KRANJ, torek, 15. 2. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 12 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO \Jveljaviti model, Vendar brez administriranja fedsednik skupščine SFRJ Raif Dizdarević se je v tovarni Ibi govarjal z direktorji kranjskih tekstilnih podjetij Raif Dizdarević je bil presenečen nad rezultati gospodarjenja v Ibiju. 500-članski kolektiv je lani zabeležil 96-odstotna izkoriščenost ne sicer Kranj - »IBI je v jugoslovanski •kstilni industriji primer, ki ga je ^ba vsem pokazati za vzor. Tu sem prepričal, kako velike možnosti lamo v Jugoslaviji, da s soraz-l^rno malo denarja, vendar z boljšo ^anizacijo in primernim nagrajenem dosežemo lahko zares lepe ^ultate.« To je ena glavnih ugoto-Hev petkovega razgovora predsed-l*ka skupščine SFRJ Raifa Dizda-^Vića z direktorji kranjskih tekstil-lh podjetih v Ibiju, ki so mu pri-»tvovali tudi Vinko Hafner, Silva -reb, predstavniki kranjske občin-skupščine in sekretar medobčin-i^ega sveta ZK za Gorenjsko Štefan 1 ^mec. najbolj modernih strojev in kar 99,2 odstotka celotne proizvodnje je predstavljalo prvo kvaliteto. Izvozili so za 8,5 milijona dolarjev in kar 70 odstotkov na konvertibilno tržišče. Od lanskih 40 odstotkov celotne proizvodnje nameravajo letos povečati izvoz na 50 odstotkov in na zahodno tržišče prav tako za 10 odstotkov. Uspeh je toliko večji, ker takšen izvoz dosegajo v glavnem z domačimi maeriali. Zato je razumljivo, da so njihovi osebni dohodki nad C Prednik skupščine SFRJ ^if Dizdarević si je z zaupanjem ogledal proizvodnjo v Ibiju. - Foto: F.Perdan__ NcijvcČ i 137 starih milijonov Pri gorenjskih davčnih upravah imajo že podatke o prijavah za odmero davka od skupnega dohodka občanov v lanskem letu — Najvišji dohodek na Gorenjskem je v Radovljici prijavil inženir arhitekt, med najvišjimi pa so večinoma zdravniki iz Vseh občin Letos je bil neobdavčljivi del skupnega dohodka občanov 407.000 dinarjev - davek od skupnega dohodka občanov v lanskem letu. Leto prej je znašal •330.000 dinarjev. Neobdavčljiva davčna osnova je enaka dvainpol-kratnemu letnemu povprečnemu osebnemu dohodku zaposlenih v Sloveniji. Ta neobdavčljiva osnova pa se poveča pri tistih zavezancih, ki vzdržujejo družinske člane. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana se poveča za 97.000 dinarjev. Tudi letos pa Sfiveda veljajo odbitki za različne prostovoljne prispeke, članarine, dohodke od patentov. . Na Gorenjskem ocenjujejo, da je davčnih zavezancev nekako enako kot lani, saj se elementi obdavčitve skupnega dohodka xi'iso - razen višine - spremenili. Občinske davčne uprave na Gorenjskem so že brale prve podatke o prijavah za odmero davka od skupnega dohodka občanov, medtem ko prijave za odmero obrtnikov še nLso zaključene. V Škofi i Loki je do roka vložilo napovedi za odmero davka 54 občanov, zamudnik' so bili štirje davek pa bodo odmerili 17 zavezancem. Po višini zasužene-fia dohodka za lani je bila najvišja napoved komercialista v višini 885.413 dinarjev, sledi diplomirani ekonomist, vodilni delavec s 645.238 dinarjev in spet diplomirani ekonomist, pa vodilni delavec s 577.242 dinarjev. V Tržiču je do roka vložilo prijave za odmero davka od skupnega dohodka 24 zavarovancev in ocenjujejo, da jih je vsako leto manj in tudi prijavljeni dohodek je manjši. Največ skupnega dohodka je prijavil zdravnik v višini 592.000 dinarjev, ostali zavezanci pa so prijavili večinoma od 400.000 dinarjev do 500.000 dinarjev. V Radovljici je vložilo davčne napovedi 131 občanov in obrtnikov — 48 je med njimi obrtnikov — število pa je približno enako lanskemu. Največ napovedi je bilo med 400.000 dinarjev in 500.000 dinarjev, tako kot tudi v ostalih občinah in večinoma imajo ti zavarovanci precej olajšav in davka od skupnega dohodka ne bodo plačali. Med najvišjimi v občini in tudi na Gorenjskem pa je diplomirani inženir arhitekt, ki je prijavil 1.370.108 dinarjev skupnega dohodka; sledi upokojenec s 735.980 dinarjev in zdravnik s 715.130 dinarjev. V Kranju imajo prijav vet kot lani, saj jih je do zdaj skupno z obrtniki 533. Veliko jih je okoli 500.000 dinarjev, med najvišjimi dohodki pa je dohodek gradbenega inženirja z 830.197 dinarjev, zdravnika z 835.043 dinarjev in kantavtorja zabavne glasbe s 799.626 dinarjev. Na Jesenicah je bilo do roka 37 napovedi občanov za odmero davka od skupnega dohodka ter 27 napovedi obrtnikov. Največje lani zaslužil zdravnik s 683.000 dinarji, sledi mu prav tako zdravnik s 683.000 dinarji strojni tehnik s 659.000 di- ter narji. D. Sedej -J povprečjem v tekstilni panogi in je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v tovarni 21.600 dinarjev. Ko se je Raif Dizdarević pogovarjal z direktorji kranjskih tekstilnih podjetij, se je še posebej zanimal za tali o imenovani jugoslovanski tekstilni model, ki je obudil precejšnjo pozornost tudi v zveznem izvršnem svetu. Gre za dogovor jugoslovanske tekstilne industrije, da bi letos založila domači trg in hkrati izvozila za 1,36 milijarde dolarjev ali za 25,8 odstotka več kot lani. To vsekakor ne bo enostavno in lahko, vendar so po mnenju direktorja Tekstilindusa Slavka Zalokarja, tekstilci to sposobni, če bo njihov dogovor dobil tudi ustrezno podporo v zveznem izvršnem svetu. Gre namreč za to, da bi tekstilna industrija potrebovala za normalno poslovanje, zagotovitev repromateriala in modernizacijo ponekod precej za- Nadaljevanje na 2. str. V SREDIŠČU POZORNOSTI Potrebno in težko pričakovano gradivo Ocena petkove razširjene seje medobčinskega sveta zveze ko-munistov za Gorenjsko v Kranju je bila, da je javna razprava precej razgibala komuniste na Gorenjskem. Po dolgem času je prišlo gradivo, ki govori o komunistih samih. Gre za javno razpravo o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in organiziranosti zveze komunistov Slovenije kot priprava na šesto sejo centralnega komiteja ZK Slovenije. V tolikšnem številu in v tako kratkem času se osnovne organizacije zveze komunistov že dolgo niso sestajale. In že dolgo časa nismo bili priča tolikšni kritičnosti. Zastavljena so bila vprašanja in poudarjene ugotovitve, da po kongresih ni pričakovanega in potrebnega napredka. Marsikje administracija oziroma birokracija duši razvoj. Samoupravljanje se duši s papirnato vojno inje v materialnem pogledu močno načeto. Zato je potreben izreden napor, da bi storili 'več za krepitev našega demokratičnega življenja. Ne smemo dopustiti, da bi slavili tisti, ki bi samoupravljanje radi moralno diskvalificirali. Prav zato je treba v zvezi komunistov dati vso pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju. Prav na tem področju zveza komunistov najbolj šepa. Nesmotrno je, cla vsaka družbenopolitična organizacija in samoupravna skupnost sama zase organizira izobraževanje, čeprav ni bistvene razlike v vsebini. Nevzdržno je, da smo pri izbiranju kandidatov za različne oblike izobraževanja pogosto predlagali tiste delavce, ki smo jih najlaže pogrešali na delu. Tudi nad ugotovitvijo, da mladi, ko postanejo člani zveze komunistov, mislijo, da je njihovo delo v zvezi socialistične mladine končano, se velja zamisliti. Po drugi strani pa smo marsikje priča, da se vloga ZSMS ni okrepila. Niso redki primeri, ko šepa tudi kadrovska politika. Namesto, da bi za sekretarje izbirali najboljše in.takšne, ki imajo ugled med ljudmi, marsikje izberejo takšne, ki se pravzaprav ne znajo braniti pred funkcijami. Utrjevanje idejne in akcijske usposobljenosti zveze komunistov narekuje nadulje tudi drugačen pristop in nekampanj-sko ocenjevanje aktivnosti komunistov. Treba je znati razlikovati/ da je lahko nekdo pri desetih funkcijah popolnoma neaktiven, nekdo pa pri dveh preobremenjen. Povezanost in učinkovitost ter akcijska enotnost se naj odrazi v problemski konferenci. To je ena od lepih oblik, ki pa mora zaživeti v samoupravnih organih, kjer naj bi se potrdila in potrjevala pravilna stališča članov zveze komunistov. Za razvijanje te oblike v krajevnih skupnostih mora skrbeti socialistična zveza, v organizacijah združenega dela pa sindikat. In še nekaj. Ne bi smelo ostati le pri ugotovitvi, da je bilo sedanje gradivo potrebno in težko pričakovano. A. Žalar Zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti za Gorenjsko predlaga občinskim zdravstvenim skupnostim: ORL — da, vendar preseljen k matični bolnišnici na Jesenice — Ali bo ta novi krog dogovarjanj za ureditev problema o obstoju in lokaciji ORL oddelka vendarle končal dolgoletno jaro kačo neizpolnjenih sklepov, dogovorov in strokovnih ocen? Kranj — Težko bi bilo prešteti vše ure, ki so bile zadnja leta na Gorenjskem porabljene na najrazličnejših sestankih, da bi vendarle razrešili vprašanje dislociranega otorinolaringološkega oddelka jeseniške bolnišnice s prostori v kranjskem zdravstvenem domu. Potem ko je bila nekaj časa na tehtnici le preselitev iz Kranja na Jesenhe, v Kranju in tudi glede na možnosti v drugih občinah pa bi bile le specialistične ambulante za to dejavnost, se je zadnja leta bolj razpravljalo o tem, ali je takšen oddelek v okviru bolnišnične dejavnosti na Gorenjskem potreben ali ne. Razprave o potrebnosti ali nepotrebnosti tako organiziranega oddelka s 30 posteljami v kranjskem zdravstvenem domu, so brez dvoma še najbolj rahljale živce zaposlenim na oddelku, nemalo opravka pa so imele tudi strokovne službe v bolnišnici, v zdravstvenih skupnostih in pa delegati v skupščinskih klopeh. Zadevo, ki je vse bolj postajala podobna gordijskemu vozlu, ni moglo presekati niti mnenje strokovne komisije pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo pred dobrima dvema letoma, ki je ugotovila, da takšen oddelek pri jeseniški bolnišnici za gorenjske porabnike zdravstvenega varstva niti ni potreben. Takšnega mnenja je bil tudi medicinski svet Gorenjskega zdravstvenega centra: dejavnost tega oddelka naj bi v bodoče na Gorenjskem obstajala le v specialističnih ambulantah, urgentno službo in tudi operativne posege pa bi za gorenjske uporabnike zdravstvenega varstva opravljala Otološka klinika v Ljubljani. Takšnemu razpletu pa so oporekali v jeseniški bolnišnici, kjer so sprožili postopek za odločitev o obstoju otološkega oddelka. Ugotovitve in tudi sklepi jeseniške bolnišnice so bile povsem nasprotne ugotovitvam medicinskega sveta in republiške strokovne komisije tako glede ekonomičnosti, racionalnosti in tudi po strokovni plati. Da pa Danes v Glasu STRAN 4: Odgovori na vprašanja o gradnji gorenjske avtoceste, ki ste jih zastavili v našem odprtem telefonu Plačilo za strah — problematika odškodnin pri delu v jeseniški Železarni nikakor ne more glede tega oddelka ostati status quo, pa so še posebej poudarjali v kranjskem zdravstvenem domu, ki že nekaj let čaka na preselitev oddelka na Jesenice, da bi v teh prostorih lahko uredil specialistične ambulante (tudi otolo-ško) za kranjske uporabnike zdravstvenega varstva. V zadnjih desetih letih je namreč število občanov v Kranju poraslo za okoli 10.000, kar je sicer ob načrtovani zdravstveni postaji na Planini izgledalo kot kmalu rešljiv problem. Vmes so posegli stabilizacijski ukrepi, ki so odložili, kasneje pa povsem črtali tako načrtovan prizidek kot tudi zdravstveno postajo na Planini. V letu 1978 je sicer kazalo, da so v gorenjski regiji našli enačbo, kako rešiti problem otološkega oddelka in obenem prostorske stiske zdravstvenega doma Kranj. Zdravstveni dom Kranj se je namreč odpovedal denarju iz sklada za investicije v gorenjskem zdravstvu za gradnjo prizidka, sredstva pa so bila preusmerjena za dokončanje prizidka jeseniški bolnišnici ob pogoju, da se tja preseli tudi otološki oddelek iz Kranja. Tak sklep regionalne zdravstvene skupnosti je bil uresničen le polovično, saj je oddelek še vedno v ZD Kranj. Odločitev naj bi zdaj končno padla v skupščinah občinskih zdravstvenih skupnostih. Tem bo zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti priporočil sklep, po katerem naj ta dejavnost na Gorenjskem ostane,le da se bolnišnični del preseli v matično bolnišnico na Jesenice. S tem so tudi upoštevane ugotovitve in dokazi o potrebnosti te dejavnosti še naprej na Gorenjskem, seveda pa naj bi o tem mnenje dopolnila tudi strokovna komisija republiškega komiteja in medicinski svet z zahtevami po poenotenju medicinske doktrine. Seveda pa je okoli dokončne preselitve, ki naj bi bila do konca tega leta oziroma do začetka prihodnjega, še precej vprašajev, ki so doslej vedno prevagali 1 nad sprejetimi odločitvami. L. M. Pust pust, krivih ust... - Gorenjska je te dni zaplesala v maska -rah Daje še bolj veselo, je nedvomno pripomogel tudi sneg, ki nam ga ie zda i zvrha no nasulo. V soboto je bilo v Kranju v povorki preko petsto maškar. Le škoda, da so tako hitro zaključili svoj obhod po kranjskih ulicah. - Foto: F. Perdan Potepuh Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 17. februarja ob 16. in ob 17. uri lutkar Cveto Sever uprizoril zgodbo Svetlane Ma-karovič »Potepuh«. GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVUANJE TOREK, 15. FEBRUARJA 1: NAŠ SOGOVORNIK Direktorji kranjskih tekstilnih podjetij so predsednika skupščine SFRJ seznanili s pogoji gospodarjenja; opozorili so predsvem na preveliko administriranje. težave zaradi cen ... — Foro: F. Perdan Denar za prevoze in prehrano Jesenice ^ Jeseniška izobraževalna skupnost je posvetila in tudi letos skrbita pravilno in zadostno prehrano učencev v vseh šestih osnovnih šolah in v šoli s prilagojenim programom. Na vseh šolah imajo izdatno šolsko malico, kosila pa preje -majo učeiici v celodnevni šoli in v podaljšanem bivanju. Ko bodo dogradili šolsko kuhinjo še na osnovni šoli na Beli in v Mojstrani, bodo kosila lahko prejemali tudi vsi učenci teh dveh šol. Starši prispevajo k stroškom za prehrano samo za hrano, vsi ostali stroški pa so vključeni v program izobraževalne skupnosti. V primerih, ko je socialni status družine nižji, pa so učenci oproščeni tudi tega plačila za 50 odstotkov ali pa povsem. Za to so osnovne šole porabile milijon dinarjev. Vsi učenci, ki so oddaljeni od šol več kot 4 kilometre, so po zakonu upravičeni do brezplačnega prevoza. Tako imajo organiziran prevoz učencev iz Rateč in Gozd Martuljka s šolskim