K P O T E K U R IM S K IH C E S T M E D P T U JE M IN S R E D IŠ Č E M
(Začasno poročilo)
STANKO PAHIČ
Pokrajinski m uzej, Maribor
P ri to p o g rafsk ih raziskovanjih Slovenskih goric v letih 1954—1963 so 
se p ro u čev ala tu d i an tičn a p o ta m ed D rav o in Muro. Y delovnem okviru 
to p o g rafije so b ili tu predvsem zb iran i pod atk i iz lju d sk e tradicije, p re ­
g led an i v p o štev p rih ajajo či tereni in prev erjen e dosedanje ugotovitve. Po 
top o g rafsk em načelu, da b o d i vsako na terenu ohranjeno najd išče opisano 
in vrisano v k atastrsk o m apo, je b ila nekaterim še o hranjenim odsekom 
a n tič n ih cest z m eritvam i in so n d iran ji posvečena večja skrb. T a m etoda 
pom eni nov k o ra k v proučevanju a n tič n ih poti na tem področju, p rid o b ­
ljene ugotovitve p a delom a sp rem in jajo dosedanja n a z ira n ja o poteku cest 
in načenjajo nove problem e terenskega raziskovanja a n tič n e cestne m reže 
v Sloveniji. V tem sestavku zbrane ugotovitve p red stav ljajo zato le začasno 
poročilo, k e r so bili obravnavani odseki cest proučeni predvsem inform a­
tivno za p o tre b e to p o g rafije določenega področja in m u m anjkajo bistvene 
podrobnosti, kot so geodetska izm era trase in nivelete cestišča, izčrpna 
an aliza profilo v ob pogostejših sond iran jih , raziskave u trje v a n ja cestišča, 
ostankov m ostov in odcepov, stan ja cestišča v klan cih in podobno. T e n a ­
loge bodo z a je te p ri delu za poročilo o antičnih cestah v slovenskem Po­
d ra v ju v p rih o d n jih letih.
A ntične p rom etne zveze na P tu jsk em polju in v orm oškem P odravju 
(kot tu d i drugod v soseščini) doslej še niso podrobneje raziskovali na terenu. 
U g o tav ljan je njihovega poteka je bilo spočetka om ejeno na spekulativna 
k ab in etn a tra s ira n ja na podlagi itin e ra rsk ih podatkov in d ru g ih antičnih 
n ajd išč.1 To m etodo je prvi poskušal izpopolniti R. K nabl s terenskim iska­
njem tras n a področju med C eljem in P tujem .2 P otrebo po v n ašan ju teren ­
skih ugotovitev na topografske k a rte je spoznal F. Ferk. dasi o svojih ne­
zadostno p re v e rje n ih kom binacijah an tičn e cestne m reže ni dal potrebne
1 Prim. npr.: E. v. Renner, österr. Länder unter den Römern, Wien 1820, 696 s; 
Reinhard, Orb. terr. antiquus cum thesaur. topogr.. Norimbergae 1824. fol.; K.Man- 
nert, Geographie der Griechen und Römer, 3. del, Leipzig 1826; A. Muchar. Das 
römische Noricum 1, Graz 1825, 240; isti, Geschichte der Steiermark l.Graz 1844.83.
2 R. Knabl. Der wahre Zug der römischen Militärstrasse von Cilli nach Pettau, 
AKÖGQ 26, Wien 1861, 45 ss.

dokum entacije.3 Razen slučajnih o d k ritij in lokalnih iskanj to področje 
an tičn e dediščine v zadnjih desetletjih ni bilo d a lje proučevano, v dose­
d an jih topografskih orisih pred zad n jo vojno pa so bile zabeležene večinom a 
p rejšn je ugotovitve in domneve.4 S pričo ogroženosti n ek aterih še ohranjenih 
ostankov cestišč ob vedno bolj intenzivnem sp rem in jan ju poljedelskih 
površin v sedanjem času postaja potreba po čim popolnejši proučitvi 
an tičn ih cest vedno nujnejša.
Za an tičn e prom etne zveze m ed D ravo in M uro je značilno, da so glavne 
ceste, ki so povezovale oddaljena središča, tekle ob D ravi, ceste preko Slo­
venskih goric p a so pom enile predvsem področne zveze. R azlična g rad n ja 
različnih cest na različnem terenu se odraža tud i v njihovi ohranjenosti. 
T ako so s.e ohranile predvsem gram ozne nasipne ceste kot itinerarsko za­
beležene d ržav n e prom etne poti na ravninah m ed Ptujem , Godeninci in 
Form inom . O stale m anj skrbno in n a drug način grajene ceste v Slovenskih 
goricah so le poredkom a ohranjene, in sicer tudi zato, k e r so jih različne 
uničevalne sile na raznolikem teren u neposredneje ogrožale. Zato je mogoče 
prve iskati po njihovih bolj ali m anj izrazitih terenskih ostalinah, druge 
p a le ob k ritičn em upoštevanju trad icije, povezavi z antičn im i najdišči, 
na terenu p a je treba ugotoviti n ajv erjetn ejše variante.5
Izhodišče prom etnih zvez n a obravnavanem področju je bil Poetovio 
kot p o k rajinsko središče in h k rati pom em bna točka na glavni prom etni črti 
iz Ita lije v Panonijo. O d te črte se je km alu za P tujem ločila cesta za M urso 
in Siscio. O b e v tem sestavku obravnavani cesti sta na terenu na nekaterih 
m estih še dobro ohranjeni, a tu d i ostali potek je zaradi sledov še zadosti 
očiten. Iz že om enjenih vzrokov p a v poročilu niso zajete zveze Poetovia 
s slovenjegoriškim zaledjem bodisi s krajevnim i središči ali sosednjim m est­
nim naseljem F lavio Solvo bodisi s surovinskim i področji, kot so npr. bili 
pri Koreni in O seku (priloga 1).
Cesta Poetovio— Savaria (odsek P tuj—Godeninci)
P ri tej pom em bni daljinski cestni zvezi je tudi na tem področju očitno 
sodobno p rem o črtn a strem ljenje k cilju, ki tod ni zadelo n a bistvene ovire. 
Iz prodnega n a sip a zgrajena cesta (oblika nasipa, m ere in sestav so raz­
vidni iz niže opisan ih p ro filnih rezov na prilogi 5) se je v k a r se da ravnem 
poteku spretno izognila nezanesljivih taln ih podlag in tako tek la preko 
m ladopleistocenske prodne n ap lav in e P tujskega polja do M ihovec, od tam 
d alje p a po terensko bolj razg ib an i staropleistocenski ilovnati terasi do 
Preseke, k je r se je obrnila proti severovzhodu v M edjim urske gorice. K ljub 
tem u p a jo - je v poznoantičnem obdobju dosegla razd iraln a sila vodnih
3 F. Ferk, Vorläufige Mittheilungen über das römische Strassenvesen in Unter- 
steiiienmairk. Mitteilungen des historischen Vereins für Steiermark (MliVSt) 41, Graz 
1893, s s .
4 Prim: J.Klemenc-B.Saria, Archäologische Karte von Jugoslavien. Blatt Ptuj, 
Zagreb 1936, 86 ss.; isti. Blat Rogatec, Zagreb 1939, 73 ss. (odslej Blatt Ptuj. Blatt 
Rogatec).
5 Prim.: H.Pirchegger, Geschichte der Steiermark 1 , Gotha 1920. 44: Blatt Ptuj. 
87 ss.; S. Pahič. Arheološki vestnik (AV) 11—12, 1960/61, 114: isti, Ptujski zbornik 2, 
Ptuj 1962. 1962, 196 s.

tokov. Spreminjanje strug Pesnice in Drave je cestišče docela uničilo, 
prečni potoki vzhodno od Velike Nedelje pa so ga močno poškodovali.
Potek te ceste po mestnem področju Poetovia je bil že poprej večkrat 
priložnostno ugotovljen in je brez nadrobnosti orisan v literaturi. Po teli 
ugotovitvah, ki za topografski okoliš Poetovia sedaj niso bile posebej pre­
verjene, je imela cesta izhodišče na antičnem dravskem mostu. Od tu je tekla 
preko sedla med Grajskim in Panoramskim gričem ter ob vznožju Mest­
nega vrha proti Rogoznici in se je v neposredni bližini nekdanjega cestnega 
nadvoza preko železniške proge obrnila proti vzhodu.6 S takim potekom so 
se graditelji izognili neugodnim terenom pod ježo tako imenovane markov­
ske terase, ki se na tem prostoru izgublja ob obrobnem gričevju.
P o p re č k a n ju sedanje železniške proge se je cesta iz rav n ala in tek la 
severno od d a n a šn je ceste v Rogoznici p o njivsk ih in dvoriščnih parcelah 
K O P tu j in R ogoznica. Še n ajb o lj je v id n a kot do 0,3 m visok in do 8 m 
širo k nasip n a vzhodnem delu dvorišča dom ačije K om ljančevih v Rogoznici 
št. 11 (pare. 825/3, K O Rogoznica). T a se n a d a lju je po trav išču ob cesti 
(pare. 825/1) še nek aj časa, dokler ni odkopan in se sprem eni v usek, ki 
v ra v n i č rti doseže globel potoka Rogoznice na m estu sedanjega cestnega 
m ostu. V zhodno od potoka se je p rib ližn o na m estu sedanje ceste povzpela 
nazaj na teraso in se p ri tem podobno kot sedanja rah lo zaobrnila proti 
severovzhodu, tek la pod dvorišči sed an jih dom ačij v vzhodnem delu vasi in 
po južnem robu n jiv severno tik ob sedanji cesti. Tako je ju žn i rob njive 
pare. 564, 370 m vzhodno od zadnje rogozniške dom ačije, prid v ig n jen in 
k a ž e ohranjeno' 5 m široko severno polovico ceste. P ri nek d an jem bolničnem 
pokopališču (par. 611/2) zavija sed an ja cesta m očno po-šev preko antične, 
k i se n a d a lju je v ra v n i črti ob njenem južnem robu brez o čitn ih površinskih 
sledov prek o n jiv in trav n ik o v severno od B rstja do ovinka sedanje ceste 
p ro ti D ornavi.
T od p re č k a obe cesti p re d zadnjo- vojno- izkopan p ro titan k o v sk i jarek. 
T a je odsekal zahodni konec poljskega kolovoza, ki je p o p rej vodil od 
sed an je ceste n arav n o st p ro ti vzhodu, zdaj pa zavija ob ja r k u p ro ti severu 
do ceste. A n tič n a cesta ga p rečk a po sta ri črti in se n a d a lju je pod kolo­
vozom ali o b njem 3,3 km daleč do b ližin e vasi Strelci. Kolovoz im a v lju d ­
skem p o im enovanju naziv »Sčpec« (obrobek), v lju d sk i tra d ic iji pa tu d i 
»M rtvaška cesta«, k er so n ek d aj po njem vozili m rtve n a okoliško pok o p a­
lišče v Rogoznici.7 Loči k atastrsk e občine Podvinci — Sp u lja in D ornava — 
Borovci in se ta k o p o jav lja kot sta ra ledinska m ejna č rta še iz antičnih 
osnov.
Antično cestišče je sprva površinsko nevidno. Na njivskih vratnikih 
pare. 67 in 69, K O Spuhlja, je bilo ugotovljeno le kot 15—25 cm debela naj­
nižja plast prodnega nasipa tik pod rušo (82 m južno od ceste oziroma 10 m 
južno od kolovoza), po površini njiv proti vzhodu pa se pojavlja le raz­
tresen prod. Spočetka je kolovoz severno tik ob cesti poglobljen v plitek in 
kotanjast usek, po 250 m pa se dvigne na višino njiv ob južni strani ozi­
roma na nivo cestišča, po katerem teče od pare. 88/2 dalje. Parcele na se­
6 Blatt Ptuj, 42 ss. (s starejšo literaturo in karto 1 : 12.500 v prilogi).
7 Tak naziv je iz istih motivov nastal tudi drugod, prim. H. Jandaurek, Die 
Strassen der Römer, Wels 1951, 75.

verni strani so do križišča kolovoza pare. 1071/4, K O Podvinci, na razdalji 
750 m večinoma nižje od njega in tvorijo očitno cestno obrobje. Pri križišču 
je ves teren poglobljen, a se takoj spet dvigne v podaljšek kolovoza pare. 
856/1, K O Spuhlja, s 5 m širokim ra vrtim cestiščem na antični podlagi. Vendar 
pa kolovoz že po 200 metrih zavije za širino cestišča proti jugu z antičnega 
cestišča, ki teče 150 m pod južnim robom, dokler se kolovoz za isto širino 
spet ne zaobrne proti severu. Ta kolovoz (pare. 191/2, K O Borovci) je prvih
Sl. 1 . Kolovoz »Mrtvaška cesta« na trasi rimske ceste pri Borovcih (od Z) 
Abb. 1 . Der Fahrweg »Totenstrasse« auf der Trasse der römischen Strasse
bei Borovci (von W)
100 m še en ak okoliškem u terenu, po križišču s cesto Borovci—D ornava p a 
se dvigne na do 0,5 m visok in 4 m širok nasip z njivam i na obeh straneh ter 
se n a d alju je 1 km do pričetk a K O Mezgovci. A ntično cestišče je ohranjeno 
neposredno pod njim ali o b n ezn atn ih odklonih po robovih n jiv na obeh 
stran eh (slika 1). Sodeč po p ro filu p ri om enjenem križišču, ga sestavlja do 
65 cm visok in p ri dnu 7,5 m širok ostanek prodnega n asip a (profil 1).
Po pričetku parcel KO Mezgovci se cesta nadaljuje 400 m deloma po 
poljski poti ha severnem robu njive pare. 147 deloma po južnem robu so­
sednjih njiv (pare. 156— 145) in ob severnem robu njive pare. 151 do kotanje 
opuščene gramozne jame na mestu, kjer se sedanja cesta Ptuj— Ormož od 
jugozahodne strani prvič približa antični trasi. Tod z izjemo rahlo napete 
poljske poti in raztresenih debelejših prodnikov ob njem ni izrazitejših 
površinskih sledov. Po prečkanju gramozne jame se podobni sledovi pojav­
ljajo na par. 155 približno 15 m od sedanje ceste in se v isti razdalji nada­
ljujejo vzporedno s cesto še 450 m po njivskih parcelah do domačije Ko­

roščevih p ri odcepu za Strelce. T u se sedanja cesta rahlo obrne proti levi, 
an tičn a pa se je nad aljev ala naravnost še 300 m do opuščene gram oznice 
na pare. 193/5—212/1, p ri čem er se obe trasi klinasto sp ajata.
N a tem m estu se je antična cesta razcepila na dva k ra k a z vm esnim 
kotom 15°, od k a te rih je tekel sav arijsk i v ravni črti 11 k m daleč do zavojev 
p ri m ihovskem klancu, odcep za M urso p a vsaj 5 km do sed an je ježe terase 
p ri Form inu, k je r je D rava odplavila n adaljevanje. O odcepu ni nobenih
Sl. 2. Sedanji in antični ovinek ceste pri Strelcih, kjer se je odcepila cesta za Murso 
(preko Cunkovcev na desni) (od Z )
Abb. 2. Die jetzige und die antike Kurve der Strasse bei Strelci 
an der Abzweigung der Strasse nach Mursa (über Cunkovci rechts) (von W)
površinskih sledov, tem več ga lo k alizirajo p ro ti zahodu podaljšani črti 
obeh k rakov in od P tu ja p rih a ja jo č a opisana trasa (slika 2). Sedanja cesta 
je višja od okoliškega terena, n a k aterem im ajo njive do C unkovec defor­
m irano k otanjasto površino. O dcep zarad i bližine Poetovia najbrž ni imel 
posebnega p o u d a rk a , k er tod v b liž in i niso znane k ak e stavbne ostaline. Nič 
ni znano o kak em obcestnem zn am en ju ali kažipotu, ki je n ajb rž uničen 
ali m orebiti sk rit v zemlji. N ajb ližja stavba ob cesti za Savario je znana 
v 3 k m od d aljen i G orišnici, n a jb liž ja naselbina ob cesti za M urso p a pri 
5 km oddaljenem Form inu.8
Od tega mesta se antična cesta nadaljuje pod sedanjo cesto ali na rahlih 
zavojih tik ob njej do jugovzhodnega konca vasi Moškajnci. Gradnja no­
vega cestnega nasipa je zabrisala sledove antičnega cestišča tudi na tistih 
mestih, ki so bila izven sedanje ceste. Ovinek, ki ga sedanja cesta začenja
8 Ostanki stavb v Gorišnici in Forminu so bili odkriti ob topografskih sondi­
ranjih leta 1963. Za Formin prim. tudi: Blatt Ptuj, 5.

