Poštnina plačana f gotovlnL Leto XmM štev. 116 Ljubljana, petek 20. maja 1932 Cena 2 Din cpravaištvo; L olja-aa, Knailjeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. In^erami oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova oL 3 . — Tel 3492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica _Ce!je: K.oceriova ulica št 2 — a-lefon št 100. Računi pri ^št ček. zavodih: Ljubljana 11.842. Praha čislo 78.180, Naročnina oieaoCoo — U JI, za biozemetTr 40.— D-n- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva nlica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 io 3126. Maribor. Aleksandrova cest« 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). fVMe KrKv»nrv«r* lr| q TVI«»t Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po Zbližan je Herriota s Tardieu jem Zahteve socialistične stranke za sestavo strogo levičarske vlade v Franciji Pari/. 19. maja. 5. Socialistični voditelj Leon Blum je v današnjem >Popu1airiK objavil minimalni program svoje stranke za sestavo levičarske vlade. Socialistična stranka zahteva, da se takoj in znatno znižajo izdatki za vojsko, da se podržavijo železntce in da se uvede delavsko zavarovanje na državne stroške. Blum izraža mnenje, da bodo na socijalističnem kongresu ob koncu meseca te zahteve gotovo sprejete. Po njegovi sodbi razlike med zahtevami meeove stranke in programom radikalno - socialistične stranke niso niti tako velike, da se ne bi mogle premostiti z lahkoto. Po presoji pariških političnih krosov se odnošaji med Hernotom in Tardieujem dan za dnem boljšajo. Pravosodni minister Rey-naud se je snoči sestal s podpredsednikom radikalno - socialistične stranke ReFnaude-lom. Sestanek je trajal dolgo v noč in vidi pariški tisk v njem povoljne znake za zbližan je med Tardieujem in Herriotom. V lErre Nouvelle« piše Herriot, da se bo politična kriza bržkone rešila na podlagi sporazuma s Tardieujevo parlamentarno skupino. da pa razgovori o tem vprašanju še niso pričeli. Pred sestavo nove japonske vlade Pogajanja z vojaško stranko napredujejo z uspehom Zahteve vojaških krogov Tokio, 19. maja. d. Zdi se, da so pogajanja med voditelji vojske ter strank doved-la do gotovega zbližanja. Vojaški voditelji so pripravljeni podpirati vlado, ki bi ji na-čeloval ministrski predsednik Sucuki. Vojaški krogi bi bili tudi pripravljeni dati primerno osebnost za vojnega ministra, zahtevajo pa izpremembo davčne zakonodaje, da se olajšajo kmetovalcem davčna bremena. V vladnih krogih priznavajo, da goji Sucuki mnogo simpatij do predstavnikov vojaške stranke, zlasti, ker je vojska odločena za razčiščenje politike v vsakršnih okoliščinah. Stališče Sucukiia n& preseneča, ier spada, kakor dosedanji vojni minister Araki, med zagovornike energične smeri tako v notranji kakor v zunanji politiki. Nova vlada naj bi predvsem poskrbela za moratorij malim dolžnikom, zlasti kmetom. Tokio, 19. maja. n. Politični krogi smatrajo kot verjetno, da bo vrhovni vojni svet pristal na to. da sedanji notranji minister Sucuki sestavi novo vlado. Vojaška | stranka zahteva: 1. Nova vlada ne sme biti sestavljena le po zastopnikih stranke Seju-kaj. 2. Mora jamčiti, da bo energično uredila mandžursko vprašanje. 3. Nova vlada mora izdati primerne ukrepe, da se reši poljedelska kriza s pomočjo gmotnih sredstev, ki naj se zberejo z uvedbo dohodnine. Poučeni krogi menijo, da bo vlada sprejela te zahteve. Toki«. 19. maja. s. Pogajanja za sestavo vlade Sucuki - Araki so zaradi odpora nacionalistov prišla v zastoj. V političnih krogih menijo, da ima nacionalistični vodja, podpredsednik tajnega sveta in predsednik nacionalističnega udruženja baron Iramuna največ izgledov, da postane ministrski predsednik. Izredno parlamentarno zasedanje, ki je sklicano za 23. maja. bo takoj pričelo razpravo o državnopravnih reformah, da ugodi zahtevam množic za odpravo korupcije in drugih zlorab. Ako ne bodo takoj izdani tozadevni ukrepi, se more računati z novimi terorističnimi atentati ogorčenih nacionalistov. Položaj je zelo napet. Zasledovanje morilcev Llndberghovega sina Lindberghov sinček se fe pri ugrabljen ju ubil — Izmišljene izpoved raznih sleparjev New Vork, 19. maja, d. Iz Austena v Texasu poročajo, da je bil v Monterrvju v Mehiki aretiran znani tihotapec Harry Fleischer, ki je bil že dalje časa osumljen, da je sodeloval pri ropu Lindbergho-vega otroka. Fleischer je priznal, da je bil ekvvno udeležen pri ugrabitvi otroka, odločno pa taji, da bi otroka umorili. Kakor zatrjuje, je otrok padel z lestve, po kateri f»o roparji vdrli v spalnico in s:cer tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. V strahu pred odkritjem so nate otroka naglo pokopali v bližnjem gozdu, Dr. John Condon, eden izmed Lindber-ghovih svetovalcev pni iskanju ugrabljenega otroka, je izjavil, da je že davno vedel za izmišljena odkritja lastnika ladjedelnice Curtisa in da je bil tudi Lindbe-rgh poučen o njegovih sleparijah. Condon z vrača krivdo za neuspeh svojih pogajanj sedaj povsem očitno na Curtisa in ie tudi namignil, da ve še mnogo več, kar je danes še popolnoma neznano. V ostalem preiskuje tudi policija, ali niso morda umorili Lindbergbovega otroka ornoi, ki so zaposleni na njegovem posestvu. Hope-well je namreč v pokrajini, kjer živi mnogo črncev in mulatov. Doslej je 6amo znano, da so se nekateri črnci pritoževali, da pod Liindberghovim gospodarstvom ne morejo več piti toliko alkohola Kakor pod prejšnjim lastnikom. Curtis je bil aretiran, ker je obdolžen, da je namenoma dajal napačna pojasnila o zločinskih dejanjih prizadetih oseb. Prepeljali so ga v sodne zapore v Fleming-tonu, kjer so ga pridržali v zaporu. Policija preiskuje, kje je bil usodne noči, ko je bilo odvedeno Lindbergbovo dete. Sumijo, da je tudi Curtis sodeloval pri ugrabitvi otroka. Verjetno je, da bodo v senatu sprejeli zakonski načrt, po katerem se bodo ugrabitve otrok kaznovale s smrtjo Kriza avstrijske vlade Dunaj. 19. maja. s. Pogajanja za se-stavo vlade tudi danes niso uspela. Težkoče so zlasti zaradi razdelitve ministrstev, ker zahteva sedaj Landbund ne samo mesto pod kancelarja in portfelj varnostnega ministra. temveč tudi zunanje ministrstvo, ki pa je določeno, kakor znano, za krščansko-socialnega deželnega glavarja Štajerske dr Rintelna. »Heimatschutz« ne namerava poslat v vlado strankinega politika, temveč se zadovoljuje s tem. da bi v vladi prevzel varnostno ministrstvo njemu blizu stoječi zaupnik, neki inomoški odvetnik Sedaj si hočejo pomagati s tem, da bi pre vzel varnostno ministrstvo ministerijaln' svetnik v kancelarskem uradu dr. Ach, k) velja kot strokovnjak v orožništvu. Krvava stavka v Španiji Madrid, 19. maja. č. Generalna stavka prevoznih delavcev, ki se je včeraj pričela po vsej državi, je dovedla do izgredov ki niso ostali brez človeških žrtev. V Peni so socialisti nansdli katoliško procesijo Vmešala se je meščanska garda, ki je pričela streljati na demonstrante in en^ga izmed njih' ubila. V Plasenzueli je 80 kmet-=-kih delavcev napadlo meščansko ' gardo Med spopadom je bil ubit en delavec. Pozneje je delavcem prihitelo na pomoč še več kmetov, ki so meščansko gardo deloma pognali v beg. deloma pa razorožili. V Andaluziji so policijski organi našli na stotine bomb. V to pokrajino so iz Madrida poslali močne policijske oddelke. Policija je aretirala voditelje sindikalistov, zaprla delavske domove in izdala še druge varnostne ukrepe. V Emperoli so pričeli stavkati ladjedelniški delavci. Prijeti ponarejevalci denarja O'ovec, 19. maja d. V Potoku pri La-budu ro orožniki aretirali nekega Jožefa Goreniaka iz Jugoslavije zaradi ponarejanja denarja. Kot sokrivca sta bila prijeta v Guštanju Feliks škrjanc in Janez Hu^oniik. Aretiranci so ponarejali dinarje in šilinge, ki so jih razpečavali v Avstriji in Jugoslaviji Pri njih so našli matrice kakor tudi ponarejene šilinge in dinarje. Vsi trije so bili izročeni sodišču. Zasedanje italijanskega ministrskega sveta Rim, 19. maja. ž. Italijanski ministrski svet je imel včeraj daljšo sejo. na kateri je odobri1 okrog 40 zakonskih načrtov, dekretov in odredb, med njimi rlve jugoslo-vensko-italijanski konvenciji. Prva je bila sklenjena 12. decembra 1930 v Pulju in s<; nanaša na ureditev lastninskih interesov javnih ustanov v Tstri. Drugi sriorazum je trgovinski, ki je bil sklenjen 25. aprila. S posebno uredbo bo v kratkem ustanovljen institut, ki bo proučeval in vodil racijonal-no kolonizacijo Cirenajke. Dva dekreta se tičeta ust rojstva vojne mornarice in naborov za fašistično gozdno milico, ostali pa se nanašajo predvsem na socialno skrbstvo in državne ter pokrajinske upravne posle. Žrtve požara na »Georgesu-Philipparu« Pariz, 19 maja d. Med pogrešanimi žrtvami katastrofe parni.ka >Georges Phili-pipar« je tudi znani pisatelj Albert Londres Kakor je razvidno iz izpovedi v Aden do-šlih rešencev, je ogenj nastal, ko je bila plesna zabava v sa.lonih parnika ^Geonges Philippar« na viskn. Potniki so zato prepozno začnl-i alarmne znake. Mnogi niso rešili ničesar. V A d en so prispeli nekateri oblečeni zgolj v nočne srajce in pižame. Med pogrešanimi je tudi neki Kitajec po imenu Se, ki pa ni identičen s kitajskim delegatom .pri DN. Za francoskega književnika Londreja npa?o, da so ga rešili Japonci. Pri reševanju je namreč sodeloval tudi janonski parni,k >Hanamaku Mara«, ki je prevzel nekaj ponesrečencev, katerih število in imena -pa še niso znana Kljub nujnim poizvediham paron lovne dražbe japonski parnik doslej ni dal nobenega odgovora. Zdi se, da so mu to onemogočile slabe vremenske razmere. Nov klajpedski guverner Kovno, 19. maja s. Predsednik je danes imenoval za guvernerja klajipedskega ozemlja litavskega generalnega konzula v Londonu, Gylysa, OBNOVA PO ZADNJI POPLAVI OPUSTOŠENIH KRAJEV Br. Kramar prevzel zopet svoj resor — Gradnja porušenih hiš se vršila po enotnem sistemu — Sistematična akcija za prehrano pasivnih pokrajin Beograd, 19. maia. M. Danes dopoldne se je po daljši odsotnosti vrnil v Beograd minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer. Na kolodvoru so ga pričakovali minister socialne politike g. Ivan Pucelj, številni narodni poslanci in senatorji ter osebni prijatelji. Vidno vzradoščen nad toliko pozornostjo se ie g. dr. Kramer zahvali! za nepričakovano prisrčen sprejem. Dopoldne ob 9. je minister g. dr. Kramer prevzel zopet vodstvo svojega resora od dosedanjega namestnika, kmetijskega ministra g. Demetroviča. Po prevzemu poslov je posetil ministrskega predsednika g. dr. Marinkoviča, pri katerem je ostal v daljšem razgovoru. Od 12. do 14. se ie vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. dr. Marinkoviča, ki .ie uvodoma pozdravil ministra za trgovino g. dr. Kramer.ia. ki je po daljši odsotnosti z današnjim dnem zopet prevzel vodstvo poslov svojega resora. Ministrski svet je nato obširno razpravljal o obnovi krajev, ki so bili upositošeni ob priliiki nedavnih poplav. Po uradni ugotovitvi je bilo popolnoma porušenih 1916 hiš. deloma pa 3115. Vlada je na današnji seji odobrila potrebne kredite za obnovo teh krajev in določila poseben odbor, v katerem so poleg strokovnjakov zastopniki ministrstva socialne politike, ministrstva za zgradbe, finančnega ministrstva in vojnega ministrstva. Odbor bo imel nalogo, da vodi vsa dela pri obnovi opusto-šenih krajev. Gradnja porušenih hiš se bo vršila po enotnem sistemu, ki bo najbolj odgovarjal higijenskim predpisom in prilikam ter potrebam dotičnih krajev. Nekatere naselbine, ki so bile popolnoma porušene in so vsako leto izpostavljene katastrofah poplavam, bodo zgrajene na drugih krajih. Tako n pr. Sremska Rača 6 km od sedanjega mesta. Gradbena dela bodo izvrševale deloma tehnične čete naše vojske. Odboru bo načeloval narodni poslanec dr. Miloslav Stojadinovič. ki je lansko leto z velikim uspehom vodil obnovitvena dela v Južni Srbiji, kjer je mnogo naselbin poruš'! potres. V zvezi s tem je ministrski svet obširno razpravljal tudi o prehrani prebivalstva v onih krajih, kjer je položaj zaradi vremenskih neprilik še vedno zelo težaven. Vlada je sklenila, da se bo v bodoče daiala podpora v živežu samo v obliki posojila. Obenem je bilo sklenjeno uvesti sistematično akcijo za prehrano prebivalstva v pasivnih pokrajinah in bo vlada v ta namen predložila Narodnemu predstavništvu načrt zakona, po katerem naj bi se osnovali v vsakem srezu posebni odbori, ki bi vodili točno evidenco o prilikah in potrebah dotičnega sreza. Jutri se bo vršila v prostorih industrijske zbornice anketa, na katero so pozvani zastopniki iz vseh banovm. Naloga ankete bo sestaviti gozdarsko-gospodarski program za vso državo in na novo urediti izvoz našega lesa ter sestaviti predloga za omejitev gozdne sečnje. Politični položaj v Nemci j Pred sestankom pruskega deželnega zbora - Preosnova Briiningove vlade šele čez mesec dm Berlin, 19. maja, d. Kako se bodo razvile razmere v pruski kakor tudi v državni vladi, je še povsem nejasno. Že na prva seji pruskega deželnega zbora dne 24. tega meseca se bodo pojavile težkoče pri volitvi predsednika. Narodni socialisti predlagajo za predsednika poslanca Kenr-la, centrum zahteva zase prvega podpredsednika in tudi socialni demokrati zahtevajo zase podpredsednika, čemur pa 6e narodni socialisti upirajo. V danih okoliščinah se more torej računati, da bo že na prvi seji pruskega deželnega zbora prišlo do večjega spo-a med strankami. Težkoče so tem večje, ker hoče biti dosedanja vlada Brauna in Severinga samo še kratek čas posle vodeča vlada, ker bi radi socialni demokrati na ta način izsilili čim hitrejše razjasnjenje položaja. Po iz-premembi poslovnika pred volitvami more ministrskega predsednika izvoliti le absolutna večina deželnega zbora, s katero pa desnica ne razpolaga. Ker bodo komunisti gotovo proti temu, da bi postal ministrski predsednik narodni socialist Strasser, in je vrh tega tudi dvomljivo, da bi centrum brez nadaljnjega glasoval za narodno-socialističnega ministrskega predsednika, je povsem mogoče, da pride do vmtone dobe brez prave vlade. Centrum stoji pred odloči tvi jo, ali naj prizna narodnim socialistom mesto ministrskega predsednika ali pa jim prepusti notranje ministrstvo in s tem policijo samo. Računajo, da bo pruski deželni zbor kmalu po svojem konstituiranju odgoden, da bi lahko stranke dobile več časa za svoja pogajanja. Tudi v državni vladi ni pričakovati v sedanjih okoliščin aih naglega razjasnjen j a. Državni predsednik Hindeniburg namerava ostati še do konca meseca na svojem vzhod-no-pruskem posestvu Neudecku. Ni še povsem gotovo, ali bo dr. Brunimg potoval k njemu. Trenutno razpravlja vlada o državnem proračunu in zasilni odredbi za preskrbo dela. Na drugi strani se splošno občuti potreba, da se definitivno zasede po ostavki Gronerja izpraznjeno mesto voj- nega ministra. Državni kancelar je ponudil ta portfelj generalu Sohleicherju, ki pa izjavlja ▼ listih, da nikakor ne želi postati Gronerjev naslednik. Nekateri tolmačijo Schleicherjevo postopanje tako, da se mij položaj dr. Briiningove vlade ne zdi do volj trden, drugi pa mu pripisujejo name ro, da hoče postati sam vodja vlade. Znano je, da ima general Sohleicher v vojnem ministrstvu združene v svojih rokah vse politične niti On je bil tudi, ki je svoje-fiasno izposloval zamenjavo socialno-demokratskega državnega kancelarja Miillerja s sedanjim državnim kance Isrjsm dr. Brii ningom. Odločitev za preosmovo državne vlade se pričakuje sicer šele za pričetek julija. Bržkone se tudi državni zbor ne bo preje sestal. Berlin, 19. maja. g. Prva &eja novega pruskega deželnega zbora bo v torek 24. maja. Starostni predsednik bo bivši general Litzsmamn. Politična pogajanja se bodo začela šele 27. maja. Ali se bo že tega dne vršila volitev novega ministrskega predsednika, J^ S6 dvomljivo, ker še ni sporazuma med strankami. V zvezi s tem je vprašanje izprem-embe poslovnika, ki je na zadnji sejii dosedanjega deželnega zbora povzročila precejšnje razburjenje. Narodni socialisti bodo najbrže hoteli prejšnji pravilnik, ker bi omogočil volitev ministrskega predsednika z relativno večino. Sprejetje starega poslovnika pa bti bilo mogoče le, ako komunisti ne bi glasovali. Narodno-socialistična frakcija je danes kot prva pričela svoja posvetovanja pod vodstvom strankinega šefa Adolfa Hitlerja. Ker Hitler načelno noče vstopiti v poslopje parlamenta, je frakcija dopoldne zasedala v hotelu »Princ Albrecht«, ki je v neposredni bližini deželnega zbora. Frakcija, ki šteje 162 članov, je bila skoraj popolnoma zastopana. Hitler je prišel v spremstvu voditelja frakcije Kubeja ter drž. poslancev dr. Goebbelsa in Gohrnnga, Sporočil je frakciji politične smernice za prihodnjo dobo. Anketa o sanacij bratovskih skladnic Želje in predlogi delavcev in delodajalcev - Anketa se še nadaljuje Beograd, 19. mao'a p. V prostorih Glavne bratovske skladnice se >e danes nadaljevala anketa o sanaciji bratovskih skladnic. že na včerajšnji seji se je ipokazalo, da si stališča delojemalcev in delodajalcev diametralno nasprotujejo. Po referatu dr. živka Topaloviča, ki je orisal stališče rudarjev. se je razvila obširna debata, v katero so posegli med dragimi delegat ljubljanske De'avske zbornice g. Filip Uratnik zastopnik jeseniškega delavstva g. Jeram in zastopnik trboveljskih radarjev g. Arh. Vsi so naglašali, da je radarsko