avtobusom, učenci iz Ra-dovne pa se v osnovno šolo v Mojstrani vozijo s šolskim kombijem. Učenci, ki stanujejo na Blejski Dobravi, Javorniškem Rovtu in v Planini pod Golico, pa se vozijo z lokalnim avtobusom. Zaradi varnostnih ukrepov pa so organizirali brezplačen prevoz tudi za učence s Hrušice in Potok, ker na poti v šolo ni pločnika in morajo hoditi po cesti prvega reda. Lani je izobraževalna skupnost za prevoze namenila 2 milijona 330.000 dinarjev. Uveljaviti model, vendar brez administriranja (Nadaljevanje 8 1. strani) starele opreme 65 odstotkov od ustvarjenega deviznega prometa. To je eden od pogojev, da takšen dogovor oziroma model zaživi in uspe. In kako je tekstilcem ta dogovor oziroma model uspel, je bilo eno od vprašanj, ki povzroča razprave in preučevanja v Jugoslaviji. Slavko Zalokar je pojasnil, da je odgovor dokaj preprost. Iskati ga je treba v dokaj težkih razmerah in problemih, ki jih je imela jugoslovanska tekstilna industrija v zadnjih 15 letih in jih je morala sama reševati. Težave pa s tem seveda ne bodo Rezervni starešine pred konferenco Radovljica — V sredo, 2. februarja, je bila v Radovljici peta redna seja predsedstva občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin. Na seji so dopolnili predlog pravil občinske konference in krajevnih organizacij. Pravila bodo dokončno sprejeli na programski konferenci, ki bo 21. februarja letos v Radovljici. Dogovorili so se tudi, da bodo na skupščini razpravljali o delu vseh organov zveze v preteklem letu, programih dela za letošnje leto, zaključnem računu za 1982. leto in letošnjem finančnem načrtu. Predlog slednjega načrta ne odstopa od vred nosti lani porabljenih sredstev, ker so pri njegovi sestavi upoštevali ustalitvene ukrepe. Predsedstvo je zadolžilo komisije, da že med letom pripravijo predloge za letošnjo podelitev zlatih značk. Med drugim je tudi sklenilo, da bo občinska konferenca letos pripravila tekmovanje v odbojki in odprto prvenstvo članov ZRVS v streljanju z avtomatsko puško in pištolo. Ciril Rozman Vsebinsko bogato izobraževanje Samoizobraževanje komunistov je učinkovito le, če je stalno — Člani se redko odločajo za tiste oblike idejnopolitičnega izobraževanja, ki trajajo dalj časa Pri kadrovanju se pogosto ^srečujejo z nekaterimi problemi. Se posebej, če gre za tiste oblike usposabljanja, ki trajajo dalj časa. Številni člani osnovnih organizacij so nezainteresirani, pojavlja se problem nadomestila osebnih dohodkov in stroškov bivanja v kraju šolanja, nadomeščanje odsotnega delavca na delovnem mestu, kar je še posebej pereče v proizvodnji ali v šolstvu, zdravstvu. Prav zato v nekaterih osnovnih organizacijah dajejo prednost samo-izobraževanju in izobraževanju vseh članov osnovne organizacije ZK na skupnih sestankih v okviru programa idejnopolitičnega izobraževanja. S tem pa nikakor ne bi smeli biti zadovoljni, ampak bi morale osnovne organizacije skupaj z vodilnimi in vodstvenimi delavci najti poti, da bi takšne probleme rešili z nekaj dobre volje in z dosti več odgovornosti tako do Zveze komunistov kot do našega samoupravnega socialističnega sistema. Občinski organi bi morali komuniste stalno prepričevati o pomembnosti usposabljanja in kvalitetnih predavanj. Samoizobraževanje je, kot menijo na Jesenicah, lahko nekvalitetno, če ni sistematično, programsko opredeljeno in vsebinsko bogato. D. Sedej odpravljene. Ena največjih, s katero se trenutno ne spopadajo le tekstilci, je preveliko administriranje. Nevzdržno je, da morajo na primer mesece in mesece čakati na soglasje za nakup cenenega stroja ali materiala za lastne devize. Še bolj nevzdržno je, da ne vedo, kako naj dobro načrtujejo in smotrno gospodarijo, ko še vedno niso znani splošni okviri gospodarjenja za letos. Direktor Ibija Franc Oman je poudaril, da so januarja letos v Ibiju izvozili za 1,66 milijona dolarjev in dodal, da zvezni izvršni svet veliko stvari rešuje »v našem imenu in za nas«, kar pa pomeni nezaupanje v naše delovne ljudi, ki se vse bolj sprašujejo, o čem sploh lahko še odločajo. Nevzdržno pri tem pa je, da gre pri vsem tem (npr.: potni stroški, reprezentanca) za linearno reševanje. Drug problem, ki sta ga posebej osvetlila direktor Triglav konfekcije Tone Marčun in direktor Zvezde Jože Rožman, so cene. Le-te so namreč zamrznjene, tekstilni izdelki pa so v glavnem modni in jih je treba pogosto spreminjati in zato spreminjati tudi cene. Ker se zatika v zveznem zavodu za cene, tudi mnogih izdelkov ni v prodaji. Slišati je bilo mnenje, da bi bila sprostitev cen upravičena. Predsednik skupščine SFRJ, ki se je po obisku v Ibiju pogovarjal še o gospodarjenju s predstavniki kranjske občine, se je strinjal, da v sedanjih razmerah pri nas ni lahko gospodarstva, Vse bolj razširjena administracija je velika ovira za razvoj gospodarstva, in ga bolj duši kot pa koristi reševanju naših skupnih problemov. Poudaril pa je še, da z uveljavljanjem sedanjega tekstilnega modela ne bi smeli vanj prenesti tudi zvezne administracije. A. Zalar Obsežno obrambno usposabljanje V republiškem centru za obrambno usposabljanje, ki deluj* od jeseni 1980. leta, nepretrgano uresničujejo nove progrt me — Pozitivne izkušnje omogočajo napredek — Težnja? dograjevanju kakovosti dela Poljče — Delovanje republiškega centra za obrambno usposabi? nje v Poljčah, katerega prvi del so za pouk usposobili septemsr 1980. leta, v novi stavbi pa so sprejeli prve obiskovalce maja nasledi leto je usmerjeno v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh nosak? obrambnih priprav, kadrov za civilno zaščito ter strokovnjakov s pf dročja zvez. Ker je vsako od teh področij dokaj široko, uresničujejo* liko število programov in je zasedenost centra stalna. K temu prav* ko prispeva odprtost centra, saj se za usposabljanje v njem vse * odločajo tudi pripadniki teritorialne obrambe in člani raznih dni* nih organizacij. . »Naše dosedanje delo,« govori načelnik centra Janko Stušek, »f zitivno ocenjujejo tako v svetu za ljudsko obrambo pri predsedstvu^ Slovenije in izvršnem svetu naše republike kot v republiškem ' tariatu za ljudsko obrambo. Tudi mi ga stalno pregledujemo; — vi ugotovitev iz naših analiz in anket med slušatelji izpopol programe dela. Novost v njih je večji poudarek usposabljanj« „ so pri izvedbi posameznih izobraževalnih oblik pa težimo k či jemu poenotenju skupin slušateljev glede na njihove delovne tve in krajevno povezanost, predvsem področno. Pozitivne izkušnje so omogočile napredek na posameznih f dročjih dela. Poenotili smo metodologijo obrambnih priprav in p* čali stik med nosilci aktivnosti v njih, zagotovili smo hkratno uspe? bljanje celotnih štabov civilne zaščite iz slovenskih občin ter * |zofcp ževanjem strokovnjakov za zveze vplivali na povezanost informatik operativnih centrov v družbenopolitičnih skupnostih.« Zaradi vse večjih potreb po obrambnem usposabljanju v cenr niso doslej ponovili niti enega izobraževalnega programa, na tečaje seminarje z določenega področja pa sprejmejo le najnujnejše ste. udeležencev. Kljub temu so pri sestavi letošnjega dela upoštevali ro= potrebo po dopolnilnem izobraževanju slušateljev, zlasti za podredi več nerešenimi vprašanji. »Pri uresničevanju tako obsežnih obvez,« pojasnjuje načeli* centra, »ne gre brez problemov. Manjka nam namreč tretjipoutr nega predavateljskega kadra, kar je dodatna ovira pri organizaciji * la. Glede na zaostrene gospodarske razmere se tudi mi borim* zmanjševanjem stroškov in zato v programe vgrajujemo le nuf opravila. Posebne težave pa imamo pri pridobivanju drugih uprave* organov za obrambno izobraževanje njihovih kadrov. Vse to bo v bodoče reševal svet centra, ki bo imenovan v Mi* prihodnosti. Njegova naloga pa ne bo le usmerjanje dela centra, t pak skrb za povezavo in usklajevanje z nosilci obrambnega usp^ bljanja delovnih ljudi in občanov od občin do pokrajin.« V bodoče delo centra si bodo še bolj kot doslej prizadevali vgr*,* vati sodobne učne metode, da bi v čim krajšem času slušatelji pridco kar največ znanja. V vseh oblikah dela bodo dajali prednost aktuain in predvsem uporabnim vprašanjem, plod dela med usposabljaj pa naj bi v večji meri bila tudi številnejša skripta za posamezna r dročja. Gre torje za usmerjanje od obsežnosti h kvaliteti dela. K te' bo v marsičem pripomoglo, kot ne nazadnje naglasajo v centru. tes.": še povezovanje s katedro za splošno ljudsko obrambo pri ljubijar> fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, akademijo :? nosti in umetnosti, zveznimi, republiškimi in pokrajinskimi centr obrambno usposabljanje ter drugimi izobraževalnimi ustanovam: Besedilo in slika: Stojan Saie Seja občinskega komiteja ZKS Škof j a Loka Odkrito o delu in problemih . . . . . ______: l Jesenice — Ko so osnovne organizacije Zveze komunistov v jeseniški občini obravnavale idejnopolitič-no in akcijsko usposobljenost osnovnih organizacij ZK in komunistov v pripravah na 6. sejo CK ZKS, so posvetile posebno pozornost tudi idejnopolitičnemu usposabljanju komunistov v vseh sredinah. Komunisti so ocenili, da idejno-politično usposabljanje ne poteka tako, kot piše v programih ter partijskih usmeritvah in dokumentih. Pri tem so izpostavili predvsem odgovornost osnovnih organizacij ZK kot tudi občinskih organov Zveze komunistov, premalo pa so poudarili, da so tudi sami odgovorni, če idejnopolitično usposabljanje peša. Posamezni člani včasih niso pripravljeni obiskovati zahtevnejših oblik idejnopolitičnega usposabljanja. Zelo kritični so bili pri ocenjevanju odgovornosti osnovnih organizacij ZK, kajti prav te so najpomembnejše, saj se člani osnovnih organizacij sami odločijo za kadrovanje v določene oblike usposabljanja. Iz razprav in prakse so tudi ocenili, da v tistih osnovnih organizacijah, ki so aktivne in se tvorno vključujejo v družbenopolitično delovanje in življenje, dosti bolj odgovorno kadrujejo kot pa nedelavne osnovne organizacije. Škofja Loka — Osnovne organizacije ZKS so se zelo odbro odzvale pozivu centralnega komiteja CK ZKS, naj v široki javni razpravi spregovorijo o idejni in akcijski enotnosti komunistov, so poudarili na seji občinskega komiteja ZKS Škofja Loka. Razpravo so pripravili kar v 90 odstotkih osnovnih organizacij in le dve osnovni organizaciji sta le prebrali gradivo, drugod pa so povsod spregovorili o dejavnosti svoje osnovne organizacije pri razreševanju vprašanj, ki so bila objavljena v gradivu. Posebej je bilo v javni razpravi izpostavljeno kadrovanje v zvezo komunistov. Na tem področju je bilo premalo narejenega, zlasti pri delu z mladino. Zato so komunisti predlagali posebno izobraŽevanje in usposabljanje komunistov za delo z mladino. Drugo vprašanje, ki je bilo obravnavano v večini osnovnih organizacij, je bilo idejnopolitično izobraževanje. Predvsem, poudarjajo komunisti, kaže skrajšati tako imenovano abecedo marksizma ter izobraževanje aktualizirati. Izobraževalne programe naj bi skupaj pripravljale vse družbenopolitične organizacije, tako da se ne bi podvajali, hkrati pa bi lahko s skupnimi močmi pripravili boljše programe, ki bi se med sabo dopolnjevali. Komunisti tudi me- nijo da naj izobraževalni programi upoštevajo sestavo članstva. Važno je, da v pogovore o aktualnih problemih našega razvoja pritegnejo tudi upokojence in mladino. Osnovne organizacije tudi pričakujejo večjo pomoč pri informiranju članstva. Komunisti pogrešajo večjo in boljšo povezavo članov CK z občinskim komitejem in tudi z osnovnimi organizacijami. Delegatski sistem še ni zaživel tako kot bi moral. Povezava delegata z delegatsko bazo je še vedno preslaba, pogosto volilci niti ne vedo o čem odloča delegat in zato prihaja do takšnih primerov, kot so sedanje visoke prispevne stopnje za pro- grame samoupravnih mtert-skupnosti, za katere v valovnih kolektivov niti niso veče-so jih delegati potrdili. Tudi družbenopolitičnega zbora itv biti bolj povezani z družben*'-' tičnimi organizacijami in lah* stopajo le verificirana stališča. Komunisti - šolniki pa so e? rili na preslabo idejnopolitiCtv braževanje učiteljskega kadra j idejne odklone pri pouku ter r-premajhno pozornost prj vanju za učiteljski poklic. Pri v*5 je prisoten vpliv cerkve in rs; bilo treba najti boljši način k d rovanja in idejne vzgoje bo" obrnil na podpisnike samoupr-.»a sporazuma, da bi letos pc^ prispevek od 50 na 70 din na za^ nega Le na ta način bi se nov: -prireditve izvlekle iz financ::' aat ki nastajajo predvsem sara: 'ikih podražitev uslug m mate' I ani je v precejšnji meri por premostiti finančne težave kra izvršni svet, letos pa očitno r-: moeoče nadaljevati te tradicij prireditve brez večjega pr:>:v podpisnikov samoupranega c zuma. C* TOREK. 15. FEBRUARJA 1983 GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN GLAS Ultrazvok za diagnozo srca in trebušnih bolezni V jeseniški splošni bolnici so dobili dve moderni aparaturi, ki jim omogočata najnovejšo, ultrazvočno srčno in trebušno diagnostiko — Denar prispevale gorenjske delovne organizacije ma pa velja 10 milijonov 400.