p ri gram oznici, se po 300 m spet izrav n a in je bržčas istoveten s podobnim 
ovinkom v an tik i. N ato je cesta večinom a ravna do' sredine obcestnega dela 
M oškajncev, k je r se za širino cestišča odkloni proti severu, a se po 300 m 
sp et izrav n a v sta ri smeri. Tod je ob nekaterih dom ačijah južno ob cesti 
viden zvišan rob dozdevnega nasipa.
O b koncu vasi se sedanja cesta obrne proti jugovzhodu in v 3 km dol­
gem loku skozi Gorišnico obide inundacijsko področje tod tekoče Pesnice.
Sl. 3. Ostanki od južne strani delno odkopanega nasipa ceste pri Moškajncih (od V) 
Abb. 5. Reste des von der südlichen Seite teilweise freigelegten römischen 
Strassendamms bei Moskaujci (von O)
A n tičn a cesta im a v ravnem p o d aljšk u ohranjen del n asip a skozi gozdič 
pare. 100/3 in trav n ik a pare. 99 in 102, K O M oškajnci, v dolžini 300 m do 
prvega o k lju k a stare struge Pesnice. T a del nasip a je bil v južni polovici 
delom a odkopan, zato je vrh cestišča deform iran v ozek rob (slika 3). P rofil 
n a obeh za d n jih p arcelah je po k azal do 1 m visoke in p ri dnu 10 m široke 
ostanke cestišča (profil 2).
O k lju k stare struge Pesnice je raztrgal n ad aljev an je ceste, ki je po­
te k a la pod dom ačijam a T oplakovih in P oplatnikovih v G orišnici št. 7 ozi­
rom a 8, tod ni površinskih sledov. Po tretjem p rečk an ju stare struge je 
dosegla n jiv sk e površine severno od n je na severnem obrobju G orišnice p ri 
tak o im enovani »Lembergi«. N a tra v n ik u pare. 151/39, K O G orišnica, je 
n a jp re j viden 30 m dolg ostanek zasipa, ki je v južni polovici delom a de­
fo rm iran delom a p a odkopan. S trn jen o pa se n a d a lju je p o 80 m etrih preko 
njivsk ih p arcel 151/1—151/23 kot od prečnega oranja 20 m na široko ra z ­
vlečen in do 0,6 m visok nasip (sl. 4). Na zadnji parceli pa je odkopan za

p o sip av an je kolovoza, ki ga p rečk a v poševni sm eri. O n k ra j kolovoza se 
nasip pojavi sp et n a pare. 151/28 in sega, na razn ih m estih odkopan, 50 m 
daleč do tra v n ik a pare. 151/29, k je r je v celoti odkopan z vzhodne strani. 
T rasa je tod p ri dom ačiji V esenjakovih v G orišnici 62 p rečk ala cesto 
G orišnica—Zam ošek in tekla ob ju ž n i m eji tra v n ik a pare. 151/41, k je r je 
v jugovzhodnem vogalu še o h ranjen ostanek južnega roba nasipa, m edtem 
ko je bilo ostalo do 1,5 m globoko odkopano. N ad aljev an je je v dolžini
Sl. 4. Od oranja razvlečeni nasip rimske ceste pri Gorišnici (od V)
Abb. 4. Vom Pflügen verzogener römischer Strassenđamm bei Gorišnica (von O)
1,6 km u n ičila Pesnica. Ta je v d an es spočetka 200 m širokem in proti F o r­
m inu m očno se razširjajočem pasu o dplavila nekdanjo površino, po k ateri 
je tek la a n tič n a cesta proti vzhodu. Južno od Zam ušan p ri ob starem pesni­
škem m ostu stoječih hišah zaselka »M outa« se zopet združi s sedanjo cesto. 
T u je n a tra v n ik u pare. 490/1, ki poleg inun d iran eg a področja zajem a tudi 
rob stare stru g e Pesnice, v obliki n ad okoliški teren zvišanega pom ola še 
o h ranjen 15 m dolg ostanek cestnega nasipa, katerega p ro fil je pokazal 
85 cm debelo in p ri dnu 9,5 m široko p last proda na starih k u ltu rn ih tleh 
(profil 4).
N ekje na tem področju je m oral b iti antični most p rek o Pesnice, o k a­
terem p a n a terenu n i sledov.9 Š irin a inundacijskega področja vzporedno 
tekoče Pesnice onem ogoča zanesljivo presojo. O m enjeni p o d atk i in bližina 
obsežnih stav b n ih ostalin na n jiv ah »G radišnica« p ri »Mouti« pa bi govorili 
za to, da je b il v vzhodnem delu odplavljenega področja. A ntična Pesnica
9 Blatt Ptuj, 80. Podatka ni bilo mogoče več preveriti.
19 A rheološki v estn ik
289

Sl. 5. Ostanek terena z rimsko cesto nad ježo stare dravske struge 
na ovinku sedanje ceste v Cvetkovcih (od Z)
Abb. 5. Ein Terrainrest mit der römischen Strasse über dem Steilufer des alten 
Drauflussbetts an der Kurve der heutigen Strasse in Cvetkovci (von W)
i m nad okolne njivske površine. Sredi vasi pa zavije sedanja cesta proti 
severovzhodu, k er naleti na ježo terase, ob k ateri se v rstita vasi C vetkovci 
in Trgovišče. T a ježa je rob v poantičnem obdobju do sèni dospele D rave, 
ki teče danes spet 3 km južno od tod na obrobju haloških gričev. O stanek 
ravnega p o d aljšk a antične ceste je viden južno tik ob ovinku sredi vasi na 
0,5 m višjem in še 40 m dolgem terenu sadovnjaka pare. 755/1, K O C vet­
kovci (slika 5). Sonde so pokazale, da je bil prvotni nasip še višji, ker se­
d an ja cesta od zahoda polagom a p ad a, v globini 55 cm pod rušo pa ga je 
ostalo še 15 cm.
Pod ježo terase je alu v ialn a rav n ica D rave. Tod se je do povojne regu­
lacije ob p o p lav ah do vasi razliv ala Pesnica, sicer pa izvirajo izpod nje 
številni izv irk i taln e vode, im enovane v teh k rajih »zvirinčine«. Ježa se 
valovito vije p ro ti severovzhodu in se s pomolom pri dom ačiji Frankovih 
v C vetkovcih p ribliža nekdanji an tičn i cesti na 40 m, p ri Trgovišču pa p ri­
bi tako tekla približno v sm eri sedanje regulirane struge in bi se šele v po­
antičnem obdobju na zahodnem odseku zaobrnila p ro ti jugu. Cesta bi 
potem takem po večini tega področja bila speljana ob južnem bregu v ne­
posredni bližin i antične stavbe n a njivi pare. 175 v G orišnici in bi preko 
m ostu p rešla na severni breg k stavbam na »Gradišnici«.
Od »Moute« proti Cvetkovcem je antična cesta tekla neposredno pod 
sedanjo ali tik ob njej verjetno v višini sedanjega cestnega nasipa, ki sega

bližno na 60 m. C esta je tod o d p lav ljen a v dolžini 2,5 km in se znova pojavi 
kot 30 ni dolg n ad okoliško ravnico zvišan pomol na v ra tn ik u pare. 34, 
K O Trgovišče, vzhodno od vasi (slika 6). S profilom je b il tod ugotovljen 
še 55 cm debel in p ri dnu 8 m širok ostanek nasip a (profil 6). T ik ob njem 
je 1,4 m niže ostanek stare ceste P tu j—O rm ož, ki se je n a vzhodnem koncu 
Trgovišča sp u stila z ježe n a pobočju terase in tekla n a to p o nasipu po 
alu v ialn ih tleli v ostreni ovinku p ro ti Veliki N edelji.1 0 Ježa terase se tak o j
Sl. 6. Ostanek nasipa rimske ceste nad ježo stare dravske struge 
vzhodno od Trgovišča (od V)
Abb. 6. Ein römischer Strassendammrest 
über dem Steilufer des alten Drauflussbetts östlich von Trgovišče (von O)
za pom olom pravokotno obrne p ro ti severu in se v vasi ob vznožju gričevja 
izgubi. T eren vzhodno od n je je o dplavljen. Sledovi an tičn e ceste se po­
ja v lja jo v ravnem podaljšku po 850 m etrih onkraj m ajhnega potočka izpod 
V elike N edelje n a nizki terasi, k je r je po njivah in v ra tn ik ih pare. 26/2 
do 35/1. K O V elika N edelja, mogoče zasledovati ostanke cestišča po< ra z ­
tresenem p ro d u n a površini njiv. S sondam i je bila na tem 250 m dolgem 
odseku ugotovljena še do 35 cm debela p last prodnega n asip a pod oranico. 
T eren med ježo in jarkom je bil v po an tičn i dobi odplav ljen z m enjajočim 
se delovanjem D rav e in voda, ki so p rite k le ob n eu rjih z gričevja. C esta je 
na tem p red elu n ared ila rahel ovinek p ro ti severovzhodu in se preko n jiv e 
in sad o v n jak a pare. 781/2 in 781/1 p ričela vzpenjati k ježi staropleistocen- 
ske orm oške terase. N a 200 m dolgem odseku do useka v ježi o njej ni sledov,
1 0 Blatt Ptuj. 88.
19*
291

Sl. 7. Pogled na antični in sedanji cestni usek med mostom preko Lešnice
in Ormožem (od Z)
Abb. 7. Ansicht des antiken und des heutigen Strasseneinschnittes 
zwischen der Brücke über die Lešniea und Ormož (von W)
delovanja vode močno razoran. Sonda v nasip v spodnjem delu useka v 
gozdu pare. 736/1 je pokazala 1 m debelo in vsaj 7,5 m široko plast proda 
(profil 7). U sek je bržčas že predrim skega porekla in je bil po propadu 
antične ceste tako deform iran, d a so pričeli u p o rab ljati nove poti severno 
od njega, k je r je nekaj opuščenih usekov starih cest, dokler niso ob m oder­
nizaciji sed an je ceste izkopali novega južno tik ob antičnem .
V rh terase se je cesta v dveh blagih zavojih prilag o d ila ploskem u po­
bočju pod grebenom H ajndla in tek la približno vzporedno tik nad sedanjo 
cesto preko njivskih p arcel K O V elika N edelja in Orm ož. Na zunaj je vidna 
s progo ostankov raztresenega p ro d a, s sondam i pa je bila ugotovljena po­
nekod še do 35 cm debela plast cestišča pod oranico. A zahodnem delu nad 
klancem je na n jivah pare. 731/1 in 730 viden prelom pobočja kot ostanek 
nasipa, ki je tod oddaljen 40 m od sedanje ceste, a se pozneje na od oranja 
sprem enjenih površinah izgubil. N a njivi pare. 181/1, K O Ormož, pred
ker so jo uničile pobočne vode, g ra d n ja dom ačij in sedanje ceste v Mihovcih. 
O m enjeni ovinek so graditelji izkoristili, da so se prilagodili pobočju, ob 
katerem so z blagim ovinkom k jugovzhodu zavili proti ježi in se ob p ri­
četku sedanjega useka s ponovnim ovinkom p ro ti vzhodu usm erili k vrh u 
terase.
O stan k i cestnega n asipa so ohranjeni v useku, ki leži vzporedno s se­
d anjim tik severno ob njem in je od poznejših kolovozov in erozijskega

ovinkom sed an je ceste proti jugovzhodu v klanec k p o toku Lešnici, je rav n i 
podaljšek an tič n e ceste oddaljen 15 m od sedanje. N ad a lje v a la se je n a ra v ­
nost ob dom ačiji B ezjakovih (N ovakova u lica 1) k vzhodnem pobočju terase, 
po katerem se je z dvojnim ovinkom ob pobočju tik ob sedanjem m ostu 
p rib ližala potoku. N a trav n ik u pare. 256 je rob nasip a viden še na površini, 
s sondo p a je bila ugotovljena 35 cm debela p la st prodnega nasipa. N a
Sl. 8. Ostanek nasipa rimske ceste pod njivo in kolovozom 
tik severno za ormoškim okopom (od Z)
Abb. 8. Römischer Strassendammrest unter einem Feld und Fahrweg 
nördlich hinter dem Wall von Ormož (von W)
ostalih v rtn ih in stavbnih p arcelah p ro ti m ostu so bili o stan k i ceste uničeni 
(priloga 2).
M ed tra v n ik o m parc. 256 in n jiv o parc. 525 severno nad O rm ožem v 
razd alji 1,1 km ni očitnih ostankov n asip a an tičn e ceste. T eren med obem a 
koncem a tra se p a nudi sam o eno m ožnost njenega poteka. T ak o je prečkala 
potok Lešnico n a m estu sedanjega m ostu ali severno tik ob njem , se vzpela 
po širokem useku v njegovi severni polovici na v rh terase (slika 7), tekla 
pod sed an jo cesto ali severno tik ob n jej m im o vile na gom ili (P tujska cesta 
št. 8) in za v ila p rek o v rtn a rije pare. 268/2 v usek ceste p ro ti Tom ažu. O d te 
ceste se je po 150 m ločila in zavila p o sedaj opuščenem useku proti vzhodu 
na teraso n a d m estom , k je r je vzhodno od dom ačije Ozm ecovili (D obravska 
cesta 9) dosegla sedanji kolovoz p are. 890. N ato je tek la pod kolovozom in 
po južnem robu n jiv e pare. 525 in sado v n jak a pare. 527/3 približno 70 m 
severno od orm oškega o k o p a p ro ti vzhodu (slika 8), p rečk ala sedanjo 
globel cest za D obravo in H ard ek in se nad aljev ala ju žn o tik h ard ešk e šole

preko njiv in travnikov k novemu zaselku pred križiščem cest za Središče 
in Ljutomer. Sonda ob njivi pare. 515 in kolovozu je pokazala 35 cm še
5,5 m širokega prodnega zasipa, ki je bil o d . južne strani odkopan (profil 8). 
Privzdignjen južni rob njive še kaže najbolje ohranjen del nasipa, prodna 
podlaga na kolovozu pa je že izvožena, po 80 metrih pa sploh odkopana.
Potek trase nedvomno kaže, da so se graditelji ob kar se da ugodnem 
izkoriščanju terena in delnem prilagajanju starim potem (useki) izognili 
sedanjega mestnega jedra Ormoža, ki je deloma še obdan z nasipom in 
jarkom prazgodovinskega porekla.1 1 Danes le še v severnem delu ohranjen 
okop je tedaj segal na obeli straneh do ježe terase. Y antiki ga niso prebili 
(sedanja cesta ga prebije), temveč so se prostoru prazgodovinske naselbine, 
ki razen ppznokeltskih najdb ne kaže antičnih seliščnih ostalin, za ceno 
strmca v useku ali sledeč stari poti izognili. Antične gomile ob cesti in po 
antičnem izročilu znano ime CVRTA vsekakor govore za naselbino na tem 
prostoru, o kateri pa ni stavbnih najdb.1 2 Izpeljava ceste ob okopu kaže. da 
je ta utrjeni prostor nad ježo terase in z dobrini pregledom na aluvialno 
dravsko ravnico* na jugu v antiki kljub temu moral imeti svoj pomen.
N a položnih pobočjih, nastalih z erozijo pobočnih voda vzhodno od 
hardeške šole, ni strnjenih sledov cestišča, ki je tod prečkalo dvoje podolž­
nih dolov. M ed njim a se na ploskem hrb tu pojav lja p ro d cestnega nasipa 
na severnem robu njive pare. 121, K O H ardek, tik ob p rečn i poti. C esta se 
je nato p ovzpela n a teraso* novega naselja p ri H ardeku, k je r pošev prečka 
vrtove ob d ru žin sk ih hišicah, cesto in se nato na severnem robu njiv ozi­
rom a še n ep ro d an ih p arcel rah lo obm e proti severozahodu, tako da teče 
vzporedno s sedanjo cesto, p rečk a dovozno pot k hlevom km etijskega gospo­
d arstv a in se na m eji trav n ik a 126/2 obrne v sm er ljutom erske ceste. Y n a ­
selju kaže njen potek p o površini vrtov in n jiv raztresen prod, ki je na 
pare. 64/18 ohranjen pod oranico še v debelini 20 cm.
N ato se v globeli južnega ro b a pare. 126/2 sled ceste izgubi, njen potek 
preko ploskega grebena p ro ti Pavlovcem pa je zak rila sed an ja ljutom erska 
cesta, ki b ržčas pokriva an tičn o ali p a leži tik vzhodno ob njej. Sled cest­
nega n asip a je vidna spet na tra v n ik u pare. 629/2, KO O rm ož, vzhodno od 
dom ačije V olajevih (Ljutom erska cesta 18), k jer je bila p o p rej na njem njiva 
pare. 661. Tod se cesta obm e p ro ti vzhodu, prečk a potok R akovnjak in se 
brez p ovršinskih sledov' n a d a lju je preko grebena severno ob dom ačiji 
Pšakovih v Pavdovcih 5 v dolino Pavlovskega potoka (Pušniee). Na grebenu 
so v sm eri njenega poteka sedaj kolovoz in v ratn ik i njiv, od k a te rih je južni 
v ratn ik pare. 16/2, K O Pavlovci, izoblikovan v do 1 m globok usek, severni 
v ratn ik pare. 25 ob njem p a im a le ob pobočju ostanke antičnega cestišča. 
To je bilo to rej v sedanjem useku uničeno. Na sosednjem trav n ik u pare. 28 
že v dolini p a so ostanki p o k riti s 60 cm naplavin. Sredi doline je an tičn i 
cestni nasip sp et viden n a m eji trav n ik o v pare. 29/4 in 54 (KO Pušenei). 
Visok je do 0,3 m in širok 9 m te r poteka do 7 m pred sedanjo strugo. N a­
daljev an je p a je sprem injajoči se potok odplavil.
1 1 B. Perc, Ptujski zbornik 2, 1962, 202 ss.; ista, AV 13—14. 1962/63, 375 ss., dve 
prilogi.
1 2 Blat Ptuj, 23 s., 88.