delavstvo odločno proti vsakemu zmanjšanju podpor, že dosedaj j« bila podpora, ki so jo dajale bratovske skladnice. minimalna. Izjavili so se tudi proti novim dokladam, ki naj bi povečale dohodke bratovskih skladnic. Deficit delavskega zavarovanja bi mora.la po njihovem mnenju kriti rudarska podjetja. Delavstvo zahteva popolno avtonomijo rudarskega zavarovanja. Razen tega so delegati delavstva zahtevali jamstvo imunitete delavskih zastopnikov v upravi bratovskih skladnic v smislu določb zakona o zaščiti delavstva. V svrho sanacije onih bratovskih stoladnic, ki so zaradi velike brezposelnosti zašle v težkoče, predlaga delavstvo osnovanje centralnega fonda, v katerega naj bi se stekali dohodki od uvozne carine za premogt določen odstotek čistili dobičkov radarskih podjetij tn 5 odst. od izkupička za domači premog. Zastopniki delodajalcev so se izjavili proti zahtevam delavstva. Oni so za znižanje podpor, dočim se prav tako izjavljajo proti ■povišanju prisnevkov, ki naj bi ostali ne-izpremenjeni. Na današnji seji, ji je predsedoval rudarsk glavar iz Ljubljane g. inž. Stergar, se je razprava v tem smislu nadaljevala Tako delodajalci kakor delojemalci vztrajajo na svojem stališču. Strinjajo se le v tem, da morajo bratovske skladnice ohraniti svojo avtonomijo. Anketa se bo še jutri nadaljevala. Premeščenja v finančni kontroli Beograd, 19. maja. p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni sledeči poverjeniki finančne kontrole: Spasoje Arajčko-vič iz Beograda za starešino glavnega oddelka na Jesenicah. Milivoje Samardži.ia iz Prevalj za starešino v Dravogradu. Fran Sirkovič iz Korenice za starešino v Kočevje. Dragomir Diklič iz Našic za starešino v Krško, Fran Gaberšek iz Škofje Loke za starešino v Ljubljano. Josip Krhin iz Hodoša za starešino v Gornjo Radgono in Matej Pavlovič iz Šoštanja za starešino v Beogradu. Udržal o gospodarski stiski Praga, 19. meja, d. Na seji izvršilnega odbora republikanske stranke je izrazil ministrski predsednik Udržal mnenje, da gospodarska in politična sedanjost ni brezupna. Potrebno je, da se v sedanji gospodarski vojni, ki je bolj brezobzirna kakor krvava vojna in ne pozna niti premirja niti miru, zanašamo sami rase. S tem pa še nikakor ni rečeno, je dejal Udržal, da bi se morali trajno zapreti pred sosednimi državami, in se tudi ni treba bati. da bi se v primeru potrebe ne znali pravočasno priključiti za nas ugodni kombinaciji. Pričakovanja za bodočnost bi bila za nas same malo veesla, če bi vezali svoj obstoj brezpogojno z gospodarskimi razvalinami malih držav m se zanašali samo na problematično dobrohotnost velesil. Ministrski predsednik Udržal je končno poudaril, da bo vlada še nadalje stremela po vzdrtžaniu stabilnosti krone in ravnotežju trgovinske bilance, ter je odločno nastopil proti inflaciji, ki bi mogla povzročiti še večje bedo, kakor je sedanja. Finančna pomoč Avstriji Žene\'a, 19. maja. s. Na jutrišnji seji Sveta Društva narodov se bo razpravljalo o pismu avstrijskega kancelarja dr. Baro-scha generalnemu tajniku Društva naro« dov. Za jutri je sklicana tudi seja komite-ja garantujočih držav. Ženevski poročevalec »Dailv Maila« do-znava, da se namerava ustanoviti mešana komisija avstrijskih finančnikov, članov finančnega odbora tn delegatov najboij in-teresiranih vlad, ki bo natančno proučil finančni položaj Avstrije. Belgijska vladna kriza Bruselj, 19. maja s. Renkin je sprejel mandat za r.estavo vlade. Pogreb italijanskih vojakov v Beogradu Beograd, 19. maja p. Dopoldne ob lOt ie je vršil na beograjskem pokopališču svečan pogreb zemskih ostankov 34 italijanskih vojakov, ki so padli v sveto/ni vojni in so bili doslej pokopani v raznih krajih Srbije, največ v Nišu. Italijansko poslaništvo je uredilo na beograjskem pokopališču lepo grcbnico. kjer se je vršil danes svečan pogreb. Pogrebu so prisostvovali poveljniki vseh beograjskih edinic, zastopniki vojnega ministrstva m vse osobje italijanskega poslaništva s poslanikom na čelu. Pogreb se je vršil z vsemi vojaškimi častmi, ki jih je izkazala častna četa naže vojske. Novi železniški vozni red Beograd, 19. maja AA. Generalna direkcija državnih železnic opozarja potujoče občinstvo, da stopi o polnoči med 21. in 22. majem v veljavo novi vozni red potniških in drugih vlakov. Tiskane iazpre-delnice novega voznega reda bodo ob pravem času razobešene na vidnih krajih ra vseh železniških postajah. Novi vozni red se dobi tudi pri okencih na železniških postajah. Ureditev železniških zvez z Avstrijo Novi, 19. maja n. Danes so se pričele seje jugoslovensko-avstrijske železniške tarifne komisije, ki ima nalogo, da uredi železniške zveze med Jugoslavijo in centralno Evropo. Polet dveh Švicarjev v Avstra!iff> Zagreb, 19 maja. n. Danes, kmalu po 12. uri, sta nenadoma pristala na zagrebškem letališču švicarska letalca brata Alfonz in Karel Brertenbach iz Lucerna. Legitimirala sta se pri carinski policiji, bi je pregledala letalo. Letalca sta na poletu v Avstralijo. Lucern sta zapust.la včeraj, preletala v višini 3500 m Alpe, pristal« ▼ Milanu in Trstu, danes pa v Zagrebu. Ob 16. sta zopet startala v smeri proti Beogradu Pristala bosta v Beogradu. Sofiji, Carigradu. Bagdadu, Delhiiu, Kalkuti, Sm-gapuni in Sidneyu. Jezikovni spor! v Belgiji Notranje politično življenje v Belgiji še dobro desetletje razjedajo ogorčeni jezikovni boji med Valonci in Flamci. Ob jezikovnem vprašanju se je pravkar tudi zrušila vlada predsednika Ren-kina, ki je bila sicer mišljena le kot izhod iz težkega položaja, ki pa se je zavoljo spretnosti svojega šefa obdržala na krmilu, dokler ni zadela ob najbolj pereči del jezikovnega kompleksa, ob šolsko vprašanje. Samostojna država Belgija je stara - šele sto let in je lani ter predlanskim slavila svojo stoletnico. Nastala je po uporu proti Nizozemski na pobudo iz Pariza in zanimivo je, da so bili predniki današnjih fanatičnih nacionalnih Flamcev, ki zahtevajo narodnostno združenje z Nizozemci, ravno tako goreči nasprotniki že obstoječega združenja in poborniki tesnega sožitja s Francijo. Zgodovinski razvoj je hotel, da do priklopitve upornih pokrajin k Franciji zaradi odpora Anglije in Nemčije ni prišlo. Flamci, ki so bili kulturno popolnoma v območju Francije, so do nedavna živeli v znosni slogi z Valonci. Flamsko in valonsko jezikovno območje leži na severu oziroma na jugu "rte, ki jo na zemljevidu potegnemo od nizozemske meje pri Maastrichtu do francoske pri Tourcoingu. Izven te črte leži samo mesto Bruselj in 16 njegovih sestavnih občin, ki leže v strnjenem flam-skem ozemlju, tvorijo pa po omiki in značaju močan francoski otok. Cd 7 milijonov 600,000 prebivalcev jih govori 39 odstotkov le francoski (valonski), 34 odstotkov le flamski, ostalih 13 odstotkov pa oba jezika, ako izvzamemo nekaj deset tisočev Nemcev iz novo pri-klopljenega ozemlja Malmedv. Pred vojno flamsko separatistično gibanje ni imelo bogve kakšnega uspeha, pač pa je doseglo velik razmah pod nemško okupacijo, ki je iz političnih razlogov širila flamščino na škodo francoščine. General von Bitting, nemški generalni guverner, je v dobi okupacije razdelil Belgijo v dve upravni področji po načelu jezikovnega območja, v francoski in flamski del, ter dal s tem zarodek vsem bojem, ki so po vojni pretresali notranjo politiko države. Flamski narodni svet, ki ga je ustvarila Nemčija, je bil matica belgijskega separatizma, vendar pa prva leta po nemškem porazu ni imel nikakršnega ugleda, ker se ga je držal pečat veleizdajstva. Separatizem v ostalem ni program vseh Flamcev, ker je njih ravnoprav-nost z Valonci že z uspehom izvojeva-na in ker radikalni flamski nacionalisti streme naravnost za razbitjem državne enote. Eden izmed voditeljev flamskega separatizma, Borms, je pod nemško zasedbo zagovarjal združitev Flamcev z Nemčijo, po porazu Nemcev pa je uvidel nemožnost svoje zahteve ter je postal pristaš narodnostnega združenja z Nizozemci. Drugi flamski šovinist Ward Hermans, ki mu je stranka — kakor Bormsu — izposlovala amnestijo, je stopil pred flamsko javnost s podrobno izdelano ustavo samostojne Flamske; njegov načrt pa je vseboval take elementarne pomankljivosti, da so ga celo pristaši skrajnega separatizma odklonili. Ko pa je poslnec de Vos, zastopnik mladega, pod nemško zasedbo sproščenega pokolenia, objavil svoj načrt o politični razdelitvi države na francoski in flamski del in je bilo iz elaborata razvidno, da pušča državno enoto nedotaknjeno, se je ideja delitve zasidrala globoko v vseh flamskih strankah. De Vos je z nedotakljivostjo državne enote in priljubljene osebe vladarjeve napravil izvrstno potezo ter rešil flamski separatizem odioznega značaja, ki so mu ga vtisnile Bormsove nemško-nizozem-ske utopije. Kljub temu pa se mora smatrati de Vosov načrt samo kot prva stopnja do popolne razcepitve in je njegova spravljivost v točkah edinstva in dinastije le spretna taktična poteza. De Vosovo ekstremno stališče zastopa flamska frakcija frontistov, niso pa je usvojile vse flamske stranke, ker razsodnejši ljudje vedo, da je 3elgija gospodarska celota, ki je ne gre raztrgati na dvoje zavoljo golih narodnostnih načel. Valonski del je pretežno industrijski, flamski pa trgovski, ker ima v svojem območju vso obalo in vsa izhodišča na morje. Neprestanim navalom frontistov pa se flamske stranke ne morejo upirati z uspehom, ker separatisti vsako vprašanje spajajo s koncesijami za Flamce. Zakon o uporabi jezika v javni upravi je bil skoro popolnoma izpodnesel zahteve frontistov, ker je pravično uredil jezikovno vprašanje in obema jezikoma določil popolno enakopravnost. Valonci so šli celo tako daleč, da so v besedilu zakona dovolili izraz nizozemski jezik (langue neerlandaise), kjer je načrt predvideval le izraz flamski jezik (langue flamande). S tem je z zakonom proglašeno jezikovno edinstvo z Nizozemci in so razna flamska narečja izgubila pravico do obstoja. Po jezikovni uredbi bo v pokrajinah Anversa, Vzhodni in Zapadni Flandriji, Limbur-gu ter Brabantu edini jezik državne uprave nizozemski, v Luxembourgu, Liegeu in Namurju pa francoski. V Velikem Bruslju sta oba jezika enakopravna in Flamci se nadejajo, da postane to velemesto sčasoma flamsko zavoljo daleko večjega pritoka flamskega življa. Do nove poostritve jezikovnega spora je prišlo pri razpravi o jezikovni razdelitvi šol. Valonci zahtevajo, naj v flamskem delu obstoječe šole ostanejo kot šole za valonske narodne manjšine, francoščina pa naj se poučuje v vseh flamskih šolah, kjer to žele starši. Flamci so nasprotno zoper manjšinske šole v svojem delu, o francoščini kot prostem predmetu pa naj odločajo občine, ne pa roditelji. Frontisti vedo, da bi flamsko ljudstvo že iz oportunizma glasovalo za pouk francoščine, na občinske zastope pa bi se dalo vplivati v nasprotnem smislu. S fakultativnim poukom francoščine pa bi flamska stvar ničesar ne pridobila, kakor priča že razdelitev univerze v Gaudu, kjer je vse dijaštvo prešlo na francoski oddelek, za flamski pa se jih je priglasilo naravnost smešno majhno število. Predsednik vlade Renkin je dal Va-loncem pri vstopu v vlado obširnejša zagotovila glede šolskih zadev, ki pa jih flamsko krilo vlade ni hotelo upoštevati. Kljub enomesečnemu zavlačevanju ni prišlo med obema strankama do sporazuma in neprijenliivost Flamcev je končno pritirala vlado do krize, iz katere morda ne bo drugega izhoda, nego odločitev naroda pri novih volitvah. Denar v denarne zavode Na sinočnjein občnem zboru trgovskega društva Merkur v Ljubljani, o katerem poročamo na drugem mestu, se je g. predsednik v svojem uvodnem poročilu dotaknil tudi krize na denarnem trgu. Izvajal je: V gospodarskem pogledu nam preteklo leto ne more ostati v lepem spominu: narobe, zapustilo je toliko gospodarskih in so-cijalnih skrbi, da nas vsak dan dovolj živo spominja na pričetek izrazite krize v gospodarstvu in prav posebno še v denarstvu. Kadar začno take težave .ie pritisk silnejši v državah, ki so izrazito industrijsko - kup-čijskega značaja. Pri nas je vsakega nekaj in vsega malo, pa smo se pokazali odpornejši. Kljubovali smo dokai dobro, ko je drugod že vladala jasna gospodarska reva. Po novem letu smo tudi mi dovolj trdo prizadeti, ali prerili bi se preko stiske mnogo lažje in uspešnejše, da ie več preudarnosti in več razumnega govorjenja in pisanja. Tako pa doživljamo dan na dan, da se uprav neti in kar goji malodušnost in da črnogledi opravljajo svoj posel tako marljivo, kakor da bi imeli benefico. V težkih časih je treba moralno krepiti liudi, ne pa jim razjedati voljo in pogum. Posebno strupeno in kvarno deluje pri nas nezaupanje, ki ga vzbuja velika zbeganost često kar preraz-grete prirode. Kdor je dobre volje, naj bi delal na to, da gre življenje kolikor mogoče svojo normalno pot. Če pa ljudje odrekajo drug drugemu neogibno potrebno zaupanje, je nevarnost za javni kredit strašna, ker nezaupanje dosledno spodkopava stva-rilno delo v industriji, obrti in kupčiji. Čim pri nas preneha zbeganost in preplašenost, hudobno in nepremišljeno zanesena med najširše kroge prebivalstva, čim se povrnemo k normalnemu načinu življenja, bo zopet vzpostavljen dobršen del kredita. Omogočeno bo redno stvarilno delo in izvedba mnogih pripravljenih načrtov. Zlasti bo stavbena podjetnost in delavnost kar sama zopet stekla, kajti preplašenost in nenormalno ravnanje z denarjem in drugimi dobrinami ie glavni vzrok strašnemu mrtvilu, ki toliko pridnim ljudem jemlje priliko za delo in zaslužek, osobito v gradbeni stroki, ki ne more uspevati in cveteti, dokler je 1 ogrožen kredit in normalno kroženje denarja. Živimo v kreditnem in denarnem gospodarstvu, ki sloni na medsebojnem zaupanju in medsebojni veri. Ako v takem ustroju gospodarskega življenja drug drugemu od-porekamo zaupanje in kredit, ne more življenje teči normalno dalje in mi vsi, namesto, da bi šli iz zmede in težav ven, slabo stanje celo slabšamo in gorje večamo. Gotovo je sila razmer velika in razmere niso všečne. Morda je res, da že dolgo ali nikdar ni bilo tako zamotano, kakor naše dni, toda pozabiti ne smemo, da so danes tudi sredstva in možnosti vse drugačne l.akor nekdaj. Tako pa so obrambne in reševalne akcije v večjem obsegu mogoče. Kadar ie sila. ne smemo izgubiti pameti. Krivo bi bilo nasedati novicam in teorijam različn.h strokovnih izpeljančkov, ki nakrmljeni v knjigah gospodarske, socijalne in bogve kakšne vsebine, pa pisane za vse druge predpogoje in razmere kakor so pri nas, napovedujejo za naše kraie stvari, ki jih še dolgo ne bo, ker ne morejo biti v gospo darsko, kulturno in družabno visoko razvitih in po življenjski stopnji prav zahtevnih državah. Kadar vodniki niso dovolj vešči, ni š& kriva vojska in ni izgubljen so-stav. V naših gospodarsko in finančno naprednih razmerah igra urejeno denarsrvo odločilno vlogo. Potrebno pa le, da se vrši denarni promet normalno. Razvijati se mora s celim gospodarstvom koncentrično. Seddl oa se je nekaj nerodno premaknilo, oa teče mnogo denarja ekscentrlčno, mimo jrospm: mala steklenic* 10 Din. sr©dnj» »te&V niča 36 Din, velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod. rok priliko za delo in zaslužek. Volje in odločnosti je treba, samo tožarjenje, pove-šanje glav. prenašanje tatarskih novic ne pomaga iz zadreg, le škodljivo je in kvarno. Mi Slovenci nismo bili nikdar razvajeni. Knjige in sporočila govore, da smo se morali vedno trdo rvati z življenjem. Tudi sedanje težave prebijemo po zdravju svoje nature, po svoji žilavosti in sposobnosti, da se znajdemo tudi v poslabšanih življenjskih razmerah. Zadnja leta smo se tu in tam nekaj prevzeli in močno polepšali, navadili smo se zložnejšega življenja; ali ie na svetu tako, da ni mogoče vedno navzgor in na boljše. Če so se obrnile razmere po zlu kakor vsepovsod po svetu tudi pri nas, se ne vdajmo obupu in ne izgubimo vere v bodočnost, zobe stisnimo in vse sile napni-mo. da se doborimo zopet v boljše čase. Kvaražugonov in demagoškega licemerstva pa, ki tako rado tudi stiske in nadloge pretirava do drastike, nas dobri Bog varuj. Gradnja ceste ijubljana-litija-Radeče Beograd, 19. maja. p. Z odlokom ministra za zgradbe je odobren elaborat za gradnjo ceste Ljubljana-Litija-Radeče ▼ revidirani vsoti 13,700.000 Din. K temu bo prispevalo ministrstvo za gradbe kot prvi obrok 250.000 Din. Ljubljanski maturanti tehnične šole v Beogradu Beograd, 19. maja p. Jutri prispejo v Beograd maturanti tehnične srednje šole v Ljubljani pod vodstvom ravnatelja gosp. Reisnerja in prof. škofa. V Beogradu bodo gostje beograjskih maturantov. V Ljubljanici najden utopljenec Ljubljana, 19. maja. Danes popoldne sta se dva dijaka s čolnom vozila po Ljubljanici proti Podpeči. Pri mestnem kopališču sta opazila že prav živahen vrvež kopalcev. Ko sta priveslala že daleč od kopališča naprej, sta v bližini Koserjeve letne vile, ob nasprotnem bregu, z vesli zadela na nekaj trdega. Kmalu sta opazila v vodi povsem oblečenega starejšega moškega srednje postave. Opozorila sta na utopljenca najprej nekega delavca im ga naprosila, da je to sporočil dolenjski policijski stražnici. Utopljenec je bil oblečen v delavniško obleko. Stražnik je z nekaterimi ljudmi odhitei na označeni kraj. Truplo so potegnili na suho. Na lice mesta je odšla policijska komisija, dežurni uradnik in policijski zdravnik dr. Pavle