(XX) dinarjev. Jesenice — Diagnostični postotak je glede na naravo preiskave, na tehnično opremljenost in organizacijo zdravstvene dejavnosti razdeljen v tri skupine: preiskave v Osnovnem zdravstvu, preiskave v regionalni bolnici in preiskave, ki so Zapletene in drage in se opravljajo le Ha klinikah. Ta stopenjska diagnostika torej terja, da se morajo določene preiskave opraviti tudi " Regionalnih bolnicah in tako omogoča večjo kvaliteto. Zato je povsem Razumljivo, da tudi regijske bolnice, **ied njimi jeseniška, težijo za tem, da se njihove ambulante opremijo s kar najbolj sodobno opremo, ki ^mogoča zgodnje in natančno diagnozo. V jeseniški bolnici so bogatejši za dve pomembni aparaturi za diagnostiko trebušnih bolezni in ultrazvočno srčno diagnostiko. Obe sta Uvoženi, denar so namenile go-*fenjske delovne organizacije, opre- rPRISPEVKI DELOVNIH ORGANIZACIJ Za ultrazvočno diagnostično opremo so prispevali: Železarna Jesenice 3 milijone dinarjev; SGP Gradbinec Kranj 645.000 dinarjev; Elan Begunje 500.000 dinarjev; SGP Gradiš Jesenice 300.000 dinarjev; Plamen Kropa 55.000 dinarjev; Carinarnica Jesenice 50.000 dinarjev; Iskra Otoče 20.000 dinarjev; Klavnica Jesenice 5.000 dinarjev; Ljubljanska banka 5.000 dinarjev; Mizarstvo Mira Radovljica 5.000 dinarjev; IPI Plastika Jesenice 20.000 dinarjev; Merkur Kranj 250.000 dinarjev; Tekstilindus Kranj 500.000 dinarjev; Gorenjska oblačila Kranj 80.000 dinarjev; Iskra Kranj 120.000 dinarjev m Psihiatrična bolnica Begunje milijon 300.000 dinarjev. Ostali viri sredstev: namenska SREDSTVA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 309.340 dinarjev; prispevki občanov namesto venca 75.634 dinarjev; drugi manjši prispevki 70.000 dinarjev, ostanek sredstev od mamografa 39.000 dinarjev, delavci bolnice Jesenice milijon dinarjev in Zavarovalna skupnost Triglav, območna vodna skupnost Kranj kredit za dobo pet let v znesku 2 milijona dinarjev. Skupaj so tako zbrali 10 milijonov 350.000 dinarjev. Poleg prispevkov za ultrazvočni aparaturi so še štiri delovne organizacije prispevale nekaj sredstev za nujno obnovo posteljnega fonda: Tehnični biro Jesenice 84.000 dinarjev; Elim Jesenice j 42.000 dinarjev; Kovinoservis Jesenice 42.000 dinarjev in Kovinar Jesenice 42.000 dinarjev. Z najnovejšo opremo nas natančno seznanja priznani jeseniški specialist dr. Jernej Markež, ki takole pravi o ultrazvočni diagnostiki: »Leta 1954 sta Šveda Edler in Hertz prva posni seštevek vseh odškodninskih zahtevkov kar milijardo starih dinarjev, je v precejšnji meri vzrok tudi v tem, ker se je v prvi polovici leta zgodila večja nesreča na plavžu, ko je več delavcev dobilo težje opekline in so zato njihovi odškodninski zahtevki dokaj visoki. Delovna organizacija z vsakim delavcem — če njegova temeljna organizacija ugotovi, da je za nesrečo odgovoren — poskuša doseči poravnavo glede višine odškodnine, v nasprotnem primeru delavec vloži zahtevek na sodišče združenega dela. Postopki pred sodiščem so hitri in če ni večjih dokazovanj, je v povprečju vsak spor rešen v enem letu. V jeseniški železarni se dnevno srečujejo z zastarelo tehnologijo, vendar pa se nesreče pri delu pojavljajo tudi v obratih, kjer imajo sodobnejši proizvodni proces. Vsekakor je odvisno od samih delavcev, kako delajo in kakšno je varstvo pri delu. V nekaterih delovnih okoljih bi morali za varstvo poskrbeti veliko bolj, opozarjati in tudi ukrepati, čeprav je obenem tudi res, da je ponekod takšna prostorska stiska, da je bilo v nekaterih primerih nesrečo kar težko preprečiti. V marsikaterem primeru so ugotovili, da so delavci grobo kršili ukrepe in se zato poškodovali in tedaj bi morali uvesti tudi disciplinski postopek. A delavca zaradi solidarnosti ne po3jejo pred disciplinsko komisijo, češ, da je že itak dovolj prizadet. In se nemalokrat zgodi, da prav ta delavec zahteva plačilo odškodnine. Pri določanju odškodnine meril ni, ocenjujejo od primera do primera, realno se lahko oceni le premoženjska škoda. Vse ostalo — bolečine, strah, zmanjšanje življenjske in delovne aktivnosti, iznakaženost — je prepuščeno presoji stranke in pravnikov z ozirom na težo in posledice, pri tem pa sodelujejo št1 medicinski izvedenci, ki lahko z medicinskega stališča nesrečo in njene posledice strokovno opredelijo. Največji odškodninski zahtevek je znašal milijon 200.000 dinarjev, najmanjši je bil 5.000 dinarjev; od 10 milijonov dinarjev odškodninskih zahtevkov je zavarovalnica izplačala 4 milijone 500.000 dinarjev. Pri vsaki nesreči, ki jo obravnavajo in za katero je železarna odgovorna, obstaja malomarnost in neprevidnost delavca, čeprav je včasih ta le zanemarljiva. Zato je še kako pomembna dosledna varnost pri delu. V vsaki temeljni organizaciji morajo obravnavati vsako škodo in če se ne zmenijo za odškodnino in ne pride do sporazuma, potem delavec lahko zahteva želeni odškodninski znesek šele po treh mesecih. Dokaj redno se v zahtevanih odškodninah pojavljajo »rubrike« za strah in bolečino pa toliko in toliko ... Res je, da nikakor ni kar tako, če ti stisne roko ali prste ob žerjavu ali ob predelovalnem stroju, v jeklarni, na plavžu, pri delu z lahko vnetljivimi tekočinami. Ni dvoma, da si nihče ne želi ne lažjih ne težjih opeklin, a žal je tudi res, da precej poškodovanih delavcev poskuša »skozi« odškodnino »obogateli« in pač hočejo iztržiti veliko več, kot jim pripada. Kakšna naj bo odškodnina za strah, kako se sploh lahko denarno ovrednoti bolečina? Za določilo višine odškodnine ni recepta, zato morajo pravniki upoštevati prav vse okoliščine in se potem odločiti. Podatki o višini odškodnine nasploh in za vsak primer posebej so zatorej hudo varljivi in jih nikakor ne moremo potisniti v neka povprečja in primerjave. Zanesljivo je le, da so sami odškodninski zahtevki ponasrečnih delavcev previsoki, če vemo, da so za 86 primerov namenili 4 milijone 500.000 dinarjev, več kot pol manj kot so delavci zahtevali. In še več: v izplačano vsoto so vštete tudi vse rente, ki jih delovna organizacija izplačuje vsako leto. d Sedej HTP BLEI) TOZD GliAND HOTEL TOPLICE BLED Delavski svet TOZD razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in nim dogovorom izpolnjevati še naslednje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomsk stinske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — da aktivno obvlada dva od naslednjih tujih jezikov gleški, nemški, francoski, italijanski), — da predloži program razvoja TOZD za naslednje no obdobje (4 leta), — da ima moralno politične kvalitete in praviien odnos samoupravljanja Delavec bo imenovan za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati ^^ 15 dneh po objavi na naslov: HTP Bled. TOZD Grand hotel Toplice Cesta svobode 12, z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sklepu o izbiri. Glasov odprti telefon Spraševali ste o avtocesti objavljamo odgovore • Kako na področju trase poteka reševanje zemljiških vprašanj? Na večini trase avtoceste so z lastniki zemljišč podpisane pogodbe, povsod pa še niso plačane odškodnine; predvsem tam, kjer so spremembe zaradi drugače projektiranih priključkov (Kranj-zahod in še kje). Praviloma pa ne bo zaorano v nobeno zemljišče, dokler investitor ne bo razrešil vseh vprašanj z lastniki. • Kdaj se bodo začela dela pri nadvozu Jezerske ceste v Britofu? Dela naj bi se začela 15. maja in trajala do konca leta. • Gradnja avtoceste je bila napovedana že na začetku lanske jeseni. Zakaj se je zavlekla? Glede na dotok sredstev je bila ,potrebna pridobitev bančne garancije. • V zadnjih nekaj letih vodi družba bitko z urbanisti za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Zakaj priključek na Polici ne posega bolj v gozdno povrfiino? Pri priključku Kranj - zahod je bilo treba upoštevati: navezavo avtoceste na obstoječo magistralko in industrijsko cono; čimkrajšo povezavo na Naklo-Kokrica; položen plinovod in rezervate za daljnovod. Prihranek na zemljiščih pa vseeno pomeni, da ima Kranj od prvotno predvidenih treh priključkov na zahodnem delu zdaj samo enega na Polici (prej Še v Naklem in na cesti JLA).Ce pa bi sedanji priključek na Polici premaknili še bolj na zahod, bi morali porušiti še pet hiš. • Kako se rešuje problem nadomestnih zemljišč? . Osnovna ugotovitev je, da nadomestmn poljedeljskih in gozdnih površin ne bo moč v celoti nadomestiti. Prednost imajo le čisti kmetje. Zmotna je tudi predstava, da je dovolj družbene zemlje. KZK bo na primer izgubil kar 16 hektarov zemljišča, kar je precejšen.) poseg v njihov zemljiški fond ob sedanji usmeritvi pridelave hrane. Vendar pa bo kmetijsko zemljiška skupnost vsa odprta vprašanja obdelata po dogovorjenih kriterijih. Na področju Vogelj so bih poskusi da bi v kmetijska spremenili nekatera gozdna zemljišča, vendar pa se je izkazalo da so lastniki le-teh hkrati tudi lastniki izgubljenih kmetij- SkiSzZno je že, da bodo posameznikom ob trusi avtoceste ostale manjše kmetske površine. Kako je z določanjem par-cei ni h številk zanje? Nove odmere bodo narejene po dograditvi avtoceste. • V Šenčurju nas zanima, kje bodo podvozi za obstoječe komunikacije in koliko več potov bo do zemljišč? Občinska cesta od Kranja proti Šenčurju je le delno prestavljena. Podvozi pa bodo za Šenčur—H rastje, Šenčur-Voklo, Šenčur-Voglje, Šenčur-Poljska pot proti Brniku. Glede na dosedanje razprave pa so bili vsi lastniki seznanjeni z možnostmi dostopa do svojih zemljišč. • Stanovanjska hiša je z življenjsko bivalnimi prostori ostro obrnjena v kot nadvoza Jezerske ceste in podvoza avtoceste. Bivanje v tej bližini (4 metre od trase) se bo še poslabšalo. Ali menite, da je bivanje v takšni hiši še znosno za starejše stanovalce? Ocena je, da rušenje tefca objekta ni potrebno, vendar pa mora investitor (republiška skupnost za ceste) urediti vse potrebno glede hrupa. Zato je projektirana zaščita proti hrupu; stopnja zaščite pa je tolikšna, da so upoštevani vsi normativi s tem v zvezi. • Ali bo na parceli št 953/1 k. o. Prim-skovo zaradi avtoceste izvršen kakršenkoli poseg in kaj bo s parcelo št. 226/2 k. o. Britof, ki je bila izključno urbanizirana za prizadetega zaradi gradnje avtoceste? V parcelo 953/1 ni predviden poseg, parcela 226/2 pa je urbanizirana, ni pa še odkupljena. • Ali je posekani les treba ponuditi Gozdnemu gospodarstvu, ali lastnik razpolaga z njim sam? Vprašanje posredujemo in naprošamo za odgovor Gozdno gospodarstvo K ran j. • Zakaj za parcelo 542 v Podbrezjah še ni odškodnine? Če še ni, pričakujemo, da bo to vprašanje kmalu rešeno. • Kaj bo s sedanjo občinsko cesto Naklo—Kokrica? Bo zgrajen podvoz, ali nadvoz, ali jo bodo ukinili? Na križanju z avtocesto bo ukinjena. Speljana pa bo od »Konjederca« proti križišču Polica ter bo tako tvorila hrbtenico priključka Kranj —zahod. Na preostalem delu pa bo služila za dostop na obstoječe gozdne parcele. • Pred leti ste v Glasu predstavili z inženir Reboljem bodočo avtocesto. Zanima me, ali se sedanja trasa kaj dosti razlikuje od takrat prikazane? Trasa na območju kranjske občine ni spremenjena. • Ali je res, da so med Kranjem in Polico zaorali v zemljišče na napačnem koncu? Napake ni. Gre za operativno pot za deponijo materiala na traso, da bi bilo tako čimmanj prizadeto obstoječe cestno omrežje. O bodoči usodi te operativne poti pa je treba skleniti sporazum med Republiško skupnostjo za ceste in občino Kranj. • Grajena bo dvopasovna cesta. Menda gradnja štiripasovne ne bi dosti podražila stroškov. Posebno če bi jo gradili od vzhodne obvoznice naprej. Pred dobrimi tremi leti je ekonomski izračun pokazal, da bi bila štiripasovnica dražja za okrog 17 odstotkov. To pa zato, ker bo na najtežjem odseku v pokritem vkopu ob prečakanju železniške proge zaradi izredno zahtevne tehnične izvedbe že zdaj zgrajena štiripasovnica. Sicer pa izračuni kažejo, da bi bila najbolj enostavna izvedba Štiripasovne že od vzhodnega priključka Kranj naprej (brez srednje odbojne ograje, brez štiripasovnega mostu čez Savo v dolžini 200 metrov in če odstavni pasovi ne bi imeli asfaltbetona marveč le površinsko bitumensko zaščito — protiprašno prevleko) dražja od sedanje izvedbe le 8 odstotkov, v primerjavi z investicijskimi stroški jja še manj. Zato skupščina mesta Ljubljana, občina Ljubljana—Šiška in občina Kranj menijo, da bi bilo treba vprašanje dvo oziroma štiripasov-nice na tem področju ponovno preučiti. • Izvajalec del je Slovenija ceste Tehnika. Ali bo pri gradnji sodelovala tudi gorenjska oziroma kranjska gradbena oziroma tehnična operativa? Za zdaj ni predvideno nobeno gorenjsko ali kranjsko podjetje, ki bi sodelovalo pri tem. Najbrž pa bi bilo prav, čeprav so dela v glavnem že razdeljena. Niso pa še oddana dela od Naklega do Črnivca. • Ali je res, da mednarodni kredit usahne, če cesta ne bo zgrajena do jeseni prihodnje leto? V takšnem primeru bi bilo treba pravočasno zaprositi za tako imenovano prolongacijo (podaljšanje). • Na Črnivcu naj bi bila cestninska postaja. Ali so predvidena kakAna dodatna dela na obstoječi cesti Črnivec — Podtabor, ki bi opravičevala cestnino na tem področju? Predvidena je varovalna ograja, telefonski priključki, razširitev mostu in dvig nadvoza v Bistrici, ureditev na Podtaboru . .. Skratka, ta odsek je bil že na začetku (ob izgradnji) zamišljen kot del bodoče avtoceste. Podobno naj hi se zgodilo tudi po modernizaciji Dolenjske ceste. • Kaj bo v tem primeru h staro cesto skozi Gobovce? Porezati l>o treba hude krivine, ublažiti kritične sklone in urediti kiižiš< i Sicer pklajevi • Ali bo K2K dobil za zemljišča nadomestna zemlji$£, škodnino in koliko? KŽK bo dobil odškodnino po terijih kot zasebniki. • Gradnja je povezana s pi tornega goriva (2 dinarja od M Sloveniji. Ali bo poraba goriva velika, da bo pokrila gradnjo in cesta zgrajena do roka? Dotok denarja od prodaje goriva upoštevan pri izračunu. Predvidev« bodo sredstva dotekala po programu. • Prav gotovo se bo bencin pod« se bo potem tudi sedanji znesek 2 * povečal; saj se lahko zgodi, da se dragega bencina ne bomo toliko v< V tem primeru bo potrebno usl' zveznem merilu. • Kje bo najtežji gradbeni odsek ? sedanji trasi? V kranjski občini na odseku od JU Britofa in v Šentvidu. • Ali bo dovolj goriva za urad^ operativo, ki bo vključena v gr*& ceste? . j Trenutno ni nobenih težav glede presit gorivom. • Koliko kmetijskih zemljišč in kol'»J gozdnih površin bo vzela avtocesta? liko objektov bo treba porušiti? Na celotni trasi je ena tretjina kmetih površin in dve tretjini gozdnih. Od tega p»' okrog 10 odstotkov stavbnih zemljišč kranjski občini bo treba porušiti 7 objekta ena kmetija in sicer v Malem Nakiu objekti in kmetija in v Britofu 3 obj^ Prizadevanja za ohranjanje kmetijskih p v vršin potrjuje med drugim tudi Vctd^ varianta, ki gre skozi gozd; prejšnja Smio niška varianta trase pa je potekala po po^u • Več vprašanj v pismu nam je poet«*; tudi naš dopisnik. Med drugim »pr*^ če se je z gradnjo začelo zato, d* > zaposlili nekaj delovne nle in gradbeni strojev; kaj pravijo k temu dmStv* > varstvo okolja; kaj menij^ ndada 0 ** koliko odgovornih je soglašalo s *rMedj°sodelujočirni, ki smo jih povabil uredništvo, je Bila tudi o teh vprašanjih do> živahna razprava, bahko bi jo strm uTotovitev, „ tako d^ma kot "ina.i ne bi bilo trebe biti sr* pred zanamci, pripravil: Andrej Zalar Kurnikovi nagrajenci Kurnikove nagrade za leto 1982 je tržiška kulturna skupnost podelila moškemu pevskemu zboru društva