Vzhodno od potoka je potek ceste opazen le še po o stan k ih raztresenega 
p ro d a o b a k ra j železniške proge do gozda na pobočju, k je r se je cesta vzpela 
na podolžni greben terase. N a robu gozda je nasip sp rv a še odkopan, a se 
n a pare. 34/2 p ojavi kot spočetka deform iran in izk lin jajo č ostanek nasipa, 
ki se nato ra z širi na 6,5 m in n a d a lju je — ves čas v ra v n i č rti — do vrha 
grebena. T am je tik ob jugovzhodni m eji pare. 38/1 bil p ro d n i nasip odkopan 
za g radnjo k ra je v n ih cest, d a sta ostala od njega le obe obrobji. Po p rečk an ju
Sl. 9. Severni rob nasipa rimske ceste med Pušenci in Humom (od Z )
Abb. 9 Nordrand des römischen Strassendamms zwischen Pušenci und Hum
(von W)
krajevne ceste južno tik ob dom ačiji Perčevih v P ušencih 44 se nasip spet 
p o jav i in teče po severnem robu gozda pare. 7/1 kot 10 m širok, lepo obliko­
van nasip z globljim a obrobnim a jark o m a v dolinico k p rito k u R akovnjaka 
(slika 9). Še p re d koncem gozda je odkopan in do potoka deform iran. Ob 
danes 4 m globoki ozki strugi p o to k a je na zahodni stra n i viden ostanek 
n a sip a n a obrobnem trav išču pare. 2 in 3, na drugem bregu p a sled pro d a 
n a njiv i p are. 511, K O H um . K er potok na tem m estu od an tik e d a lje ni 
sp rem in jal struge, tem več jo le p o g lab ljal, bi ob bregovih bilo mogoče iskati 
o stanke m ostu.
Na pobočju k vznožju grebena Huma sled ceste na površini sprva ni 
vidna. Vzpenja se po plitkem useku med domačijami Kiričevih, Hum 16, 
in Velnarjevih, Hum 17, v gosto zarasel gozd in se pojavi na pare. 518/2 kot 
večinoma že deformiran in v dolžini 35 m docela odkopan nasip z neizra­
zitim robom ob severnem pobočju in do 1.5 m globokim jarkom na jugu. 
Pred križiščem s cesto na Hum teče po njegovi severni polovici kolovoz,

podobno p a tu d i vzhodno od križišča v gozdu pare. 607/1. dokler ga kolovoz 
pare. 796/1 n a d hum skim pokopališčem v celoti ne p rek rije. O dtod dalje je 
ju žn i rob an tičn e ceste delom a odkopan, severni rob s prvotno višino p a se 
pojavi n a trav išču pare. 630/1 v dolžini 25 m, k je r je ostanek nasipa 0,6 m 
višji od kolovoza (slika 10). S sondo je bila tod ugotovljena 70 cm debela in 
do 9 cm široka plast prodnega n asip a (profil 9).
Proti vzhodu so ostanki cestišča večinoma odkopani in v usekih, po 
katerih kolovoz prečka prečni jarek, sploh izginejo. Kot delno ohranjen
Sl. 10. Ostanek deloma odkopanega nasipa rimske ceste ob in pod kolovozom
na pobočju Huma (od V)
Abb. 10. Rest des teilweise beigelegten römischen Strassendamms 
neben und unter dem Fahrweg am Abhang von Hum (von O)
izrazit nasip še vedno v ravni črti se pojavlja v sadovnjakih pare. 93/2 
in 95/1, KO Loperšice severno tik ob domačijah Zadravčevih. Loperšice 30, 
in Horvatovih, Loperšice 29, kjer je vanj vzidana Zadravčeva klet (pri­
loga 3). Kmalu zatem se trasa ceste južno ob domačiji Zadravčevih v Loper- 
šicah 28 po plitvem useku na travniku pare. 113 zaobrne proti severovzhodu 
v globel gozdnega pobočja, ki ga prečka v ovinku proti jugovzhodu. Tod je 
na pare. 121/1 ohranjen le širši plitek jarek severnega obrobja ceste, medtem 
ko nasip v celoti manjka. Pojavlja se na ostrejšem ovinku proti severo­
vzhodu na sosednjih pare. 177— 185. Spočetka je v južni polovici deformiran, 
nato enakomerno, večinoma 7 m širok in na obeh straneh obdan s širšima 
jarkoma, uporabljanima kot kolovoz. Cesta je v blagem ovinku prečkala 
plitvo kotanjo pobočja, kjer so jo pobočne vode docela uničile, in se v enaki 
obliki pojavlja na pare. 170. Tu je severno tik ob njej tudi troje antičnih

gomil. P ro fil v vzhodnem koncu p arcele je pokazal na plosko pobočje 
nasuto 85 cm debelo in 9,8 m široko p la st proda (profil 10).
Po blagem ovinku je cesta brez izrazitih p ovršinskih sledov p rečk ala 
ponovno plitvo' k o tan jo in se n a d a lje v a la kot izredno o h ran jen , p ri vrhu 
7 m širok n asip z enakom ernim i pobočji po> gozdu pare. 227/1 in 235 v ravni 
črti 250 m daleč. N a n jiv ah in tra v išč ih ozke dolinice s prito k o m L ibanje pa 
sp et izgine (slika 11). Vzhodno^ od potoka se je v useku v zp ela na greben, 
ki ga je p re č k a la severno tik ob dom ačiji G ovedičevih v Šalovcih 1. Tam
Sl. 11. Nepoškodovano ohranjen nasip rimske ceste v gozdu pare. 227/1,
KO Loperšice, vzhodno pod Humom (od Z)
Abb. 11. Unbeschädigt erhaltener römischer Strassenđamm im Wald, Parz. 227/1, 
KO Loperšice, östlich unter dem Hum (von W)
je v gozdu parc. 251/1—2, K O Šalovci, v dolžini 150m sp et opazna kot šibek 
nasip z iz ra z itim južnim robom ob gozdni meji. N ato se v blagem ovinku 
p ri preh o d u potoka L ibanje sled sp et izgubi. C esta je vzhodno od potoka 
v sedaj 12 m širokem in 4 m globokem useku spet. dosegla v rh terase v Ša­
lovcih in se nad aljev ala večinom a pod sedanjo k rajev n o cesto do križišča 
za Središče. V zahodnem delu g re sed an ja cesta 100 m po nepoškodovanem 
antičnem cestišču, ki im a p ri v rh u 7 m širok nasip z do 1,2 m globokim a 
obrobnim a jark o m a k nižji rav n ici na obeh straneh. T o odsek im enujejo 
dom ačini »Sepe«, cesta po njem p a je brez p o p ra v lja n ja »vedno enaka« 
(slika 12).
N a d a ljn jih 200m do križišča je kolovoz za 0.5m znižan in teče spočetka 
po ostankih spodnje p lasti an tičn eg a nasipa, dokler se p red križiščem ne 
zaobrne z njeg a rahlo proti severu. Tod an tičn a cesta s šibkim i sledovi

nasipa p re č k a severno obrobje gozdiča par. 263/38 in se onkraj ceste za 
Središče p o 50 m etrih spet p o ja v lja kot podlaga kolovoza, ki pelje skozi 
gozdove p ro ti »Starem u m arofu«. V dolžini 600 m teče kolovoz po njej v ravni 
črti, je 7—8 m širok in im a na zahodu vidne ostanke 0,5 m višjega južnega, 
na vzhodu p a enake ostanke severnega obrobja antičnega cestnega nasipa. 
N a jugovzhodnem koncu izkrčenega gozda pare. 264 zavije kolovoz v globel 
p ro ti jugovzhodu, m edtem ko se je antična cesta z n eznatnim odklonom
Sl. 12. Nepoškodovan nasip rimske ceste v današnji krajevni rabi v Šalovcih (od Z) 
Abb. 12. Unbeschädigt erhaltener römischer Strassendamin, heute in Ortsgebrauch
in Salovci (von W)
v isti sm eri brez površinskih sledov nadaljevala do p rito k a Č rnca, ki ga je 
p rečk ala 40 m južno od sedanjega mostu. Tod so bili na pare. 5/2, K O G rabe, 
s sondam i ugotovljeni ostanki prodnega nasipa večinom a 40 cm pod rušo. 
K er p rito k ni m enjaval struge in m u je odneslo le zahodni breg. je v vzhodni 
steni 40 cm debel ostanek nasip a še lepo viden.
N ato se .je cesta po ravnici ob potoku z dvojnim ovinkom spet prilago­
d ila ploskem u pobočju in tekla ob njem v ra v n i črti do potoka Č rnca pod 
»Starim m arofom «. Tod je do 10 m širok nasip spočetka lepo viden in z ob­
robnim i ja rk i oddeljen od pobočja, p ro ti »Starem u m arofu« p a se zniža in 
v ravnici p re d Č rncem izgine pod površino. Že kot do 40 cm pod površjem 
sk rit ostanek nasip a p rečk a kolovoz 23 m p red sedanjim mostom p rek o 
Č rnca, se m u z blagim ovinkom severno od m ostu p rib liž a in ga prečka 
p ri sedanji strm o vrezani in globoki vzhodni strugi. M ed njo in zaraslim 
zahodnim rokavom je n a 4 X 7 m velikem otočku 50 cm pod rušo še o h ra ­

n je n a sled n a sip a z do 10 cm debelim prodom (slika 13). N a zunaj ni ugo­
tovljivo, p rek o k a te re izm ed strug je bil v an tik i zgrajen most. Prečno pošev 
potekajoč nasip p reg rad e nek d an jeg a rib n ik a je po velikosti in obliki močno 
sličen an tičn i cesti.1 9
V zhodno od Č rnca se je cesta po sedaj poglobljenem useku kolovoza 
povzpela n a v rh terase in se severno tik ob stavbah »Starega m arofa« v 
G odenincih 15 nad aljev ala v gozd. pare. 23/1. P rv ih 35 m se na ostanke
Sl. 15. Ostanek nasipa rimske ceste (levo) nad sedanjo strugo jarka pri »Starem 
marofu« pri Godenincih, desno del nasipa jezu nekdanjega ribnika (od V) 
Abb. 15. Römischer Strassendammrest (links) über dem heutigen Flussbett des 
Grabens bei »Stari marof« bei Godeninci. Rechts Deiclidammteil des ehemaligen
Weihers (von O)
an tičn eg a n a sip a naslanja kolovoz proti G odenincem , k i zavije nato proti 
severovzhodu, m edtem ko se je a n tič n a cesta n ad aljev ala v rav n i črti proti 
vzhodu. N asip se dviga spočetka l m n ad južno ravnico, nato se počasi niža 
in po 100 m zgubi v ravnici. Po p re č k a n ju sedaj m okrotnega terena, k jer 
p okriva o stan k e cestnega n asip a 60 cm n ap lav in sk e p lasti, se nasip po 250 m 
sp e t pojavi. Je 6,5 m širok in z 1 m visokim južnim robom ter se po 60 m 
dolgi p re k in itv i p ri p rečk an ju suhega ja rk a n a d alju je po severnem robu 
gozda p ar. 554/4, K O V odranci. Tod je deloma d efo rm iran od kolovozov in 
ja rk o v p a rc e ln ih mej, sicer p a do 7 m širok in 2,5 cm v išji od ju žn e stran i 1 3 * *
1 3 Deli ceste med Ormožem in Starim marofom so bili precej točno vrisani že
v ledinski karti na ormoškem gradu — V. Skrabar, Časopis za zgodovino in narodo­
pisja (ČZN) 50, Maribor 1955, 50 ss.

pobočja. N ato teče pod sedanjo cesto Središče—L jutom er, k i tod v dolžini 
90 m z ostrim dvojnim ovinkom skoraj vzporedno prečk a antično traso in 
gre po m eji gozda pare. 551/2 s travnikom pare. 553/6 in 553/1 preko gozda 
pare. 552/1 do dom ačije Petrovčevih v G odenincih 18. N asip je tod večinoma 
d eform iran od m ejnih jark o v in drugih kopanj, sodeč p o sondah pa veči­
nom a še 50 cm debel.
Onkraj kolovoza in vzhodno od Petrovičeve domačije se je cesta na­
daljevala po ravnici terase z njivami do roba nad potokom Trnavo. Tod so
Sl. 14. Ostanki nasipa rimske ceste na pobočju pred potokom Trnavo 
pri Godenincih (od Z)
Abb. 14. Römische Strassendammreste am Abhang vor dem Bach Trnava 
bei Godeninci (von W)
ostali od n je le raztreseni p ro d n ik i p o površini njiv, k i p a predstavljajo že 
zad n je o stanke dna nasipa. Le m ed ornim i površinam i je b ila s sondo na 
v ratn ik u n jiv e pare. 530/2 ugotovljena še 20 cm debela p la st prodnega n a­
sip a (profil .11). N jive im enujejo dom ačini po teh ostankih »Prodnice«. Na 
njihovem vzhodnem koncu nad ježo terase p red potokom T rnavo je cesta 
n aredila rah el ovinek p ro ti severovzhodu in se spustila pošev po ježi v do­
linico potoka, k jer na poplavnem področju o n jej ni več sledu (slika 14). 
N a zad n ji n jiv i pare. 518/2 so b ili poleg ostankov cestišča ugotovljeni tudi 
ostanki a n tič n e stavbe, opeka in dru g e n ajd b e p a so b ile odkrite tudi pod 
ježo ob dovodnem ja rk u k bivšem u Čulekovem u m linu.1 '1 O stan k i nasipa 1 4
1 4 Blatt Ptuj, 68, z ostalo literaturo.