Avramovič. Nekateri ob Ižanski cesti stanujoči ljudje in stražniki so kmalu spoznali, da je utopljene« 45-letni čevljarski pomočnik Josip Kenk, Ljubljančan, stanujoč na Dolenjski coSn. oče tre-h nepreskrbljenih otrok. Zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da je moral biti utopljenec najmanj 14 dni v vodi. ker je truplo bilo že močno razpadlo. Odredil 'e, da so truplo prepeljal; v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Josip Kenk. ki je živel v težavnih družinskih razmerah in je bil že dalj časa brez posla, je najbrž v obupu zabredel v Ljubljanico. V levjo jamo se je skril Ljubljana, 19. maja. Trgovec in gostilničar Stanko Marenče na Dolenjski cesti je imel ponoči tatinski obisk. Zaprl je bil trgovski lokal okrog 23. ure, nakar je odšel po nekih opravkih iz hiše ter se čez čas spet vrnil. Pomudil se je nekoliko v gostilniški sobi med gosti in seveda ni vedel, kaj se godi v sosednjem trgovskem lokalu. Pa je naenkrat zaslišal, da so se zaloputnila vrata, ki vodijo v trgovino iz veže, za katera je vedel, da jih je bil prej zaklenil. Takoj je skočil v vežo ter v temi opazil neznanega moškega, ki se je takoj pognal na odprto okno hi skočil v sosednjo, Orlovo ulioo. Marenče je hitel za njim ter opazil, da je neznanec planil skozi pritlično okno nasproti stoječe hiše, v kateri se nahaja tudi stražnica, ter se skril v kleti. Vedeč pa. da so mu preganjalci za petami, se Je podvizal neznanec še naprej in poiskal skrivališče v drvarnici, kjer sta ga naposled iztaknila dva stražnika. Po kratkem boju sta privlekla neznanca na svetlo in spoznala v njem 34 letnega Viktorja Kavčiča. doma iz Trsta, ki se je izdajal za tolmača jezikov. Medtem je Marenče ugotovil, da Jo Kavčič vlomil v njegovo trgovino s pomočjo vitriha, s seboj pa je imel tudi železno kljuko, s katero je odprl nredal pulta ter pobral iz njega okrog 1000 Dta gotovine ter srebrno uro z verižico. Dena* in uro so Kavčiču takoj odvzeli ter vrnili oškodovancu. Kavčič« samega pa so odpravili na policijsko upravo, fcjer so ga ponovno zaslišali. Ker se je mož potikal po Ljubljani brez posla že dolge mesece ip tudi ni imel stalnega bivališča. domne vajo, da ima na vesti več različnih tatvin. Zatorej ga bodo zasliševali Še dalje čaaa, nakar bo izročen sodišču. Živahno politično gibanje po dravski banovini Poslanca iz Srbije in Hrvatske na shodu v Središču ob Dravi Središče ob Dravi, 19. maja Na binkoštni ponedeljek se je vršil v Središču velik javen shod, ki ga je sklicala krajevna organizacija JRKD za Središče in okolico. Na shodu, ki je bil krasna manifestacija za našo novo stranko, so govorili razen slovenskih poslancev gg. Benka, Petovarja, dr. Pivka in dr. Rapeta tudi srbski poslanec (za srez jablanički) g. Miloš Dragovič in hrvatski poslanec (za srez Prelog) g. Dragutin Perko. Shodu je predsedoval in ga vodil g. Franjo M. Robič, predsednik krajevne organizacije. Udeležba je bila izredno lepa. nad 400 pristašev stranke iz Središča in okolice je sledilo stvarnim izvajanjem govornikov z največjim zanimanjem. Zlasti predstavnik bratov Srbov, g. M. Dragovič, in predstavnik bratov Hrvatov, g. Dragutin Perko, sta bila prisrčno sprejeta. Na shodu je bila sprejeta naslednja resolucija: Stojimo neomajno na stališču državnega in narodnega edinstva in izvajanja državne jugoslovenske politike. Smatramo, da so gospodarska in socialna vprašanja sedaj najvažnejši in najnujnejši problemi, ki najbolj tangirajo široke sloje naroda, v prvi vrsti kmeta in z njim tudi obrtnika in delavca (duševnega in ročnega). Odobravamo dosedanje delovanje naših narodnih predstavnikov v tej smeri, izražajoč jim polno zaupanje in pričakujemo od njih. da bodo tudi v bodoče posvečali največjo pažnjo tem vprašanjem. Pozivamo vse prijatelje državnega in narodnega edinstva in pozitivne gospodarske politike, da pristopijo v naše vrste in sodelujejo pri velikem delu narodnega preporoda in ojačanju bratske sloge. Poslanec dr. Vošnjak med volilci Slovenjgradec, 19. maja Za binkoštne praznike je imel poslanec našega sreza, g. dr. Vošnjak, dobro obiskane sestanke s svojimi volilci v Slo-venjgradcu, Velenju, št. Andražu pri Velenju in v Topolšici, dne 17. maja pa javen shod v gostilni Mravljak v Šoštanju. Shoda so se udeležili najodličnejši zastopniki javnega življenja v šaleški dolini, predsedoval pa je župan dr. F. Mayer. Gospod poslanec je v enournem govoru temeljito obrazložil sedanji politični položaj, tolmačil razmere v skupščini in podal jasno sliko o delu, ki še čaka skupščino ter bo v prvi vrsti posvečeno gospodarskim in socialnim vprašanjem, ki so danes najtvolj pereča. Sledilo je konstituiranje sreskega pododbora in krajevnega odbora nove vsedr-žavne stranke, pri čemer so vsi naglašali nujno potrebo, da se izvede v vsej šaleški dolini čim krepkejša organizacija nove stranke. Krajevni odbor za mesto Šoštanj se je konstituiral takole: predsednik župan dr. Franjo Mayer, tajnik Franjo Burdjan, učitelj, blagajnik Josip Simerl, višji sodni oficial, cdborniki: Anton Kraj-gher,notar, Franc Roječ, učitelj,. Fran Natek, trgovec, in dr. Stane šuc, odv. kon-cipient. Pred zaključkom shoda se je pečal gospod poslanec še z raznimi gospodarskimi vprašanji, ki se tičejo industrije šaleške doline, kakor tudi z elektrifikacijo velenjskega rudnika. Na razna vprašanja volile ev je dal točne odgovore. Debate so se udeleževali gg-.: dr. Verstovšek, Franjo Rejec, notar Krajgber in še mnogi drugi. Zborovanja v kamniškem sreza Trzin, 19. maja. V soboto se Je vršil v društvenem domu v Trzinu ustanovni zbor vsedržavme stranke JRKD. Na shodu, katerega se je udeležilo častno švevilo uglednih .posestnikov in kmečkih fantov iz Trzina in okolice, je poročal g. poslanec Anton Cerer. V izčrpnem govoru je podal zgodovino "političnega položaja r prvem desetletju po vojni in govoril o vzrokih, ki so dovedli do zgodo>-vinsikega 6. januarja. Po kratkem pregledu dogodkov med 6. januarjem 1929. in 8. novembrom 1931. je govoril o delu v novi Narodni skupščini, pojasnil sedanji gospodarski položaj in ,poudarjal veliko važnost nove vsedržavne stranke. Vsi so pozvani na delo, nihče nI izključen, pa tmdi nihče prisiljen. V sedanjem težkem času gospodarske krize se morajo združiti vsi dobro misleči državljani v močno stranko in delovati z vso vnemo za korist naroda in dr-države, za srečnejšo bodočnost Govor poslanca g. Cererja je bil sprejet z velikim navdušenjem. Za njim je govoril zastopnik sreske organizacije nove stranke o gospodarskem položaju v državi in posebej v kamniškem srezn. šolski upravitelj g. Ar-rigler je pozival k vnetemu sodelovanju v stranki vise, ki jim je korist države najvišji cilj. Nova stranka hoče združiti v produktivnem delu za državo in narod vse delavoljne može brez razlike stanu in prejšnje strankarske opredeljenosti. Pri volitvah v odbor krajevne organiza-cije je bi! izvoljen za predsednika posestnik 'Ivan P e r n e iz Trzina, za odbornike pa sami ugledni možje iz Trzina Ln okolice. Moravče, 19. maja. Začasni odbor sreske organizacije radikalne kmečke demokracije je sklical v nedeljo v Moravčah shod nove stranke. Kljub nenavadni jutranji uri je bila velika dvorana Društvenega doma skoro polna — nad 170 zavednih mož in fantov je prišlo, da slišijo, kaj jim bodo povedali govorniki. Burno pozdravljen je poslanec g. Cerer govoril o deta v parlamentu, o zakonih, ki jih je skupščina sprejela in pojasnil sedanjo politično situacijo. Nekateri ljudje širijo gorostasrae in alarmantne vesti, ki so seveda brez vsake podlage. G. poslanec je opozarjal na kvarne posledice takih govoric, zaradi katerih trpi naš ugled v inozemstvu. Vendar bo šel narod preko teh hujskačev, ker ve, da še nikdar naša država ni bila bolj potrebna miru kot sedaj. V vsej državi se danes organizira nova stranka jugoslovenske edinosti, ki bo dovolj močna, da podprta z zaupanjem najširših plasti našega naroda, privede državo k splošni konsolidaciji. Njegov poziv na vstop v novo stranko je našel nepričakovan odziv in je takoj prvi dan pristopilo nad 300 članov. Za poslancem g. Cerer jem je govoril zaslužni kulturni ta javni delavec, upokojeni šolski upravitelj g. Janko Toman. Poudarjal je, da danes ni čas sa strankarske spo- re, skrb za ljudstvo nas mora družiti pri skupnem delu za gospodarsko obnovo države in napredek lepe Moravske doline. Predlagal je, da se poslancu g. Cererju izreče zaupnica in priznanje za njegovo dosedanje delo, kar so zborovalci z živahnim odobravanjem potrdili in se soglasno izrekli za zaupnico. Govorili so še zastopnik sreske organizacije JRKD iz Kamnika, ugledni posestnik in predsednik Hranilnice in posojilnee v Moravčah g. 'iix>vrač in še več drugih, ki so stavljali na g. poslanca razna vprašanja, na katera je ta radevolje odgovoril. Pri volitvah v odbor krajevne organizacije je bil izvoljen za predsednika poslan-čev namestnik g. Ignacij Tome, posestnik in trgovec v Moravčah, za podpredsednika župan g. Vehovec iz Drtije in posestnik g. Levičnik iz Peč, za tajnika pa šolski upravitelj iz Moravč g. Rane. Skupščina sreske organizacij JRKD za metliški srez Metlika, 18. maja. V mestni hiš; v Metliki se je vršila v nedeljo pod predsedstvom g. Julija Kopiniča skupščina sreske organizr -ije nove stranke, katere sta se udeležila tudi narodna poslanca gg. Da ko Mak ar in dr. Rape in banovinski svetovalec g. Martin Bajuk. Tajnik bano vinske organizacije g. dr. Zajec je podal kratko poročilo o notranjepolitičnem položaju ter opozarjal v zvezi s tem zlasti na lažnive vesti, ki jih razširjajo nasprotniki sedanjega stanja v državi. Za kake izpremembe v državni upravi ni nobenega povoda in bo sedanji parlament deloval svojo določeno dobo po zakonu. Končno je pozval vse navzoče, naj se strnejo v krepko organizacijo, kjer bodo dobivali tudi vsa potrebna pojasnila. Iz tajniškega poročila, katero je podal g. Franc Lojze, imajo krajevne organizacije dosedaj S29 članov, število pa bo v kratkem narastlo na 2000. Pri volitvah sreskega odbora so bili soglasno izvoljeni: Predsednik Kopinič Julij, Metlika, podpredsednik Pečarič Janez, župan iz Čuril; n. ipodpredsednik Malešič Iv. mL, tajnik Franc Lojze, blagajnik Grabri-jan Leopold, odborniki: Pretnar Slavko, Metlika, Graf Franc in Pance Andrej Gra-dac, Petrič Ivan in Plut Martin, Lokvica, Žugelj Janez, Podzemelj, Guštin Ivan, Dra-šiči, Košir Franc, Suhor, Dučič Djuro. Ra-datoviči, Janžekovič Alojz, Radovica, Kon-da Ivan, župan, Črešnjevec, revizorji: Raj-mer Anton, Knapfl Polde in Weiss Leopold ml., Metlika, za delegate za banovinsko skupščino: Graf Franc, Pezdirc Franc m Grabrijan Leopold, za delegate za glavni odlbor v Beogradu: Malešič Svan in Franc Lojze. Po volitvah je bamovinski svetovalec g. Martin Bajuk .pohvalil dosedanje delo našega parlamenta ter omenil zlasti odpravo žitnega režima in trošarine. Naposled se je oglasil še narodni poslanec g. Makar, ki je naglašal, da so nasprotniki sedanjega režima gospodarili dovolj dolgo, a njihovo delo je bilo vsekozi negativno in njihovo gospodarstvo slabo. Naloga sedanjih poslancev je. da popravijo, kar se se da popraviti ta volilci so lahko brez skrbi, da bodo tudi dejanski storili vse, da se čim bolj omili težka kriza, ki tlači ves svet. Občni zbor Trgovske društva »Merkur« ffa is— Snoči se ie vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI letošnji občni zbor naše najstarejše nacijonalne trgovske organizacije Trgovskega društva »Merkur«. Zborovanje je vodil predsednik dr. Fr. Windischer, ki je pozdravil predstavnika Gremija trgovcev gosp. Smorkolja in tajnika Zbornice za TOI gosp. dr. Plessa. Po daljšem uvodnem poročilu predsednika ki se je dotaknil aktualnih gospodarskih problemov, je podal društveni tajnik go^p. Agnola daljše poročilo o delovanju društva. Društvo si je tudi v preteklem letu prizadevalo, da s posredovanjem služb omili brezposelnost med nameščenci, priiejalo je učne tečaje za jezike in zanimiva predavanja v okviru »Ljudske univerze« za trgovske in obrtniške kroge, ki so se vršila v restavraciji >Zvezdi«. Živahno je bilo tudi delovanje društva v zvezi z upravljalnem podpornega sklada, ki je tudi lani za svoje socijalno delo prejel večje podpore ota vzgojena tudi njegova sinova Ivo, ki vodi mesarsko obrt v škofji Loki in Drago, ki je vojaški veterinar v Višegradu. Ob smrti g. Karla Ogo-revca tuguje tudi njegovo ugledno sorodstvo bratov in sestre od katerih je Josip trgovec v Novem mestu, Robert šef državnega pravdništva v Ljubljani, Hano bančnik v Mariboru in ga. Matilda soproga predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Antona Rogine. Inšpektorju Ogorevcu ohranimo najčastnejši spomin, prizadetim naše iskreno sožalje! ♦ Nov sokoiski grob v Selški dolini. Br-zojav je prinesel v Selško dolino tužno vest, da je preminil v ljubljanski bolnici nad vse priljubljeni in značajni mladenič g. Ivan šparovic, star komaj 33 let. Zavratna bolezen, ki ji tudi operacija ni opomogla, je storila svoje. Selca so se zavila v žalost. Z Gasilnega doma je zavihrala črna zastava, Sokoli so se pripravljali, da izkažejo poslednjo čast svojemu tako delovnemu bratu. Kljub zaposlitvi kot tesarski delovodja se je br. šparovic z vsem navdušenjem oklenil v 1. 1930 dela pri novem Sokolu v Selcih. Dve polni leti je bil načelnik in zgleden brat. V sredo popoldne so ga pokopali. Takega pogreba Selca še niso videla. Za križem nosilci vencev, za škofjeloškim praporom pa Sokoli iz škofje Loke, Selc, Dražgoš in Železnikov. Sledili sta dve četi gasilcev, ob krsti pa so tvorili častno spremstvo Sokoli z golimi sabljami in gasilci s plamenicami. Tugujoči materi bratu in trem sestram so sledili premnogi prijatelji iz Selške doline. Ob grobu je ganljivo izpregovoril šolski upravitelj Mihe-lič. Bratu šparovicu večen spomin! ♦ Novi grobovi. V sredo je umrl v Zagrebu g. Jakob Štefan, nadzornik, državnih železnic v pokoju, po rodu Ljubljančan, v visoki starosti 94 let. Služboval je kot začetnik pri južni železnici v Trstu, pozneje kot načelnik postaje v št. Petru na Krasu, od leta 1876. do 1901. pa je načeloval postaji Zagreb-Sava. Bil je napreden mož ta zvest naročnik naših listov. _ V sredo so pokopali na zagrebškem Mirogoju go. Ano Pristovovo, mater uglednega ljubljanskega črkoslikarskega mojstra in likvidatorja Zveze obrtnih zadrug g. Filipa. Pri- Prva številka »Slovenskih poti«; MIŠKO KRANJEC Ijeza/ei je pravkar izšla pri TISKOTOI ZADRUGI To je povest iz Prekmurja, ki jo je na-pisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik. stoua. Blaga pokojnica, ki je učakala visoko starost 84 let, je vse svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt velikolaškega župana. Včeraj zjutraj je v ljubljanski bolnici umri dolgole ni velikolaški župan g. Ivan Hočevar. Bil je daleč naokrog znan mož, ugleden posestnik in gostilničar. Mnogo se je trudil az prospeh Velikih Lašč in je vneto deloval tudi v Posojilnici, pri Sokolu ln gasilcih. Za svoje lepe zasluge je bil odlikovan z redom Sv. Save in z zlato kolajno. Smrt je čvrstega moža zrušila v 54. letu starosti. Sočustvujemo z njegovo družino. Pogreb bo v nedeljo ob 11. na pokopališču v Velikih Laščah. * Pred zgradbo nove monumentalne pra voslavne cerkve v Beogradu. Pravoslavni cerkveni krogi so sklenili zgradbo monumentalne cerkve sv. Save v Beogradu in se bo z delom začelo že letos. Cerkev bo zgrajena v srbsko-bizantinskem slcgu in bo stala po proračunu okrog 20 milijonov dinarjev. Načrte so izdelali arhitekti bra tje Krstiči. Izdeluje se tudi načrt za zgradbo velike palače cerkvene občine, ki bo sta'a okrog 6 milijonov dinarjev. ♦ Ciril Metodova družba razpošilja nove razglednice. Priporočamo te lične razglednice. S tem tudi pomagate CMD, ki je podpore zelo potrebna. + Poskus samomora na straži. Ko se je vračal v sredo zvečer okoli 21. škofjeloški urar g. Matte^veber Gabrijel proti domu je odjeknil v mesečno noč oster streL Hip nato je omahnil na tla stražar pri škofjeloški vojašnici. Ljudje, ki so prihiteli od vseh strani so taKoj ugotovili, da je vojafi, neki Slovenec, ki je prišel s 7 mesečnega dopusta streljal v samomorilnem namenu. Pognal si je kroglo v prsi in je šla tik mimo srca. Obupanec je še povedal, da je hotel v smrt zaradi domačih razmer. Bol mu je še povečalo pismo, ki ga je prejel ta dan od doma. Hudo ranjeni vojak si je zaželel duhovnika, poslali pa so tudi po zdravnika dr. Janeza Gantarja. Okoli polnoči so prepeljali nesrečneža z reševalnim avtom v Ljubljano. Bori se smrtjo. * Žrtve strašne rodbinske drame v Beogradu, o kateri smo včeraj obširno poročali, so pokopali v sredo popoldne, in sicer naiprej Bosiljko Savičevo, petem dveletno Elico, naposled pa morilca in samomorilca Josipa Matejoviča. Za pogreb Bo-siljke so se pobrigale njene sestre, nesrečnega otreka je pokopala njegova teta, Draginjina sestra, Josipa Matejoviča pa je spremljala na zadnji poti njegova mati. Hudo ranjena Draginja in njen prijatelj tehnik Pešič sta po mnenju zdravnikov izven življenjske nevarnosti. ♦ »Franz-Josef« grenčica da povsem izvrsten občutek in čisto glavo. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Liubljane »Gospodična tajnica« kot predstava ZKD v kinu Matici. Zvesta svojemu napovedanemu sporedu seznanja ZKD svoje prijatelje z najboljšimi deli v povestnici filma. Eno teh del je bila opereta »Gospodična tajnica«. Hermann Thimig in Renate Mjjller, ta duo najboljših igralcev in poleg njih še tretji sloviti komik Feliks Bressart, so svojčas ob premieri te operete kar dvignili Ljubljano, tako da je pelo staro in mlado »Danes sem vsa srečna«, popularni Panl Abrahamov šla-ger iz te operete. Bilo je takrat navdušenja, hvale, smeha, zabave, petja in kamorkoli si prišel se je pelo in govorilo le o »Gospodični tajnici«. Car teea prekrasnega filma je s svojo ljubko in zabavno vsebino, s svojo 6ladko in melodiiozno muziko zajel vse naše mesto. Nič ne bo tedaj škodovalo, če danes v mesecu maju zopet nekoliko obudimo lepe stare spomine, če ponovno čujemo znane popevke, ki so se nam takrat tako priljubile, če se zopet nasmejemo od srca kot takrat. Pripričani smo, da bo val navdušenja za »Gospodično tajnico« zajel ponovno vse ljubitelje lepih filmov in zopet bo vsa Ljubljana pela »Danes sem vsa srečna«. ZKD je zato 6torila čisto prav, ko je za zaključek svoje filmske sezone postavila na program eno najlepših filmskih del, Paul Abrahamovo opereto »Gospodična tajnica«. Predstare se vrše danes in v soboto ob pol 3. pop. v nedeljo pa ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici. Cene so tako nizke, da si užitek poseta »Gospodične tajnice« lahko vsakdo privošči. u_ Razstava Fotokluba Ljubljana v Jakopičevem paviljonu je odprta do nedelje 22. t m. Razstavljene slike sc na prodaj in so našle zaradi svojih nizkih cen že mnogo kupcev. Za obisk šolskih skupin je vodstvo znižalo vstopnino na 1 Din za osebo in se te ugodnosti ljubljanske ter okoliške šole prav .pridno poslužujejo, člani Fotokluba i.majo prost vstop. Pri blagajni se vpisujejo novi člani. u— Napredoval je član Narodnega gledališča g. Drago Zupan, basist fcr. opere, v 8. položajno skupino. u— Literarnega večera pesnika In pisatelja Mirana Jarca drevi ob 8. pri Mikliču se udeleži tudi skupina ameriških Slovencev, med njim} ameriški pisatelj Adamič. Kakor smo že poročali, bo Jarc bral iz svojega romana »Novo mesto«. Prav tako zanimiv kakor oficijelni del bo tudi zabavni. Na sporedu je več humorističnih filmov drogerije Gregorič. Vstop je vsakomur prost. u_ Ljubljanski vlsokošolcl so včeraj z balkona univerze razobesili dva velika plakata z napisom, da proglašajo tridnevni štrajk in da zahtevajo sklicanje glavne skupščine Zveze slušateljev Aleksandrove univerze. u_ »Hlapec Jernej tn njegova pravica«. Delavski oder »Svoboda« uprizori prvo slovensko kolektivno dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, katero je po istoimenski Cankarjevi povesti priredil Ferdo De-lak. Ker bo ta uprizoritev v letošnji gledališki sezoni edinstvena, saj bo uprizorjena in režirana na čisto svojevrsten kolektivni način in inscenirana na tekočem traku, je povpraševanje po vstopnicah zelo veliko. Vstopnice se dobe v prodaji v naprej pri strokovni komisiji v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, lahko se pa tudi telefonično naroče (telet 34-78) u_ Operna šola državnega konservatorija pripravlja za zaključek šolskega leta nekaj javnih nastopov njenih gojencev. Prvd ve- S tem izjavljam, da nisem identičen z lažnimi hiromanti in grafologi, ki samo iščejo stranke po hišah na moje ime, ker jaz sprejemam le v hotelu »Soča« in grem le tja, kamor sem specijelno pozvan. Grafoloe KARMAH. 6055 čer je namenjen deklamaciji ln dramatični igri. Poleg fragmentov iz Župančičeve »Veronike Deseniške« in Cankarjevih >H4apcev« se uprizori še kompletna enode-janka in en Molierov komad. Točen datum prvega večera bo pravočasno objavljen. u_ Otvoritev kopališča na Ljubljanici bo jutri. Kopalcem bodo na razpolago ves dan gorka in mrzla jedila, najboljša vina po najnižjih cenah ter črno in belo pivo. u_ Okoli 500 vagonov granitnih kock. Mestni gradbeni urad ima v letošnjem gradbenem programu med drugimi javnimi deli tudi načrt za tlakovanje važnih prometnih cest, za katere se bo .porabil kredit iz kaldrminskega fonda. Iz tega fonda se bodo letos tlakovale predvsem Resljeva cesta v vsej dolžini, mestni del Bleiweisove ceste od Dunajske do Gosposvetske ceste, naposled vsa Gosposvetska cesta in nato Celovška cesta do mestne mitnice v šiški. Za nabavo tlakovalnega materijala, v prv; vrsti pohorskih granitnih kock je odobren pri ka.ldrminskem fondu v Beogradu kredit 2,800.000 Din. Granitne kocke s Pohorja se že dovažajo in odlagajo ob omenjenih cestah. Za tlakovanje vseh teh cest bo potrebno nad 23.000 m* ali okoli 500 vago-gonov granitnih kock. Tlakovalna dela je prevzela Ljubljanska gradbena družba kot najnižja ponudnica ter je bila njena ponudba v Beogradu že odobrena Za tlakovalna dela sama je določen in odobren kredit 1 milijon dinarjev. Ljubljanska gradbena družba bo pri teh delih zaposlila le domačine in druge naše državljane. u_ Godba 40. pehotnega polka Triglavskega priredi promenadni koncert v Tivolskem parku v nedeljo 22. t. m. od 10. do 12. Dirigent Markovič Svetislav. Spored: Frantlovič: »Pukovnika Vlajkoviča marš«, Zaje: »Boasijsik a čarovnicam (uvertira), Fučik: »Dumavske pravljice« (valček), .Sidney Jones: »The Gei^ha« (popuri), Po-korny »Iz Beograda i okolice« (srbske pesmi), Kienzl: »Evangelik« (fantazija), Pahor: »Slovenski svet« (.popuri), Jak!: »Odmevi iz naših krajev« (popuri). čerim: »Delaj, dekle, pušeljc« (koračnica). u_ Javni telovadni nastop Ljubljanskega Sokola bo v nedeljo ob 16. na letnem telovadišču v Tivoliju. V primeru slabega vremena bo nastop v četrtek 26. t. m. ob isti uri. u— Izvrstna Thomasova komedija Char-leyeva tetka, ki je bila preteklo nedeljo s toMkim uspehom ierana na viškean sokolskem odru, je pokazala potrebo ponovne uprizoritve Repriza bo v nedljo 22. t. m. ob pol 9. u— Prepoved pretakanja mleka po ljubljanskih ulicah in vežah. Dobavitelji mleka se opozarjajo, da je iz higienskih ozirov prepovedano pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah, vežah, stopniščih itd. Kršitelje bo mestno načelstvo kaznovalo po obstoječih zakonih. Mlekarji naj dovažajo strankam mleko v odmerjenih posodah. u_ Odsek stavbinskih delavcev NSZ sporoča članstvu, da se bo vršil občni zbor v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni red običajen, člani naj se udeležijo občnega zbora polnoštevilno. u_ Cepljenje zoper koze se bo vršilo od 24. t. m. do 2. junija vsakokrat ob 4. popoldne po posameznih mestnih okrajih. Podrobnosti so razvidne iz razglasa mestnega magistrata Teden dni po cepljenju pa se bodo vršili .pregledi cepljencev na istem kraju in ob istem času. Cepljenje je obvezno ter se starši na to posebno opozarjajo. u_ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi oktobra lan.i zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti 6. iunija, za efekte pa 13. junija od 15. dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. u_ Ponovno ustno javno dražbo okrep- čevališča na Ljubljanskem gradu razpisuje mestno načelstvo na dan 23. t. m. ob 12. v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se opozarjajo, da me bo pripuščen k dražbi kdor ne bo zadostil vsem pogojem, ki jih mestno načelstvo zahteva od zdra-žiteljev in ki se dobijo v mestnem gospodarskem uradu. u_ Ustanovni občni zbor Društva absolventov državnih trgovskih šol v LJubljani bo v nedeljo v prostorih državne dvoras-redme trgovske šole v Ljubljani. u_ Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja vse gg. obrtnike in obrtnice, ki še niso napravili prijave obrta po predpisih novega zakona, da to nemudoma store Zglasijo se lahko ob dopoldanskih urah pri tajniku v lokalih bivše Zveze obrtnih zn-drug, Beethovnova ulica 10 pritL levo, ki jim bo napravil te prijave. u_ Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev sporoča vsem cenj. članom, da jim daje Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici za TOI priliko, da v času ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija lahko br9zplae.no razstavijo svoje izdelke v opsebnem paviljonu. Treba pa je čimprejšnje prijave za udeležbo in daje v ta namen vse potrebne informacije zavod. Ta razstava naj pokaže visoki nivo naše domače sposobnosti ta naj služi kot primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. — Načelnik Pristou. u_ Slovenska starokatoliška župnija naznanja svojim vernikom, da v nedeljo 22. t. m. ne bo službe božje. Prihodnje opravilo bo v četrtek 26. t. m. u— Uprava šentjakobskega gledališkega odra je primorana zaradi nenadne obolelosti g. Lavriča odpovedati današnjo predstavo veseloigre »Študentje smo .. u_ Kopališče SK Ilirije otvorjeno. Z današnjim dnem otvori SK Ilirija svoje športno kopališče ob Gosposvetski cesti. Kakor prejšnja leta, je tudi letos pustila uprava kopališče prepleskati in prebarvati ter ga je uredila tako, da napravlja prijeten vtis. Voda v kopališču bo stalno enako temperi-rana, kopališče bo vsak dan odprto od 8. zjutraj do 8. zvečer. Prepričani smo, da bo priljubljeno kopališče tud! letos privabilo svoje stalne in tudi druge goste! u_ Nezgode. Iz Trzina so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico 13 letnega šolarja Franca Kralja. Fantje so nekje za čebelnjakom iztaknili flobertovko, neki šolar-ček je z njo pomeril proti Kralju in sprožil. StTel je šel v trebuh. Kraljeva poškodba je precej nevarna. Drugi poškodovanec je akademik Jurij Kneževič iz tobačne tovarne. -Igral je v štirnovem kopališču na Ježici nogomet, padel in si zlomil desno nogo. član opere g. Radko Povše se je včeraj popoldne sprehajal na Golovcu in krenil nato proti Rakovniku. Tam je pa prišel preblizu gospodarskega poslopja izza katerega se je nenadoma pognal velik pes. Ugriznil je Povšeta v desno stegno in levo roko. Poškodbe so bile tako hude, da so ranjenca morali z reševalnim avtom .prepeljati v splošno bolnico. Tatvina na trgu. Na stojnici vrtnarja Ivana Bizovičarja na Vodnikovem trgu je nekdo izmaknil te dni okrog 700 Din gotovine. V dopoldanskih urah je bila okrog stojnice dokajšnja gneča ter je priliko izrabila najbrže neka 35 letna ženska, oblečena v ponosen r:av plašč, k; se je dalje časa sumljivo kretala tam okrog. Tatvino je Bizovičarjeva kmalu opazila, vendar ;e osumljena ženska tedaj že izginila brez sledu. u— Tatovi koles so postali letos posebno podjetni, saj je 'bilo doslej prijavljenih policiji že okrog 40 tatvin, izvršenih samo v Ljubljani. Predvčerajšnjim. je nekdo odpeljal 600 Din vredno kolo Ivanu Ebru izpred Cuzakove gostilne na Poljanski cesti Včeraj zjutraj sta sledili dve novi tatvini. Vladimirju Klemenčiču je izginilo črno ple-skano kolo, vredno 800 Din, iz veže hiše št 4 v Gledališki ulici, Josipu Simončiču pa 900 Din vredno kolo znamke »Ayglon« in hiše št. 5., na Aleksandrovi cesti. u— Bluze, najnovejše modele po solidni ceni ima tvrdka Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Maribora a— Iz »Ljudske univerze«. Zadnje predavanje te sezone, ki bo drevi, je posvečeno naši najvišji kulturni instituciji univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Besedo ima dijaštvo samo v osebi cand, phil. g. Petreta. Pevski zbor ferialnega saveza bo zapel ped vodstvom g. prof. Schweigerja nekaj narodnih pesmi. Kot zaključna prireditev pa bo izlet na Remš-nik in k Sv. Pankraciju v nedeljo 22. t m. Prof. Baš bo označil pokrajinske značilnosti iz geološkega in geografskega vidika. Odhod je ob 5.40 z vlakom. Prijave je nasloviti na Ljudsko univerzo v Mariboru, Krekova ulica 18. Izleta se lahko vsakdo udeleži. a— Prednja§ki 7bor Sokola matice ima jutri ob 18. na letnem telovadišču svojo redno sejo. Dnevni red: proslava 25-1 et-rtce, akademija, nastopi, tabor en je tekmovanje dece in v Pvago. a— Iz Pomočniškega z ber a. V sredo zvečer je imel Pomočniški zbor trgovskega gremija v Mariboru svoj \zi-edsii občni zbor, na katerem so razpravljal* o j>red-logu uvedbe prisptvka za fond za brezposelne trgovske pomočnike in pomočnice. Po tem predlogu naj bi prispevali v podporni fond polovico trgovski sotrudnfki. drugo polovico pa delodajalci. Zb^r pa je ta predlog soglasno odklonil in zavzel stališče, naj bi v ta fond prispevali delodajalci, ki bi to breme vsekakor lažje prenesli kakor pa trgovski p »močniki in pomočnice, ki spričo reduciranih prejemkov težko živijo. Pomočniški zbor je tudi grajal nered pri odpiranju in zapiranju trgovskih obratov. Soglasno je bil sprejet tudi predlfg'. da se pokrene vprašanje kolektivne pogodbe. a— Dijaška opereta »če se ljubita dva« je vzbudila precejšnje zanimanje, zato nameravajo prireditelji v kratkem gostovati z njo trudi v Ljiibljani. a— Dijaški mladi oder na gostovanja. Dijaki klasične gimnazije f Družina Mladi oder) so za binkoštne praznike gostovali z igro »Narodni poslanec« v Ptuju in Ljtrtcmeru ter želi ve!'k uspeh. a— Požar na Brdah. Te dni je izbruhnil požar na tako zvanib. Brdah pri posestniku Lobniku iz Orehovega. Ogenj je zajel smrekove in borove nasade in jih uničit Le s težavo so ga udušili. škoda je velika. Iz Celja e— Širši sestanek članov in somišljenikov JRKD za Celje-okolico bo v soboto 21. t m. ob 20. v Permozerjevi gostilni v Ga-berjiL Med drugimi bo poročal narod" ! poslanec gospod Ivan Prekoršek o vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo in zadevajo tukajšnje ljudstva Pridite polnoštevilno! e— Celjski Sokoli prirede v nedeljo za svoje članstvo in njemu naklonjeno občinstvo pešizlet k sokoiski četi' v Ljubečno. Zbirališče točno coinji Lendavi. V ponedeljek 9. t. m. se mu je predstavila večja deputacija sokolskih voditeljev, eksekutiva sreske organizacije JRKD, županstvo mestne ubčine ljutomerske z novim županom g. Žmavcem, kakor tudi zastopniki krajevne organizacije JRKD in kluba občinskih odbornikov iz Ljutomera. Vso deputacijo je predstavil narodni poslanec g. Jakob Zemljič. V razgovorih gospoda poslanca, banskega svetnika g. Skuhale, kakor tudi zastopnikov Sokola in ob-c ne ljutomerske z g. sreskim načelnikom je obojestransko prišla do izraza želja tn zatrdilo, da hočejo predstavniki sreza svoje težnje tolmačiti g. sreskemu načelniku, on pa je deputacij; zagotovil, da bo vedno t veseljem uvaževal vse zadevne predloge. me obvestita LNP). Poziva se OZDS pri I Mo LNP v Mariboru, da delegira k tek- | mam za a rž prvenstvo, ki se vršijo v Mariboru, stranske sodnike iz vrst tw>. in sodniških kandidatov. Službene objave LHP. Za nedeljsko prvenstveno tekmo Atena : Ilirija se določa za sodnika g. Doberlet. Igrišče in čas tekme določita sporazumno oba kluba, Ako se ne zed-jn.ita, 6e odigra tekma na igrišču Atene. Pričetek tekme mora biti objavljen v časopisih najkasneje v soboto zjutraj. Službujoči .>dborn>ik za to tekmo g Kušar. Na znanje se vzamejo prijave za propagandni pokalni turnir: SK Bratstvo, Jesenice in SO Triglav, Kranj. Prvo kolo pokalnega turnirja prične 12. junija. Točen razpored vseh tekem bo objavljen prihodnje dni. o^podar^tro Zborovanje ljubljanskih trgovcev V sredo zvečer se je vršil v dvorani Trgovskega doma redni letni občni zbor ljub-1 lanskega Gremija trgovcev, ki se sa je udeležilo izredno veliko število članov. Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Gregorc. ki je pozdravi] navzočega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa. predsednika Zveze trgovskih gremijev gosp. Josipa I. Kavčiča, predsednika Trgovskega društva »Merkur« dr. Frana Windischerja. predsednika gremijalnega pomočniškega dni. Sodniški izpiti se vršijo zbora g. Frana Melicerja in zastopnika Dru-dne 4. in 5. junija v Ljubljani. 1. in 2. ju- štva trgovskih potnikov g. Kreka. Spomnil Službene objave LNP (S seje p. o. dne 18. maja 1932.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, Berdajs, Accetto, Grošelj, Petrič, kovač. Za nedeljo 22. maja se določijo naslednje prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče ASK Primorja ob 9. NSK Sparta : S K Reka, ob 10.30 Tik Slovan : ASk Primorje li. — Službujoči odbornik g. Grzefcič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Ignišče ŽSK Hermesa ob 9 Sk Svoboda II. : Sk Grafika. Službuj jči odbornik g. Šetma Rajko. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Rakek Sk Javornik : Sk Disk, Domžale ob 16., v kolikor se kluba ne sporazumeta za drug termiti, kar pa morata javiti brzojavno do sobote opoldne LNP. — Maribor, igrišče ISSk Maribora: Sk Rapid : ISSK Maribor II. čas tekme in službujočega odbornika določi MO. ker mora LNP plačati zavarovalnici dolžni znesek do 12. junija, se pozivajo vsi klubi, da poravnajo dolžne zneske za verifikacijo igralcev in izstavljene legitimacije najpozneje do 1. junija t. 1. in to pod pre t njo suspenza. Odobrijo se naslednje prijateljske tekme: Sk Svoboda, Ljubljana : Sk Slobo-da, Varaždin, 21 maja v Varaiždinu, TSK Slovan : Sk korotan 22. maja na igrišču Sk korotana, Sk Rudar : SK Retje 22. maja v Hrastniku. SK Domžale : Sk Reka, komb. 22. maja v Domžalah. — Naknadno se odobrijo naslednje prijateljske tekme: SK Rudar : SK Olimp. Celje, 15. naja v Hrastniku. SK Disk : ŽSK Hermes T., i5. maja v Domžalah, SSK Celje : SK Rapid, Maribor, 15. maja v Celju in SK ' Athletik . SK Rapid, Maribor, 16. maja v Celju. Preložena prvenstvena tekma SK Javornik : SK Reka se določi za 10 julij na Rakeku. Potrdi se prejem dop.isov ISSK Maribor, Maribor, št. 64-32. od "ll maja, št. 74-32 in 72-32. od 13. maja, ki se dostavi JNS. dopis SK Dobrne, Trbovlje, št. 34-32. od 15. maja ter dopis SK Šoštanj od 13. maja. Verificirajo se s pravom nastopa dne 28. maja 1932. za SK Reko, Ljubljana : Kor-diš Edvard, SkočiT Miroslav, Smolnikar Drago, za SK Ilirijo, Ljubljana : Kavečič Josip, Thuma Emamuel, (poziva se SX Reka, Ljubljana, da pošlje njegovo legitimacijo do prihodnje seje, t. j. do 25. maja), za SK Dobrno. Trbovlje : Soner Albin, Papež Ernest. S pravom nastopa dne 21. maja 1932 za mednarodne, dne 4. avgusta 1932 za prijateljske in dne 4. novembra 1932 za prvenstvene tekme se verificira za ASK Primorje, Ljubljana: Stare Stojan. Zavrne se verifikacija igralca Hribarja Albina za SK Dobrno. Trbovlje, ker mi v legitimacija potrjena odjava no prejšnjem klubu. * Tajnik II. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo sc dne 22. t m. k prv. tekmam v Ljubljani: igrišče ASK Primorje, ob 9. Sparta-Reka g. Mah-kovec. ob 10 30 Slovan-Primorje II g. Ah-čan, igrišče He.rmesa, ob 9. Grafika-Svobo-ga g. Vidic. Stranski sodniki za drž. prv. tekmo Ilirija : Zagreb II.- gg. Ramovš in Zupan. Prijateljska tekma: Slovan Il-ko-rotan, igrišče Korotana ob 17.30 gospod Breskvar. v Domžalah: SK Domžale : Reka g. Pevalek. Prv. tekma na Rakeku: SK Javornik-SK Disk g. Lukežjč (če se kluba sporazumeta za drug termin, naj nemudo- GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Zaprto. .Vedelia, 22.: Zaprto. Ponedeljek, 23.: Kralj Oidipus. Premijera. Izven. OPERA Začetek ob 20. nri Petek. 20.: Rusalka. E. Sobota, 21.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski. C. Nedelja, 22.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. ★ Ljubljanska drama. Ljubljanska drama ostane ta teden zaprta, ker pripravlja dve premijeri, in sicer antično tragedijo »Kralja Oidipa« in Pagno'ovo igro »Marij:. Prvo delo režira režiser Ciril Debevec, drugo dr. Branko Gavella. Obe premijeri bosta v začetku prihodnjega tedna. Linbljanska opera ponovi drevi Dvorako-vo »Rusalko« z Zlato Gjungjenac Gavello-vo v naslovni ulogi. Povodnega moža bo pel Marjan Rus, ostala zasedba kakor pri premijeri. Kapelnik Štritof. Za E. — Prva letošnja repriza Bravničarjeve opere >Pohujša-nie v dolini šentflorjanski« bo v soboto v premijerski zasedbi za C. — Zadnja letošnja uprizoritev velezabavne operete >Trije mušketirji« bo v nedeljo zvečer po znižanih cenah. se je tudi v pret. letu umrlih članov, zlasti g. Ivana Jelačina starejšega in g. Lovra Demšarja. Z odobravanjem je bil sprejet predsednikov predlog, da se z občnega zbora pošljeta pozdravni brzojavki ministru za trgovino in industrijo dr. Ivrameriu in njegovemu pomočniku narodnemu poslancu g. Ivanu Mohorieu. Davčne zadeve. V svojem obširnem poročilu je načelnik s». Gregorc podal zanimivo sliko sedanjih težkih razmer, v katerih živi trgovstvo, ki je bilo vedno element potrpežljivosti in je vedno prenašalo nadloge in bremena brez večjih protestov. Zato ni običajno tarnanje, če trgovstvo resno toži o težkih bremenili. Pričakovane davčne razbremenitve ni in je zlasti pridobnina ostala nespremnjena. Po podatkih finančnega ministrstva ie glede povprečne višine ocenjenega čistega dohodka za pridobnino naša Ljubljana v vsej državi na prvem mstu, in sicer s 15.fC0 Din. poleg tega je uradno ugotovljeno, da smo v Ljubljani najtočnejši plačevalci državnih davkov. Odločnosti davčnih odborov, v katerem so zastopani tudi člani gremija. se je zahvaliti, da Ljubljana z davki ni bila še višje obremenjena. Novi davčni odbor naj nadalje brani ljubljansko trgovstvo, davčna uprava pa naj pri odmeri davkov upošteva, da se suče povprečna ocena čistega dohodka drugje innogo nižje nego pri nas in je zaradi tega nujno potrebno enako postopanje. V zadnjem času so nastopile v davčnem oziru še nove težkoče. 9 poostritvijo predpisov za izdajanje potrdil o plačanih davkih. Prizadeti eo zlasti oni davkoplačevalci, ki so jim bile dane ugodnosti glede plačila v obrokih, ki sedaj navzlic rednemu plačilu obrokov ne dobe potrdila in jim je onemogočena nabava deviz in udeležba na licitacijah. Ker ta nova odredba občutno ovira poslovanje podjetij in še bolj poostruje poslovno stagnacijo, ie nujno potrebno, da se vzpostavi prejšnje stanje. Pobijanje draginje, V svojih nadaljnjih izvajanjih se je načelnik g. Gregorc pečal predvsem z vprašanjem pobijanja draginje. Konkurenca je danes izključena le v gotovih kartelih in bi bila hvaležna naloga posvetiti temu vprašanju primerno pozornost. Merodajni krogi naj bodo uverjeni, da trgovci ne delajo draginje, ki se tudi ne da ublažili z zakoni. Draginja se tudi ne da pobijati ram, kjer je ni. Trgovstvo odločno odklanja vsak tak zakon, ki ubija ugled in poštenje reelnega trgovca in ki po vsebini ne daje garancije za kako ublažitev draginje, temveč vsebuje le gole formalnosti ter možnosti za šikane. Poteza ministrstva za socialno politiko, ki skuša z zakonom proti draginji opravičiti znižanje prejemkov uradništvu, ni preveč posrečena, Ljub-pita z ozirom na važnost te tekme z naj- I ljansko trgovstvo ne odobrava dvakrat nebo ! j širni močmi, s katerimi trenutno raz- t ga znižanja prejemkov državnem uradni-polagata. Izgledi na uspe.h so za obe stran- kom in se je vedno in na vseh zborovanjih ki enaki. Tekmo bo vodil savezni sodnik zavzelo za uradniški stan. 2 D,C7her'et' V zvezi z vprašanjem draginje je treba Nogomet v Kranju. V Kranju je na omeniti še razna konsumna društva in na- binkostno nedeljo gostoval SK Virtus s bavljalne zadruge, ki uživajo znatne davč- svojiim prvim in rezervnim moštvom in je ne in druge ugodnosti, ki pa prodajajo domači SK Korotan obakrat izšei kot zma- mnogo blaga po istih cenah kakor trgovci, govalec. Tekma rezerv, ki je končala z re- ki morajo nositi težka bremena. Če bi rultatom 4 : 1. je bila dolgočasna in ne- imeli trgovci vse one ugodnosti, kakor jiith zanimiva. V mnogo živahnejšem tempu pa uživajo nabavljalne zadruge, bi bile cene sta zaigrali prvi moštvi. Posebno se je od- | življenjskim potrebščinam dejansko tud: nija se vrše podsavezni izpiti kot pred-izpiti. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18. trening I moštva in rezerve, obenem sestanek zaradi nedeljskih tekem. Obvezna udeležba! O1, vsakem vremenu! — (Ha-zenska sekcija). Danes od 18. dalje zadnji trening pred prvenstveno tekmo Ater.a : Ilirija. Z ozirom na važnost treninga sc pozivajo vse igralke, da se brezpogojno polnoštevilno ir: točno ob navedeni uri udeleže treninga. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 20.30 obvezen sestanek v posebni sobi restavracije Emona za gg.: dr. Alu-jeviča. Baltiča, Ceka. Cimpermana. Kala-na, Mihela. Raiča Dušana in Rczmana. ASK Primorje (nogometna sekoija). Danes od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20.30 seja načelstva nogometne sekcije pri Krapežu. Juniorski lahkoatletski miting ASK Primorja bo v nedeljo 22. t. m. s pričetkom ob 16. uri. Program obsega tek 100 m za vse tri juniorske kategorije, met krogle za kat. C in B. skok v višino z zaletom za vse tri kategorije, tek 1500 m za kat. C, skok v dalj z zaletom za vse tri kategorije, tek 200 m za kat. B in C, met diska za kat. C, tek 1000 m za kat. C, troskok za kat. C in štafeto 4 krat 100 m za kat. B in C. Poleg imenovanih disciplin tekmuje v vseh disciplinah razen v teku 1000 m tudi letnik 1913. NSK Sparta. Danes ob 20. sestanek vsega članstva v kavami Vospemik zaradi nedeljske prvenstvene tekme s SK Reko. ŽSK Hermes nog. sekcija. Danes ob 20. sestanek vseh igralcev v -našem lokalu. Opozarjajo se vsi, da redno posečajo treninge, kateri se vršijo vsaki torek, sredo četrtek in petek na našem igrišču. Moko-rel naj se javi do sobote radi tekme v Mariboru. TSK Slovan. Drevi ob 20. klanski sestanek I. moštva zaradi prvenstvene tekme proti Pnimorju in za rezervo zaradi prijateljske tekme proti Korotanu. Na sestanku se bosta določili obe postavi za v nedeljo. Pričefek hazenske Sezone v Ljubljani. TKD Atena : SK Ilirija v nedeljo 22. t. m. Letošnja hazenska sezona se prične nekoliko kasno, kar je zakrivilo neprestano ne-ugodmo vreme, ki je oviralo reden trening. V nedeljo se srečata edina ljubljanska kluba Atena in Ilirija v prvenstveni borbi, ki bo odločila, katera družina bo osvojila prvenstvo Slovenije za leto 1931-32. Na katerem igrišču in ob kateri uri se bo vršila ta tekma, ki obeta prvovrsten športno užitek in izredno ostro, zanimivo igro, bo objavljeno pravočasno. Oba kluba nasto- likovala domača krilska vrsta in pa obramba. Gostje so zaostajali predvsem v startu in skupni igri in so poleg tega imeli tudi precej smole pred golom ter poraza 5 : 0 niso ravno zaslužili. V7 ponedeljek je rezerva Korotana odpravila tržiško Svobodo s 4 : 1. V nedeljo 22. t m. ob 10. dopoldne se odigra prijateljska nogometna tekma z jeseniškimi »Borci«, v četrtek na Telovo pa se obeta prvi derbv med domačima rivaloma SK Korotanom in SK Triglavom. Nogomet v Trbovljah. Amater : Slovan 2 : 3. Na binkoštni ponedeljek 6e je odigrala prijateljska tekma med imenovanima kluboma, v kateri je zmagalo moštvo Slovana z zelo tesnim rezultatom. V prvem polčasu je obvladovalo moštvo Amaterja, samo pred golom ni bilo odločnosti. V drugem polčasu je imeio moštvo Slovana malo več od igre. Moštvi sta bih enakovredni. Pri Amaterju, ki ni nastopil v kompletni postavi, se je poznal velik napredek pod sedanjim trenerjem g. Do-1 nar jem iz Ljubljane. Prijateljska tekma Amater II. : SK Zagorje v Zagorju se je končala z zmago Amaterja 4 : 2 Tekma se je odigrala na novem igrišču, ki na ne odgovarja vsem predpisom. — ŠK Dober-na : Š_K Retje 3 : 0. Prvenstvena tekma dne 15. t. m. med imenovanima kluboma se je končala z visoko zmago SK Dober-ne. Tekma se je odigrala v premoči SK. Dob erne, posebno v drugem polčasu. ŠK. Retje ni nastopil v kompletni postavi in drugačne. Za omiljenje draginje je treba posvetiti večjo pažjo kartelom in nekaterim previsokim zaščitnim carinam, pa se bodo razmere kaj kmalu spremenile v splošno korist. Če se bodo ukinile nepotrebne in previsoke zaščitne carine ter bodo odpravljeni karteli, ne bo potreben noben protidraginjski zakon. V neugoden položaj je prišlo trgovstvo tudi zaradi moratorija kmetskih dolgov. Trgovci so brez gotovine, obresti pa naraščajo. Posledice tega moratorija bodo vsekakor težke za trgovski stan. Z ukinjenjem žitnega režima po prizadevanju ministra za trgovino in industrijo dr. Kramarja je bila popravi iema očitna krivica in je bilo odstranjeno nadvse škodljivo stanje v žitni trgovini. Živimo v časih negotovosti m močnih poslovnih trenj ter presenečeni, pa je zato potrebno, da so naše organizacije napram vsem dogodkom še bolj čuječe. V zadnjem času se v javnosti močno pojavljajo razne vesti, ki niso najmanj v zvezi z dejanskim položajem. Take vesti, ki ustvarjajo nepotrebno razburjenje, bi se morale s kom-petentne strani odločno demantirafci. Za načelnikom g. Gregorcem ie spregovoril predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ki je v temperamentnih besedah or sal sedanji položaj. Živimo v izredno težkih časih, ki zahtevajo od trgovskih organizacij mnogo vztrajnega dela. Zakon o pobijanju draginje je danes, ko trgovci drug drugega pobijajo v najhujši konku-je moštvo podcenjevalo Dobemo, kar se je I renči in ko so cene na tleh, nepotreben. Z r\ m H L- r\ m nic- I — 1 . — 1___J-J 1 _ I __ —_ - I — - n _ l _ nnUn H 1 ^ /v A M /% lr — ^ X bridko maščevalo Tekmo ie sodil 6S. g. Zupan, ki je v drugem polčasu proti koncu igre izključi] štiri igralce Doberne. Pa tudi ta preostra kazen ni mogla spremeniti rezultata. Sodnik je moral tekmo prekiniti zaradi naraščajočega nezadovoljstva publike, katera je bila z odločitvami g. Zupana nezadovoljna. Nova (14.) številka »Športnega lista« prinaša članke: Konec prvenstva LNP — V državno prvenstvo! — Sabljaške prireditve — Obisk v Sportforumu — Binkošti v planinah — Kolesarske dirke na Gorenjskem — Ob zaključku smučarske sezone — Nogomet in lahkoatletski pregled itd. List se ^ dobi v vseh večjih trafikah. Ker so državne prvenstvene tekme prihodnje nedelje odgodene. bo izšla prihodnja. 15. številka lista v torek 31. t. m. kot veleseim-ska številka, na kar opozarja uprava naročnike in čitatelje. Kupujte kolke protltuberkulozne lige! moratorijem za kmečke dolgove so kmetje izgubili še tisto malo kredita, ki so ga imeli. Upajmo, da se bo stvar popravila in da bo po preteku 6 mesecev moratorija konec. Ministrstvo za socialno politiko bi lahko napravilo cr.nogo koristnega gle 'e reforme socialnega zavarovanja. Gospodarski krogi so upravičeni zahtevati, da se socialno zavarovanje uredi po načelih pravilnega finančnega gospodarstva, da ne bodo šli milijoni za kritje nepotrebnih deficitov nekaterih okrožnih uradov. Temelrite revizij? je potrebno tudi vprašanje državnih dobav Brez stvarne potrebe se tudi dobave za potrebščine naših uradov oddajajo centralno, tako da se naši ljudje praktično ne morejo udeleževali niti takih dobav. Ta sistem se mora temel »ito spremeniti. Kot najboljši plačniki davkov imamo tudi pravico, da se nam nudiio možnosti za primerno udeležbo pri državnih nabavah. Čeprav živimo v izrednih razmerah, pa vendar ne 6memj obupavati, temveč moramo vzd-žati. dokler se razmere ne izboljšajo. Za svoja izvajanja je bil g. Je- lačin večkrat prekinjen z živahnim aplavzom V imenu gremfjalnega pomočniškega zbora je zborovalce pozdravil še načelnik g. Melicer, nakar je podal svoje obširno poročilo tajnik g. Lojze Šmuc. Kupujmo domače blago. Eno glavnih vprašanj, ki globoko posega v interese ljubljanskega trgovstvo, je vprašanje inozemskih in domačih potnikov, ki obiskujejo privatne stranke in tud' vprašanje privatnih nakupov blaga v inozemstvu. Neštevilne intervencije, spomenice in pritožbe so bile že predložene zaradi nedovoljenih kupčij, ki se vršijo celo v državnih in privatnih uradih. Čep£3v je blago. ki ga nudijo inozemski potniki, "privatnikom, drago, ga kupujejo pogosto tudi r.ajodličnejše osebnosti in tudi take, katerih dolžnost bi bila, da ščitijo trgovstvo pred nedovoljeno kupčijo. Oni, ki propagirajo geslo »Kupujmo domače blago«, naj bi pričeli 6 svojim delovanjem pri korenini. Koliko blaga pokupi zlasti naš dsmski svet v inozemstvu, je znano. To pa se vrši, čeprav imamo že vse polno domačega blaga, ki v vsakem pogledu, zlasti pa v ceni, lahko konkurira z inozemskim. Nakupovanje blaga od potnikov pa se ne vrši .samo v modni in manufakturni stroki, ■temveč v prav občutni meri tud; s pisarniškimi potrebščinami. Žalostno je, da kupujejo celo nekateri javni uradi pisarniške potrebščine od inozemskih zastopnikov, naši trgovci pa gledajo praznih rok. Na prizadevanje gremija in Zbornice za TOI je pričakovati, da bo trgovinsko ministrstvo v kratkem izdalo uredbo s katero bo prepovedano krošnjariti z manu-fakturnim, modnim in galanterijskim blagom ter s pisarniškimi potrebščinami. Tajnik g. Šmuc je na koncu svojega po ročila še omenil, da se je odbor gremHa izjavil za pokojninsko »ivarovanje trgovskih sotrudnikov, da pa se mora to izvršiti za vso državo. Glede na pritožbe o prevelikih dekla dah, ikri jih gremij pobira od obrtnikov, ki se pečajo tudi s trgovino, je načelnik g. Gregorc pozval prizadete, da gremiju spor oče konkretne podatke, da bo mogo če zadevo pravično urediti. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Karol Scss, navaja. d? so lani znašali dohodki gremija 821.600 Din pri začetni imovini od 359.800 Din; čisto premoženje pa 3SS.500 Din. Pro račun za tekoče leto znaša 258.500 Din. Pri naslednji točki dnevnega reda je tajnik g. Šmuc poročal o preosnovi gTemtja po novem obrtnem zakonu. Nova pravila, go slična dosedanjim in vsebujejo glede na uradni obrazec pravil, kd ga je izdalo trgovinsko ministrstvo, le nekatere do-stavke. Nova pravila bodo predložena v odobritev Zbornici za TOI. Posle novega »Združenja trgovcev« (kakor se bo gremij odslej imenoval v smislu zakona) bo prevzela dosedanja uprava. Zato je občni zbor volil le člane nadzorstvenega odbora po novih pravilih. Na predlog člana n?Ielst'-a g. Alb. Smerkolja so t>ifi v nadzorstveni odbor izvoljeni gg.: Robert Kollman, Avgust Volk in Viktor Naglas. Na mesto pokojnega Demšarja j« bil v načelstvo izvoljen g. Janko Baldh. O uvedbi socialnega zavarovanja, kakor je predvideno v novem obrtnem zakonu, je obširno poročal predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip I. Kavčič. Občni zbor se je na njegov predlog v principu izjavil za to, da se za člane ljubljanskega gremija uvede v smislu § 384. obrtnega zakona obligatorno socialno zavarovanje Nositeljica zavarovanja naj bi bila za vse gremije v dravski banovini, ki bi uvedli zavarovanje. Zveza trgovskih gremijev. Po poročilu o Trgovskem domu. ki ga je podal podnačelnik g. Stane Vidmar, je načelnik zaključil uspelo zborovanje. = Kaj je >brandy«? Kakor smo nedavno poročali, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, po icaterem ni treba plačati nadomestila za državno in banovinsko trošarino onim obratom, ki prodajajo le pivo, rum, likerje in brandy v originalnih zaprtih ste klenirah, ker je na te piiače trošarina žc plačana pri producentu. Sedaj je finančno ministrstvo izdalo naknadni razpis finančnim direkcijam, v katerem pojasnjuje, kaj je smatrati za brandy. Pod tem nazivom je razumeti cherrJ* - brandy, ki se proizvaja od špirita. Za destilat vina. ki ga nekateri pro-ducenti prodajo kot brandy ali medicinaint brandy, ta ugodnost ne velja in so organi finančne kontrole cobili navodilo, da strogo paz jo r,a to, da se v obratih, ki ne plačajo nadomestila, ne prodaja brandy, ki je destl-iat vina. = Privilegirana izvozna družba vrnila francosko posojilo. Kakor znano, je Privilegi rana izvozna družba lani najela za financiranje izvoza pšerke kratkoročno p-v-ojilo pri pariških bankah v višini 32 milijona^ frank>v. Polovico lega posojila v višini 1'3 mili ionov irarkov (35.5 mili jona Dir) p družba vrnila 12. februarja, drugo poliviiv> v enakem znesku pa 13. L m. Kakor «m) že včeraj portčal;. sc devizne rezerve Narodne banke v drugi četrtini t. m. zmanjšat* za 28 milijonov Din. To z.nani^pnje pa te le po-s'e lica povračila cJuige polovice £jori czra-čenega posojila. Borze 19. maja. Na ljubljanski borzi so danes tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi Amsterdam in London sta se nekoliko okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci obdržala včerajšn|e tečaje in se je trgovala za kaso po 173 in 175 ter za junij po 175 (v Beogradu so bili tečaji zopet za 10 točk višji). Promet je bil samo še v 7% Blairovem posojilu po 43.25, 42.75 in 43. Deviz«. Ljubljana. Amsterdam 2273.72 — 2285.08, Berlin 1335.62—1346.42, Bruselj 785.97 do 789.91. Curih 1097.35—1102.85, London 206.12—207.72, Newyork ček 5582.63 do 5610..89, Pariz 221.24—222.36, Praga 166.23 do 167.09. Trst 288 12—290.52. Zagreb. Amsterdam 2273.72-2285.08, Berlin 1334.52—1345.32, Bruselj 785.97—789.91. London 206.12—207.72. Milan 288.12—290.52. Newyork kabel 5604.63—5610.89, Newyork ček 5582.63—5610.89. Pariz 221.24—222.36. Praga 167.23—168.09, Curih 1097.35 do 1102.85. HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČIČEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.1625, London 18.78, Newy0rk 510.75, Bruselj 71.75 Milan 26.30, Madrid 42. Amsterdam 207 35 Berlin 121.90. Stockholm 05.40. Oslo 9380 Kobenhavn 102.75. Sofiia 3.70. Pra^a 15 lo' Varšava 57.35, Bukarešta 3.06 Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 23 iun'i 173—175, za julij 173 do 1/b, 7"/o investicijsko 49—53, 4% agrarne 2"' do 24. 