upokojencev Tržič, t)orci Kralj, Pavlu Podlipniku, Zdravku Štamcarju, Jožetu Pe-Harcu in Vinku Jancu Tržič — V petek zvečer je bila v osnovni šoli heroja Bračiča v fiistrici pri Tržiču osrednja občinska ^BBf prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na zborovski ^Kh ^iTTftli *«viji Tržič poje '83, na kateri so mfSf/F Sodelovali komorni pevski zbor to- iMKtte " ^ - Vame Peko, oktet bratov Zupan, ibor društva upokojencev Tržič in p vjafe^ deklifti zbor Mladika iz Križ, so ^■sjf podelili tudi Kurnikove nagrade za W | teto 1982, ki jih je kulturna skupnost HTj - %jAI Namenila skupini in petim posa-delž Snežnikom, zaslužnim delavcem na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v tržiški občini. DORCA KRALJ let je bila tudi vestna suflerka. Razen tega je znana kot ljudska pesnica; napisala je vrsto prisrčnih pesmic, od katerih so bile nekatere tudi že objavljene. MOŠKI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV Tržič (vimenu zbora nagrado prevzel Jernej Jezeršek) Moški pevski zbor družtva Upokojencev Tržič šteje petindvajset članov, starih povprečno let. Obstaja od novembra 19/6. leta je prvič javno nastopil za praznik *ena 5. marca 1977. Zbor uspesno Vodi Edo Ošabnik. Pevci so doslej Nastopili na številnih proslavah krasnih praznikov, na konferencaft oziroma občnih zborih zveze borcev na srečanjih upokojencev, zu-občine pa na revijah pevskih zborov društev upokojencev bi>-reujske in Slovenije ter lani na otvoritvi gerontoloŠkega kongresa v Cankarjevem domu v Ljubljani. Skupščina ^občine Tržič je ob lanskem občinskem prazniku podelim žboru zlato plaketo mesta 1 rzic, petletnico uspešnega dela pa je proslavil novembra s koncertom v bistriški šoli. , Dorca Kralj je vseskozi izredno Predana ljubiteljski kulturi. V svoji Mladosti je bila zelo aktivna na področju dramske dejavnosti v Tržiču. Odigrala ie nešteto pomembnih vlog se posebno izkazala pri uprizarjanju operet, v katerih je odpela večino vodilnih sopranskih vlog. Več PA VEL PODLIPNIK Pavel Podlipnik aktivno sodeluje pri pihalnem orkestru Tržič sedemindvajset let, od tega sedemnajst let tudi v odboru. Osem let je bil predsednik nadzornega odbora, lani je postal blagajnik. Od leta 1956, ko je prišel k pihalnemu orkestru, do leta 1966 je igral klarinet, od tedaj pa je njegov inštrument alt saksofon. Zdravko Štamcar je član kul-turnoumetniŠkega društva Lom od 1974. leta, ko je opravljal posle blagajnika, dve leti kasneje pa je prvič prevzel vlogo predsednika. Kasneje je bil še podpredsednik, medtem ko ie trenutno član izvršnega odbora društva. Sodeloval je pri pripravah in izvedbi številnih proslav ter iger. V delih Zares čuden Jezikovno razsodišče (86) Samoupravna slovenščina Odlomek iz pisma delegatke: »V naši občini izhaja občinski časopis z delegatsko prilogo in prihaja redno v vsako družino da b. bili vsi občani seznanjen i z delom delegatov m da bi lahko dajali tud. pripombe k objavljenemu gradivu. To je lepo m prav, zatakne pa se p. jeziku. Zanima me, koliko odstotkov občanov razume to ,žaganje Kot delegatka krajevne skupnosti mislim sprožiti vpraSanje o slovenščini v našem občinskem glasilu. Zato vas prosim, da m. obkroženi del iz Osnutka prevedete v slovenščino « Odlomek iz Osnutka globalnih usmeritev dolgoročnega razvoja: »Tako kot za dosedanji varianti koncentracije m dekoncentracije naselitev v Ljubljanski regiji velja tudi za varianti, ki govorita o usmerjevanju naselitve bodisi na severno polovico ali južno polovico regionalnega prostora, teoretičnega značaja, saj kot skrajnosti ne predstavljata osnov za planske odločitve, služ.jo pa opredelitvi razpona realnih alternativ « ■ Odlomek iz Stališč izvršnega sveta Skupščine občine Vjbnika: »Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, je na sej. dne 16L lL. obimv-naval dolgoročni družben, plan občne Vrhnika - OSNUTKK globalnih možnih usmeritev dolgoročnega razvoja v občin. Vrhnika in se glede možnosti usmerjanja razvoja in poselitve na območju občine Vrhnika opredelil do .usmerjene variante razvoja - 4.5/. Izvršni svet predlaga zborom SO Vrhnika, da obravnavajo zgoraj omenjeno gradivo in ga dajo v enomesečno javno razpravo.« Odlomek iz izjave Jezikovnega razsodišča: »Razumemo stisko delegatke Ce namreč gradivo za javno razpravo ni napisano v razumljivi slovenščini, temveč v vase zabubljeni birokratšč.ni, kakor je vrhniško so vsa vabila na javno razpravo govorjenje v prazno. Zakaj ne bi mogel'biti vsak zakon, predpis, odlok in razglas objavljen v jeziku tistega ki mu je namenjen?! To še posebej velja za samoupravljanje. Tako nerazumljivega birokratskega jezika bi si Cankarjeva Vrhnika ne Miela dovoliti.« . . . Jezikovno razsodišče pripravlja širšo izjavo o birokratski »slovenščini«, zato prosi občane, posebej delegate, naj mu pošljejo primerno gradivo. .. . Morebitne predloge, kntike in opozorila v zvez. s slovensčino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. ZDRA VKO ŠTAMCAR par, Teta na konju, Sreča na upanje in Pot do zločina je bil nosilec glavnih vlog. JOŽE PEHARC Jože Pehare je že v osnovni šoli kazal veselje in smisel za igro in recitiranje. Nastopal je na vseh šolskih m-oslavah, kasneje pa tudi na drugih kot recitator Mladinskega gledališča Tržič. Zdaj je prizadeven mentor dramskega krožka v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, ki ga uspešno vodi drugo leto. Učenci so poželi obilo priznanj z igricami Rdeča kapica, Prehlajeni sonček in Mali strah Bab-bav. Za praznovanje dedka Mraza so pripravili Mesto Križem Kraž, trenutno pa se pripravljajo za dan žena. Učenci zelo radi delajo v krožku in je navdušencev vedno več, v veliki meri prav zaradi prizadevnega Jožeta Peharca, prvega zunanjega mentorja šolskega dramskega krožka, VINKOJANC Vinko Jane je aktiven član kul-turnoumetniškega društva Podlju-belj že od ustanovitve. Več mandatnih dob je uspešno opravljal delo predsednika. Organiziral je ženski pevski zbor, ko pa mu je uspelo ustanoviti mešani zbor, je kot dober basist v njem sodeloval tudi sam. Izkazal se je tudi pri dramskem delu. Odigral je pomembnejše vloge v igran Bele vrtnice, v Ljubljano jo dajmo, Za čast in kri, Županova Micka, Jurij Tepček in drugih. Sodeloval je tudi pri zbornih recitacijah. Trenutno je blagajnik društva. H. J. 85-letnica pihalnega orkestra Kranj Vsakih pet let Pihalni orkester občine Kranj svečano praznuje obletnico ustanovitve. Tokrat je to že petinosemdeseta, saj je bil ustanovljen leta 1898. Letos bo praznovanje še posebej pri jetno, ker je orkester lani uspel z organizirano akcijo zbrati sredstva za nove inštrumente in jih večino tudi že nabav ii. Člani uspešno sodelujejo tudi pri pridobivanju in učenju novih članov ter pri urejanju vadbene sobe. Trenutno orkester šteje 48 članov, povprečna starost pa je 32 let. V počastitev visokega jubileja se bo vsem ljubiteljem te zvrsti glasbe orkester predstavil s koncertom, ki bo v soboto, dne 19. februarja 1983, ob 18.15 ur. v dvorani Kina Center v Kranju. S koncertom se želi Pihalni orkester občine Kranj pridružiti tudi praznovanju slovenskega kultni nega praznika. Pridite, ne bo vam žal. -I- Bregar Peter Jovanovič v osnovni šoli na Trati Ob slovenskem kulturnem prazniku in ob začetkih proslav 20-letnice Osnovne šole Cvetka Golarja v Škof ji Loki so odprli likovno razstavo del kiparja Petra Jovanoviča Pred 17 leti je imel Peter Jovanovič prvo samostojno razstavo v galeriji na loškem gradu. Tako se je uresničila želja novinarja, ki je pred 20 leti zapisal, da bo nekega dne prišel na razstavo, kjer bo videl že znane in nove Petrove risbe. Od takrat pa do danes je imel Peter Jovanovič najmanj dvajset samostojnih razstav in še večkrat je sodeloval na skupinskih razstavah. P$leg tega je naredil skoraj trideset javnih spomenikov ali spominskih plastik, tako da je kritik Mirko Juter-šek v katalogu k zadnji razstavi v lanskem letu upravičeno zapisal: »Kipar Peter Jovanovič je eden najbolj priznanih slovenskih likovnih samorastnikov. Kjerkoli po Sloveniji srečamo kiparsko obdelano drevesno deblo, po katerem se prav do vrha, do nastavka vej, namesto skorje razvrščajo človeški obrazi in postave, upravičeno pomislimo najprej na Petra Jovanoviča. Teh drevesnih stolpov-skulptur je izsekal in izrezljal že veliko. Tudi visoko, v nebo vzpenjajoče se deblo na Gospodarskem razstavišču je njegovo. Veliko priznanje pa je bilo Petru Jovanoviču izkazano leta 1968, ko je bil sprejet na mednarodno kiparsko srečanje Forma viva v Kostanjevici ob Krki.« Prav podrejenost deblu, veji, panju ali lesenemu bloku kaže kiparjev občutek za gradivo, iz katerega nastaja likovno delo, ki je polno občutka za postopek kiparskega ustvarjanja s presenetljivo majhnimi posegi, kakršne predstavljajo plitke zareze, ki samo izvabljajo speče oblike iz debla v življenje. Ta način dela je podoben prvinskemu posluhu za dekoracijo, s kakršnimi so naši davni predniki in tudi dedje s plitkimi vrezi krasili predmete vsakdanje rabe. To so tisti znaki pravega in prvinskega umetniškega izražanja, ki že dolgo presega zlorabo naziva »naivno kiparstvo« pri oceni Jovanovičevega kiparskega snovanja. Jovanovičeva posebnost je tudi izrazit risarski poudarek pri predstavljanju vsebine, zato ni čudno, da se je posvetil ilustracijam dogodkov iz naše neizčrpne zakladnice slovenske književnosti in to tako v plastiki kot tudi risbi. Lahko bi celo trdili, da je do neizčrpnih prispodob v zakladnici slovenske literature in pesništva prišel šele potem, ko je izčrpal motiviko, ki jo je imel pred seboj v domači vasi. Vrsti prizorov iz kmečkega življenja je našel odgovarjajočo snov v delih Tavčarja, Bevka, Prežiha, svoj humorni značaj je soočal z Milčinskim in njegovimi Butalci, a s posebno občutljivostjo bere poezijo. Posebno pozornost zaslužijo ilustracije na temo Prešernovih pesmi. Ob njih je ustvaril ilustracije samostojnih razsežnosti s svojskim prizvokom skromne, a izpovedne risbe, vredne vsega spoštovanja. Nasploh so risbe in ilustracije zanimivo poglavje v življenju in delu Petra Jovanoviča, in jih bomo lahko razumeli še posebej, če na kratko preletimo njegovo življenjsko pot, ki se je začela 6. februarja 1938 v Dolenji Žetini pod Blegošem. Hiši, v kateri se je rodil Peter Jovanovič, se po domače reče pri Soštarju in je prva v vasi. Poleg Petra se je v hiši gnetlo še sedem otrok in vse je morala preživljati mati sama. Zato je Peter leta 1951 končal šolanje s petimi razredi osnovne šole v Javorjah in ostal doma. Poleg kmetovanja doma je hodil tudi po dninah in majčken delček zaslužka vedno žrtvoval za papir in tuš. Že v šoli je izredno rad risal, a resneje se je tega lotil, ko so ga vzpodbudile ilustracije v takratni reviji »Mlada pota«, kamor je leta 1957 poslal eno svojih risb. Risbo so objavili in mentor mu je dal nekaj nasvetov, kar je plašnemu fantu iz hribov vlilo poguma, da je nadaljeval začeto delo. Tako se nam je rodil nov ljudski umetnik, kajti prav s tem nazivom ga lahko najbolje opredelimo, ker se je Peter Jovanovič vključil v časovno nepretrgano ljudsko umetnostno izročilo loškega območja. Andrej Pavlovec Dominik Smole prejel nagrado Slavka Gruma - V P rešeni orem gledališču v Kranju pred razprodano dvorano te dni teče Teden slovenske drame. Svečano so ga odprli v četrtek, 10. februarja, ko so Dominiku Smoletu podelili »Nagrado Slavka Gruma«, s čimer je Smoletov dramski tekst »Zlata čeveljčka« nagrajen kot najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega leta. Kot uvod v Teden slovenske drame pa je Prešernovo gledališče krstno uprizoril dramo Josipa Vošnjaka »Doktor Dragan«. — Foto: F. Perdan GLAS 6. STRAN RADOVLJICA DOGOVORIMO SE DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 15. FEBRUARJA 11 Občinski proračun Delegati obeh treh zborov bodo obravnavali osnutek odloka o proračunu radovljiške občine v letošnjem letu — Proračunska poraba bo večja za 10,7 odstotkov t 11. seja zbora združenega dela radovljiške občinske skupščine bo v sredo.23. februarja ob 15. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19. DNEVNI RED: — odobritev zapisnika zadnje seje — predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Radovljica 19H1 — 1985 za leto 198.1 — osnutek družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 198:! — osnutek odloka o davkih občanov — predlog odloka o prometnem davku od nepremičnin — osnutek odloka o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Radovljica za obdobje do leta 1985 v ■ — osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1983 — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o elementih za določanje cene za razlaščena stavbna zemljišča — predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica — program dela zbora združenega dela za leto 1983 — predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznosti občin do delovanja Pokrajinskega odbora in njegovih organov — predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko — predlog statuta gorenjskih občin s sklepom o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin — aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica — predlog sklepa o sestavi in imenovanju Predsedstva SO Radovljica za delo v vojni — predlog o imenovanju članov komiteja za SLO in DS občine Radovljica — predlog dodelitve sredstev obveznic cestnega posojila za leto 1982 in 1983 — delegatska vprašanja 11. seja zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine bo v sredo, 23. februarja ob 15. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Radovljica, ; Gorenjska 19. DNEVNI RED: — odobritev zapisnika seje - predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Radovljica 1981-1985 za leto 1983 - osnutek dkužbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 - osnutek odloka odavkih občanov — predlog odloka o prometnem davku od nepremičnin — osnutek odloka o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdni Radovljica za obdobje do leta 1985 osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 198 J osnutek odloka o spremembah' in dopolnitvah odloka o elementih za določanje cene za razlaščena stavbna zemljišča predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v obči ni Radovljica program dela zbora krajevnih skupnosti za leto 1983 predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občin za delovanje Pokrajinskega odbora in njegovih organov predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko predlog statuta gorenjskih občin s sklepom o vrstnem redu opravljanja funkcij predsednika in podpredsednika Skupščine gorenjskih občin aneks k samouprav nem u sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica predlog sklepa o sestavi in imenovanju Predsedstva SO Radovljica za delo v vojni predlog o imenovanjih članov komiteja za SLO in I)S občine Radovljica predlog dodelitve sredstev obveznic posojila za leto 1982 in 1983 delegatska vprašanja 11. seja družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine v sredo, 23. februarja ob 15 uri v spodnji sejni dvorani družbenopolitičnih -organizacij občine Radovljica v Radovljici, Gorenjska 25. DNEVNI RED: — odobritev zapisnika zadnje seje — predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Radovljica 1981-1985 v letu 1983 — osnutek stališč k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1983 — osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1983 — osnutek odloka o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Radovljica za obdobje do leta 1985 - stališča — predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica — predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in ti obveznosti občin za delovanje Pokrajinskega odbora ir. njegovih organov — predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko — program dela družbenopolitičnega zbora za leto 1983 — predlog statuta gorenjskih občin s sklepom o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika Skupščine gorenjskih občin — predlog sklepa o sestavi in imenovanju Predsedstva SO Radovljica za delo v vojni — predlog o imenovanju članov komiteja za SLO in DS občine Radovljica — predlog o dodelitvi sredstev obveznic cestnega posojila za leto 1982 in 1983 — delegatska vprašanja Osnutek letošnjega občinskega proračuna sta pripravila Uprava za družbene prihodke in Sekretariat /.a občno upravo in družbene dejavnosti, izvršni svet je večkrat obravnaval delovno gradivo, obravnavala ga je tudi njegova komisija za finance. Osnutek proračuna je pripravljen na podlagi zakonskih predpisov, upošteva osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu in izhodišča izvršnega sveta. Pri izračunu proračunskih prihodkov so upoštevali 95 odstotno izterjavo davkov in spremenjene pogoje gospodarjenja, pri proračunskih odhodkih pa 12 odstotno povečanje sredstev za osebne dohodke in 20 odstotno povečanje sredstev za materialne stroške, glede sredstev za sklad skupne porabe družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dbhodka v letošnjem letu, za amortizacijo pa se priznajo sredstva v višni potreb za zamenjavo dotrajane opreme. Obseg dogovorjene porabe v letošnjem letu tako znaša 155,759.328 dinarjev, kar je dovoljena poraba v lanskem letu povečana za 10,7 odstotkov. Skupaj z lastnimi in prenesenimi sredstvi bodo tako v radovljiški občini za financiranje organov občine in za druge z zakoni in občinskimi predpisi določene družbene potrebe porabili 173,903.807 dinarjev. Obseg prihodkov proračuna predvidevajo v višini 205,759.479 dinarjev. Tako znaša presežek nad dovoljeno porabo 31,855.672 dinarjev, od katerega občini pripada 14,365.000 dinarjev, republiki za financiranje blagovnih rezerv pa 17,490.672 dinarjev. Pri izračunu proračunskih prihodkov načrtujejo, da bo davek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja po stopnji 0,5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom zaradi večje mase sredstev za osebne dohodke večji za 12 odstotkov. Pri davku od kmetijstva sprememb ne bo, saj bodo stopnje ostale nespremenjene. V porastu je v zadnjih letih samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti, vendar zaradi zaostrenih pogojev poslovanja načrtujejo le za 29 odstotkov večjo odmero davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti. Za pogodbena dela pa zaradi manjše stopnje davka po odbitku ničrtujejo le 15 odstotni porast. Stopnje davka od poklicnih dejavnosti in od dohodka od avtorskih pravic se ne spreminjajo. Pri davku od skupnega dohodka občanov je indeks porasta same odmere 125, odvisen pa je seveda od porasta osebnih dohodkov in cenzusa. Občinski prometni davek se bo poslej stekal v republiški proračun. Pri davku od alkoholnih pijač predvidevajo 17 odstotni porast, prav tako pri prometnem davku od storitev. Pri prometnem davku od nepremičnin bo uvedenih nekaj novih Razdelitev sredstev cestnih obveznic Delegati vseh treh zborov bodo odločali o sprejemu predloga dodelitve sredstev obveznic cestnega posojila v letu 1982 in 1983. Iz obveznic cestnega posojila se vsako leto vrne 1,52 milijona dinarjev. Izvršni svet predlaga, naj se komunalni skupnosti dodeli 300 tisoč dinarjev za komunalno dejavnost, izobraževalni skupnosti 1,22 milijona dinarjev za popravilo in vzdrževanje osnovnih šol, dočim naj bi v letu 1983 ta sredstva namenila v celoti za sovla- Financiranje krajevnih skupnosti Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavali predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje krajevnih skupnosti, ki ga je pripravil sekretariat za občo upravo in Iružbene dejavnosti. Vsebuje pred-og, da se delež, ki ga delavci v temeljnih organizacijah prispevajo za zadovoljitev skupnih potreb v krajevnih skupnostih poveča od 520 na ">80 dinarjev v letu 1983. Povečuje se torej za 11,5 odstotkov, kolikor se lahko nominalno poveča skupna poraba. Izvršni svet je ob obravnavi predloga zadolžil pristojni upravni or-?an, da pripravi koncepcijo financiranja krajevnih skupnosti v skladu 4 principi svobodne menjave dela, saj je zbor krajevnih skupnosti ime-oval posebno komisijo, da pripravi redlog drugačnega financiranja .rogramov krajevnih skupnosti. To-bo sedanji sistem veljal le še letos, čeprav je bil sprva dogovorjen ra tekoče srednjeročno razdobje.' ganja v modernizacijo rudnikov, kolikor ne bo mogoče zagotoviti sredstev iz proračuna. Izvršni svet predlaga delegatom, da ga pooblastijo, da letošnja sredstva iz obveznic cestnega posojila nameni za zagotovitev dolgoročne boljše oskrbe s premogom. Smatra, da takšna razdelitev rešuje najpomebnejše doslej nerešene probleme v družbenem standardu in preskrbi. Program nujnih popravil v osnovnih šolah namreč presega sredstva zbrana iz združene amortizacije, zaradi znanih omejevanj skupne porabe tudi izobraževalna skupnost ne more zagotoviti. Gradnja in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja je v preteklosti zaostajala, komunalna skupnost pa rie more pokriti vseh potreb. Pri preskrbi s premogom prihaja na Gorenjskem do resnih problemov. Trgovsko podjetje Merkur ima s premogovniki sklenjene sporazume o dobavi, ki so vezani na sovlaganja. Merkur sam za sovlaganja nima dovolj sredstev, nekaj si jih bo zagotovil z bančnimi krediti, del bodo prispevale gorenjske občine. Tako bo Merkur potrošnikom radovljiške občine lahko zagotovil 10.4(X) ton premoga letno, če bo občina za'posodobitev rudnikov v petih letih združila 15.024.160 dinarjev sredstev. Ob tem je treba povedati, da s predlogom ni spremenjena namembnost sredstev kot je v nekaterih delegacijah razumljeno pri obravnavi gradiva za zadnjo sejo skupščine. Sredstva, ki so oila zbrana na podlagi vpisanega posojila so bila preko republiške skupnosti za ceste namenjena v celoti za posodobitev cestnega omrežja v občini. Sredstva, ki jih zdaj razdeljujejo so prav- zaprav prihodek proračuna iz preteklih let, brez opredeljenega namena. Občinska skupščina je namreč s sredstvi iz proračuna sodelovala pri nakupu obveznic cestnega posojila s 7,7 milijoni dinarjev. Proračun tako vsako leto dobi nazaj 1,52 milijona dinarjev. Kadrovska politika Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v radovljiški občini, katerih namen je uskladitev občinskega dogovora z republiškim. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na vključevanje načela v zvezi s Titovo pobudo o kolektivnem delu, določila o kadrovanju kadrov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pravosodja, dopolnitev v zvezi z ustreznejšo opredelitvijo pojma »moralno politična odgovornost«, nekatera določila v zvezi s politko odlikovanj in uskladitve v zvezi s prejemom novih sistemskih predpisov. Delegati so jih obravnavali na seji dne 29. septembra lani in osnutek dogovora dali v javno razpravo, vendar pripomb ni bilo. Izvršni svet je na seji 9. novembra lani predlagal dopolnitev, da bi pri izbiri kandidata za individualni poslovodni organ sodeloval v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL tudi izvršni svet. P redlog je Upoštevan. 1 olajšav, zato t*) rast prihodkov le 8 odstoten. Manjši bo davek na prihodke od premoženja, ker bodo ukinili davek v primerih, ko je prodaja stavbe ali stanovanja oproščena prometnega davka. Davek na dohodek od stavb bo rastel odvisno od višine najemnin in oddajanja turističnih sob. Stopnja davka na dohodke od iger na srečo se povečujejo od 10 na 15 odstotkov. Pri davku na posest stavb načrtujejo 95 odstotkov dosedanjega priliva, ukinja pa se davek na posest tovrstnih vozil, pri davku na posest gozda ni sprememb, pri davku na dediščine in darila pa je predvidena večja olajšava, če gre za stanovanja ali poslovne prostore. Pri proračunskih odhodkih se sredstva za delo upravnih organov povečujejo za 16,8 odstotkov, za ljudsko obrambo in družbeno zaščito za 10,7 odstotkov, kar lijonov dinarjev bodo n; intervencije v kmetijstvo in hrane, sredstva za DPS in SIS i večja za 15,6 odstotkov, za dejavnosti za 16,4 odstotke, splošne družbene potrebe za 1( stotka, za 95,8 odstotkov se povečala sredstva rezerv. Nazadnje izdelan osnutek njega občinskega proračuna je ravnaval tudi izvršni svet, ki fa sprejel s spremembo, da se k dohodki povečajo za 1 milijon s narjev, pri planu odhodkov pe -sredstva za sanacijo blejskega j«»" povečajo od 1 milijona na 1,6 Bi jona dinarjev, za kolikor naj * zmanjša tekoča proračunska reff va. Pri sredstvih za OK SZDL * znesek z 3 milijone zmanjš " 2,885.000 dinarjev, razlika pa je rs* postavka za »Vlak bratstva in e*- nosti«. Davek na promet z nepremičninami Zbor združenega dela in zbor dveh letih ter da jih us krajevnih skupnosti sta na de-sprejela osnutek cembrski seji odloka o davku na promet z nepremičninami ter ga dala v javno razpravo. Prispela je le ena pripomba in sicer z regijskega posveta v Kranju, da je treba znižati stopnjo davka od kmetijskega zemljišča pri zadnji postavki od 100 na 95 odstotkov. Pripomba je vnesena v predlog odloka, ki ga izvršni svet predlaga delegatom v sprejem. Določitev novih osnov in stopenj davka na promet z nepremičninami narekuje družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1982 v primeru, če niso bile spremenjene v zadnjih regiji. Lestvice so uskladili, log pa je sestavljen s cujm doseči glede na porast cen pa bližno enako stopnjo obdavčit« in progresijo kot je veljala v časa sprejetja sedanjega odloka. Da vek od prodaje kmetijskih »««». ljišč se povečuje z nai omejevanja prehoda z od kmetov na nekmete. Na nnvm pa je predlagana oprostitev dav ka v primeru, da bi prišlo de prodaje poslovnih prostorov, ki se bili zgrajeni s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Opro stitev naj bi smiselno podpirali razvoj deficitarne in druge obrtne dejavnosti, v skladu z dogovorne, o temeljih družbenega plana v občini. Novi, #1 kmetijski davek Urejeno preskrbo z mlekom in mesom naj bi zagotovili > sredstvi iz nove, 0,6 odstotne prispevne stopnje iz brate osebnih dohodkov za letošnjih devet mesecev, prispevne stopnjo pa bodo vsako leto preverili Delegati vseh treh zborov bodo obravnavali osnutek odloka o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije -^ proizvodnji hrane v radovljiški občini za obdobje do leta 1985. z. njic bodo zagotovili združevanje sredstev za proizvodnjo hrane in s urejeno preskrbo z osnovnimi artkli, predvsem z mlekom in mesoc Osnutek odloka je pripravljen na podlagi programa za izvajanje inter vencij v kmetijstvu in porabi hrane v radovljiški občini, ki ga je sprejela skupščina samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Radovljica, osnovana pa je bila lan:s posebnim odlokom. Zbiranje sredstev poteka v obliki posebnega občinskega davka, ki ga plačujejo vsi zaposleni iz bruto osebnih odhoc kov, določen del pa iz proračuna občine. Obveznost plačevanja se zač ne s sprejetjem odloka. Osnutek odloka, ki ga je izdelal komite za družbeno planiranje ic gospodarstvo, je obravnaval izvršni svet, ki predlaga da letos za dev?' mesecev višina prispevne stopnje znaša 0,6 odstotkov, stopnja pa s* vsako leto preveri. Odlok naj bi sprejeli marca, torej bi začel veljati s 1. aprilom. Lani so samoupravnemu skladu namenili iz občinskega proračv na 106.795.200 dinarjev, del nalog pa so financirali se iz sredstev sk> da za pospeševanje kmetijstva v višini 2,260.811 dinarjev. Letošnji program sklada je usklajen z republiškim programom pospeševanja proizvodnje hrane. Predvideva, da pridelovalci ne bi dobivali premij in rt-gresov v obliki denarja, ampak bi bili deležni ugodnosti pri nakupu gnojil, semen in zaščitnih sredstev. Letos naj bi trzni proizvajalci pt večali stalež krav v nižinskih območjih bi znašala premija 10.000 dinarjev, v višinskih pa 12.000 dinarjev za vsako privezano kravo. Prir^ ja mleka bo po predlogu premirana z 1,30 dinarji v visinskem obnuv ju, 0,50 dinarjev v nižinskem območju in na družbenih farmah 2,20 £ narjev za liter oddanega mleka. Podobno bo premirana prireja mesa. ker pa je proizvodnja v hribovitem območja vsaj 30 odstotkov dražja od prireje v nižinskem, predlagana premija to razliko pdknva le 6 od stotno, zato je predlagana dodatna premija za vensko območje v višini 3 dinarje za liter oddanega mlek i in 15 dinarjev za oddan kilogram žive teže govejo živine. . ... .. Predvsem je pomembno, da bi premiranje bo mineralnih gnojil in s tem večjo kakovostno prijavo domače krme in s tem intenziviranje travniških in pašn.