v gozdu pare. 517 na pobočju ježe so zad n ji sledovi an tičn e ceste pred p re­
hodom prek o T rnave. T eren o n k raj potoka je nekoliko višji, ostanki proda 
po n jiv ah p a očitno kažejo na izrazit ovinek p ro ti severu skozi Preseko 
v sm eri k M uri.1 5
Cesta Poetovio— Mursa (Siscia), odsek Strelci—Formin
P otek te ceste je do odcepa m ed Strelci in C unkovci skupen s traso 
Poetovi»—S avaria. P ričetek p rv ih 900 m p ri gram oznici pare. 193/3—212/1, 
K O M ezgovci, lokaliziranega odcepa skozi severni del C unkovec nim a zanes­
ljiv ih p o v ršin sk ih sledov. N jive južno od sedanje ceste do vasi im ajo večinom a 
k o tan jasto površino s k rp am i nap lav in sk eg a pro d a in leže nižje od površine 
ceste. D om nevna sled n asip a je v id n a v jugovzhodnem oglu njiv e pare. 738, 
K O M oškajnci, a je prerezan a od prečnega useka p ašn ik a in pešpoti. Po­
dobna sled je v id n a tudi o n k raj ceste v C unkovce v južnem delu dom ačije 
V alenkovih v C unkovcih 1, nato p a po 150 m etrih v severozahodnem delu 
n jiv e pare. 522. S ondiranje teh m est je ugotovilo le p ro d n a t hum us, podobno 
kot n a o stali č rti do p rič e tk a nenadom a sredi n jiv prenehajočega kolovoza 
iz sm eri G orišnice (Sv. M arjete).
Kolovoz pare. 606/2 je p rid v ig n jen kot ostanek nasipa, vendar je sondi­
ra n je m ed n jiv am i pare. 589 in 586/1 pokazalo* ostanke 40 cm debelega živo 
rjav eg a in ločeno od njega do* 20 cm debelega sivo rjav eg a proda. Po 
120 m etrih p re č k a ta zakrneli ostan ek kolovoza cesto M oškanjci—M uretinci 
in se o n k raj n je n ad alju je do G orišnice. Tod je an tičn a cesta šla neposredno 
pod kolovozom (pare. 686) ali n a odklonih neposredno ob njem . S prva je 
te k la ob ju žn em robu njiv, k jer se v p asu 20 m od kolovoza pojavljajo* de­
belejši p ro d n ik i. P rav tak o je ju žn i rob njive pare. 24, K O M oškajnci, za 
0,9 m višji od kolovoza, a se po* 100 m etrih spet izenači in nato na nasled­
n jih p arcelah celo zniža. Po k riž a n ju s prečnim kolovozom pa se teren 
dvigne in kolovoz teče po nizkem nasipu, m edtem k o se med prodom 
o b ak raj na n jiv a h po jav ljajo debelejši prodniki.
Pošev p rečk ajo či kolovoz po 160 m etrih teren v ozkem pasu spet zniža, 
o n k ra j p a se kolovoz p ro ti G orišnici (Sv. M arjeti) n a d a lju je nekoliko 
znižan, a lepo raven in do 4 m širok z enakom ernim i pobočji (priloga 4). Ob 
n jiv i pare. 449, K O G orišnica, zav ije za širino cestišča v desno, m edtem ko 
se nasip a n tič n e ceste n a d alju je n arav n o st po 0.5m višjem južnem robu njiv 
pare. 450/1 in 452/1, dokler se kolovoz spet ne zaobrne na traso. N adaljn jih 
270 m teče po antičnem n asip u in je 0.5 m višji od okolnih površin, dokler 
p re d opuščeno gram oznico na pare. 465, k i leži v sm eri ceste, kolovoz spet 
ne zavije ra h lo p ro ti jugu. A ntična cesta se je tod n ad aljev ala pod južnim 
robom n jiv , o čem er ni izrazitih p ovršinskih sledov. Šele v sredini južnega 
ro b a njive pare. 388/1 se kolovoz sp et združi z antično traso in teče 50 m po 
n jej do ov in k a p ro ti severovzhodu n a začetku vasi, k je r se spusti z nasipa 
(slika 15). Sonda 90m zahodno od žu p n išča je pokazala, da teče tod kolovoz 
po južnem robu antične ceste, n jen nasip pa je v severni polovici večinom a
1 5 Ta del ceste na terenu še ni bil načrtno preiskan. Nekaj podatkov imajo: 
Blatt Ptuj, 88s. in A. Horvat, Spomenici arh. i lik. umjetnosti u Međimurju, Zagreb 
1956. 17.

že odoran. \e n d a r je pod kolovozom še ohranjenega 60 cm 7 m širokega 
prodnega n asip a (profil 3).
Na površini viden do 0,3 m visok in do 4,5 m širok nasip se n ad alju je 
n ato n arav n o st pod župnišče in cerkev sv. M arjete, k je r o njem ni znanih 
n ik ak ih teren sk ih podatkov.1 6 Vzhodno od cerkve je šla trasa v ravni črti 
preko južn eg a dela njiv, a o n je j na površini ni sledov. Šele 280 m vzhodno 
od cerkve je južni rob njive pare. 337 severno ob cesti, p ro ti Form inu za 0,6 m
Sl. 15. Kolovoz »Sepec« z ostanki nasipa rimske ceste na zahodni strani Gorišnice
(Sv. Marjete) (od V)
Abb. 15. Der Fahrweg »Sepec«: mit Resten des römischen Strassendamms 
auf der Westseite von Gorišnica (Sv. Marjeta) (von O)
višji od n je in poln proda. A n tičn i nasip teče tako vzporedno s sedanjo 
cesto in se p ro ti vzhodu polagom a znižuje, p ri križišču s križem na njivi 
pare. 308 p a nenadom a izgine kot bi bil odoran. T eren n jiv odtod proti 
vzhodu je nižji, cesta p ro ti F orm inu pa se zaobrne za dobro širino cestišča 
n a levo in teče naslednjih 400m po napetem terenu antičnega nasipa, potem 
p a se znova zaobrne p ro ti jugu in nad alju je 20 m vzporedno od nje. Sledovi 
antičnega nasipa se v šibki obliki p ojavljajo na južnem obrobju njiv pare. 
50/2—53. K O Form in, kot vidno n ap et nasip trase z raztresenim prodom. 
N ato je teren znova izravnan, cesta pa je p rečkala gram oznico na pare. 75 
in 74, k jer so v zahodni steni še v idni ostanki z m alto u trjen eg a cestišča 
(profil 5). T ed so bili neposredno severno ob cesti o d kopani keltski in
1 6 Po ljudski tradiciji, ki je dospela tudi v krajevne kronike, je šla rimska 
cesta» mimo Sv. Marjete, na mestu sedanje cerkve pa naj bi bil stal rimski tem­
pelj«.

antični žgani grobovi.1 7 Vzhodno od gramoznice se šibka vzpetina pojavlja 
25 m severno od ceste na njivah pare. 79/5—82. Nato je cesta brez zunanjih 
sledov prečkala vrt pare. 83 južno ob domačiji Brodnjakovih v Forminu 65, 
kjer doseže znižan teren sedanje ceste in ježo terase. Nadaljevanje ceste je 
v dolžini 6 km odplavljeno; ostanki nasipa se pojavljajo spet na hrvatski 
strani Drave med Brezjem in Križovljan Gradom. Sèm je v poantičnem 
obdobju dospela Drava in izkopala v teraso pri Forminu veliko zajedo v
Sl. 16. Nasip rimske ceste vzporedno ob sedanji niecl Cestico in Križovljan Gradom
(od Z )
Abb. 16. Der römische Strassendamm parallel zur heutigen Strasse 
zwischen Cestica und Križovljan Grad (von W)
obliki loka, onkraj katere se do inundacijskega področja Pesnice širi po­
dolgovat pomol. Ker so ostanki keltskih in antičnih stavb ugotovljeni, ne­
posredno ob tej zajedi, je verjetno, da se je naselbina širila proti jugu do 
antične ceste in danes ni več v celoti ohranjena.1 8
Nadaljevanje ceste za Murso onstran Drave še ni raziskano, ker se je 
v preteklosti domneval celoten potek trase od Poeiovia s prehodom preko 
Drave pri Borlu po obrobju haloškega gričevja mimo Vinice.1 9 Sondiranje 
cestnega nasipa pri Križovljan Gradu je pokazalo enak sestav cestišča s še 
do 45 cm debelim in 7,5 m širokim slojem nasutega sivo rjavega proda, ki je
1 7 A. Smodič, ČZN 35, 1940, 2 ss.; Blat Ptuj, 94.
1 8 Keltske najdbe je izkopaval na njivi pare. 128/1, KO Formin. W. Schmid, 
ZhVSt 56. 1953. 145 ss. Antičnemu delu naselbine vzhodno od tod pripadajo najdbe 
v jugozahodnem delu vasi na njivah pare. 145/3, 148/1. KO Formin (op. 8).
1 9 Blatt Ptuj, 89 s., z vrisano domnevano traso na karti.

na severni stran i nekaj časa obdan z globljim in širšim jarkom , onkraj 
katereg a je podoben deform iran nasip (slika 16). Celota im a v ljudski tr a ­
d iciji n aziv »Šanc« in bi naj izv irala iz tu ršk ih časov.2 0 Y n adaljevanju ta 
sprem ni ja re k izgine, dočim se nasip v vidni obbki n a d a lju je po n jivah in 
kot kolovoz južno od V irja p ro ti P etrijancu. Sm er vzhodno od D rave ugo­
tovljene rav n e črte ceste ni neposredno n ad aljev an je sm eri na Ptujskem 
p o lju do F orm ina. T a sprem em ba sm eri je bržčas n a sta la zaradi prehoda 
čez D ravo, k i je bil v an tik i n ek je m ed sedaj ohranjenim a koncem a cestišča. 
K er je D ra v a prečk ala sm er ceste v poševni p rečn i legi, se je m orala cesta 
obrniti pravokotno k rek i in tak o m enjati prvotno sm er. M ostu n a terenu 
bržčas ne bo več mogoče izslediti, zato se je mogoče p ri presoji njegove 
lokacije o p re ti le na ostale terenske najdbe. Č e b i upoštevali p ri graditeljih 
čim popolnejšo izrabo terenskih ugodnosti kot tudi dejstvo, da je im ela 
keltsk o -an tičn a naselbina v F o rm in u ugodno strateško lego ob sotočju 
Pesnice in D rave, bi smeli trd iti, da je bil m ost čez D rav o v njeni bližini, 
saj je bil tu mogoč prehod preko rek e k z obrobjem H aloz zavarovanem u 
teren u p ri Zavrču.
Profili
N a obeh odsekih ceste je bilo izkopanih več p ro filn ih jarkov, med k a ­
terim i so n ajizrazitejši (priloga 5):
Profil 1 — Borovci
Izk o p an je v sm eri S— J prek o kolovoza pare. 191/2 med gozdom 
pare. 32/2, K O Borovci, in njivo pare. 483, K O D ornava, 45 m vzhodno od 
ceste Borovci—D ornava. Je edini p ro fil najbolje ohranjenega odseka ceste 
pod kolovozom »Sepec—M rtv ašk a cesta« med B rstjem in Strelci.
Podlago tvori rum enkasto rja v diluvialni prod. V rh n jih 20 cm je rjave 
b arv e in hum ozen. N anj je b il n a su t večinom a sivo rja v pro d s sedanjo 
spodnjo širin o 7,3 m in je danes še 0,6 m visok. S p odnjih 20—25 cm je prod 
sipek, sivo rja v e in rum enkasto sive barve. O p azn i sta bili dve barvni in a ­
čici p ribližno enake debeline, k i se v severnem delu zdru žu jeta. N ad tem 
leži 10—15 cm debela p last tem no rjavega proda, ki ne sega do koncev 
n a sip a in se na severni stran i 2,6 cm p red robom izklini. Vmes leži ob južnem 
robu 5—8 cm debela sivkasta peščena plast, ki sega do roba nasipa, na se­
v ern i stran i p a izgine v produ. V rh n ja 50—40 cm debela p last proda je bolj 
sivkaste b a rv e in neenotnega sestava. Zlasti p ri vrhu pod voziščem seda­
njega kolovoza je ta bolj trd a od spo d n je plasti. Vmes se nestrnjeno p o jav ­
ljajo 5—7 cm debele sive peščene proge delom a v poševni legi, in sicer 
večinom a v severni polovici. T od je že pod obrobno ru šo ob kolovozu bila 
opazna p la st trd o zbitega proda, ki se na ju žn i strani izk lin ja pošev navzgor
2 0 Rimsko cesto so tod domnevali že F. Ferk. MhVSt 41, 12. od lokalnih raz­
iskovalcev pa dr. Nikola Pečornik in Stjepan Vukovič v Varaždinu (Varaždinske 
vijesti 18, št. 918 od 26. septembra 1963; ostali podatki v varaždinskem muzeju). 
Podrobneje je traso ceste v zadnjem času proučil Miroslav Fuhr, Rimske saobra- 
čajnice, Varaždinske vijesti št. 1003—1010 (25. julija do 20. avgusta 1964), s karto, ki 
v podaljšku tu objavljene prikazuje položaj cest na varaždinskem področju.

v sredino cestišča, na severni strani p a se končuje vodoravno. Spodnjih 5 
do lO cm je trd o zbitih iz belkastega peska, v v rh n ji polovici pa so p ro d ­
niki v sivem produ. O ba odtenka se p ro ti severu zd ru žita v bolj peščeno 
prodnato p last in se izklinita vodoravno nad sivo rum enkasto peščeno 
ilovko, ki leži na obrobju spodnje p lasti proda. Podobna ilovka je tu d i na 
južnem obrobju cestišča, k je r se p ro d n e plasti strm o neh ajo in po vsej de­
belini p reh ajajo v sivo rum enkasto peščeno plast, m ešano s prodniki, ki se 
km alu sprem eni v 50—40 cm debelo sivo rum enkasto peščeno ilovko med 
sterilno podlago in rušo.
N a zu n aj je cestišče vidno kot do 50 cm nad obrobnim terenom se dvi­
gajoč in p ri v rh u do 4 m širok nasip z do 1,6 m širokim kolovozom v osredju.
Profil 2 — Moškajnci
Tzkopan je v sm eri S— J preko trav išča pare. 99 in 102, K O M oškajnci. 
P rofil kaže sestav ohranjenega n asip a cestišča, k i se v deform irani obliki 
vleče od odcepa sedanje ceste n a jugovzhodnem koncu vasi v ravni črti 
p ro ti vzhodu do ceste G orišnica—Zam ošek. Vmes je večk rat prekinjen 
zaradi erozije stare struge Pesnice in k u ltiv iran ja terena.
Podlago tvori sivkast d ilu v ialn i prod, ki je tod pok rit z do 0,6 m debelo 
črnikasto hum ozno p ro d n ato plastjo. N anjo je bila nasu ta do 10 m široka 
in sedaj še 1 m debela p la st sivo rjavega proda, k i je sp odnjih 50—40 cm 
bolj trd , v v rh n ji 50 cm debeli plasti precej sipek, više pod vrhom pa bolj 
hum ozen. P ro d n i nasip cestišča ni bil izkopan v vsej širin i, k er je bilo na 
južni stran i zarad i drevja širjen je sondnega ja rk a onemogočeno. Na sever­
nem obrobju se izklini na prv o tn ih tleh in se kot 25 cm debela peščena plast 
širi še p rek o cestišča. Južna polovica ceste je delom a odkopana. T am je 
o hranjenih le še spodnjih 50 cm p ro d a, nad k aterim je odkop po vsej dol­
žini teh p arcel zapolnjen s črn ik astim prodnatim hum usom .
N a zu n aj je cestišče vidno kot streh ast nasip, k i se dviga do 0,8 m nad 
površino n jiv n a južni stran i, m edtem ko ga na severu sp rem lja do 1,5 m 
globok zap lav ljen rokav sta re p esniške struge, ostala rav n ica pa je do lm 
n ižja od nasipa.
Profil 3 — Gorišnica
Izk o p an je v sm eri SV— JZ p rek o kolovoza pare. 556/1 od travišča 
pare. 401 do n jiv e pare. 558/1, K O G orišnica, 90 m zahodno od župnišča. 
P red stav lja p rim e r dobro ohran jen eg a profila na cesti za M urso pod koh> 
vozom »Sepec—M rtvaška cesta« m ed G orišnico (Sv. M arjeto) in Cunkovci.
Podlago tvori rjav k ast in rum enkast diluvialni prod, ki je v rh n jih 20cm 
večinom a tem no rja v in hum ozen.
N anj je bila v širini 7,5 m n a su ta p last precej peščenega proda, ki je 
p rv ih 20—30 cm rum enkasto rjav in sipek, vrhnjih 30 cm p a sivo rjav, bolj 
zbit in pri v rh u m ešan z debelejšim i prodniki. \r h n j a p last je na severni 
stra n i do 3,5 m široko odorana, pod sedanjim kolovozom v južni polovici 
cestišča p a precej stlačena. Tod se ob spodnji p lasti p ro d a n ad alju je sivo 
ru m en k asta peščena p last s p rodniki, ki delom a p re h a ja v spodnji, del 
v rh n je p lasti, večinom a pa leži 1,8 m na široko pod njo (debelejši prodniki)