6°/o begluške 30.50—33 7% Blair 42.50-43. 8% Blair 48.50—51. Beograd. Vojna škoda 183, 186 zaklj. 7°A> investicijsko 51 den., 4% agrarne °3 zaklj 6«/obeg!uške 33 zaklj., 7% Blair 43.50-44 v°/o Drž. hip. banka 50 zaklj., Narodna banka 4o00 bU Prav. agrarna banka 212 '700 zaklj. Bankverein 11, EskomptegeselL 100, Dunav - Sava - Jadran 13.05 Staatsef-senbahngesell. 14, Trboveljska 18.60, Alpine-Montan. 9.55. Blagovna tržišča LES '+ Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vag., tn sicer 1 vagon parjene bukovine in 1 vagon navadne bukovine. Povpraševanje je za 60 kub. metrov obrabljenih bukovih plohov za prekomorski izvoz (I., II.. z 20-odst. III., od 2 m navzgor, brez kratic, v raznih debelinah). 2ITO + Chicago. 19. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 55.50. za julij 57.25. za september _59.50, za december 62: koruza: za julij 32.75,^ za september 34.875, za december 34.375; oves: za september 22.375; rž: za julij 38.75. za september 40.375. -fWinnipeg, 19. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 61.75, za julij 63.125, za oktober 65.125. + Ljubljanska borza (19. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Eksekutivno je bilo prodano 50 ton zdravega, v bale preša-nega. kislega sena (dobava v teku 8 dni, plačljivo pri prevzemu) franko vagon Vrhnika po 60 Din za 100 kg. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 kg po 182.50 _ 185. okolica Sombor, 79 kg po 187.50 — 190: potiska. 80 kg težka po 192.50 — 195: moka: baška »0«. franko Liubliana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 335 do 340; koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50, po navadni voznini po 150 do 152.50. + Novosadska blagovna borza (19. t m.). Tendenca slabša — Promet 51 vagonov. — Pšenica: baška. okol. Novi Sad, 79 kg 131 do 133; okol. Sombor, 78 kg 131-133- srednje-baška, 79 kg 132—134; gornjebaška, baška potiska in baška, ladja Tisa. 79 kg 132 do 134; baška ladja Begej, 79 kg 125—131; gorniebanatska. 79 kg 128—130; banatska, par. Vršac, 79 kg 127—129. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50. Oves: baški 140 do 142; sremski, slavonski 142.50 do 147.50. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 140—145; pomladni, 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška 96—98: okol. Sombor 87—99; baška bela 111—113; banatska 96—97; sremska 97-99; okol. Šid 100—102. Moka: baška, banatska »0g< in »0g^< 230 do 240; >2« 205 — 215; ;>5t 190 — 200- >6< 175 — 185: »7« 145 — 150; >8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 — 85. Belokrajmska kronika Črnomelj, 19. maia. Na Vinici je v noči na torek zgorel posestniku Mikuliču čebeljnak s 25 panji. Rešiti ni bilo mogoče nič. Lastnik trpi občutno škodo. Kako je nastal požar, se ne da dognati. V Ručetni vasi so pokradli tatovi trem posestnikom vino iz zidanic. Prišli so ponoči s konji in vozom, vdrli v kleti, napolnili sode in nemoteno odpeljali okrog 6 hI vina. Med pretakanjem vina so ves čas streljali s samokresi. Orožniki so tatovom na sledu. Mirna gora je bila na binkoštne praznike dobro obiskana. V nedeljo jo je pose-tilo Nemško pevsko društvo iz Kočevja (okrog 40 članov). Sprejelo ga je gasilsko društvo iz Planine s svojo godbo. Izletniki so obiskali tudi Gače, odkoder je posebno lep razgled na Novo mesto in okolico. Pevci so zapeli več nemških pesmi. Tudi na binkoštni ponedeljek je bila koča na Mirni gori dobro ob:skana. Koča Je sicer z mrzlimi jedili in pijačo vedno dobro založena, vendar je želeti, da društva in šole, ki nameravajo napraviti izlete, prej obveste oskrbnika, da se založi tn pripravi topla jedila. Na Krasincu se je vršila v ponedeljek blagoslovitev Gasilskega doma, združena z ljudsko veselico. Izročila se je tudi čzat-na diploma bi*šemu ministru g. dr. Niku Zupaniču. Slavja so se udeležila vsa društva metliške gasilske župe. Igrala je mestna godba iz Metlike. V Črnomlju so te dni podrli znano Sjprajcerjevo hišo na Glavnem trgu, kjer je bila včasih gostilna; bila je to še edina stara tipična lesena hiša, kakršne so bile nekoč vse. Sedaj, ko kopljejo fundament za novo stavbo, so prišli na človeška okostja, ker je bilo na tem mestu pred sto leti pokopališče. Športno društvo »Bela Krajina« si je lepo uredilo svoje igrišče na Kaplanici. Iz življenfa In Japonska vlada brez ministrskega predsednika Zadnji posnetek japonskega kabineta z umorjenim premierjem Inukajem (prvi od leve proti desni). Japonski cesar Hirohito (desni kot spodaj) je poveril začasno vod-8tvo vlade pravosodnemu ministru Suzukiju, sam pa se trudi, da bi dosegel spravo med sprtimi strankami Profesor dr. Artur Haas se je pretekle dni v nekem predavanju bavil s problemi vesoljstva. Dočim je stala kozmična fizika še pred kakšnimi 15. leti v znamenju špekulacij, so stopila na mesto teb v zadnjih letih matematična spoznanja. Doppler je že 1. "1842. odkril pojav, ki nosi njegovo ime in ki obstoji v tem, da se barva kakšnega svetlobnega vira, če se ta približuje opazovalcu, v spektru pomakne proti vijolet-nemu koncu, če se pa oddaljuje od opazovalca, proti rdečemu koncu. Po tem principu se je dala ugotoviti brzina in smer nekaterih stalnic. Fri opazovanju spektrov spiralnih pra-mpgel so na ta način ugotovili, da se vse oddaljujejo od Zemlje. Njih brzina je po Hubblu sorazmerna njihovi oddaljenosti Pri nebesnih telesih, si so oddaljeni milijardo svetlobnih let, bi se njih barva v spektru premaknila proti nevidnemu infrardečemu koncu, če bi se oddaljenost podvojila, bi zmanjšanje svetlobne nihalne frekvence doseglo že velikost frekvence same. To se pravi, te svetlobe in tako oddaljenih nebesnih teles bi mi nikoli več ne mogli videti. če se oba milijona spiralnih pramegel, ki jih še dosežejo naši najmočnejši teleskopi, odmikajo Zemlji, tedaj se morajo kozmične daljave stalno večati. V 1300 milijonih let bi se morale te razdalje podvojiti. Belgijski astronom abbe Lemaitre je 1. 1927. postavil teorijo, po kateri se da polumer vesoljstva, ko se je pričel daljšati, preračunati na okroglo milijardo svetlobnih let, to je »komaj« sedemkrat večje od največje razdalje, ki so jo doslej premerili na nebesnem svodu. Težje je preračunati sedanjo dolžino polumera in s tem čas, ki je potekel od početka razširjanja. Ta čas bo pa znašal kvečjemu milijardo let. Zemeljske kamenine so pa same za 50 odstotkov starejše in starost sonca cenijo celo na 10 bilijonov let. Iz tega je sklepal dr. Haas, da vse nebesne brzine stalno naraščajo in da se vse svetovno dogajanje vrši čedalje hitreje. To razšir jeva nje vesoljstva je dozdevno v zvezi z razkrojitvijo materije v zvezdno svetlobo. Svet je moral biti v početku kakor ogromen atom, sčasoma se je pa razčlenil v čedalje večje število individuov. Prekomorski polet -svatbeno potovanje Najpopularnejši letalski par na Angleškem sta letalec Mollison in Ictalka Amv Johnson. Njiana zaroka je prišla tako nepričakovano. da so vsi strmeli. Ampak še bolj strmijo ljudje nad novico, da kani t a Mollison in Johnsonova napraviti svatbeno potovanje — čez Ocean. Mollison namreč dolgo pripravlja polet z Irske v New York in od tam nazaj na londonsko letališče Crovdon. Ti načrti so mnogo starejši od njegove za>r fke z Amv Johnsonovo. Ko pa so ga reporterji po objavi zaroke z avstralsko letalko vprašali. če se ie njegov načrt zaradi prekomor-skega poleta v Ameriko kaj spremenil, jim je odvrnil Mollison, da je vse pri starem. Tedaj j-e poseg'a vmes njegova reve-sta, rekši: »O. reka j se je p^ le spremenilo, Mollison namreč ne bo letel sam. ampak ga bom na vožnji spremljala tudi jaz.« Poroka MolTisona z Johnsonoivo ho v štirih tednih. Takoj po poroki bosta rovopo-rr»r.enca startala z irske obale proti Ameriki. Pred glavnim kolodvorom v Bremenu se je primerila nesreča brzovlaka Koln-Ham-burg. Trije vagoni so se iztirili, 12 ljudi je bilo hudo ranjenih Zmagovalec Matteršscsrrsa mrtev Mož pravljičnega bogastva in pravljične skromnosti Najbogatejši in najskromnejši mož sveta je trenutno Nizam iz Haidarabada. ki ima za 14 milijard Din zlata v svojih palačah ter še zbirko žlahtnih kamnov z najlepšimi ruh ni in diamanti. Neizčrpen kakor njegovi zakladi je tudi njegov rodovnik. Po materi izhaja namreč naravnost od preroka Mohameda. Vsi, ki so ga kdaj videli, pripovedujejo, da je velik original. V Angliji in Ameriki je naročil za lastno uporabo petdeset avtomobilov. Kadar pa se pelje po svojini, ne razka-zuje svojega bogastva, ampak se vozi v starem avtomobilu iz leta 1927. Šofer mora vozilo često ustaviti pred kakšno branjevko, kajti Nizam se zanima za cene sadja in povrt-nine prav tako živahno kakor za svoje baino imetje. Nizam ima šest prekrasnih palač, ki pričajo že na zunaj o velikem bogastvu, ki ga hranijo v notranjosti. Vendar pa se kaže njegova osebna skromnost tudi v tem, da ne biva v najlepšem, ampak v najpreprostejšem izmed šestih gradov, ki so mu vedno na ^zpolago. Njegovo življenje poteka zelo preprosto. Močno se zanima' za državo, ki je po površini tolikšna kakor Francija. Pri vsem tem pa mu ostane še dovolj časa. da lahko piše pesmi, kajti poetiziranje mu je najljubše opravilo. Nizam ima tudi zaslugo, da sta se njegova sinov-a kot prva člana njegove dinastije oženila z dvema inozemkama. V Niči sta se seznanila z dvema Turkinjama. ki sta ju predstavila očetu, ki je takoj privoli! v poroko. Izredni sta imeni, s katerimi je bil krstil svoji sinaihn Prva se imenuje Kraljevi biser, druga pa Vodna lilija. Nizam jima je naj-dobrovolnejši tast in celo dovoljuje, da se smeta pojavljati med ljudmi^ brez koprene na obrazu. Seveda ima Nizam tudi harem. V njem pa je samo petdeset odalisk, nasproti šeststo oda-liskam njegovega očeta. Nihče torej ne more reči, da dežela pod Nizamovo upra-vo ne napreduje, čeprav se je število odalisk pod njim znatno skrčilo. Druga stran Kreugerjevega življenja Iz Stockholma poročajo: Kriminalna policija. ki je ponovno preiskala stanovanje Ivarja Kreuger ja v švedski prestolnici, je našla prav zanimive reči. Kreuger je imel posebno sobo s stekleno strehoi To je bil njegov zimski vrt, v katerem so cvele vrtnice in trte. Predal neke mize jc bil popolnoma sličen predalu dTaguljarske mize V njem so našli pclno zlatih beležnic in svinčnikov v zlatih plaščih ter dragocenih igel. Vse to je imel Kreuger pripravljeno za svoje obiskovalce. Najmanjša igla je po sodbi strokovnjakov vredna 4000 švedskih kron, največja pa 16.000 kron. V stanovanju se je našla tudi zlata kupa, ki so jo prijatelji da rov a/l i Kreugerju o priliki rekega njegovega rojstnega dne Cenijo jo na 96000 švedskih kron. V notranjosti kupe so vdolbljene imena vseh prijateljev, ki so prispevali k temu darilu. Iz razumljivih razlogov zahtevajo zdaj prizadeti, da se njih imena zabrišejo, preden pride ta kupa na javno dražbo. Masarylcova ulica v T.yomi Lani je sklenil mestni svet v Lvonu, da bo prekrstil m-ost »De la Gare« v" Ma^arv-kov most. Pred dnevi je dobil Masarvkov most še zcirmivo dopolnilo: ulico, ki drži k mostu, so imenovali za Masarvkovo ulico. Na smrt obsojena morili'a Sodišče v Lvovu je obsodilo na smrt Jugoslovenko Margareto Gorgon, ki je žn-vea več let v skuonosti s poljskim arhitektom in/ž. Zarerabo ter je umor1:!1« njegovo hčer, ker ni dopustila, da bi se o Je oženil z Gorgon ovo. Srdišče je obsodilo morilko v smrt na vešalih, a je izvršitev kazni začasno od godil a. ker je obsojenka v blagoslovljenem stanju. Planinec Toni Schinidt (sedeč na desni) s svojim bratom Francem, ki sta lani prva preplezala severno steno Matterhorna. Toni Schmidt se je zdaj pri plezanju čez Wies-bachhorn v Visokih Turah ubil AdensM zaSiv \ SOMAl IE AMGLAI5E. '• ETHIOPIE z rtom Guardafujem, kjer je zgorel »Ge-orges Philipparc Neka pariška revija je vprašala te dni celo vrsto odličnih osebnosti, kako bi si uredili življenje, če bi prišle še enkrat na svet. Na to vprašanje je odgovorilo 33 osebnosti, med temi jih je bilo samo 9 takšnih, ki so izjavile, da bi si drugo življenje uredile povsem drugače nego prvo in ki s sedanjim življenjem torej očitno niso zadovoljne. Poincare je dal naslednji kratki odgovor: /-Nimam nobenega pojma, kako bi si uredil drugo življenje. Vsekakor bi poskušal pridobi a si mnogo dobrih in odkritih prijateljev, kakršni ste vi, ki ste se s svojim vprašanjem takoj spomnili mene.« Znani pisatelj Vautel bi si želel v drugem življenju od vsega početka izkušnje in doživljaje sedanjega, da bi si skrbno ustvaril svojo izboljšano izdajo. Cecile Sorel, znana igralka, je odgovorila, da ne more noben človek vedeti, kaj bi storil, če bi mu bila dana druga mladost in drugo življenje. Vsakdo si misli, da bi počel nekaj boljšega, toda razum pravi, da bi se človek ne vedel n!č drugače, nego v prvem življenju. Isto meni cela vrsta drugih uglednikov. posebno drastično pa odgovarja polkovnik Carnot, potomec umorjenega predsednika, da je zmota, če mislijo ljudje, da sami vodijo svoje življenje. Resnica je ta, da življenje vodi ljudi, ki ne morejo uiti vplivom vzgoje, dednosti in okolice. Zanimivo ie, da se je cela vrsta uglednih mož in žena odtegnila odgovoru, med njimi veliki filozof Bergson, čigar odgovor bi ljudi pač najbolj zanimal, politik in matematik Painleve, Herriot in ga. Cu-riejeva. n v• v • i i«v •• ISrezzicm kliseji Tehničnemu vodji švicarske Radiotipne družbe, inž. Adalbertu Guthu. je po desetletnih poskusih uspelo prenašanje slik in reprodukcij na tisoče kilemetrov daljave, in sicer tako, da jih na cilju lahko brez nadaljnjega sprejmejo v obliki klišejev. Po nekaterih začetnih poskusih so napravili sedaj velik poskus med Curihom in nemškim brzim parnikom »Bremenom« na Atlantiku. Prenašali so neko pismo Severno-nemškega Lloyda komandantu »Bremena« in poseben plakat. Poskus, ki so ga napravili v noči med 14. in 15. majem, je uspel popolnoma in je potrdil Guthove napovedi glede brezžičnega prenosa klišejev. ki so bili povsem ostri in za tisk brez nadaljnjega porabni. Novi način je nekakšna zveza televizije in slikovnega brzojavljenja. V nekoliko sekundah je mogoče prenesti cele časniške strani v klišejni obliki na največje razdalje. Aparatura je preprosta in se da ravnati z lahkoto. Ameriške uniforme v Afriki Iz Durbana v Afriki poročajo, da so stare uniforme ameriške vojske sedaj najbolj zaželjen predmet afriških domačinov. Največ po p rešujejo Afričani po plaščih. L. 1930. so jih razpefali v Durbanu nad 60.000. Tri delu nosijo ljudje zelo radi vojaške hlače Culukafri nadvse cenijo po-nošene vojaške srajce. Cilindri, ki jih nosijo Evropci in Američani samo ob svečanih priložnostih, so takisto močno pri-ljubljei pri afriških domačinih, ki jih natikajo na glave z največjim ponosom in zadovoljstvom. Lepite na pisma znamke pretituherkutozne lige! Ženski mednarodni šahovski turnir V Partzra se trenutno vrši me-Ijuba. Ta odločitev je 'zzvala k«j svojevrstne posledice. K tekmi so se namsneč prijavile ženske, ki sploh še nrikoli raso i-rra. le šaha ... Smrtna nesreča emetmega letalca atastroia francoske potniške ladje 5fGe©rges PMHppar" Šele zdaj prihajajo iz Aaena podrobnejša poročila o strahovitem požaru na francoskem luksuznem prekomorniku »Geor-ges Philipparju«. Ogenj je bil tako silen in izreden, da se je videl z nabrežja Somalije 35 milj daleč. Požar je izbruhnil ob 2. uri zjutraj kakšnih 8 km od rta Guardafuia zaradi kratkega stika v prazni kabini I. razreda, širil se je z bliskovito naglico in je pregnal potnike z ležišč. Ker so plameni kmalu dosegli brezžični brzojav, je bilo nemogoče klicati na pomoč. Zato so S. O. S. klici izostali. Večina potnikov je bila ob uri katastrofe v postelji. Pustili so vse, kar so imeli v kabinah. in tekli na krov. Tam so se po poročilih očividcev odigravali pretresljivi prizori. Posadka ladje je ločila najprej žene in otroke od moških in jih spravila v rešilne čolne. V strahu, da jih bodo dosegli plameni, so mnogi moški poskakali v morje nadejajoč se, da se bodo rešili s plavanjem. Bili pa so močno razočarani, ko so videli, da so v vodi navzlic plavalni umetnosti prav tako izpostavljeni poginu kakor oni na ladji. Morski volkovi eo namreč hlastali po njih in bi jih bili gotovo do zadnjega požrli, da se jih niso usmilili veslači v rešilnih čolnih. Primer zmede na parniku ob času katastrofe kaže dejstvo, da imajo na iadji »Contractor« dojenčka in dve in pol leta starega otroka. O njunih roditeljih ni duha ne sluha. Prvotno razširjene vesti, da je bil na ladjo vprizorjen atentat, je francoska Mes-sagerie Maritime demantirala s tK>jasni- lom, da je v skladišču parnika že nekaj dni tlel ogenj, ki so ga skušali cmejiti, vendar brez uspeha. Francoska poročila ne prikrivajo, da je bila vsa borba proti plamenom zaman. K sreči pa je število človeških žrtev majhno. Koliko ponesrečencev je izgubilo pri katastrofi življenje, ni mogoče povedati, ker še niso prispele ladje z rešenimi potniki v pristanišča". Kitajski delegat pri Društvu narodov v ženevi dr. Sze se je vsekakor rešil. 