Naznanila o prireditvah, veselicah itd. in poročil o njih po sklepu konzorcija v uredniškem delu ne bomo objavljali. Če želi kako društvo, da sc objavi kaka prireditev v listu, naj to stori s plačanim inseratom. 5. Sotrudnikom, ki so nam toliko gradiva doposlali, da ga kljub znatno povečani obliki nismo mogli vsega v tej številki objaviti, lepa hvala s prošnjo, da naj blagovole nadaljevati, ker vse pride v list. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha MoSberc. Tisk Katoliške Tiskarne. Le fedai doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljnvo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek uaj-zanesljivejšo vrsto! Naibolje storite. če uporabljate izdelek, ki se je izknztil že desetletja kot na^bolji, „pravega :Franck« iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onrga s kat nitn mlinčkom kot tovurniško znamko. RazSirialte ned delavstvom Daše glasilo ,Našo Moč4. s HH I M-__________________________ a mm Ljubljana H. id UL lil, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: matega izdelka :: I M $ P- \V -7/—\V Solidno izdelane dežnike m solntnike priporoča po najniijih cenah L MikiKCh L*ubwana* II* lUlnUJtlli Mestni trg Sl. IS' -7/---*---7/----—7/~ n 3ugata zaloga žtnsmh ročnih del in zravtn spauaiočih potrebščin. t-5 F Mrtinl ljubljhhh It 11(1 jUlj Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izber vezenin, čip\ rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanca itd. 3*redt skanje in veienie mono tamov in vsa-kovr