in se n ato v debelini 0,5 m n ad alju je, med rušo in tod sivo rjavo površino 
talnega p ro d a. Kolikor ta peščena p last ni sestavni del n asip a, je bil v rhnji 
del p ro d a s severne polovice pozneje prem etan na južno in preko nje, k jer 
d aje podlago sedanjem u kolovozu.
N a zu n aj je cestišče vidno kot do 30 cm visok nasip, ki je p ri vrhu se- * 
d an je ju žn e polovice širok 3.3 m in tvori v osredju podlago 1,8 m širokem u 
kolovozu, m edtem ko je severna polovica na njiv i izravnana.
Profil 4 — Zamušani
Izk o p an je v smeri S— J p rek o travišča pare. 490/1, K O Zam ušani. na 
edinem ohranjenem 15 ni dolgem ostanku nasip a ob bregu stare Pesnice pri 
ruševinah an tičn ih stavb, 120 m zahodno od obcestnega zaselka :M oula«.
P odlaga je rum enkasto rjav d iluvialni prod, p rek rit na v rh u z do 50 cm 
debelo p lastjo ; sivo rum enkaste huinozne ilovke, v k a te ri je bilo oglje in 
n ek aj prazgodovinskih in antičn ih črepinj.
N anj je b ila n asu ta pretežno k o m paktna do 0,85 m debela plast sivo 
rjav k asteg a proda, ki je p ri dnu široka 9,6 in p ri vrhu 7,1 m. Pod težo nasipa 
se je iln ata podlaga v tleh znižala do 25 cm in tvori dozdeven plitek jarek 
s poševnim severnim in dokaj strm im južnim robom. Y produ so vidni 
rum enkasti in tem nosivi p asovi n asipavanj. P ovršina pro d a je izrazito 
ru m en k asta in bolj peščena, p o k riv a jo do 25 cm debel tem no siv hum us.
Y južnem delu sredine ceste je v n asip u viden 1 m širok in 0,45 m globok 
dozdeven ja re k ali ko tan ja, zasu t z m ehkejšim tem no sivim prodom, ki je 
nastal m orebiti že ob g rad n ji ceste. Prodni nasip se n a obeh stran eh izklinja, 
in sicer n a severu pred sedanjim obcestnim jarkom , n a jugu p a n a pobočju 
k n ek d an ji strugi Pesnice. Tod je p rek rit z rum enkasto naplavinsko ilovko.
Na zu n aj je cestišče vidno kot do 0.7 m n ad ravnico sosednjih njiv se 
dvigajoč 10 X 15 m velik ostanek nasipa, ki sega kot osam ljen pomol v staro 
strugo.
Profil 5 — Formin
O čiščen je v zahodni steni gram oznice na pare. 73, K O Form in, n a de­
lom a kot šib k a vzp etin a njiv opazni trasi ceste 20 m severno od sedanje 
ceste G orišnica (Sv. M arjeta)—F o rm in in 150 m zahodno od prve form inske 
dom ačije B rodnjakovih.
Podlago tvori svetlo siv sip ek diluvialni prod, k i je južno od cestišča 
p ri vrhu rja v in hum ozen, severno od njega p a ima pas m ivke.
Na neenakom erni površini te podlage je bila ugotovljena 5,2 m široka 
in na severnem pošev nizdol se izklinjajočem robu do 55 cm debela plast 
z m alto vezanega p ro d a iz večinom a debelejših prodnikov. N ad njo je do 
30 cm debel sivo rja v sipek prod, ki p reh aja v rja v k a st p ro d n at humus. 
Severni rob tega proda se pošev izk lin ja in je p re k rit s plastm i sivkastega 
in rjav k asteg a proda p red p ričetkom do površine segajoče m ivke. Južni rob 
je po v id ezu p rekinjen z do 1,1 m globokim in do 0.95 m širokim jarkom 
z oblim dnom . Jarek je napo ln jen z rjavim prodom in im a neznan pomen. 
Južno od njega ni videti sledov cestišča, k er p o k riv ata sterilno prodnato

podlago 20 cm rjav eg a hum oznega p ro d a in enako debel p ro d n a t hum us 
z rušo.
N a z u n a j cestišče ne kaže nobenih izrazitih sledov, k er leže njegovi 
ostanki pod enakom erno in le šibko nap eto površino tra v išč a : bolj opazno 
p a je v ra v n i črti ceste na obeh straneh. Š irina ugotovljenega cestišča govori 
za poškodovan del ceste.
Profil 6 — Trgovišče
Izk o p an je v sm eri S— j prek o trav išča pare. 35, K O Trgovišče, na 
edinem 25 m dolgem ostanku cestišča tik nad nekdanjo strugo D rave, 250 m 
vzhodno od začetk a vasi.
P odlago tv o ri sivo ru m en k asta ilovka, ki leži na ju žn i polovici p ro fila 
na do 20 cm d ebeli plasti črn ik aste »smolnate« ilovke ozirom a na 25 cm 
debeli sivo ru m en i ilovki in sivo rum enkastem diluvialnem p ro d u pod njo. 
Ilo v k a je očitno n ap lav in sk i nanos n ad p ro d n ato podlago s staro hum ozno 
površino.
N anjo je bila nasu ta 7,9 m širo k a in do 55 cm debela p last sivo> rja v ­
kastega p ro d a v sestavi: 10— 15cm p ro d a, nato do 15cm sivo rum ene ilovke 
in višje je ponovno prod. Ilovka sega na jugu skoraj do roba, na severu pa 
n eh a 2,2 m p re d koncem cestišča. L ečasta plast ilovke je v sredini 1,2 m na 
široko p re k in je n a , k er je b ila skozi njo skopana podolž s cesto ležeča jam a in 
n a tan k o p la st p ro d a pokopan n eznan m rtvec brez pridevkov. V rhnja plast 
p ro d a nad grobom ne kaže sledov k o p an ja, zato je bil pokop izvršen n ajbrž 
v času g ra d n je ceste.
P ro d n i n asip p okriva do 10 cm debela enakom erna p la st sivega hum usa. 
Ju žn i del p la sti pod cestiščem je b il že p red g rad n jo ceste zarad i delovanja 
tekoče vode verjetno odkopan in n ato n ap lav ljen s prodom in ilovko. Po­
d o b n a erozija D ra v e se je ponovila v poantičnem o bdobju in na obeh stra ­
neh o h ranjenega odseka docela o d p lav ila cesto. N a pobočju pod njo je bila 
n a tem m estu v 18. stoletju zgrajena vozna cesta, k i im a na daljšem odseku 
še večinom a ohranjeno cestišče. P la sti ob njenem severnem robu pod antično 
traso govore za nekdanji obcestni jarek , napolnjen z ilnato-lm m oznim i 
plastm i.
N a z u n aj je cestišče vidno ko t 25 m dolga in 5 m široka vzpetina, k i se 
za 35 cm d v ig a n ad ravnico okoliških njiv.
Profil 7 — Mihovci
Izk o p an je sm eri S— J v gozdu pare. 736/1, K O V elika N edelja, skozi 
ostanek n a sip a v useku pobočja ježe staro d ilu v ialn e orm oške terase severno 
tik ob k lan cu sed an je ceste in 50 m vzhodno od p rv e m ihovske dom ačije 
Peserlovih.
Podlago pobočja terase tvori ru m en k asta lisasta ilovka. N anjo je bila 
v useku, k i je delom a m orebiti še predrim skega porekla, n asu ta na m estu 
p ro fila 7,5 m široka in do 1,05 m debela p last p ro d a različnega sestava. Na 
severnem ro b u cestišča, katereg a obrobni jarek je bil pozneje razširjen v 
sedaj opuščen kolovoz, leži n a ilovki do 1,7 m n a široko do 10 cm debela 
p la st rdeče rjav eg a proda. T a je p o k rit do 15 cm visoko s prod n ik i m ešano

p lastjo sivega peska, ki se širi še v sredino cestišča. Peščena plast je po­
k rita z lego debelejših prodnikov, k i leže raztreseno in neenakom erno prav 
ta k o preko sredine. Povrhu vsega leži rjav k ast ilnat prod, ki pokriva na 
južnem robu neposredno ilnato podlago in je tam do 30 cm debel. Nad njim 
je bila v severni polovici cestišča vidna 2 m široka in do 20 cm debela 
lečasta p la st sivega proda, p rek riteg a na obeh straneh z do 30 cm debelim 
sipkim rjav k astim prodom , delom a m ešanim z debelejšim i prodniki. T a je 
v useku kolovoza na severni stra n i odsekan, na južni stran i p a se izklinja 
n a spodnji p rodni plasti in je delom a p rek rit s sivo peščeno plastjo, ležečo 
ob obeh sp o d n jih legah proda na pobočju. N ad rjavim prodom je do 45 cm 
sivega p ro d a, ki je v severni polovici večinom a erodiran in deloma nado­
m eščen z do 20 cm debelim sivim humusom.
Pod ploskim dnom bivšega kolovoza sega v ilnato podlago 40 cm globok 
ozek jarek , napolnjen s sivim hum usom in vm esnim i prodniki. N astal je 
verjetno z erozijo v poantični dobi in je bil pozneje spet naplavljen. Rumeno 
ilovko p o k riv a na pobočju n ad cesto oziroma kolovozom sivo rum ena pe­
ščena ilovka. N a južni strani ceste je poznejši jarek globoko erodiral po­
bočje in tak o verjetno odtrgal tu d i m anjši del cestišča.
Na zu n aj je cestišče vidno kot očiten še 20 m dolg delom a že deform iran 
1 m visok nasip n a južnem koncu useka ob sedanjem robu gozda. Višje na 
pobočju so bile nasipne plasti že docela erodirane, na južnem koncu useka 
in gozda p a odkopane.
Profil 8 — Ormož
Izkopan preko kolovoza pare. 890 med njivo pare. 525 in obrobjem njive 
p a re . 7, K O Orm ož, na najbolje ohranjenem delu kolovoza, ki teče po 
a n tič n i tra si 100 m severno nad m estnim okopom.
Podlago tvori sivo rum ena ilovka. N anjo je bil n asu t sivo rjav prod. ki 
je danes ohranjen še 5,5 m široko in do 35 cm debelo. V ečina ga leži pod 
n jiv o na severni stran i kolovoza delom a pod njim , na pobočju k južni njivi 
p a je poševno odkopan. Severni rob proda se izklinja. O b njem je do 30 cm 
globoko v ilovko izkopan ozek jarek . N a m estu sonde je bilo v cestišče 
izk o p an ih dvoje jam neznanega pom ena, ki sta imeli p ri dnu temno sivo 
p ro d n a to ilovko. P rodni nasip p okriva pod njivo do 30 cm debela plast 
tem no sivega prodnega hum usa, na kolovozu p a je razgaljen. \ hum usni 
p la s ti na južnem robu kolovoza je bilo precej novejše keram ike.
N a z u n aj je cestišče vidno kot k ratek odsek visokega n asip a sedanjega 
kolovoza, k i im a na ju žn i stran i poševno odoran rob k spodnji njivi, m ed­
te m ko se rob severne njive ob kolovozu na tein m estu še nekoliko dviga.
Profil 9 — Hum
Izk o p an je v sm eri S— J p rek o kolovoza pare. 796/1 in travišča pare. 
630/1, K O Hum , na najbolj ohranjenem delu kolovoza, ki teče po antični 
cesti pod pobočjem hum skega grebena, 40 m severozahodno od dom ačije 
K elem inovih.
Podlago tvori sivo rum ena ilovka, ki je pri vrhu bolj siva in humozna. 
N a njeno poševno pobočje je b ila nasu ta 8,9m dolga in do 70 cm debela plast

p ro d a različnega sestava, k i je večinom a bolj droben in peščen. P rv ih 20 cm 
je rdečkasto rja v e b arv e in v sredini cestišča p rek in jen z do 1,7 m široko 
p lastjo sivega debelejšega proda. T a sega do sterilne podlage. Severno ob 
njem p o k riv a spodnjo p last do 40 cm sivo rjav i prod, južno ob njem p a 
enako debela rum enkasto siva p eščeno-prodnata plast. V obeh plasteh so 
vidne vm esne proge rdečkasto rjavega proda in sive p ro d n a te zem lje. Vrh 
p ro d a je v severni polovici do 20 cm debela rum eno siva peščena plast, ki 
je n ad k o tan jo s sivim prodom bolj hum oznega sestava, n a obrobju, nad 
pošev izk lin jajo čim se prodom , p a debelejša in segajoča neposredno do ste­
riln e podlage. Na obrobju izven cestišča jo, podobno kot v ju žn i polovici, 
p o k riv a do 20 cm debel siv p ro d n a t hum us, ki je p o k rit z do 15 cm debelim 
sivim hum usom . N a kolovozu leži n ad peščeno plastjo 10 cm trdo zbitega 
sivega proda.
N a zu n aj je cestišče vidno kot odsek nasipa sedanjega kolovoza, ki im a 
n a ju žn i stra n i poševen rob k sp odnjim njivam , n a severni stra n i pa je na 
m estu p ro fila še ohranjen 25 m dolg in 0.6 m visok del severnega roba nasipa 
ceste.
Profil 10 — Loperšice
Izkopan je v smeri S— J preko kolovoza v gozdu pare. 170, KO Loper­
šice, severno od ca. 250 m oddaljene najbližje domačije Žnidaričevih. Kaže 
primer profila na ovinku cestišča, kakršno je v gozdovih med Humom in 
Godeninci ohranjeno v daljših odsekih.
P odlago cestišča tvori siva ilovka. N anjo je bil na plosko pobočje nasu t 
sivo rja v ozirom a v v rh n ji legi ru m en k asto rjav pro d v širin i 9,8 in debelini 
0,7 m. S p o d n ja p last je do 30 cm debela in se v severni polovici neopazno 
sp aja z vrhnjo. T a je v sredini cestišča do 45 cm debela in v severni polovici 
pod sedanjim kolovozom večinom a m anjka. P ro d n i nasip se na severnem 
robu izklini v še na zunaj vidnem širšem plitvem jark u , ki sprem lja cesto 
ob gornjem pobočju. Na južnem robu pokriva sp odnjo p la st p ro d a do 35 cm 
debela siva peščena plast, k i se iz k lin ja med obem a v rstam a proda. N a po­
bočju p ro ti ju g u se nato polagom a ta n jša med sterilno plastjo in tem no 
sivim p ro d n atim hum usom , ki v debelini do 25 cm pokriva nasip in je pod 
kolovozom n ajtan jši.
N a z u n aj je cestišče vidno kot do 0,7m visok nasip ob ploskem pobočju, 
obdan na gornji, strani s plitvim , na spodnji p a z globokim in useku po­
dobnim širokim jarkom .
Profil 11 — Godeninci
Izk o p an je v sm eri S— J na trav išču ob njivi pare. 530/2, KO L odranci, 
40 m vzhodno od dom ačije Petrovičevih. P red stav lja p rim e r šibkih sledov 
z oranjem izravnanega cestišča, ki im a tod po površini n jiv z ledinskim 
im enom »Prodnice« raztresen prod.
Podlago tvori rumeno siva ilovka. Nanjo je bil nasut sivo rjav prod, ki 
je tu ohranjen v širini 6,6 m le še do 20 cm na debelo, medtem ko je v gor­
njih 20 cm pod rušo bil že odoran.
Na zunaj po njivah, razen v širši progi raztresenih ostankov proda, 
o cestišču ni sledu.