17.000-tonski »Georges Phiiippar« je stal 115 milijonov frankov in je bil eden najmodernejših francoskih luksuznih parni-kov. V morje so ga spustili 6. novembra 1930. V dolžino je meril 172 m in je imel prostora za 1000 potnikov in 300 mož posadke. Nemški umetni letalec grof Tasflo Schaum-burg se je pri letalskih produkcijah na Ce* škoslovaškem smrtno ponesrečil. Treščil je z letalom na tla in je podlegel poškodbam čez nekaj ur Nadškof, ki je služil petim papežem V Vatikanskem mestu so imeli nedavno nenavaden obisk. K papežu je prišel 93-letni katoliški nadškof Redvood rz \Vei-lingtona na Novem Zelandu. Radwood se je na rodil 6. januarja 18.39 in je bil leta 1874. posvečen v škofa, 1. 1887. pa v nadškofa Služil je torej petim papežem, preživel pa štiri. Pij XI. mu je izročil svojo sliko s podpisom in ga je odlikoval z zia-to kolajno. Tutankamnova razstava v Londonu Na pobudo egiptske vlade bo v Londonu kmalu otvorjena razstava staroegiptske umetnosti. Na razstavi bodo dostopni javnosti tudi predmeti, ki sta jih pred desetimi leti odkrila angleška raziskovalca Carter in lord Camarvon v grobnici faraonov. Vse te predmete je dal londonskemu prireditvenemu odboru na razpolago egiptslci muzej v Kairi Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, ka: povzroči ugoden obču« tek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripomir.-' .jo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in u-rpešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Jo-sefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nesreča kolnskega brzovlaka Micbel Zčvaco: 45 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »In konec?« se je zasmejal Carcagne. »Nežno ga primemo. (Pograbili so Concinija za roke in noge, toda o nežnosti ni bilo sledu) in odpremo vrata. Stopimo v sobo in ga nežno položimo na posteljo. (Oh, uboga nežnost, kako te zlorabljajo!) Potem pa povemo: »Gospod Jehan, evo vam lepo zvezane klobase gospoda Concinija ... ki nam je mislil zaviti vrat. To bi se mu bilo morda posrečilo ... če ne bi bili mi pametnejši od njega.« Ko je Concini izginil, se Jehan ni dosti zanj zmenil. Še pomislil ni, ,da bi bilo dobro poiskati pot v prostost. Še zmerom se je z nežnim pogledom pogovarjal z dekletom, ki je trepečoč stalo ob njegovi strani in čakalo, kaj pride. Niti k vratom ni stopil. Vedel je, da jih je moral Concini zakleniti. Približal se je Bertilli in jo ogrnil s svojim plaščem. »Noč je mrzla.« Blaženo se mu je nasmehnila. Verjela je vanj, prepričana je bila, ida se ji ni treba ob njegovi strani ničesar bati. Tedaj so stopili v sobo J eh a novi prijatelji. Ko je zagledal Conci-ni;a, ki so ga nesli zvezanega kakor vrečo moke, se še začudil ni. E, dobro jih je poznal svoje klateže in prepričan je bil, da mu bodo v sili pomagali. Samo s pogledom se jim je zahvali! in mirno dejal: »Zdaj bo pa najbolje, če čim prej izginemo!« Mimogrede je ošinil s pogledom Concinija, ki je ležal na postelji in se ni mogel geniti. Ko je Bertille ujela ta pogled, jo je stresel mraz. Medtem so Gringaille, Escargasse in Carcagne poiskali svoje meče in zaklenili vsa vrata. Ko so prišli na prag, jih je Jehan vprašal: »Kaj pa ste napravili z ljudmi, ki so bili v hiši?« »Vse je v redu. Lepo so zvezani kakor otroci v povojih. Nič naj vas ne skrbi. Nihče ne pobegne.« »Dobro! Zaklenite vsa vrata in dajte mi ključe!« Potem se je ozrl na Bertillo: »Kam bi odvedel vas?« Mislil je, da se bo odločila za Louvre, toda zgodilo se je drugače. »Ne vem,« je preprosto rekla. »Nikogar ne poznam v tem velikem mestu, ki bi mu lahko zaupala.« Čeprav se je zaradi takega odgovora čudil, ji vendar tega ni pokazal. Bil je dovolj pameten, in uganil je, da se mora za njenim rojstvom skrivati neka tajost. Ce ni marala, da bi jo odvedel v Louvre k očetu, je morala imeti tehtne vzroke. Vendar jo po njih ni izpra-ševal. Zavedal se je le, da kraljeva hči v tem trenutku ni imela nobenega zaščitnika razen njega. Jel je premišljevati, kje bi lahko dobil zanjo primerno prenočišče. Naposled se je spomnil. Skoraj s strahom je rekel: »Ce hočete, vas odvedeni k neki osebi, kjer boste varni. Toda iti boste morali skozi... krčmo. Oprostite mi, toda oseba, ki bi vam lahko pomagala, stanuje tam ...« Njene bleščeče se oči, ki so se tako zamaknjeno upirale vanj\ so pričale, da mu zaupa. »Pojdiva!« je rekla naglo. Priklonil se ji je in dal še klatežem nekaj navodil: »Vidva, Escargasse in Gringaille, bosta hodila spredaj. Namenjeni smo v gostilno, kjer stanuje gospod vitez de Pardaillan. Ti. Carcagne. ostani zadaj. Če se kdo približa, ga ubijte ... Poslušajte, ali imate kaj denarja?« Tri roke so segle v žep in mu pomolile vsaka kupček zlata. Jehan je vzel najbližjemu vse. Ko je videl, da mu druga dva še zmerom ponujata, je odvrnil: »Ne, dovolj bom imel. Zdaj pa pojdimo!« Potem je dejal dekletu: »Gospodična, pripravljeni smo.« Šla sta brez besed, roko v roki. Še ko so se peljali čez reko. nista izpregovorila. Ura je bila že tri, ko je potrkal Jehan na gostilniška vrata. Čez nekaj časa se je odprlo majhno okno in kuštrava ženska glava je pogledala skozenj. »Koga iščete?« »Gospoda viteza. Ali bi ga poklicali? Mudi se nam!« Takoj je mlada ženska odprla vrata in jih odvedla v posebno sobo zraven gostilne. Jehan ji je brez besed stisnil nekaj zlatnikov v pest. Ženska se je zasmejala in urnih korakov odhitela v prvo nadstropje. »Vrzite debelo klado v kamin, da bo vsaj toplo,« je naročil po-strežnici, ki jim je odprla. Bertilli pa je rekel: »Počakajte malo! Takoj se vrnem. Moji fantje pazijo na vas.« »Saj se ne bojim,« je tiho odvrnila. Jehan se je priklonil in naročil klatežem, ki so čakali v veži: »Ostanite tu in pazite, da se nihče razen dekleta, ki na n je odprlo, ne približa vratom. Ali ste me razumeli?« Nekaj so zagodrnjali. Videlo se jim je. da morajo biti žejni. Jehan je to opazil in namršil obrvi: »Vraga, nemogočega ne smem od njih zahtevati,« si je mislil. Na glas pa je dejal: »Pili bi, krave, kaj? Naj bo! Toda kdor izprazni več kakor eno steklenico!...« Iz češkoslovaškega Sokolstva po i imenom »Tvršev memoria!« se bo vršila v prostorih Sokolskega društva Brno I. tekma v borenju. in sicer s sabljami in flo-retL — Dne 17. septembra t. L proslavi tudi češko Sokolstvo v Ameriki lOOletnico Tyr-ševega rojstva. Istodobno ima tam iziti ponovno brošura o Tyršu in Sokolstvu. — Sokol Žižkov slavi tekom meseca maja 601et-nico svojega obstoja. — Dne 12. junija bo v Brnu zlet obeh brnskih Sokolskih žup, ki bo zvezan tudi s tekmami v raznih telovadnth panogah ter igrah. — Največje in najjačje češko sokoisko društvo (in menda sploh) je ono na Kral. Vinohradehc, ki je štelo 31. decembra 1931 članov 2S55, članic 1366, moškega naraščaja 242. ženskega naraščaja 254, moške dece 1017, ženske dece 1050, torej skupaj 6784 pripadnikov. Društvo ima tudi svoj lastni vestnik. — V zadnjem času sta Izšli pri Knihkupectvi ČOS (Praha, III., Ivršuv dum) knjižici »Dr. Rih. Russ: O socialni poči v Sokole« (cena ji je 4.50 Kč) ter »Pata - Stepanek: Slovanstvo a Tyršova my-šlenka« (cena 10 Kč). — Izšla je nadalje 4. številka »Sokola j ter »Sokolskeho vzdeiava-tele«; obe publikaciji prinašata zanimive članke. — Nedavno ie slavil 601etnico arhitekt Alois Drvak. projektant strahovskega zletišča. ki bo izgrajeno po njegovih načrtih. — Stavbe na zletišču, kolikor bodo potrebne za zlet. so skoro že gotove. Dela na njih potekajo celo nekoliko hitreje, nego je bilo po-go:.".no z raznimi podjetniki. Trenotno se opravljajo dekoracijska, tapetniška in pleskarska dela. — V zvezi z vsesokolskim zle-tom bo priredil slikar - legijonar Jindra Viček koloiitivno razstavo svojih slik v znanem Topičevem salonu v Pragi. Razstava, ki io bo otvoril 25. junija priznani pisatelj, general Rudolf Medek. bo odprta do 10. julija. — Zletni finančni odbor bo izdal kot zletni spomenik iglico iz kitajskega srebra z reliefom dr. Mir. Tyrša. delom znamenitega češkega kiparja Myslbeka. Iglica bo stala 1 Kč. IVL K—č. Največje sokoisko društvo vobče ie sedaj na Vinohradich v Pragi in šteje 6772 pripadnikov, 2855 moškega in 1366 ženskega članstva in 2551 pripadnikov mladinskih oddelkov. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Iz Laškega 1— Narodni poslanec profesor g. Pavlic Alojz bo imel v laškem srezu naslednje shode: 21. t. m. ob 10. v Hrastniku pri Logarju Alojziju, ob 20. v Hrastniku pni Logarju Ivanu in ob 13. v Trbovljah pri For-teju; 22. t. m.: ob 8. v Laškem v veliki Henkejevi dvorann, ob 15. v Šmarje ti pri Rimskih toplicah pri Pašniku in ob 20. na Zidanem mostu pni Juvančiču; 29. t. m. ob 8. v Loki pri Zidanem mostu pri Jen-čiču/ob 11. v Jurkloštru pri Gradu in ob 17. na Gračnrlci v Majcenovi gostilni. Poročal bo o novo sprejetih zakonih in o delu v narodni skupščini. Sprejemal bo tudi eventualne prošnje poedinih strank. Upokojenci se opozarjajo, da se teh shodov udeležijo in izroče poslancu eventualne proi-nje, ki pa morajo biti vsestransko utemeljene. Iz Krškega kr— Hvalevredna šolska prireditev. — Osnovna šola v Krškem je nedavno priredila v proslavo Materinskega one pravljično igro »Princeska in pastirček«. Avtor je glede na to, da je ves čisti dobiček namenjen revni deci, da! igro brezplačno na razpolago. Priznanje Kolašicam, ki so žrtvovale mnogo truda in časa, da so pripravile tolikanj oblek in kostumov za igro. Režija je bila izvrstna, v rokah upravitelja Vaniča. Res je bila igra naštudirana z vso ljubeznijo, ki jo je najtri le pri pravih prosvetnih delavcih. Nastopilo ie kar 40 otrok z daljšimi in krajšimi v.logaimi. Prav posebno 60 se izkazali naši najmlajši umetniki, a seveda so se tudi veterani sijajno odrezali. Nad vse srckani so bili medvedki, žabice in zajčki. Posebej pa moramo pohvalno omeniti naravno, neprisiljeno in učinkovito igro botre Šume, izvrstnega kuharčka, mirno tetko in lovca. Pevske točke je spremljal sokolski salonske orkester, ki je izpopolnil tudi odmore. Hvaležna publika je oba dneva docela napolnila dvorano, kar naj bo prirediteljem dokaz, da ljudstvo tako delo spoštuje. Iz Ptufa j— Javni shodi JRKD bodo v nedeljo 22. t m takoj po rana maši v Cirkovcah v Goljaitovš gostilni in ob 10. na Bregu pri Ptuju v Strasohillovi gostilni. Na shodih bo poročal narodni poslanec g. Lovro Peto-var. j— Pešizlet Jadranske Stražo, k Sv. Vidu pri Ptuju bo v nedeljo 22. t. m. Zbirališče ob pol 14. pred magistratom. Iz življenja na deželi ROGOZNICA PRI PTUJU. Sokol od Sv. Antona v Slov. goricah bo gostoval v nedeljo 22. t. m. ob 15. z lepo igro »Revček Andrejček« v Rogoznici v gostilni g. Bračiča. Pridite, ako si želite prijetnega razvedrila! OPLOTNICA. Naši marljivi sokolski diletantje bodo v nedeljo 22. t m. ob 15. zopet pokazali na sokolskem odru svoje spretnosti in svoje veselje do prosvetnega dela, ko bodo uprizorili Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Pridite! PODNART. Sokolska četa Dobrava— Podnart uprizori v nedeljo ob pol 16. v Podnartu dramo »V doMni«. Posetite prireditev polnoštevilno! ŠMARJE PRI JELŠAH. Dramski odsek Sokola je uprizoril roparsko pravljico »Volkašin«. Če igralai žrtvujejo mnogo noči, naj bi se Šmarčam tega zavedali in posetili igro v večjem številu. — Celjsko pevsko društvo je priredilo uspel koncert umetnih in narodnih pesmi. Nastopilo je preko 50 p-evcev in pevk. SEMIČ. Sokol bo imel v nedeljo 22. tega meseca pešizleit na Štrekljevec. Ob tej priliki bo tudi javen nastop vseh oddelkov z začetkom ob 15. Odhod iz Semiča ob 13. uri Vabijo se Sokolstvu naklonjeni, da se izleta udeležijo. dinska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Sokoisko predavanje. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Sobota, 21. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gimnastične vaje. _ 19: Angleščina. — 19.30: Govorniške vaje. — 20: Koncert godbe »Zarje«. — 21: Samospevi gdč. Dragice Sokove. — 21.30: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Salonski kvintet. . BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Slooenska glasba. — 21.35: Vesele pesmi. — 22.05: Sonata za čelo in klavir. — 22.40: Poročila. — 23: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plo-šče. — 20.30: Dramski večer. — 21.30: Lahka glasba. _ 22.40: Godba za ples. — PRAGA 20: Sokolske pesmi. — 20.30: Saksofon. — 21: Godba na pihala. — 22.25: Mešan program. — BRNO 20: Iz Prage. — 20.50: Veseloigra. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Večer lahke glasbe. — 22.10: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 16.50: Lahka glasba. — 19.45: Orkester in Jazz. — 22: Ciganska godba. — BERLIN 20: Dobrodelni koncert. — Godba za ples. — KoNIGSBERG 19.25: Šaljive in zbadljive pesmi. — 20: Sluhoigra. — 21.15: Dunajska pesem. — Plesna glasba. — MOHLACKER 16.30: Zborovsko petje. _ 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Operni orkester. — 21.45: Kanta ta. — 22.45: Plesna glasba. _ BUDIMPEŠTA 18: Vojaška godba. — 20.15: Orkestralen koncert. — Kitare. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45: Operni večer. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljuba mamica Rn Izvleček iz programov Petek, 20. maja LJUBLJANA 11.30: Od Sušaka do Bojane. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dne\ne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. — 18. Mla- posestnikova vdova v četrtek, dne 19. maja ob pol 11., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage mamice bo v soboto, dne 21. maja ob 10. uri v Lescah. Lesce, dne 19. maja 1932. Dr. Franc, Jožef, Fric, Lojz, sinovi — Beta Gerčar, Mihaela, hčeri — Anica, Katarina, sina-hi — Jakob, zet — Zdenko, Mirko, Dorček, vnuki. Vsi ostali sorodniki. 6060 ŠPEDICIJA TUBE LJUBLJANA, Masary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsl -> uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev. 2157. Javljamo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem, da Je naš ljubljeni oče, soprog, brat in stric, gospod Karel železniški inšpektor v pokoju snoči po kratki bolezni preminuL Pogreb bo v petek ob 17. iz hiše žalosti na župno pokopališče. škofja Loka, 19. maja 1932. 6053 H IVANKA OGOREVC roj. HAFNER, soproga — IVO, DRAGO, sinova — PEPI, ROBERT, MATILDA, HANO, bratje in sestre. Občina velikolaška naznanja, da je umrl njen dolgoletni župan, gospod Hočevar posestnik in gostilničar, odlikovan z zlato kolajno za držav, zasluge in z redom sv. Save V. Zaslužnega moža pokopljemo v nedeljo, dne 22. maja ob 11. uri na pokopališču v Velikih Laščah. Velike Lašče, dne 20. maja 1932. 6061 oglasi v „JUTRU" ima!«> siguren uspeh (Pozor / (?ozof* / Zaročenci in zaročenGe! Predno stopite v zakon, naročite takoj navodošlo knjigo, v kateri so navodila o zakonskem življenju, o^ spolnem občevanju, o prvi poročni noči, navodila za časa nosečnosti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega življenja. Za mladino izpod 16 let ni ta knjiga. Kdor pošlje v pismu 20 Din, se mu pošlje franko njegov naslov. Po povzetju 4 Din več. — Pošilja se diskretno po pošti. AMBRO — Ljubljana, poštni predal 74. 6054 PItISTOU FILIP, črkoslikarski mojster v Ljubljani, sporočam, globoko potrt, tako v svojem imenu kakor v imenu obitelji vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 16. t. m. ob 11. uri dopoldne, v 84. letu starosti, po težki bolezni in okrepčana s sveto popotnico, zatisnila za vselej svoje blage oči naša nepozabna mati, babica, prababica, tašča, sestra in sorodnica, gospa •Sita (Pristou Blago pokojnico smo spremili na njeni poslednji poti v sredo, dne 18. t. m. ob 10. uri izpred mrtvašnice na zagrebškem Mirogoju. Večen ji pokoj! Zagreb, Ljubljana, dne 19. majnika 1932. 