škihpovrsm^ Letos so zmanjšani viri občinskega proračuna, program samou pravnega.sk 1 ada pa je povečan in znaša 30 »đ^gj potrebno uvesti novo prispevno stopnjo »z bruto osehdohertka. ker bodo le tako lahko pokrili pogodbeno 2 mlSf^ omogočili tako normalno oskbljenost ter omogočil, preskrbo z mlekom in mesom tudi občanom z nižjimi osebnimi donoan . Iz programa sklada bi sicer kot je zavarovanje živine, dodatno S proizvajalcev, izobrazV miranje tržnih v.škov mleka največj.h tr/.nih pro. j vanje kmetov, s čimer bi znižali potrebna sredstva ^ I vse to akcije v do.sedui sicer manjšem obsegu dale dobrej^uitote ... za večja vlaganja v Kmetijstvo. " "f-j^—~dosegii večje prireje mfe- spod bujale so tržno proizvodnjo instirnubrale^kmet^^ajalce ijale so tržno proizvodnjo in -e utetenih pospeševal ja vlaganja v kmetijstvo. Z OP^*1"1^ dosegij večje prireje ml^ stotke) na območju radovljiške "ti ske proizvodnje v Sloveniji, il notrebnih sredstev zagotovili nih akcij bi zavrli razvoj kmetijstva in ne - T—AjU radovljiške obfr ka (8,5 odstotkov) in mesa (4,3 odstotke) na obmog y s,ovenij. ne, kakor tudi ne načrtovane kmetijskej>ru ^^ zagotovili z nc-Samoupravnemu skladu b. del poti t on. . h dohodkov> ki . ^ vo, 0,6 odstotno prispevno stopnjo 1Z zbrali 17 milijonov dinar- začela veljati s 1. aprilom, s katero hl-zIočaj0 za blagovne rezer-jev. Iz sredstev občinskega proračuna ki s* /agotovili 3 milijone ve in intervencije v porabi hrane za leto • aguna pa sredstva v vi-dinarjev, iz sredstev letošnjega občinskega p , šini 10 milijonov dinarjev. \ Program dela občinske skupščine Na decembrski seji so delegati sprejeli Osnutek programa dela vseh treh zborov občinske skupščine, ki so ga predložile Posebne delovne skupine posameznih zborov. Pri tem so sprejeli sklepe, da »norajo delovni program dopolniti s tezami iz republiške pristojnosti ter iz Zvezne pristojnosti, po oblikovanju programa zvezne skupščine z delegatko zveznega zbora. Prav tako so sklenili, da morajo v času izvrševanja programa ^opustiti možnost, da se program dopolni * morebitno aktualno problematiko, ki »le dovoljuje odlašanja. Delovne skupine Pa so osnutek dopolnile z nekaterimi tezami in oblikovale predlog, ki so ga zdaj ^ielegati dobili v sprejem. Delovne Skupine pa predlagajo, da delegati sprej-**»ejo še sklep, da se v času izvrševanja Programa dopušča možnost, da se ftrogram dopolnjuje z morebitno aktualno problematiko in da zavezujejo predlagatelja, da gradiva, ki jih obsega program Zagotovijo v rokih, ki jih določa poslovnik skupščine občine oziroma zbora. Letošnji delovni program na področju ^družbenopolitičnega sistema obsega sta-P« občine, odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov, odlok ^ spremembah in dopolnitvah odloka o **-iznanjih občine Radovljica s problemskim poročilom o dosedanjem izvajanju ^iloka, poslovnik skupščine občine Radovljica, poslovnik zbora združenega ?ela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter oceno uresničevanja stališč in sklepov o nadaljnem Samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v radovljiški občini s predlogom konkretnih usmeritev za uresničitev ^tališč in sklepov s problematiko delovanja krajevnih skupnosti v občini. Na področju dnižbeno ekonomskih odnosov resolucijo o izvajanju družbenega Pbuia občine Radovljica 1981-1985 v **tu 1984, spremljanje resolucije o izvajanju družbenega plana občine Radovlji-v letu 1982 in 1983, odlok o zaključnem ^čunu proračuna občine za leto 1982, ^Mlok o proračunu občine za leto 198.'» TMlok o spremembah in dopolnitvah odlo: ^a o komunalnih taksah v radovljiški Pbčini s problemskim poročilom o lzva-f^nju odloka, sklep o potrditvi zaključne-računa davkov občanov, odlok o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o elementih za razlaščena £*avbna zemljišča, odlok o prenehanju Cestninske pravice in ostalih pravic na območju zazidalnega načrta Center Lesce, •t-Kju zaziaatnega natim v/«.™ — ^Mlok za zaščiti vodnih zajetij, odloK ~ spremembah in dopolnitvah odloka ^ komunalnih dejavnostih v radovljBki ^•Pćim, o^lok o ureditvi prometa v naseljih občine Radovljica, odlok o potrditev Programskega dela zazidalnega načrta plovno obrtne cone Le8Ce, odlok o spre: ^nembah in dopolnitvah odloka o ureditvi ^ločenih vprašanj s področja zasebne družbeni plan občine Radovljica resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine v letu poročilo o izvajanju družbenega do-J^vora o kadrovski politiki v občim Radovljica v letu 1982. v. Na ostalih področjih odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu C* miru, odlok o varstvu pred hrupom k naravnem in bivalnem okolju občine Radovljica, družbeni dogovor o sanaciji ^ejskega jezera, poročilo o izvajanju (Mepov zborov skupščine občme Radov-i^ca z dne 7. 7. 1982 s področja prometa ^ požarne varnosti v občini, informacijo ^ kaznivih dejanjih, gospodarskih pre-K^opkih, prekrških in drugih negativnih ^-javov, ki otežujejo izvajanje ukrepov fAinomske stabilizacije v letu 1982, mtor-V^acijo o družbeno ekonomskih odnosih ^cestnem gospodarstvu s programom iz-sT^dnie in vzdrževanja cest v občini, zastavljanje osnovne preskrbe v letu 1 JM-s k analizo delovanja potrošniških svetov, ^ročilo o problematiki maiega gospodariva in usmeritve nadaljnjega razvoja ^rtništva v občini, poročilo o izvajanju iskona o knjižnicah v občini Radov jica ^ročilo o izvajanju odloka o šolskih Vrstni red predsednikov gorenjskih občin Delegati vseh treh zborov bodo ^klepali o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in Podpredsednika skupščine gorenjskih občin, s čemer je seveda Povezana sprememba statuta Skupščine gorenjskih občin. Doslej je skupščina predsednika in podpredsednika izvolila **med svojih delegatov po poprej Pripravljenem kandidacijskem Postopku, z dvotretjinsko večino za dve leti z možnostjo ponovitve mandata. Poslej naj bi ti Hjnkciji opravljali predsedniki Skupščin občin na Gorenjskem po dogovorjenem vrstnem redu, to-Vj poseben kandidacijski postopek in izvolitev ne bo potrebna, ^redlog predvideva enoletni mandat brez ponovitve, da bi bila podatna obremenitev predsednikov skupščin občin čimbolj enakomerno porazdeljena. Vrstni red ka določen tako, da bo po opravljenem mandatu podpredsednik skupščine gorenjskih občin ^tevzel funkcijo predsednika. okoliših s predlogom za izdajo sprememb in dopolnitev odloka o šolskih okoliših v občini, poročilo o delovanju poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih in v TOZD, notranjih arbitražah z osnutkom priporočila, informacijo o organizaciji in delovanju službe pravne pomoči v občini, poročilo o izvajanju predpisov o pokopališki dejavnosti in pogrebnih svečanostih (obredih), poročilo o delovanju delegatskega sistema v občini, predlog sklepa o podelitvi priznanj občine Radovljica za leto 1982, periodični načrt dela zborov občinske skupščine, delovni program zborov občinske skupščine za leto 1984, predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov SLO in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občin za delovanje Pokrajinskega odbora in njegovih organov, predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko, poročilo o odsotnosti zaradi bolezni in nege, pogoji izvajanja programa zdravstvenega varstva s prikazom zdravstvenega stanja uporabnikov v radovljiški občini za leto 1983, razvoj otroškega varstva v občini do leta 2000, problematika spomeniškega varstva z vidika izvajanja programa, vzdrževanja in obnavljanja spomenikov, spominskih obeležij in grobišč NOB na območju občine, informacija o volitvah samoupravnih organov krajevnih skupnosti za naslednje obdobje, informacija o potrebah novih šol za dolgoročno razdobje do leta 2000, poročilo o uresničevanju zakona o stanovanjskem gospodar- stvu v občini, informacijo o posegih v prostor v občini. Z republiškim programom so predvidene naslednje zadeve: poročilo o izvajanju nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino, informacija o obmejnem sodelovanju SR Slovenije s sosednjimi državami in pokrajinami, poročilo o stanju in razvoju turizma v SR Sloveniji, predlog za izdajo zakona o določanju namenske rabe prostora, poročilo o posvetih o nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, uresničevanje zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, poročilo o izvajanju zakona o sistemu družbenega planiranja, resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije v letu 1984, poročilo o izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Delovna telesa radovljiške oFffcske skupščine pa bodo obravnavala naslednje zadeve iz programa dela zborov skupščine SR Slovenije: zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem obveščanju, poročilo o spremljanju izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, poročilo o stanju in razvoju energetskega gospodarstva v SR Sloveniji, zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1984, pedlog za izdajo zakona o pokopaliških in pogrebnih dejavnostih ter o urejanju E kopališč, zakon o ugotavljanju dohod- kmetijskih zemljišč. Davki občanov Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavali osnutek odloka o davkih občanov radovljiške občine — Novi odlok narekuje zakon o davkih občanov ter dogovor o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu, ki prinašata veliko novosti Novi zakon o davkih občanov prinaša spremembe in dopolnitve pri določanju in odmeri davkov, zato je treba z njim uskladiti občinske odloke. Sedanji občinski odlok je bil sprejet leta 1973 in nato 13-krat spremenjen in dopolnjen, zadnjič iani. Zato je uprava družbenih prihodkov po predhodnem regijskem usklajevanju pripravila osnutek novega odloka o davkih občanov, ga predložila izvršnemu svetu, ki ga predlaga delegatom občinske skupščine. Na področju kmetijstva, ki bo dobilo posebni zakon, pri osnovah in stopnjah ni sprememb. Nove so olajšave za vlaganja v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, uvedena je olajšava za gradnjo malih elektrarn. Pri obdavčevanju dohodka iz gospodarskih dejavnosti je nova določba, ki se nanaša na zavezance, ki to dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Po novem se bo ves doseženi dohodek obdavčil po lestvici, ki velja za obdavčitev ostanka dohodka od redne dejavnosti. Občinska skupščina bo poslej pooblaščena za določanje višine letnega dohodka, ki se ne obdavči, če gre za dohodek z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene ali z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo. Pri obdavčevanju v pavšalnem letnem znesku je odpravljena meja višine dohodka, do katere je bilo poprej le možno vzeti osnovo za pavšal. Pavšalni letni znesek 'ahko plačujejo zavezanci storitvenih dejavnosti ter tisti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V občinah lahko določijo pavšalni znesek za gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih. Nove so nekatere olajšave, za vlaganje sredstev za zboljšanje materialne osnove dela in za deficitarne in druge dejavnosti v skladu s pospeševanjem razvoja drobnega gospodarstva. Pri zadnji skupini, kjer gre za 20 odstotno olajšavo je zanimiv pogoj: za gradbeno stroko, da zavezanci dosežejo najmanj 50 odstotkov letnega prihodka s storitvami občanom, za gostinsko dejavnost pa, da se najmanj polovico celotnega prihodka nanaša na iztržek od hrane. Nova je določba na področju kmečkega turizma, kjer je oprostitev predlagana za kmete, ki se skupaj z družinskimi člani preživlja izključno s kmetijstvom in je kmečki turizem dopolnilna dejavnost, pavšalni znesek pa je predlagan za ostale. V okviru regije pa so dogovorjene oprostitve za zbiranje odpadnega materiala, prodajo izdelkov domače obrti in fizična dela, ki jih organizirajo šole in krajevne skupnosti. Pri obdavčevanju dohodkov iz premoženja, doseženega s prodajo nepremičnin se davek ne plača, če je preteklo deset (|>oprej dvajset) let, ko je bila pridobljena. Nova je še določba, da se pri pnxlaji stanovanjske hiše ali stanovanja davek ne plača, ko je bila prodaja oproščena plačila davka od nepremičnin zaradi nakupa ali gradnje stanovanjske hiše ali stanovanja. V radovljiški občini skušajo najti rešitev za probleme, ki se pojavljajo pri oddajanju sob delavcem, ki v občini začasno bivajo in za obdavčevanje pensio-nov, ki so vmesna oblika med oddajanjem sob in gostinst vom, za kar doslej meril za primerno obdavčitev ni bilo, je pa zaželjena in primerno uzakonjena. Davek od premoženja novi zakon odmerja le še od posesti stavb, stanovanj, garaž in prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, odpadla pa je obdavčitev posesti gozda in tovornih motornih vozil. Na posest stavb pa se po zakonu davek ne plača od kmetijskih gospodarskih poslopij, od stanovanjskih stavb, katerih vrednost ne presega določenega zneska. Stopnja obdavčitve se od 1,2 na 1 odstotek zmanjšuje za počitniške hišice, osnova pa je precej višja, saj odbitek 70 kvadratnih metrov zanje ne velja, zato je obdavčitev še vedno ostra. Vendar pa izvršni svet ob obravnavi osnutka odloka takšnega predloga ni osvojil in predlaga, da naj stopnja tudi poslej znaša 1,2 odstotka. Letošnja resolucija Iz javne razprave prihaja resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju radovljiške občine v letošnjem letu in delegati vseh treh zborov občinske skupščine bodo odločali o sprejemu predloga letošnje resolucije — Pripombe in stališča so bila v največji meri upoštevana Ključni cilji in usmeritve v letošnjem letu so povečanje izvoza na konvertibilno tržišče, uskladitev porabe z možnostmi, krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela, učinkovito gospodarjenje, večje varčevanje, boljše izkoriščanje delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti ter zaostritev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog. Družbeni proizvod naj bi letos realno porasel za 2 odstotka, dohodek pa nominalno za 23 odstotkov. Porasla bo predvsem proizvodnja usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče, £ri čemer bodo skušali ohraniti uvoz na lanski ravni in doseči v Sloveniji dogovorjen 18 odstotni porast izvoza na konvertibilno tržišče. Delež naložb v družbenem proizvodu bo na lanski ravni, pri čemer se bodo sredstva za stanovanjsko