Sestav in ohranjenost cestišča
Za obe cesti je značilno, da sta bili zgrajeni iz p ro d n ih nasipov in da 
sta redno v išji od okolnega terena. To velja za ravnine, večinom a p a — 
k lju b m ajh n im m ožnostim za opazovanja — tu d i za vzpetine, k jer je bila 
cesta iz p e lja n a po usekih (Mihovci, Ormož, Šalovci) in po pobočjih (Pu- 
šenci, G odeninci) vselej n a p ro d n ati podlagi. Za gradnjo nasipov je bil prod 
po do sedaj znan ih prerezih n asu t k a r na površino n ek d an jih tal in p ra ­
vilom a ni im el podlage iz zem eljskega nasipa ali kam nitnega gradiva. Le 
p ri F orm inu je b ila ugotovljena trd n e jša podlaga z m alto vezanega debelej­
šega proda. P rod je bil n ak o p an verjetno v neposredni bližini, vendar bi 
bilo treb a šele u gotavljati, k atere izm ed opuščenih gram oznih jam bi uteg­
nile im eti še> antično poreklo. Za posebno podlago cestišča večinom a ni bilo 
potrebe, saj sta bili cesti speljani po suhih in trd n ih tleh p ro d n ate m arkov­
ske in iln a te orm oške terase. R azen tega je prodni nasip dosegel na n ek a­
te rih m estih višino celo do 1 m ali več. P ri tem je treba upoštevati, da višina 
n asip a b ržčas ni nastala istočasno in bi bilo na teh odsekih potrebno posebej 
p ro u čiti sto p n je in dobe obnav ljan j cestišča.2 1
O pisan i p rofili nudijo za sedaj k a j različno podobo. Č e ne upoštevam o 
n eznatnih ostankov odoranega n asip a (Godeninci), kažejo ponekod tudi 
višji nasip i precej enoten prod (M oškanjci, Zam ušani, Trgovišče). D rugod 
je bilo m ogoče razločiti predvsem dve dokaj enaki p lasti prodnega nasipa 
(Borovci, G orišnica, Loperšice). To bi ob nju n ih različn ih starostih pom e­
nilo, da je b il prvotni prodni nasip največ 40 cm debel in bi obe cesti po 
g rad n ji sodili k tako im enovanim »lahkim« cestam, k a r p a nikakor ne 
zm anjšuje njunega pom ena.2 2 V ečinom a le po barvi in trd o ti različne p lasti 
p ro d a v opisanih prim erih ne kažejo nekdanje peščene p ovršine ponovno 
nasutega cestišča, k ar bi določno govorilo za njegovo obnovo.2 3 Za podrob­
nejši. štu d ij sestava ceste in n jenih obrobij so zanim ive peščene plasti, ki 
se p o jav ljajo večinom a ob robovih cestišča in so pretežno p re k rite z vrhnjo 
p lastjo p ro d a (Borovci, G orišnica. M ihovci, Loperšice). Le izjem om a so bile 
v cestišču ugotovljene v plasti posebej nam eščene lege debelejših prodnikov 
(Mihovci), ki se sicer p o jav ljajo raztreseno m ed prodom in n ik jer ne p re ­
segajo dolžine 15—20 cm. V T rgovišču je bila ugotovljena, na tanko plast 
p ro d a iz neznanih razlogov nasuta, 15cm debela plast steriln e ilovke, bržčas 
brez zveze z grobom, ki je bil v cestišču izkopan skozi njo.
D osedanja opazovanja kažejo, da posebne u trd itv e cestišča ni bilo niti 
tam , k je r bi po sedanjem stanju teren a in ohranjenosti ceste to pričakovali, 
n a prim er p ri prečk an ju številnih jarkov in potokov med Veliko N edeljo 
in Preseko. Č e je k uničenju cestišča med Trgoviščem in Mihovci bržkone 
največ p risp ev ala bočna erozija D rave, pa je popolno uničenje cestnega 
n asip a ali njegova le borna o h ran itev p ri p rečk an ju R akovnjaka, Pavlov­
skega potoka, globeli pod H um om . L ibanje in gozdnih potokov vzhodno od
2 1 Prim. A. Grenier, Manuel d'archéologie gallo-romaine 6/2, Paris 1954, 5 ST ss.
2 2 Istotam, 545 ss.
2 3 Tako je bila npr. ista cesta pri Pragerskem zgrajena na ilnatih tleh. prod 
pa že po 15 cm močno peščen in ponovno prekrit z do 50 cm debelo plastjo novega 
proda, v katerem je ležal novec Commodusa (Raziskave Pokrajinskega muzeja 
Maribor leta 1954).

Šalovec očitno izključno delo teh voda samih. Ker so ti potoki danes videti 
zelo skromni ali v suhih obdobjih ponekod celo suhi, je bilo standardno 
prodnato cestišče očitno premalo odporno proti bočnemu delovanju ob 
deževjih, posebno v časih, ko ni bilo več vzdrževano. Spreminjajoče se 
stanje talnih voda danes ne dovoljuje presoje za tako dolgo dobo nazaj, toda 
izginotje cestišča v gozdu vzhodno od »Starega marofa« pod sedaj naplav­
ljeno površino, kjer nam je talna voda preprečila ugotavljanje debeline 
nasipa, kaže, da je ponekod cesta vodila tudi preko mokrotnih predelov in 
tam ni bila posebej ojačena.2 4
Nasipavanje proda v cestne nasipe na vodo prepustnem terenu ni ter­
jalo od graditeljev posebne skrbi za obcestne jarke, ki v danih primerih 
tega sestavka niso bili posebej proučevani. Ta potreba je nastopila izrazito 
šele v usekih i.n poteku cest ob pobočjih. Vendar opazovanja v usekih z iz­
jemo mihovskega klanca niso prišla v poštev, ker je cestišče na deformira­
nih terenih bilo docela uničeno. Ostanek ceste v mihovskem klancu pa kaže 
na izkopan jarek na obeh straneh, pri čemer je bil južni bržkone celo' pred- 
antičnega porekla. Izrazito široke in do 1 m globoke obrobne jarke ima 
cestni nasip na obeh klancih v Pušencih. Prav tako so obdani nasipi ceste 
na pobočju gozdov v Loperšicali s širokima obojestranskima jarkoma. Tam 
sta ponekod v rabi celo kot gozdna kolovoza.
A ntično cestišče kaže n a obeh stran eh enake mere, saj sta b ili obe cesti 
v glavnem en ak eg a pom ena in tu d i g rajeni na isti način. V rhnja širina 
cestišča n a n ajb o lje ohranjenih delih p ri M oškanjcih, G orišnici, in vzhodno 
od O rm oža m eri 6—7m, spodnja tod 9. drugod p a tu in tam tu d i ne mnogo 
več kot 10m. T a sta n d a rd n a m era se po videzu sp rem in ja na ostalih odsekih 
le glede n a različno ohranjenost cestišča in je ožja tam , k je r so profili, po­
k azali odkope ali izravnave (npr. Borovci, Form in, O rm ož, Hum. Gode- 
ninci) ali p a tud i erozijsko delovanje (Mihovci). Zato lahko tudi. tod p re­
sojam o p o v p rečn o širino 6 m kot norm alno uporabo A vgustovskega zakona, 
po katerem n a j bi ceste te vrste z 20 čevlji (7 m )2 5 u strezale predpisanim 
širinam C a rd o m axim us.
Dasi niveleta obeli cest še ni. bila izvedena, kažejo že dosedanja opazo­
vanja. da tod na pretežno ravnem terenu ni bilo drugih strmcev kot do 
150 m dolgih premagovanj pobočij ob dolinicah potokov in jarkov vzhodno 
od Ormoža ter nekaj dal jših vzponov, kot npr. 300 m dolg mihovski klanec 
in približno enako dolgi strmini, pri prečkanju Pavlovskega potoka. Gra­
ditelji so tod deloma izkoristili že uporabljane poti (Mihovci. Ormož), a tudi 
drugod so ježe teras premagovali z useki (Hum, Šalovci), koder so cestišče 
utrdili s prodom. Neznatne višinske razlike tudi niso zahtevale izravnav 
s pomočjo kombinacij nasipa in useka, pač pa se je cesta ponekod z lokom 
ali poševnim potekom delno skušala prilagoditi pobočju (Mihovci, Gode­
nincih Večinoma je bila trasa izpeljana naravnost v pobočje in je po za­
časnih cenitvah dosegla do 15 % vzpona (Mihovci, Ormož).2 6
2 4 Podoben položaj z danes pogreznjenimi ostanki prodnega nasipa na mokrot­
nih tleh je bil ugotovljen pri Pragerskem (op. 23).
2 5 A. Grenier (op. 21), 10 s., 567.
2 8 Podobne ugotovitve za avstrijsko področje navaja H. Deringer, Die römische 
Reichstrasse Aquileia— Lauriacum, Carinthia I, 139, Klagenfurt 1949, 155'ss.

Na obeli trasah brez temeljitejšega raziskovanja ni mogoče ugotoviti 
sledu mostov. Skupno jih je na cesti Poetovio—Savaria na obravnavanem 
odseku moralo biti vsaj deset, če ne štejemo manjših propustov za jarke. 
Prehodi preko današnjih potokov na teh mestih kažejo, morebiti z izjemo 
neugotovljive situacije pri Pesnici, povsod spust cestišča do višine globeli 
in prečkanje potoka ob njegovih naravnih bregovih. Spreminjanje struge je 
večinoma odplavilo ostanke mostov na obeh straneh, ki bi jih bilo še naj­
prej mogoče ugotoviti pri prehodu pritoka Rakovnjaka zahodno pod 
Humom. Le o mostu čez Pesnico govori ustno izročilo o najdbi pilotov, česar 
pa ni mogoče več preveriti.2 7 Zavoljo tega je za sedaj še neznano, ali s o * bili 
ti mostovi leseni ali zidani in kolikšno širino* so imeli.2 8
Sedanja ohranjenost cestišča oziroma stopnja uničenja sta odvisni od 
raznih vzrokov: vzdrževanja v pozni antiki, izrabe v poantičnem obdobju, 
delovanja vremenskih in vodnih elementov, obrabe pri kultiviranju zem­
ljišč, deformiranja pri gradnjah in napravi novih cest ter nazadnje tudi 
odkopavanja cestnega nasipa za druge namene. Obe cesti nudita na opisa­
nih trasah pestro vrsto inačic ohranjenosti kot posledico naštetih vzrokov. 
Nasploh bi lahko rekli, da je do 1 m debelo cestišče kljub slabemu vzdrže­
vanju in poznejši izrabi ostalo v glavnem dobro ohranjeno, če niso vplivali 
nanj tudi drugi vzroki. Za primer lahko služi tu tisti odsek sedanje kra­
jevne ceste v Šalovcih, ki teče po antičnem cestnem nasipu v približno isti 
višini in je brez vsakega vzdrževanja »vedno isti«. To pač zato, ker teče tod 
po ravnici terase, ni obremenjen z avtomobilskim prometom in ni bil nikoli 
odkopan kot je nadaljevanje te ceste proti vzhodu. Podobno odlično ohra­
njenost kažejo tudi nekateri odseki enakih nasipov v gozdovih med Humom 
in Godenincih ki pa s o * verjetno ves čas po antiki bili pokriti z gozdom.
Erozijskemu delovanju so bili izpostavljeni predvsem odseki na strmi­
nah. koder je nasip tekel po useku. Tam je izpiranje cestišča v poantičnem 
obdobju, ko ob uporabi ceste brez obnavljanj uničevalna sila voda ni imela 
več ovir, večinoma tudi docela odplavilo cestni prod, useki pa s o * deloma 
tudi spremenili svojo obliko (npr. Mihovci. Ormož, Hum, Loperšice, Ša- 
lovci). Največjo razdiralno silo kaže mihovski klanec, čeprav je edino tam 
bil še najden ostanek cestišča. Gradnja sedanje ceste v useku od Lešnice 
v Ormož pa je zabrisala še poslednje sledove.
Vremenske neprilike so nastopale predvsem kot hudourniške po­
plave, ki so pomagale odplaviti teren s cestiščem pri Veliki Nedelji in 
večini potokov vzhodno od Ormoža. Tod je marsikje že meandriranje po­
tokov opravilo isto nalogo, kar velja v večji meri tudi za Pesnico, ki je imela 
nekaj časa z antično cesto približno vzporeden potek in je zato na daljšem 
odseku uničila cestišče.
Velik delež pri uničenju antične ceste na obeh trasah ima Drava. Meje 
njenega delovanja do današnjih dni so tod različno očrtane z v bregove ali 
robove terase se zajedajočo sedanjo strugo in ježami teras nad današnjo
2 7 Prim. opombo 9. Leseni piloti so bili odkriti tudi pri ostankih mostu čez 
Dravo v Ptuju — V. Skrabar, JOAI 17, Wien 1914, Beibl., 155 ss.
2 8 Najdba kamnov v bregu potoka Bistrice pri podobnem mostu iste ceste pri 
Slovenski Bistrici bi govorila za zidane gradnje? Še nepreiskan 3 m širok mostič 
čez enega izmed potokov pri Pragerskem bi za to cesto nakazoval običajno širino 
mostov (op. 23). Prim. A. Grenier (op. 21), 195.

aluvialno ravnico ob D ravi. N jen sprem enjeni lok na p o d ro čju Poetovia je 
bil že ugotovljen.2 9 3 0 Na terenu ob sed an ji cesti iz P tu ja p ro ti Borbi do vzpona 
n a m arkovsko teraso v Spuhlji, pa se dvoje starih strug p ro ti jugu se seleče 
D rav e še razločno vidi.9 0 Ježa terase od S puhlje p a vsaj do M arkovec je bila 
v antiki o b a la D rave, m edtem ko je položaj vzhodno od tod ob znižanem 
terenu in lokasto zapognjenih ježah n an j pregleden.3 1 Zožen aluvialni pas 
ob D rav i p ri dosegu haloških gričev med točko 208 na severni in pobočji 
D rav ca na ju žn i stran i p o trju je, da je bila sm er dravskega toka od tod 
d aljšo dobo- enaka. D a je d an ašn ji p otek struge strm o pod haloškim i griči 
do Zavrča poantičnega datum a, je bilo že dom nevano. Ježa terase od Va- 
počice do F o rm in a p a s sedanjo obrobno lego an tičn ih stavb p ri Stojncih 
in uničeno cesto p ri Form inu to ponovno dokazuje.3 2 Y tem pasu je D rava 
v poantičnem obdobju dosegla F orm in in se nato do d a n a šn jih dni spet 
povrnila k obrobju Haloz. Potek te selitve bi bilo n ajb rž težko podrobneje 
zasledovati. E no izm ed vm esnih faz p a gotovo p red stav lja sedanji rokav, 
im enovan » S tara D rava«, po k aterem je nastala štajersk o -h rv atsk a deželna 
m eja. ki še d an es sega severno p rek o d an ašn je struge D rav e.3 3 P ri Zavrču 
je selitveni p as D rav e spet precej zožen, reka p a je po an tik i tekla nekaj 
časa n aravnost ob sedanji ježi od O sluševec do V elike N edelje, k je r se je 
n ato do d a n a šn jih dni sp et preselila skoraj za 4 km p ro ti jugu. Pač p a je 
n jen tok p ro ti vzhodu za to obdobje težje opredeljiv. P reko sedanjega potoka 
Ž abljaka p ri M ihovcih ni segla, k er je tod ostal teren neolitske naselbine 
n ed o tak n jen .3 4 P ri tem ostaja o d p rto v p rašan je, k d a j se je D rav a prvič ne­
posredno p rib liž a la visoki terasi p ri O rm ožu.3 5 O vinek rim ske ceste pred 
P eirijan cem na danes do Strm ca odplavljenem terenu je m orebiti v zvezi 
tu d i z um ikom p red proti jugu se pom ikajočo D ravo na tem odseku.3 6 Vse­
k ak o r so s tem nestanovitnost to k a D rav e vzhodno od P tu ja in njene 
pogubne posledice za antično dediščino dovolj očitne.
K u ltiv ira n je terena z antično cesto je v večstoletnem zaporedju imelo 
za posledico m anjšo ali večjo izrav n av o cestišča. Tod je plug, ki je na P tu j­
skem p olju večinom a oral njive p rečn o s cesto, polagom a razn ašal plast za 
p lastjo n a obe strani. L ju d je so p ri tem redno odstranjevali večje prodnike, 
kolikor niso na nekaterih m estih celotnega nasip a odkopali. K jer se to 
dogaja šele k ra jši čas, kot npr. v G orišnici na n jiv ah nedavno razparceli- 
ra n e dotlej n ek u ltiv iran e površine, je nasip sedaj tudi do 20 m široko raz­
2 9 Blatt Ptuj. 30 s., sl.l; F. Baš, CZN 28. 1935. 93 ss.
3 0 Severna struga je potekala severno od sedanje ceste in ima proti bivšemu 
dvorcu Ristovcu (z antičnimi najdbami) še lepo vidno obrežje. Prav tako so v Bu­
dini še lepo vidni sledovi druge struge južno od ceste.
3 1 Neposredno pod ježo v Spuhlji so bile v zadnjih letih v precejšnji globini 
odkrite odplavljene antične najdbe. Sporočila domačinov 1963.
3 2 Prim.: F. Ferk (op. 3), 227, in F. Baš (op. 29), 93.
3 3 A. Melik, Slovenija 2/2, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Ljub­
ljana 1957, 290.
3 4 Raziskave ptujskega muzeja leta 1962. Najdbe v Mestnem muzeju v Ptuju.
3 5 Sodeč po smeri toka »Stare Drave« bi bilo to možno po odmiku od frgo- 
višča, torej v poantičnem obdobju, ko se je — sodeč po poteku meje — bržčas 
ustalila približno na sedanji črti.
8 6 Morda izvira iz opazovanja živahne razdiralne sile Drave tudi antično po­
imenovanje nekoč blizu Drave ležeče postaje Aqua viva v Petrijaneu?