6056 JOSIPINA MOZETIČ roj. PRISTOU, FILIP, ŽIGA in LAVOSLAV ^TSTOU, MARIJA SCHONBAUM roj. PRISTOU, LJUBA MIHA-LIČ roj. PRISTOU, otroci — Zeti, sinahe, vnuki in p ra vnuki Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo (Premog Mcvasfci premog acoQs BvarniŠki, piavianki in plinski Jotra. d Mfr0 >T;)k restavraciji. Naslov pove deDarc_ oglasni oddelek »Jutra«. 18136-2 17875-20 T .. i Posestvo TrgOVSki pomočnik obstoječe iz 2 hiš, takoj specerijske stroke, dober I po ugodni ceni prodam, prodajalec, želi nameščenje | Naslov pove oglas, oddelek za takoj ali s 1. julijem. Cenjene ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« Celju pod značko »Pošten-marljiv«. 18138-2 Prodam »Jutra« 18110-20 Oblačila Osebni avto »Fiat 509« zelo poceni na prodaj. Pojasnila telefon št. 2510, Ljubljana. 18097-10 Tovorni avto Forc nosilnost 3000 kg, skoraj nov naprodaj po zelo ni ki ceni. American Motors Ljubljana, Dunajska c. 18118-10 B. S. A. motor s prikolico, dva cilindra elektr. razsvetljava, model 030, za vsako ceno proda Franjo Steinbaner, Kapela Radenci. 18134-10 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajenje nas>lov» aH za šifro pa 3 Din. (S) Kavcije 700(1 Din položim za namestitev kot inkasa-nt skladiščnik ali kaj siične ga. — Cenj. ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod ifro »Le«ni manipula/nt«, 18063-2 Zanesljiva kuharica išče služ-bo n3 žandarme-ri.iski stanici bliža Ljub Ijame ali na Gorenjskem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18074-2 Prodajalka mešane stroke, vestna in marljiva, želi premeniti me sto. C-enjejie ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nastop junij ali julij«. 18065-2 Mizarski pomočnik samostojen delavec, vajen vsakega dela, išče primerno zaposlenje. Ponudl>e na oglas, od-delek »Jutra« pod značko »Pošten 26«. 17981-2 Mesarski pomočnik d o b r o izurjen v stroki, išče službo za takoj. Naslov po v 9 oglasni oddelek »Jutra«. 18092-2 Pisarniška moč zmožna stenografije, knji govodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del. z lepo pisavo (izurjena tudi v gospodinj stvu in šivanju) išče na meščenje s 1. julijem — kjerkoli v dravski ali savski banovini. Cenjene ponudbe z navedbo plače in pogojev je poslati do 1. junija podružnici »Jutra« v Trbovljah — pod šifro »Prvovrstna moč«. 18103-2 £dgar Rice BurroughSj Tarzan, kralj džundr 231 Vzhajajoče solnce ju Je naSlo še vedno ločena. Veliko strmenje je vstajalo v Janinem srcu. Čeprav je bila v taki strašni nevarnosti, se ji vendar ni bilo zgodilo nič zalega. Ko se je pokazala med vhodom, je Tarzanova gibčna postava lahno skočila z bližnjega drevesa. Smehljaj mu je sijal na obrazu. Ogilasi trg. tnauiaja p« 1 Din beseda; za da, janje naslova aJi n šifro 5 Din. — Ogla« socialnega rnačaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro pa S Din. (6) Trg. ogla« po 1 Din beseda; za dajajij« naslova aJi za šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova aJi z« šifro 5 Din. (13) Fotoaparat Voigtilander 9 X 12 Heliar 4.5, skoraj popolnoma nov, Comp. zaklon z vdelanim samoprožileem. zelo poceni proda špedicija Grom v Kolodvorski ulici štev. 4'1 180711-6 Hotelsko opremo kompletne spalnice, gostilniške mize in stole ugodno proda Janko Florjančič na Bledu. 18055-6 [Črna moška obleka zelo dobro ohranjena, za srednjo postavo u g o d n I naprodaj na Cankarjevem I nabrežju št. 3/1. levo. I Ogledati samo med 12. in 14. uro. 18073-1 Stanovanja II Dopisi Gumi-cevi za škropljenje vrtov dobite stalno v zalogi [«ri tvrdki Rudolf D e r ž a j. L;uh!jana, Kolodvorska nI. št. 28. 18i »47-30 Modern Couch s Schlaraffia žičnimi vložki je najboljši in najlepši. Oglejte si vzorce istih v delavni-ci za tapetniško in dekorativno obrt pragot-i-na Puca, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. 18150-30 V mi.ki beseda 50 par; aa dajanj« najilors aM ta fafro S Din. (21-») Stanovanje sobe. kuhinje, kabineta in pritiklin. po možnosti novi h-iši i^če gospodič-na uradnica, sama. odsotn ves dan. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifr »Mirno im čisto«. 18061-21,a Enosob. stanovanje s kuhinjo, v mestu iščeta mlada zakonca z nov opravo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifr »Brez otrok«. 18043-£!l/a Stoječe ogledalo pozlačen lestenec tn šivalni j troj poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Kdor n a d i prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor iš&e prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova »ii šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (14) Trgor-ti e^ita- 1 Sii Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka nI. 4 'nasproti (fledališfta). 114 6 1 ali 2 otroka vzamem v oskrbo, ali tud> za svoja. — Pomudbe na 17702-6 I oglas, oddelek »Jutra« pod ■Preskrba«. 18H02-14 Slamnike vseh vršit po najnižja ceni samo v modnem salonu Stuchly - Maške, Ljubljana, židovska ulica. 17978-6 Vsaka beseda l Din: M dajanj« naslova aa «a šifr« pa 5 Din. (19) Nov pult 3 ra dolg naprodaj na Dunajski cesti štev. 37. 18081-6 Lokal na Bledu z 2 i-zločbamia oddam na najprometnejši točki. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18ftl6-19 Recepte raznih finih konzerv proda strokovnjak kon-zervne bra-nže. Po dogovoru izvežba tudi delavce. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« I "j1™ 18132-6 I let'' Velika raprodaja danes in jutri. — Namizni prti, posteljne garniture, jedilni pribor, nogavice, kratke nogavice, po polovičnih cenah. Veliia zaloga gospodinjskih predmetov. šapira, Dunajska cesta 36, veža. 1814(1-6 Kupim Paviljon v Kranju za prodajo jestvin in brez alkoholnih pijač, galante rijskega blaga, ra7.5rled.nic i-t-d., prodam na zelo prometnem krajn blizu kolo dvora in tovarn, s prifciikli nami 1 sobice, kuhinje in z elektr. ra.zs-vet.Ija vo. Pojasnila daje proda jalka Amalija Eržen, paviljon pri savskem mostni Kranju. 17967-19 2 poslovna prostora sredini mesta oddamo s 1. junijem. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Dvoriščno poslopje« 17963-19 OgJasi trg. enačaja p® 1 Dia beseda; ta dajanje naslov« ali ca šifro 6 Dia. — Oglasi socialnega wia£a.ja vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova ajj u šifr« pa t Din. (7) Lep cestni lokal centru mesta taikoj od-| dam. Stari trg št. lla/II. 18093-19 Železen štedilnik dobro ohranjen kupi Janko Florjančič na Bledu. 18054-7 Lokal fino (npre-mlj-en, za dejika I t-eso ali drugo oddam. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled. [ glavna cesta«. 18140-19 V najem Vosek čist, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, želez-nina in zaloga čebelarskih potrebščin, Ljubljana, Go-sposvetska cesta štev. 1. 18007-7 Vsak* beseda 1 Din; dajanj« aaatova d ta Šifro pa S Din. (17) 2 rezervarja Gostilno dobro idočo, v prometnem obmejnem kraju poleg železniške postaje oddam v najem aH na račun. Ozira od 3—5 m' — in rabljene tn(ji na dobro in po- železne sode kupim. Ponudbe na ofrlas. oddelek »Jutra« pod šifro Rezervar«. 17960 7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za Šifro pa S Din. (16) Družabnika zelo solidmega in dobro situiranega, v trgovskih organizacijah kvalificiranega, z najboljšim socijalnim in društvenim renomejem, iščemo za otvoritev naše >odružnice v Lju-bljani. Ce-ju in Mariboru. »Rezor«, Zavod za sklapanje braka, Zagreb, pošta 3. 18064-16 steno voditeljico ali gospodinjo. Pomudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna«. 18059-17 dosmrtno stanovanje *«n brezplačno tistemu, ki mi posodi 40—50.000 Din proti vknjižbi na novo hišo v Ljubljani. Po-asnila daje Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 24. 18101-16 Družabnika za dobro vpeljano industr. podjetje blizu Ljubljane sprejmem takoj. Potreben kapital 150.000 Din, katerega je pa le delno položiti takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ugodna prilika 60«. 18116-16 Ključavničarsko delavnico moderno opremljeno, z elekfcrovarilnim strojem oddam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica«. 18123-17 Lokal v kioskih Scherbaumovega dvora damo v najem. Pojasnila daje Mariborski kreditni zavod, Maribor — Scherbaumov dvor. 181.38-17 Stanovanje Vsaka beseda t Din: m dajanj« oaetova «| ca titn pa s dia. (31} Stanovanje 3 sob, pritiklin in uporabe vrta takoj oddam na Poljanski cesti, nasproti gim-naaije. Vprašati v pisarni dr. A. Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5. 17895-21 Stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopalnice in pritiklin. v centru mesta oddamo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 1. avgust«. 1796P-21 Stanovanje 3—4 res svetlih sob, iščem v sredini mesta za modni salon. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modni salon 28«. 18020-31/a Stanovanje so+ie in kuhinje, ali samo prazne sot>e, s strogo se-pariranim vhodom išče go spodična s 1. junijem, po nudbe na oglasni odd-eJek »Jutra« pod »V Šiški«. 17993-21/a Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za Jifro pa 5 Din. (16) Žagana drva Din 120, premog, preklje za fižol stavbni les Jos. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 3389 15614-lš r ijjiiwiTirt Vsaka besed* M par: m dajanje naslova aH ca J tir« 8 Din. (23) Sobo lepo opremljeno in strogo pose-bnim vbodom oddam stalnemu, bo!jš«mn in solidnem« gospodu na Rimsko cesti 25/11. 18048 23 Opremljeno sobo blizu banovine in tramva ja, v visokem pritličju vile oddam s 15. junijem solidni osebi, ki ljubi snago in red. Kopalnica! — Groharjeva 7. 18049-23 Veliko prazno sobo tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536-23 Krasno sobo blnzn opere oddam stalnemu gospnd-u. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17972-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stop-njiišča, oddam takoj stalni osebi na Kongresnem t.rgu Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 17932-23 Sostanovalca vso oskrbo sprejmem v čisto in solnčno so-bo sredi mesta za 650 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra 18086-23 Gospoda stalnega m solidnega sprejmem v lepo sobo s posebnim vhodom, sredi mesta (blizu pošte) s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 18083-23 3 lepe sobe zraven gilavne pošte takoj oddam. Nas-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18131-23 Vsaka beseda 8 Din; za dajanj« naiOeva aii šifr« pa S Dia. (24) Vsaka beseda 2 Din; la a-.janje naslova aH šifr« pa 5 Din. (25) Tomo! 22 vrnem »Jadran« Rab. Poljub — Vekoslava. 18157-24 Trubadur Dvignite pišimo v oglasnem oddelku »Jutra«. 18130-S4 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Angela, A. A., Avtoetroka A. B., automat, Bled, Be ha, Bežigrad - Šiška, Brez vsake (»osirežbe, Cast.no zaupanje, Čedna, Oista ko liiija, EHkiro-motor, Eno-sobno, Essex. Elektro-pod-jetje. Družabnik, Dobro plačilo, Dobra gospodinja fo, IV> 500 Din, Dober vozač, Dobra moč 21(1, Dobro plačam, Dober 204. Franjo, Garcon. Glavni trg Gentleman. Hiška, Intere-sent. Imštrnmientarka, Idealna lega 600.000, Kuhinja Kultura 2547, Korošec Min-ka. Klet, Kavcije zmožna. Konverzacija 20, Kuharica Konec skrbi, Kn>;>alniea, Letovišče, Lip dom, Lastni dom, Lepo, Mali vrt, Mirna 24'., M. F., Mirna stranka, Majski izleti, Majnik, Marija 44, Mlada zakonca, Moderna vila, Mamufaktur-na in modna trgovina. Moderno stanovanje, Mesto gospodinje, Motor 47, Motor 367. Mirna, Marljiva moč. NagT.ida, Nova sreča. Natakarica, Natakarica 6, OpaJ. Oblak. Opasna leta. Pomlad. il9cS2, Preproga Parterna, Promet- 500, prijateljstvo, Poceni, Preprost n skrben. Perfektna, Prodajalka, pridna in poštena Pomlad, Praksa, Poštena 101, Promet, Pridna in poštena 819, Pridna in zanesljiva, PTot.i vrnitvi, Re-servator, Redno plačilo, SO;*, Stanič A, Sreča, Samostojna 10.000, Spomlad 1 rev?. Stalno in mirno, Solidarnost. Spremna in poštena, Sluga, Sprememba 170J. Sreča 10:«. Snažno, Stalna služba, Skupna sreča, Siguren kapital 230, Sama, Solidna kupčija. Strogo sepa.rir.ino 5, Solnčno 184. Stalno 222. Stalen Soba 12, Stroj, Takojšnja služba, Takoj, Točen in reden. Takoj in zanesljiv, Tudii takoj. Tri osebe, Tudi prijateljica. Ugodna cena, Ugodno 619, Ugodnost 188. Uradniška družina, 'goden nakup, Vesten, V jotovini, Vestna samostojna, Vzgojiteljica, V pomoč Vrtnarija, Vpokojenec. Voziček 1, Voziček 15, Zmerna cena. Zelena štajerska Zadovoljstvo 40.000, Zaslu žek. Zračno, Zelo soliden 2268. 25. 30 let, 475, 10.000 130 K. 683, 500, 555. 1001. 100.000, 1.50.000, 40.000, 20 151etni deček, 100. Kolodvorska restavracija na izletniški po-r-taji Zagreba naprodaj z inventarjem in vsemi pravirami. Letno se iztoči 400 M pijač in se vodi jako frek-ventno kuhinjo. V poštev pridejo samo resni reflek-tant-i z razpoložljivim kapitalom. Podrobnosti se izvejo samo ustmeno v baru kina Edison, Zagreb. 1^066-38 TONE MALGAJ družba z o. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo Ln črkoslikar, LJUBLJA_NA, KOLODVORSKA UL. 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancijo. 172 Mggmm s* RAZGLA; V smislu 5 22 lovskega zakona za bivšo Koroško z dne 4. av-Gospodična I s115^ 1902- dež- zak- štev. 15 se tem potom naznanja, da se bo dne pridna in poltena, i^če in- 20- junija 1932 predpoldne ob 9. uri v občinskem uradu na Preva-teiigenta srednjih let — v ljah oddal potom javne dražbe lov občine Prevalje v zakun za dobo svrho ženitve. — pomudbe 1 ....... - - — na oglasni oddelek »Jutra« i , „_ _- pod šifro »Maj 32«. ha> 07 a- 60 odstevsi oblastveno priznana samosvoia lovišča v 18080-25 I izmeri 2282 ha, 35 a, 99 ml Izklicna cena, katera izraža obenem enoletno zakupnino, znaša Din 6000.—, a varščina, ki se ima položiti pred početkom dražbe. Din 600.—. Zakupnina se zviša ali zniža, ako se vsled končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu nadaljnjih določil zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer za toliko, za kolikor se je lovišče povečalo ali skrčilo. 6048 Občina Prevalje, dne 17. maja 1932. Štev. 635/3. Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje oaetov« aii ta iifro pa 6 Din. (27) Nemški ovčar, pes z znamko 216 se je izgubil. Najditelja prosimo, da ga proti nasrradi javi v Tavčarjevi ulioi št. 11 TI desno. 18100-2' Zupan: Lahovnfk s. r. Stroji Vsaka beseda 1 Din. ja ■iaja.nje naslova ali 7A šifro r>« 5 Dim. (29) Električni motor (Dinamo) 10—15 Ks, rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra«. 18078-29 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Ustvaritev eksistence za boljše dame. Potrebno 2—4000 Din kapitala za investicijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Novitet — Ručni rad«. 17908-37 Sokol Velike Lašče javlja, da je njega član in soustanovitelj, brat Hočevar št- župan, posestnik in gostilničar včeraj, dne 19. t m. umrl v ljubljanski bolnici. Pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 22. t. m. na pokopališče v Velikih Laščah. 6062 Velike I^šče, 20. maia 1932. Obrt Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali z« šifro pa 5 Din. (30) Prostovoljno gasilno društvo r Velikih Laščah sporoča, da je njega ustanovni član in večkratni odbornik, gospod Hočevar Svan župan, posestnik in gostilničar v četrtek, dne 19. t. m. za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. maja na pokopališče v Velikih Laščah. 6063 M TiPI Fotoamaterska dela kakor tndi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj bolje in najceneje fotograf Joško Stnuc, Wolfova nI. 12 in špecijalna foto-trgovina A. Šmuc, Marijin trg gt. 8 vogal VVolfove al. 1. 31 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBENIE Ljubljana VIL - • - . . • . v.V■ . • v . - ; bssassi T! Posojilnica v Velikih Laščah naznanja, da je umrl v četrtek, dne 19. maja član načelstva, gosped Hočevar Svan župan, posestnik in gostilničar Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 22. maja na pokopališče v Velikih Laščah. 6064 Velike Lašče, 20. maja 1932. -epo solnčno sobo posebnim vhodom takoj oddam v Marmontovi ul. t. 13 pritličje — Mirje. 18143-23 Snažno sobico oddam za primerno cetw>. Ogledati med 2.-6. Na-,!ov pove oglasni oddelek •Jutra«. 18142-23 Sobe išče Vsaka beseda 5» par: aa dajanj« naslova mM m Silne 9 Dia. (23-a) imi g wm i m Solnčno sobo prostim vhodom in uporabo kopalnice iščem v bližini okrožnega urada. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod značko »Od 1. junija«. 18053-23/a Boljši gospod išče za takoj opremljeno obo s hrano, v Zgornji li Spodnji Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »šiška«. 18091-23/a Čisto, prazno sobo iSčem s 1. junijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cisto 64«. 18144-23/a Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, ki so ga poznali, pretužno vest, da nas je naš oče, brat in svak, gospod Ivan Hočev župan, posestnik in gostilničar dne 19. t m. ob 8. zjutraj, v 54. letu svoje starosti, za vedno zapustil. Pokojnika prepeljemo dne 20. t. m. iz mrtvašnice splošne bolnice v Vel. Lašče, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11. uri dopoldne. Ljubljana — Vel. Lašče, dne 19. maja 1932. Marija Hočevar z otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. 6052 Urejuje Davorin Ravljea izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.