vlečen in še vedno do 0,7 m visok. Podobno je v legah, k jer je antično 
cestišče le delom a pod njivo, delom a p a pod kolovozom, kot n p r. na neka­
terih odsekih obeh »M rtvaških cest« p ri Borovcih in G orišnici. T am se njiva 
proti kolovozu dvigne in im a po tem obrobju raztresen prod. Koder pa se 
je to dogajalo že dlje časa in z obeh stran i, se je nasip cestišča ohranil le še 
kot šibko n a p e t teren (Formin) ali p a kot proga raztresenega pro d a (Mi­
hovci, G odeninci). V takih p rim erih je cestišče uničeno že do dna in leže 
po površju o ranice raztreseni poslednji prodniki.
Namerno odkopavanje proda je bilo izvršeno večinoma v novejši dobi 
iz raznih vzrokov. Ponekod so lastniki cestišča kopali prod za gradnje 
(Gorišnica, Hum), za posipavanje okoliških kolovozov (Pušeninci) ali pa za 
gradnjo novejše ceste (Moškajnci). Kjer je danes na tem mestu gozd, je sled 
odkopavanja očitna, ker so ostali peščeni obrobni deli kot okrajki ali pa 
celo del cestišča neodkopani (Pušenci, Moškanjci).
Če so na odsekih s sedanjim i kolovozi ostali antični cestni nasipi vsaj 
delom a še o h ran jen i in so na površini očitni, pa je g rad n ja novejših cest po 
stari trasi tak e sledove docela zabrisala. Sedanja cesta P tu j—O rm ož, ki na ne­
k a te rih odsekih teče po antični trasi, je v svoji razširjeni in a sfaltiran i obliki 
že naslednica p rv o tn e ceste iz 18. stoletja, s k atero pa se v vsem poteku ne 
sklada več. N ov način g rad n je cest s kam niino podlago je tod precej defor­
m iral antično cestišče in njegovo okolico. V erjetno je bila ponekod kam nitim 
podlaga nove ceste naložena k ar n a ostanke antičnega nasipa. V išina danes 
privzd ig n jen eg a ostanka nasipa v C vetkovcih kaže, da je bilo včasih za grad­
njo nove ceste, ki. teče tod sedaj n ižje od antične, to cestišče tu d i odkopano.
Na nekaterih odsekih ceste cestišče nenadoma brez očitnih vzrokov 
izgine, da se zdi. kot bi tu nobeden izmed opisanih pojavov sam ne imel 
tolikšne spreminjevalne in uničevalne sile. Tako bi si izginotje sledov cest­
nega nasipa na nekaterih njivah že težko razložili samo z večstoletnim 
kultiviranjem terena (upr. pri Cunkovcih). Zagoneten je npr. tudi ostanek 
nasipa v gozdovih pare. 177. 121/1 in 180, KO Loperšice, pod Humom, l u 
je nasip na ovinku ob pobočju sprva stopničasto odkopan, nato se na spod­
nji strani popolnoma izklini v gornji rob oziroma samo plitek pobočni jarek 
ob njem. dokler v nadaljevanju preko prečne kotanje tudi ta ne izgine. Tod 
in v podobnih legah dalje proti vzhodu je moglo z erozijo sodelovati tudi 
namerno odkopavanje, ki pa ga je v danes odročnih legah težko razložiti. 
Izginotje nasipa na današnjem mokrotnem terenu med »Starim marofom 
in Godeninci bi pojasnili z ugrezanjem cestišča, če bi nadaljnja opazovanja 
to potrdila.
Naselja in najdbe ob cestah
Trasiranje obeh cest so izvedli graditelji po gornjih ugotovitvah veči­
noma po ugodnem terenu in precej redko naseljeni pokrajinu Ob savarijski 
cesti je za sedaj znana le ena ob prihodu Rimljanov najbrž še obstoječa 
naselbina v Ormožu, ob cesti za Murso pa očitna keltska naselbina v For­
minu. K temu bi morebiti smeli prištevati še domnevano keltsko naselje pri 
Brstju na zahodnem robu markovske terase blizu Ptuja, kjer so v zadnjem 
času odkrili prve grobove.3 7 Vse tri postojanke kažejo na starejšo prometno
3 7 Se neobjavljene, leta 1959 odkrite najdbe so v Mestnem muzeju v Ptuju, 
inv. št. 30.785—30.795.

pot p ro ti vzhodu, ki so jo vsaj do O rm oža izkoristili tud i R im ljani, m edtem 
ko njen potek d a lje p ro ti vzhodu za predrim sko obdobje n i jasen.
Vse tri p o sto jan k e so b ile naseljene tu d i v rim skem času. Č eprav v 
O rm ožu še ni o d k ritih an tičn ih stavbnih ostalin, govore številne, a pretežno 
že uničene gom ile za njen obstoj. N esporno p a je antično tu d i poim enovanje 
»in medio C V RTA «. To b i utegnilo v eljati tu d i za Brstje, k je r so si antične 
in keltsk e grobne n ajd b e zelo blizu.3 8 Podobne grobne in seliščne najd b e 
v Form inu so znane, lega te naselbine ob cesti za M urso p a glede na p o ­
p re jšn je dom neve oprav iču je poskus nove lokalizacije p o staje RA M ISTA .3 9 
Izsleditev ceste Poetovio*—M ursa na teren u mimo G orišnice (Sv. M arjete) že 
sam a p o sebi iz k lju č u je doslej znano dom nevo o * p o tek u te ceste mimo Boria. 
S tem p a je tre b a ponovno lo k alizirati obe itin erarsk i posto jan k i ob tej 
cesti R A M ISTA in A Q V A VIVA. Za p rv o se sam a od sebe ponuja pred- 
rim ska in a n tič n a naselbina v F orm inu s svojim poreklom , im enom , lego ob 
cesti in na stratešk o pom em bni točki ob izlivu Pesnic.e v D ravo. To bi po­
trje v a la tu d i z itin e ra rji p o d an a ra z d a lja IX ozirom a X m. p. od Poetovia, 
rač u n a n a od m estnega središča ali dravskega mostu, in ne n azad n je dejstvo, 
da v tej ra z d a lji naokrog ni d rugih seliščnih najdb. P ostaja A QVA VTVA 
je b ila očitno v P etrijan cu , k i leži n a cestni črti, oddaljen približno X m. p. 
od F orm ina in znan po* an tičn ih za sedaj predvsem grobnih n ajdbah.4 0 Ali 
se je cesta za Siscio odcepila neposredno v A qvi vivi sedaj ni mogoče trd iti, 
k e r ju žn o od P e trija n c a cestni sledovi še niso ugotovljeni, p ač p a so v sm eri 
p ro ti M aruševcu arheološko sum ljivi tereni »Stara ves« in »Crkvišče«. Vse­
k a k o r p rid e glede n a znano prem očrtno strem ljenje k cilju p ri gradnjah 
glavnih cest in znano razdaljo C m. p. m ed Poetovijem in Siscio ta možnost 
tu d i v poštev.4 1
D rugih sledov naselbin ali stavb ob obeh cestah iz neposrednega pred - 
rim skega obdobja ni znanih, n astale p a so v an tik i. T ako an tičn a stavba 
severno od ceste v S trejacih (njive p are. 421, 426 in 439, K O Slomi), stavba 
v G orišnici (n jiv a pare. 175, K O G orišnica), stavbne obcestne p ostojanke pri 
Z am ušanih (njive »G radišnica« p are. 487, 492 idr., KO Z am ušani) s p ri­
p adajočim grobiščem vzhodno ob cesti p ri O sluševcih (gram oznica na pare. 
241/1, K O O sluševci); stav b a p ri Senežcih (njive pare. 60/1, 66/1 id., K O Se- 
nežci) z m orebiti odtod izvirajočim i antičn im i k am ni p ri V eliki N edelji;
3 8 Zveza med ca. 200 med seboj oddaljenimi keltskimi in antičnimi grobovi S é 
ni preverjena. Za antične najdbe prim.: Blatt Ptuj. 44, in I.Mikl, AV l t —12, 1960/61. 
154 s., T. 1 , 7—9; 2, 1—5. Od zadnjih poetovijskih grobov odmaknjena lega teh 
najdb na markovski terasi bi glede na keltske ostaline kazala na samostojnost 
doslej Poetoviu pripisanega najdišča.
3 9 O dosedanjih naziranjili prim. Blatt Ptuj, 89 s., s starejšo literaturo. Za 
lokalizacijo RAMISTE na tem področju (»pri Sv. Marjeti«) se je zavzemal tudi 
W. Schmid, ZhVSt 36, 1943, 149.
4 0 Blatt Ptuj, 25 s., 90. O novih najdbah v Petrijancu glej: M. Fuhr, \'ar. vijesti 
št. 1005 od 1. avgusta 1964.
4 1 V smeri proti Siscii bi vodili tudi sedaj uničeni ostanki neke stare ceste pri 
Dubravi na zahodu in južno od Bartolovca vzhodno od Aquae vivae. Za podatke 
o tem se zahvaljujem S. Vukoviču v varaždinskem muzeju. Novejša raziskovanja
M. Fulira so odkrila ostanke ceste proti Siscii na Varaždinbregu, kar potrjuje 
odcep ceste na prostoru Varaždina, torej izven obcestnih postaj AQ3 A \ IVA in 
POPOLIS (Var. vijesti — kot v op. 20 — s karto).

stavbi p ri Pavlovcih (njiva pare. 153/1 d., K O Pavlovci) in Središču (njive 
»Cirkevca« pare. 454, 467, 468 id., K O G rabe) in ostanki stavb obakraj 
T rnave med G odeninci in Preseko (v G odenincih njiva pare. 518/2 id.. KO 
V odranoi).4 2 O b cesti za M urso so poleg naselbine v Form inu znane razen 
nekaterih n ep reverljivih točk predvsem antične stavbe pri S tojncih (njive 
pare. 843, 848/1 id., K O Stojnci.).4 3 Od te h najdišč bi smeli gledati v zaselku 
p ri Zam ušanih že zaradi izrazite obcestne lege in sredine razd alje med 
Ptujem in O rm ožem m orebitno obcestno postajo (m utatio), m edtem ko ostale 
stavbne ostaline sodijo bržčas k dom ačijam ali zaselkom rim skih priseljen­
cev. Pozornost v zb u ja na antični cestni trasi zgrajena cerkev sv. M arjete 
s starim jedrom vasi v G orišnici, ki b i m ogla im eti zaradi zn ačaja svojega 
p atro cin ija in še nepreverjenih dom nev o antičnem »tem plju« staro tra ­
dicijo.
Posrednih n a jd b za an tičn a bivališča je na tem področju m anj. Sem hi 
smeli p rišteti tro je gomil neposredno ob savarijski cesti v L operšicah pod 
Humom (gozd pare. 170, K O Loperšice). neohranjeno gomilo p ri G odenin­
cih, že vstran od ceste pa gomile pri V ičaneih (gozdna pare. 607, 617, KO 
Vičanci), gomilno grobišče p ri Šalovcih (gozd pare. 431/6, 7. K O Šalovci) in 
plane grobove p ri O brežu (njivi pare. 125 in 447, K O O brež).4 4 N ajdbe 
antičnih novcev p ri S puhlji in Sv. M arjeti dopolnjujejo poleg n ekaterih ne­
preverljivih po d atk o v o n ajd b ah podobo an tičn e naseljenosti ob obeh cestah 
in n ju n i okolici.4 5
N aštete najd b e, k aterih podrobnejša kronološka razvrstitev in obseg 
večinom a nista znana, kažejo poleg red k ih predrim skih ostalin, da se je 
naselitev na P tu jsk em polju in v orm oškem P odravju razm ahnila spet šele 
v antiki, p ri čem er se je d ržala že stare prom etne poti. O ba cestna k rak a 
sta p ri tem u stv arila dovolj dosegljivo cestno hrbtenico, ki je naselja in 
dom ačije povezovala med seboj in s središčem v Poetoviju. D elež domačega 
prebivalstva je vid eti p ri tem k aj neznaten. Iz neposredne ozirom a obrobne 
obcestne lege je opaziti p ri tem predvsem dvoje področij.
P rvo obsega antične najd b e pod orm oško teraso pri O rm ožu in Sre­
dišču. koder vodi danes poglavitna nižinska pot proti vzhodu. Sedanja 
naselja se do S redišča n aslanjajo na rob terase, m edtem ko je an tičn a stavba 
p ri Središču o d d aljen a že 500 m od n je in je dokaj osam ljena sled naselitve 
na središkem polju. G eografsko leže n ajd b e pri Središču na izrazito p re­
hodnem terenu, k je r je z najdbam i p ri M acincu, Nedelišču in Prelogu n a­
kazana prom etna črta proti L egradu.4 6 N jen obstoj na terenu sicer ni ugo-
4 2 Strejaci in Gorišnica — raziskave Pokrajinskega muzeja Maribor 1963; 
Zamušani — Blatt Ptuj, 80; Osluševci — Varstvo spomenikov 7, 1960. 555, T. 13, 
9—10; Senežci — VS 7. 1960. 540s.; Velika Nedelja — Blatt Ptuj, 73; Pavlovci — 
VS 7. 1960. 335: Središče — Blatt Ptuj, 67 s. (s starejšo literaturo); Godeninci — 
Blatt Ptuj, 68. in raziskave Pokrajinskega muzeja Maribor 1965.
4 3 Spuhlja — Blatt Ptuj, 67; Vapočica — prav tam. 72 — o obojem ni podatkov 
in najdb. Stojnci — prav tam, 69.
4 4 Loperšice — VS 7, 1960. 331; Godeninci — Blatt Ptuj. 5s.: Vičane^— VS 7, 
1960. 544; Šalovci — raziskave Pokrajinskega muzeja Maribor 1959: Obrež — Blatt 
Ptuj. 22 (pomotoma po Kovačiču omenjen kot prazgodovinski) in R. Bratanič. A V 5, 
1954, 374 s., sl. 7—8.
4 5 Blatt Ptuj. 67 oziroma 20.
4 6 F. Kovačič, ČZN 6, 1909. 142, in A. Plorvat (op. 15), 19.

tovljen, mogla p a bi pom eniti1 literarn o nedokum entirano zvezo Poetovia 
z A quincum om m im o B latnega jezera, njen odcep p a naj bi b il glede na 
p rik lad n o st sestopa z orm oške terase n ek je med H um om in O brežem .4 7
D rugo p o d ro čje p red stav lja trik o tn išk o področje P tujskega po lja med 
cesto in D ravo. O an tičnih n ajd b ah ob ježi m arkovske terase m ed Brstjem 
in Stojnci sicer ni p rep ričljiv ih dokazov, toda že po legi sed an jih naselbin 
ob ježi d o F orm ina je verjetno, da je bil ta rob terase že p red antiko n a­
seljen.4 8 K eltske in antične n ajd b e v S tojncih kažejo, da je naselje v tem 
dozdevno m rtvem k otu P tujskega polja bržkone že ležalo ob prom etni poti 
preko D rave, k i je m orda z izgradnjo glav n e ceste p ro ti M ursi izgubila svoj 
p rv o tn i pom en.4 9 To bi m orebiti veljalo tu d i za pot ob ju žn i obali D rave 
p red haloškim gričevjem , kjer je teren od p lav ila D rava.5 0 V endar o antični 
cesti m ed P tu jem in Stojnci ni nobenih zanesljivih sledov. Cesta, ki jo je 
m ed P tu jem in S p u h ljo zasledoval F. Pischinger, je v resnici le m ivkasto- 
peščeno napeto naplavinsko obrobje m ed dvem a opuščenim a dravskim a 
strugam a severno in južno od sedanje ceste.5 1 N ajdba novcev in drugih 
predm etov zahodno' od n ek d an je p rista v e Ristovec leži severno od tod nad 
ježo n ajsevernejše d rav sk e stru g e in je bržkone lokalnega značaja, k a r ne 
izk lju ču je m ožnost, d a je tod po sicer arheološko praznem terenu vzhodnega 
poetovijskega o b robja vodila k ježi m arkovske terase pri S p u h lji k akšna 
k rajev n a pot.5 2
O d sav arijsk e ceste se je v Slovenske gorice odcepilo več poti, ki pa jih 
je za sedaj mogoče le dom nevati po legi neposrednih an tičn ih najdb. O d teli 
je gotovo najpom em bnejša tak o im enovana k ra jša itin erarsk a trasa p ro ti 
S av ariji, čep rav ni gotovo, da je tekla p rek o G abernika k M uri vzhodno od 
R adgone.5 3 Zelo verjetno je bilo s cesto p ro ti R adgoni povezan arheološko 
bogat osrednji del Slovenskih goric z O sekom in B enediktom . M ožna je tu d i 
sm er preko H laponcev, Polenšaka, Tom aža in C ezanjevec proti Veržeju. 
Bržkone je b ila s savarijsko- cesto povezana sejanska dolina z vrsto an tičnih 
n ajd b do R ucm anec, podobno pa tu d i n ajd b e ob Pavlovskem potoku do 
M ekotnjaka in okrog M iklavža p ri O rm ožu. Vse te lokalne poti kažejo, da 
je bila cesta Poetovio—S avaria tod pom em bna prom etna h rb ten ica k rajev ­
nem u cestnem u om režju v antični kolonizaciji teh krajev .5 4
4 7 Eden izmed miljnikov izpod Huma je bil najden »na polju med Središčem 
in Ormožem«, kjer teče savarijska cesta sicer po vznožju Huma in preko šalovskih 
grebenov. — A. Muchar, Geschichte der Steiermark 1 , 417.
4 8 O tem pričata za sedaj keltski grob v Stojncih (A. Smodič, CZN 35, 1940, 22) 
in keltski zlatnik pri Markovcih (Blatt Ptuj, 20).
4 9 Antična cesta za Murso je lahko delno izkoristila cestišče savarijske ceste 
in potekala kar se da premočrtno po najugodnejših tleh.
s o V za časa antike gotovo vinogradniško izkoriščenih in s Poetoviem poveza­
nih Halozah je znanih presenetljivo malo antičnih najdb. Za novce iz Cirkulan 
(Sv. Barbare) prim. Blatt Ptuj, 2. Prazgodovinske najdbe z izjemo keltskega novca 
na Turškem vrhu (prav tam, 72) pripadajo večinoma neolitiku.
5 1 F. Pischinger, Blätter z. Geschichte und Heimatkunde d. Alpenländer 2, 
Graz 1911. Prevzeto v Blatt Ptuj, 89.
5 2 Blatt Ptuj, 66.
5 3 E. Pischinger (op. 51), 116. Prevzeto v Blatt Ptuj, 88.
5 4 Vse področje do Mure je pripadalo mestnemu področju Poetovia in bilo tako 
tudi upravno-politično vezano zanj.

O be p ro m etn i črti sta bili brez dvoma v uporabi še n ek aj časa v po- 
antičnem obdobju. Č eprav je srednjeveška izgradnja P tu ja zaradi spre­
m enjenega toka D rave deloma izprem enila cestna izhodišča, je glavna sm er 
proti vzhodu z nekaj večinom a prirodno izsiljenim i odkloni do onkraj 
O rm oža ostala ista.5 5 Smer proti S av ariji je postala že v času Pribinove in 
Kocljeve S podnje Panonije v 9. stoletju verjetno m anj pom em bna, vendar 
p a n a j bi do 13. stoletja še obstajala, sodeč po razlagi im ena k ra ja Preseka 
v širokem ogrskem obm ejnem p asu .5 6 Y poznejšem razvoju se je m orala 
vedno bolj u v eljav ljati povezava z O grsko preko Središča, ki je dobila svojo 
dokončno p o trd itev z izgradnjo »kom ercialne ceste« v 18. stoletju.5 7 M edtem 
ko je odsek an tičn e ceste do O rm oža kot srednjeveška »visoka cesta« ostal 
delom a v ra b i do dan ašn jih dni, p a je ovinek p ro ti S avariji po nem irih na 
ogrski m eji in s širokopotezno kolonizacijo v 13. stoletju izgubil svojo ve­
ljavo in izginil iz m reže srednjeveških prom etnih poti.5 8 V zvezi z n astan ­
kom novega ptujskega izhodišča p ro ti V araždinu je n ajb rž zgodaj opustel 
tudi cestni odsek med Rogoznico in Strelci in do d an ašn jih dni zakrnel v 
poljski kolovoz na m eji k atastrsk ih občin. Z aradi uničevalnega delovanja 
Pesnice in D ra v e sta bila gotovo že v srednjem veku preložena odseka p ri 
G orišnici in m ed C vetkovci ter M ihovci. A ntično tradicijo p a še im a mihov- 
ski klanec, k je r so v srednjem v eku m orebiti še u p o rab ljali antični usek in 
si nato severno ob njem u tira li nove poti, ki jih lju d sk a tra d ic ija še vedno 
im enuje »rim ska cesta«, dokler se ni sedanja cesta u stalila južno ob njem 
in v najnovejši dobi zam enjala prvotno strm ino s sodobnim usekom. Vzhodno 
od tod se sed an je ceste le še redko na k ratk ih odsekih, ujem ajo z antično.
Zelo verjetno je Drava že v zgodnjem poantičnem obdobju uničila teren 
mostišča pri Forminu in s tem izpremenila antično traso med Cunkovci in 
Forminom v slep rokav. Nova pot je imela že v Ptuju novo izhodišče preko 
nekdanjih dravskih strug na markovsko teraso pri Spidilji in se je nato 
držala njenega roba do najugodnejšega prehoda čez Dravo pri Borlu. Od 
antične ceste so do Petrijanca ostali le poljski kolovozi, krajevne zveze in 
preorana cestišča.
5 5 F. Baš (op. 29), 98 ss.
5 6 M . Kos CZ N 28, 1933, 147.
5 7 F. Kovačič, Trg Središče, 1910, 25, in V. Skrabar (op. 13), 30 ss.
5 8 H. Pirchegger (op. >), 44. Prim. karto »Glavna prometna pota na Slovenskem 
v srednjem veku« v M. Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, 240 (priloga).

ZUSAMMENFASSUNG
Römische Strassen zwischen Ptuj und Središče
Das Museum in Maribor hat in den Jahren 1954 bis 1963 bei der topographischen 
Terrainforschung für die archäologische Karte von Slovenske gorice (Windischen 
Büheln) auch Reste römischer Strassen zwischen Ptuj und Središče nach­
geforscht, die Reste der Strassendämme sondiert und den Verlauf der Trasse in 
Katastermappen eingetragen. Der Bericht über diese Arbeiten stellt den Anfang 
einer systematischen Erforschung der römischen Strassen in slowenischen Drau- 
gebiet dar. Diesmal wurden die Reste der römischen Strassen zum ersten Mal am 
Terrain von Parzelle zu Parzelle verfolgt, wobei die Struktur der Dämme durch 
Profile festgestellt wurde.
Im vorliegenden Aufsatz werden nur die auf dem Terrain gut feststellbaren 
Strassen Poetovio—Savaria und Poetovio—Mursa publiziert, die beide aus über 1 m 
hohen Schotterdämmen gebaut worden sind. Bei den übrigen Verbindungsstrassen 
von Poetovio über Slovenske gorice (Windische Büheln) wäre noch eine genauere 
Terrainforschung notwendig (Beilage 1). Der Verlauf beider Strassen ist auf Grund 
von Katastermappen beschrieben, wobei der Verlauf der Strasse Poetovio—Savaria 
mit den aus der archäologischen Karte von Jugoslawien, Blatt Ptuj (1936), bekann­
ten Daten übereinstimmt, nur ist er nun bis ins Einzelne dargelegt und kataster- 
massig lokalisiert (Beilagen 2 bis 4). Der Verlauf der Strasse Poetovio— Mursa 
wurde in der erwähnten Publikation nur vermutet, und zwar mit einem Drau- 
iibergang bei Bori am Rande des Hügellandes von Haloze; diesmal wurde er 
am Terrain in vorwiegend gerader Richtung bis Formin verlaufend festgestellt, 
wo sich irgendwo eine Brücke befand. Die Strasse setzte sich dann jenseits 
der heutigen Drau in Richtung Petrijanec fort. In Verbindung damit steht auch 
die Veränderung des Ausgangspunktes bei der Suche nach Strassenposten, von 
denen der Autor RAMISTA bei Formin (keltische und antike Gräber- und 
Siedlungsfunde), AQUA VIVA in Petrijanec lokalisiert.
Aus der Beschreibung der Strassenkörperprofile (Beilage 5) ist ersichtlich dass 
die erwähnten Strassen aus einem Schotterdamm bestanden, wofür das Material 
in unmittelbarer Nähe gewonnen wurde. Der Damm war ursprünglich cca. 40 cm, 
später bis 1 m dick und am Strassenkörper 6 bis 7 m breit, weshalb beide Strassen 
unter die sogenannten »leichten Strassen« (nach Grenier), die mit ihrer Breite der 
Vorschrift Cardo maximus mit 20 Fuss entsprechen, einzureihen sind. Der Schotter 
war meist einfach auf den ursprünglichen Boden aufgeschüttet, nur an einer Stelle 
(Formin) konnte eine Befestigung festgestellt werden. Die Dämme weisen keinerlei 
Verstärkung auf, auch nicht beim Übercpieren von Tälern, wo sie deshalb im Laufe 
der Zeit grösstenteils vollkommen vernichtet worden sind. Die Strassen verliefen 
möglichst gradling und überwiegend auf ebenem Terrain, nur auf der altpleisto- 
zänischen Terasse von Ormož mussten einige kürzere Anhänge mit Steigungen bis 
zu 15 % bewältigt werden. Auf dem behandelten Abschnitt der Strasse nach Sa­
vana mussten wenigstens 10 Brücken gestanden haben, von denen keine erhalten 
blieb; nach eventuell erhaltenen Resten wurde noch nicht gegraben. Die Strassen­
dämme sind verschieden gut erhalten. Teilweise verlaufen auf ihnen Feldwege und 
Landstrassen, teilweisen sind sie auf den Feldern durch Pflügen schon stark be­
schädigt. Am besten erhalten sind die Abschnitte in den Wäldern östlich von 
Ormož, wo die in Salovd am antiken Damm verlaufende Strasse »immer dieselbe«

geblieben ist. In den Strasseneinsclinitten auf Abhängen, in den kleinen Tälern und 
unter der heutigen Hauptstrasse sind keine Reste der antiken Trasse zu sehen.
Ausser der Abnützung in der postantiken Zeit, der seitlichen Erosion auf den 
Abhängen und in den Quertälern, der künstlichen Ebnung beim Pflügen und 
Graben, hat ausser der Pesnica zur Vernichtung der antiken Strassen vor allem 
die Drau beigetragen. Das wandernde Flussbett näherte sich in der postantiken 
Zeit den Strassentrassen und spülte 3 ' km der Strasse Poetovio—Savaria zwischen 
Cvetkovci und Mihovci und 6 km der Strasse Poetovio— Mursa zwischen Formin 
und Križovljan Grad weg.
Nach bekannten archäologischen Funden zu urteilen, war dieses Gebiet bei 
Ankunft der Römer verhältnismässig schwach besiedelt, denn es sind nur einige 
La-Tène-Funde bei Brstje, Stojnci, Formin und Ormož bekannt. In der Antike 
nahm die Besiedlung zu und es entstand eine Reihe antiker Gebäude, Strassen- 
posten und Siedlungen (Strejaci, Gorišnica, Zamušani, Senežci, Pavlovci, Gode- 
ninci, Središče und Stojnci), die grösstenteils noch nicht erforscht sind. Bekannt 
sind ausserdem aus diesem Gebiet auch einige Flachgräber-Nekropolen (Brstje, 
Osluševci, Strejaci, Obrež) und Grabhügel (Vičanci, Ormož, Salovci). Bei Ormož 
und Hum wurden inzwischen schon vernichtete Meilensteine gefunden, bei Spuhlja 
und Gorišnica (Sv. Marjeta) Münzen. Diese Funde lassen eine ausgesprochen 
kolonisatorische Rolle der Römer bei der Besiedlung des Ptujsko polje (Pettauer 
Feldes) erkennen.
Im Mittelalter änderte sich das Verkehrsnetz dieser Gegend. Durch die Fluss­
verlagerungen des Draubettes bei Ptuj bekam die Stadt einen neuen Ausgang gegen 
Osten auf der jetzigen Strassenlinie gegen Čakovec und Varaždin. Die erste Strasse 
steigt bei Spuhlja wieder auf den trockenen Boden der Terasse von Markovci und 
verläuft ab Strelci teilweise auf der antiken Strasse, bis sie sich östlich von Ormož 
gegen Središče wendet. Die zweite hat einen volkommen neuen Verlauf mit einer 
Brücke über die Drau bei Bori, dann am Fuss des Hügellandes von Haloze bis 
Petrijanec, wo sie wieder auf die antike Strasse kommt. Nach der historischen 
Auslegung des Namens Preseka zu urteilen verlief die römische Strasse gegen 
Savaria, östlich von Ormož bis Preseka führend und dann gegen die Mura und 
Lendava abbiegend, im Gebiet der weiteren ungarischen Grenzzone und war bis 
zum 13. Jahrhundert wahrscheinlich noch in Gebrauch, später verschwand sie aus 
dem mittelalterlichen Strassennetz. Die Strasse nach Mursa über Gorišnica wurde 
wahrscheinlich schon bald nach der Antike durch Verlagerung der Drau ver­
nichtet, weil über den Verlauf über Formin keine historischen Daten vorliegen.
In der Volksüberlieferung sind einige erhalten gebliebene Abschnitte der 
Strassen als die »alte« oder »römische Strasse« bekannt, die Bezeichnung »Toten­
strasse« hat sich für den auf der antiken Strassenlinie verlaufenden Fahrweg zwi­
schen Formin und Cunkovci, bzw. Borovci und Brstje erhalten.

K POTEKU RIMSKIH CEST 
MED PTUJEM IN SREDIŠČEM
RÖMISCHE STRASSEN 
ZWISCHEN PTUJ UND SREDIŠČE
Priloge 1—4 — Beilagen 1—4

Priloga 1 — Beilage 1
□ ■ k e lts k a , r im s k a s t a v b a
c — 9«— # k e ltsk i, r im s k i g r o b o v i
^ \ r i m s k e g o m i l e
r o b m a r k o v s k e t e r a s e , 
a li o b a l a p o a n t i č n a D r a v a
'///////J//// r o b o r m o š k e t e r a s e
Tloris rimskih cest po karti 1 : 50.000 
Grundriss der römischen Strassen nach der Karte 1 :50.000
P riloga 2 — Beilage 2
Tloris rimske ceste na katastrski mapi Ormož-Hardek 
Grundriss der römischen Strasse auf der Katastermappe Ormož—Hardek
P riloga 3 — Beilage 3
P rilo g a 4 — Beilage 4
Tloris rimske ceste na katastrski mapi Moškajnci-Gorišnica 
Grundriss der römischen Strasse auf der Katastermappe Moškanjci—Gorišnica
.HiDlin'UiNoMlli/i1

K P O T E K U R IM SK IH C E ST 
M ED P T U JE M IN SR E D IŠČ E M
RÖMISCHE STRASSEN 
ZWISCHEN PTUJ UND SREDIŠČE
P riloga 5 — Beilage 5

PROFILI RIMSKIH CEST NA PTUJSKEM POLJU
1 METER 2
1 1 GODENINCI
P. ST. / 1 9 6 3 I
Profili nasipa rimske ceste (1—11) 
Strassendammprofile der römischen Strasse (1—11)