gradnjo realno manjša za 3,5 odstotkov, novih večjih naložb v družbene dejavnosti pa ne bo. Število zaposlenih se bo letos povečalo največ za 1,2 odstotka. Rast sredstev za bruto osebne dohodke bo v globalu za 35 odstotkov počasnejša od nominalne rasti dohodka. Rast sredstev za skupno porabo, ki se združujejo na osnovi svobodne menjave pri samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v občini, bo v globalu za polovico počasnejša od nominalne rasti dohodka. Neto občinski proračun bo nominalno porasel za 10,7 odstotkov. Izvršni svet bo tromesečno preverjal uresničevanje izvoznih načrtov ter dvakrat v letu poročal skupščini. Izvoz na konvertibilno področje morajo nadpovprečno povečati organizacije združenega dela, ki so lani dosegle nižjega kot leto poprej, ki ne pokrivajo svojega uvoza, ki imajo delež izvoza v celotnem prihodku manjši od 15 odstotkov in vse s področja gostinstva in turizma. Naložbeni programi bodo izpolnjevali minimalne zahteve izvozne usmerjenosti, če bodo vsaj 50 odstotkov proizvodnje predvidele za konvertibilni izvoz in znaten pozitivni plačilnobilančni učinek v konvertibilnih devizah. Družbeno podporo bodo seveda imele le prednostne naložbe. Na področju kmetijstva bodo prirejo mesa povečali za 4,3 odstotke in pridelavo mleka za 8,5 odstotkov. Na področju komunalnega gospodarstva bodo zaradi manjših naložbenih možnosti dali prednost oskrbi s pitno vodo, opremljanju stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in delom v zvezi s sanacijo blejskega jezera. Letos bodo dogradili 138 stanovanj in jih pričeli graditi 136 ter 109 stanovanjskih hiš v usmerjeni individualni gradnji. Začeli bodo prenavljati stara, najslabša stanovanja in urejati podstrešna stanovanja, letos bodo izdelali program za Prešernovo ulico. Letos bodo začeli s komunalnim opremljanjem območij zazidalnih načrtov Poddobrava, Lesee-center, Zasip, Vrbnje, Za-loše in poslovne obrtne cone v Lescah, podružbili pa bodo še zemljišča za nakupovalni turistični center v Lescah. Pri urejanju prostora bo osrednja naloga izdelava prostorskega dela občinskega družbenega načrta, pri čemer bodo dokončno sprejeli odločitve o predvidenih zajezitvah reke Save, trasah avtoceste, hitre železnice in daljnovodov. Začeli bodo z novelacijo urbanističnih načrtov Bleda, Bohinja ter Radovljice, Lesc in Begunj in sprejeli zazidalne načrte za središče Lesc, centralno območje Radovljice in poslovno obrtne cone v Lescah, da bi preprečili razpršeno gradnjo počitniških hišic pa zazidalni načrt za gradnjo vikendov na Taležu. Sprejeli bodo odlok o varstvu pred hrupom in odlok o zaščiti vodnih virov v občini. Zaposlovalna politika bo sledila prestrukturiranju proizvodnje, povečevanju izvoza in smotrnejši izrabi delovnega časa. Rast zaposlovanja bo znašala 1,2 odstotka, kar pomeni, da bodo na novo zaposlili 150 delavcev. Okoli 190 novih delavcev pa bodo na novo zaposlili zaradi upokojitve, kar bodo dosegli, če bodo odšli v pokoj vsi delavci, ki bodo izpolnjevali pogoje. Družbene dejavnosti bodo lahko imele več delavcev le zaradi večje dejavnosti, v skupnih službah delovnih organizacij in v upravnih ter državnih organih bodo lahko imele več delavcev le izjemoma. Z racionalizacijo dela bodo vsaj za 1 odstotek zmanjšali število delavcev v administraciji. Pri sezonskem zaposlovanju bodo imeli prednost delavci, ki čakajo na delo. Na 100 zaposlenih bodo razpisali po štiri štipendije, kadrovske štipendiste pa bodo praviloma zaposlovali na nedoločen čas. Letos bodo uresničevali politiko 35 odstotnega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka, sredstva za skupno porabo bodo ob predvideni rasti dohodka porasla za 11,5 odstotkov, pri čemer bosta imela prednost zdravstvo in izobraževanje. Sredstva za splošno porabo pa bodo nominalno porasla za 10,7 odstotkov. Na področju samoupravne organiziranosti bodo bolje organizirali skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, nadaljevali reorganizacijo gostinstva in turizma, opredelili reorganizacijo trgovine predvsem v pogledu tesnejše povezave s turizmom in kmetijstvom. Bolj bodo povezali kmetijske zadruge, občinski upravni organi pa bodo izboljšali servis občanom. Davčna politika v letošnjem letu Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavali osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu, ki g't predlaga republiški sekretariat za finance z namenom, da se uskladi davčna politika v regijah in republiki. Osnutek dogovora temelji na novem zakonu o davkih občanov, ki ga je republiška skupščina sprejela decembra lani, ter upošteva omejitve splošne porabe. Stopnja davka od osebnega dohodka še naprej znaša 0,5 odstotka. Pri davku iz kmetijske dejavnosti se " sistem obdavčitve ne spreminja, na novo je uvedena olajšava za vlaganja sredstev v gradnjo malih elektrarn, davčnih olajšav glede preurejanja stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene bodo deležni le kmetje, ki zemljo obdelujejo. Pri davku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ostajajo glede na spremenjeni sistem ugotavljanja ostanka čistega dohodka sedanji razponi davčnih osnov in stopenj. Predlaganih je nekaj novih olajšav, skupna višina vseh je omejena na 80 odstotkov od odmerjenega davka v posameznem letu. Poenoteno bo obdavčevanje dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene ter z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če taki dohodki presegajo 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka zaslovnega v Sloveniji. V tri skupine bodo poslej razvrščeni davki iz gospodarskih dejavnosti po odbitku, stopn ja za prvo bo 10 odstotna, za drugo 25 n za tretjo 40 odstotna. Nespremenjena je stopnja davka iz poklicnih dejavnosti in davkov iz avtorskih pravic, samostojni kulturni delavci pa bodo plačevali davek po 6 odstotni stopnji. Občine bodo letos na novo-ovrednotile stavbe in prostore, ki se uporabljajo za počitek in oddih in predlagan je enoten odstotek davčne olajšave za zavezance z več kot tremi družinskimi člani v višini 10 odstotkov od odmerjenega davka za vsakega družinskega člana z nad 4-člansko družino. Stopnja davka na odbitke od iger na srečo znaša 15 odstotkov, do 10 tisoč dinarjev pa se ne plačuje. Posebni občinski prometni davek _pa se bo poslej stekal v republiški proračun, s čimer bo republiški prometni davek znašal 11.5 odstotkov. Osnutek dogovora je obravnaval radovljiški izvršni svet in dal pripombo, da se črta olajšava za zavezance z več kot tremi družinskimi člani, ker zadošča olajšava, ki oprošča plačilo davka 70 površinskih metrov stanovanjske površine. Cena za razlaščena stavbna zemljišča Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavali osnutek odloka o elementih za določanje cene za razlaščena stavbna zemljišča v letošnjem letu, ki ga predlaga izvršni svet. Zakon namreč nalaga občinski skupščini, da za vsako leto do konca marca posebej določi višino odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča. Podjetje Alpdom Radovljica je pripravilo izračun poprečne gradbene cene za lansko leto, na podlagi katere se določi odstotek od te cene. Nato se določi /išina odškodnine za kvadratni meter razlaščenega stavbnega zemljišča za tekoče Teto, torej za leto 198.? in bo za 37,58 višja kot lani. Izvršni svet na podlagi predloga upravnega organa predlaga, da delegati odlok sprejmejo po enolaznem postopku, k osnutku pa je priložena obsežna obrazložitev. Delegati naj bi torej odlok sprejeli. Letos naj bi torej odškodnina znašala 185,06 dinarjev za kvadratni meter, ki jo bo občina plačala za razlaščeno stavbno zemljišče. Za to pa se smatra zemljišče, ki je komunalno opremljeno ?>o veljavnem prostorskem izvedbenem akt j in je namenjeno za graditev ter tudi za zemljišče, za katero se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nadalje, za zemljišča, na katerem je stavba ter njeno funkcionalno zemljišče ter za zemljišče, za katero je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Za vsa ostala zemljišča p<* velja odškodnina kot za kmetijska zemljišča, ki je bistveno>r*iija. O LAS 8. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE — ŠKOFJA LOKA TOREK, 15. FEBRUARJA 1! DOGOVORIMO SE Spremenjeni davki Drugačni davki od obrti, premoženja in nenapovedanega dohodka Proračun občine za leto 1983 Okleščeni zahtevki Na podlagi republiškega zakona o davkih je treba spremeniti tudi odlok, s katerim urejajo,. davke v občini. Novi zakon prinaša največje spremembe pri obdavčevanju obrtne dejavnosti, premoženja in nenapovedanega dohodka. Pri obdavčevanju obrtne dejavnosti je v celoti spremenjen postopek obračunavanja obveznosti in je prilagojen postopku, ki velja v organizacijah združenega dela. Davek od obrtnih ali, kot jih sedaj imenujejo, od gospodarskih dejavnosti, se bo odmerjal od ostanka čistega dohodka, doslej pa se je odmerjal od presežka (stroški in bruto osebni dohodek). Tako bo osnova za odmero davka nižja, osnova za odmero raznih prispevkov pa višja. To pomeni, da bo obremenitev za zavezance, ki ne dosegajo bruto osebnega dohodka, nekaj višja, za zavezance, ki presegajo bruto osebni dohodek, pa bo skupna obremenitev — davki in prispevki — nekaj nižja. Na novo se z davkom od 4. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofi a Loka, ki bo v ponedeljek, 21. februarja, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine. DNEVNI RED: — ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 22. 12. 1982 in poročilo o uresničevanju sklepov — trenutne gospodarsko politične razmere v občini — predlog programa dela zborov skupščine za leto 1983 — predlog sprememb statuta skupščine gorenjskih občin in predloga sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin — predlog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenije v obdobju 1983—1985 — predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občine za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih organov — predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko — predlog odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1982 — volitve in imenovanja 4. seja zbora združenega dela, ki bo v sredo, 23. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine. DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije i verifikacijo pooblastil in pooblastil, verifikacija ugotovitev sklepe sti 2. Delegatska vprašar.j 3. Potrditev zapisnika 4. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora /. dne 22/12-1982 in poročilo o izvrStvi sklepov 4. Trenutne gospodarsko politične razmere v občini 5. Predlog programa dela zborov Skupščine občine Skofja Loka za leto 1983 6. Predlog sprememb statuta Skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o "rs t nem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika Skupščine gorenjskih občin 7. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka a IVedlog odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1983 9, Predlog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenije v obdobju IMS — 1!>85 10. Predlog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske, in o obveznostih občin za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih orga- nov r, I 11. Predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko 12. Predlog odloka o obvezni izvedbi postopka za samoupravno sporazumevanje glede prispevka za izvajanje nalog SLO m DS, ki so skupnega pomena za območje občine 13 Predlog odloka o davkih občanov 14. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin lka 19 Volitve in imenovanja ----- obrtne dejavnosti obdavčuje tudi občane, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih de- . javnosti — šušmarje. Novost pn obdavčenju premoženja pa je v tem, da se ne obdavčuje posest motornih vozil in gozdnih zemljišč v lastni nekmetov, če površina ne presega 0,50 ha. Razen tega je za odmero davka od stavb predpisana enotna metodologija vrednotenja, kar pomeni, da se bodo stavbe na območju celotne Slovenije obdavčevale od enakih vrednosti. S tem je občinam odvzeta možnost samostojnega določanja vrednosti zgradb. Na novo so v zakonu oproščeni plačevanja tega davka čisti kmetje, vsi drugi občani pa bodo plačevali davek le za površine nad 70 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Pri davku od nenapovedanega dohodka je novost v tem, da je pristojnost vodenja posebnih postopkov za odmero davka od nenapovedanega dohodka prenesena iz komisij za ugotavljanje izvora premcienja na davčni organ. V skladu z zakonom se bo v pavšalnem znesku obdavčevala večina storitvenih dejavnosti, ki jih zavezanci opravljajo sami, brez pomoči drugih, s pogojem, da pretežni del dohodka dosegajo z opravljanjem storitev za občane. Deficitarne dejavnosti bi bile deležne še posebnih olajšav. Pri zavezancih, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in so obdavčeni po dejanskem dohodku, se bo zaradi izenačitve z zavezanci, ki dejavnost opravljajo kot glavni poklic, davek odmerjal od doseženega dohodka. Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983 občinsko skupščino zavezuje, da na novo predpiše olajšave za vlaganje sredstev v gradnjo malih elektrarn, za naložbe v poslovne prostore in druga osnovna sredstva, ter olajšave za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, ki del dohodka dosegajo z izvozom svojih izdelkov. Poleg tega pa dogovor skupno višino olajšav omejujejo na 80 odstotkov odmerjenega davka. Letošnji občinski proračun je stabilizacijski. Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki postajajo vse težji, zahtevajo, da se vse oblike porabe uskladijo z realnimi možnostmi. Razen tega so bile uzakonjene tudi spremembe v razporeditvi temeljnega prometnega davka, ker se celoten 3-odstotni posebni občinski prometni davek (razen od prometa alkoholnih pijač) odvaja v republiški proračun. Tako predvidevajo, da bodo letos znašali prihodki 135 milijonov dinarjev ali za 9 odstotkov manj kot leta 1983. Da bi dosegli takšne prihodke, so občinski davek iz osebnega dohodka povečali za načrtovano stopnjo povečanih osebnih dohodkov — to je za 10,7 odstotka, davek iz osebnega dohtfaka kmetijske dejavnosti naj bi bil večji za 28 odstotkov, davek od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti za 16, davek iz osebnega dohodka avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav planirajo, prvega v višini 4,8 in drugega v višini 1,6 milijona dinarjev. Davek iz skupnega dohodka občanov naj bi bil večji za 24 odstotkov. Občinski davek od prometa proizvodov, razen alkoholnih pijač, se bo preusmeril v republiški proračun, zato bo manjši za polovico. Prihodek od davka od nepremičnin naj bi bil večji za 61 odstotkov zaradi povečanih vrednosti nepremičnin, davek na dohodek od premoženja povečujejo za 20 odstotkov, prihodke od davka na motorna vozila planirajo v višini 20 odstotkov lanske vrednosti, ker je letos ukinjen, davek na gozdna zemljišča je tudi ukinjen, pri davku od stavb bodo obdavčeni le lastniki, ki imajo več kot 70 kvadratnih metrov stanovanjske površine, vendar se bodo močno povišale stopnje, davek na dediščine in darila je odvisen od števila primerov in vrednosti in ga povečujejo za 11 odstotkov, davke na dobitek od iger na srečo povečujejo za 19 odstotkov, prihodke od taks pa povečujejo za 16 odstotkov. Največja postavka proračuna je dejavnost upravnih organov, za katero bodo porabili 62 milijonov dinarjev oziroma za Poročilo o uresničevanju sklepov 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 4. skupnega zasedanja vseh zborov z dne 22/12-1982 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. Nekateri sklepi so objavljeni v Biltenu INDOK centra št. 1/83 z dne 3/2-1983. 2. Odgovori na delegatska vprašanja so priloženi gradivu. 3. Predpisi — odlok o podelitvi domicila Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Škofja Loka za prvo tromesečje 1983, — odlok o javnih vodovodih v občini Škofja Loka, — odlok o odvajanju in čiščenju voda v občini Škofja Loka, — odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Škofja Loka v obdobju 1981 — 1985 za leto 1983, -- odlok o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter za financiranje programa varstva pred požarom v občini Škofja Loka za leto 1983, — sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 - prostorski del so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske št. 37 z dne 30/12-1982, — resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 pa je objavljena v Uradnem vestniku Goren,ske št. 1 z dne 25/1-1983. 4. Priznanja občine Škofja Loka za leto 1982 so bila izročena na slovesnosti ob občinskem prazniku dne 8/1-1983. 5. Spominska listina o podelitvi domicila je bila izročena na. slovesnosti ob občinskem prazniku dne 8/1-1983. 6. V javno razpravo so bili dani osnutki programa dela zborov Skupščine občine Škofja Loka za leto 1983, sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 in odloka o proračunu občine Škofja Loka za leto 1983. 7. Sklep o povračilu stroškov delegatom zborov in članom delovnih teles Skupščine občine Škotja Loka je bil posredovan vsem pristojnim v seznanitev in izvrševanje. 8. Pobuda zborov, sprejeta ob informaciji o preskrbijenosti trgu s pomembnejšimi življenjskimi potrebščinami, je bila poslana ABC LOKA Škofja Loka, KŽ Škofja Loka in Mercator — KGZ Sora Žiri. 9. Priporočilo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, sprejeto ob odloku o odvajanju in čiščenju voda v občini Škofja Loku] je bilo poslano SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti. 10. Izdani so bili sklepi o volitvah in imenovanjih. 11. Lista oseb izven temeljnih organizacij za člane disciplinskih komisij v TOZD in delovnih skupnostih je bila poslana vsem temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim v občini. 12. Izdan je bil sklep o soglasju k statutu Srednje kovinarske in cestnoprometne šole Škofja Loka. 10,7 odstotka več kot lani. Za prav takšen odstotek povečujejo tudi izdatke za pravosodne organe, skupnost gorenjskih in slovenskih občin. Za Občinska sodnika za prekrške bo potrebno 33 odstotkov več denarja, ker je nujno potrebno zaposliti še enega sodnika. Niso pa ugodili zahtevku za še eno administrator-ko. Krajevnim skupnostim povečujejo sredstva za redno dejavnost za 10,7 odstotka na osnove, izračunane po merilih za financiranje redne dejavnosti. Postaji milice so za materialne stroške namenili 30 odsotkov več, medtem ko za stanovanja prav iz tega razloga ne morejo nameniti niti dinarja. Zavod za družbeni razvoj občine Škofja Loka naj bi dobiL 80 odstotkov lanskoletnih sredstev. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo pa naj bi dobil sredstva v enaki višini kot lani. Za potrebe ljudske obrambe lahko iz proračuna letos namenijo le 5,6 milijona dinarjev, kar je toliko kot lani. Za dejavnost družbenopolitičnih organizacij je predvidenih dobrih 7 milijonov dinarjev. Sredstva za negospodarske investicije bodo v celoti namenjena odplačilu anuitet. Družbeno denarno pomoč družinam, katerih hranitelj je na odsluženju vojaškega roka, plačujejo po zakonu, ki ureja to področje in jo letos povečujejo za 9 odstotkov. Priznavalnine udeležencem NOV povečujejo za 24 odstotkov. Koliko naj bi dobilo krajevne skup" 2 KS Ikikovita M KS Duvču 1 lo 7011 4 KS Pražgoše KHi.rimi Ti KS (lodešič UMITIH) (i KS 1 .enurt I.ušu 107.4tN> 7 KS .Javorji' 107.41 KI H KSI.OK 107 40ti <) KS I.uči ne 107.400 111 KS Poljano 229.200 11 KS Ho točo 160.500 12 KS Solca 176.000 tr l.i KS Sonc u 111.800 r 14 K S Sovodenj 109.600 l> lf) K S Sv. Duh 226.900 i-- Ki KS Trebi ja 111.800 I? 17 K S Zminec 111.800 i? 1» KS Gorenja vas 306.700 15 1(» KS Železniki 381.900 r; 20 KS Žiri KS Skolju I.oku 414.000 21 K S Mesto ' 366.400 Ifi 22 KS Kamnitnik 300.000 2:1 KS Stara Loka — 1'odlubnik 397.400 L* 24 KS Trata 369.600 13 Na področju komunalne javnosti je velika postavka lava najrazličnejše doki cije. Tako bodo sredst\ detsko in urbanističi mentacijo znašala 2 mi narjev. Za temeljno url dokumentacijo, kot so stični načrti Škofje janske doline, Žirov, in dopolnitve sredi plana, dolgoročni di zazidalni načrt Soriška in še nekatere druge ob> tega področja bodo milijonov dinarjev, pa po proračunu le 5,8* din. Za prenovo mestnih ij jeder namenjajo 1,8 miliji narjev. Za gospodarske 1,5 milijona dinarjev, ne* jeni prihodki pa zQaj milijona dinarjev. Program dela zborov škofjeloške občinske skupščine O čem bodo odločali delegati Tudi letošnji program dela vseh treh zborov občinske skupščine je izredno obsežen, vendar so tudi za letošnjega dali večino predlogov upravni organi. Tudi na osnutek predloga, ki je bil januarja v javni razpravi, je bilo največ pripomb iz občinske uprave in dve iz samoupravnih interesnih skupnosti, medtem ko se je od krajevnih skupnosti oglasila le žirovska. Tudi iz združenega dela ni bilo ne predlogov ne pripomb. To pomeni, da se »delegatska baza« še vedno premalo, skoraj nič ne vključuje v snovanje programa dela skupščine. Najpomembnejše točke iz programa dela občinske skupščine za prvo tromesečje so vsekakor sprejetje odloka o proračunu občine, ki resnično postaja vse bolj stabilizacijski, saj je njegovo povišanje veliko manjše-od pričakovane rasti dohodka gospodarstva. Nadalje so na dnevnem redu pobuda za spremembo zakonodaje za solidarnostno delo, predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine 1981 _ 1985, poročilo kmetijsko zemljiške skupnosti o uresničevanju intervencij v kmetijstvu, o delu za leto 1982 in program za leto 1982, analiza razvojnih možnosti občine, predlog odloka o zazidalnem načrtu Soriška planina, predlog odloka o usklajevanju, davčne politike, odloki o davkih, predlog za izdajo zakona o določanju namenske rabe prostora in še nekatere druge zadeve. V drugem tromesečju naj bi najprej obravnavali analizo gospodarjenja v letu 1982, poročilo o politiki zaposlovanja v ieju izkoristek delovnega > ,. j . v o. analizo gospodarjenja v t tr.-; seč j u letos, predlog odloka o i dalnem načrtu nad j?levn0 .i nističneni načrtu za Selško V predlog odloka o ugotovitvi nosti stanovanja in stanovr hiš, o določitvi zemljišč II, varovanju kulturne dedišJr-območju občine in razvoja krak' skupnosti. V tretjem tromesečju m ■ najpomembnejše teme splošnega interesa za Tavčarjeve domačije na razlastitev zemljišča za do^r*' poslovnih prostorov KZ Škotu'* in KS Lo& določitev gradnjo v Zireh, analiza jenja za I. polletje 83, do^ plan občine, urbanistični na?-rov, uresničevanje družbene v' razbe uprave in druge. Od oktobra do decembra iv. uvrstili na dnevni red ov-resolucije za leto 1984 r gospodarjenja v preteklih mesecih, osnutek urbanist^ načrta za Poljansko dolino, pr* urbanističnega načrta za Žm. dalni načrt za šolo in vrtec > janah, zazidalni načrt za 1 išče v Gorenji vasi, osnutek o proračunu občine za lete "" poročilo o izvajanju celovite^ grama obveščanja v občini, d. bodo zemljišča za pozidave Plevno, pripravili poročilo o ničevanju referendumskega grama in osnutek prograre-a skupščine za leto 1984. Solidarnost oproščena prispevkov Občino Škofja Loka so lani pri: zadele poplave tako v Poljanski kot Selški dolini. Izvršni svet je takoj ukrepal ter imenoval komisije, ki so ocenile škodo. Ocenjena škoda na infrastrukturnih objektih ter napravah in v kmetijstvu skupaj znaša 70 milijonov dinarjev, kar je 1,3 družbenega proizvoda v občini za leto 1981. V proračunu občine je bilo lani predvideno 2 milijona dinarjev v ta namen, OSKIS pa je razpolagala / 1,5 milijona dinarjev. V primerjavi z nastalo škodo so to minimalni zneski. Zato je bilo predlagano, da m celotno združeno delo v občini delalo en dan. Problem pa je nastal, ker bi morali iz podaljšanega dela odvesti vse davke m prispevke, vključno republiški kompenzacijski davek v višini 18,33 odstotka. Prek republiškega komiteja za delo, republiSkega sekretariata za finance, SDK in republiške uprave za družbene prihodke so v občini skušali doseči oprostitev davkov in prispevkov od soli- darnostnega dne, vendar so da" odgovor, da to ob upošteva sedanje zakonodaje ni mo$v Prispevkov iz podaljšanega de za namene solidarnosti v 0bvV se lahko odpovedo le obar* interesne skupnosti, kar so tat storile. Ker pa se iz dela za solidarni ki je organizirano na ravni repi:-" like, ne plačujejo prispevki. 1 škofjeloški izvršni svet menil. -kaže spremeniti zakon, tako dir oprostitev zajela tudi razne ^ like občinske solidarnosti. Hks-hi morali ustrezno dopolniti t. zakon o delovnih razmerjih zakon o davkih občanov. Tak, ne bilo več ovir organizirat: - lidarnostno delo tudi v prinvr xe je eno ali več družbeno^' tičnih skupnosti prizadela R* ravna nesreča, nastala škoda c* ne presega 3 odstotkov družbe.* ga proizvoda občine. Tako predlaga, da delc^ občinske skupščine poobUu skupine delegatov za zbore sku? Sčine, da omenjeno pobudo p; sredujejo republiški skupščin TOREK, 15. FEBRUARJA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN O L, AS Naše krajevne skupnosti: Poženik Obdelovalno zemljo varujejo Skromne želje krajanov ene najmanjših krajevnih skupnosti pod Krvavcem: telefon in avtobusna povezava do vseh vasi, družbeni prostori — Ena redkih vaških krajevnih skupnosti, kjer pri gradnji niso posegli po obdelovalni zemlji Poženik - Na krajevno skupnost Poženik se je od časov, kar je bilo tu središče nekdanje cerkljanske občine, kar pozabilo. Krajani se pretežno sami ubadajo s svojimi problemi in si s prostovoljnim delom gradijo krajevni standard. Kadar pa so vendarle deležni denarnega obroka z občine, ga varčno obrnejo in z njim opravijo kar največ dela. Tako so obnovili vodovod, asfaltirali ce- šča (vse tri vasi so namreč stisnjene pod hrib, njiv pa jim je za gradnjo škoda), bodo prostore bržčas uredili v adaptiranem gospodarskem poslopju. V dveh letih bi bil tako obnovljeni družbeni dom pod streho. Razen prostora za družbeno dejavnost bi v njem lahko odprli trgovino, bife, namenski prostor za gasilce ali kaj podobnega. Dokler je »golob še na strehi«, se bodo še vrstile razpra- ^esto Psa ta—Grad, hudourniški plazovi. po kateri naj bi v prihodnje vozil avtobus, često zasuvajo Me ... Tudi v prihodnje v treh vaseh krajevne skupnosti Poženik (Pože-**iku, Šmartnem in Pšati) s 450 Prebivalci nimajo zahtevnejših želja. Do kraja bi radi položili asfalt v vasi Šmartno. Manjka jim družbenega doma, kjer bi se odigravala Krajevna samouprava. Ker za dom nimajo ustreznega vaškega zemljica ^m poslovno mL. prireditveni ■M center KV gorenjski sejem ^^ kranj p. o. objavlja prosta dela in naloge SERVISERKE Pogoj: - dokončana osnovna šola in izpit B kategorije Osebni dohodek po pravilniku. Delo je za določen čas — nedomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Poskusni rok: dva meseca. Interesenti naj pošljejo pi; smene prijave v roku 15 dni na naslov PPC Gorenjski sejem Kranj, Savski log. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. V ve, kaj od tega je trem vasem v krajevni skupnosti najbolj potrebno. Več let krajane žuli neenakomerna avtobusna povezava. Avtobus se namreč kot zaklet že ves čas izogiba ene od vasi, namreč Pšate. Delavci in šolarji, najbolj vezani na vsakodnevne prevoze v Kranj, so zategadelj-prisiljeni pešačiti skoraj tri kilometre do Cerkelj, kar je še posebej neprijetno pozimi. Med prizadetimi se je rodila misel o razumneje speljani cesti, da avtobusu ne bi bilo Vlekli bodo ploh Koroška Bela - Cas pustnih norčij, pusta širokih ust, krofov in plesov se z današnjim dnem izteka in vsaj za letos smo ga »proslavljali«, kakor srno ga pač mogli. Nekateri v veseli družbi in ob plesu, drugi za domačo pečjo in s krožnikom slastnih krofov pred seboj. No, nekateri bodo današnji dan še temeljito izkoristili in pusta tako ali drugače pokopali, sebi v veselje in občinstvu za smeh. Tako bodo veseli fantje na Koroški Beli danes popoldne po tretji uri vlekli ploh. Nobena se jim od novega leta sem ni omožila, da bi ji pošteno zašrangali; zato pa bodo ob bogatem programu, ki ga obljubljajo in na katerega se z vso resnostjo pripravljajo, poskušali čimveč dobiti za občudovanja vredni »ploh«, ki ga bodo vlekli skozi vas. D. S. Valentin Stanič, Veliki predhodnik alpinizma .. Pred devetimi leti smo se slovenski planinci in plezalci komaj spomnili dvestoletnice rojstva pionirja Jašega gorništva, ki je med prvimi začel osvajati visoke vrhove. >godaj je hotel biti tam, kjer še ni Jtopal nihče; to je bilo za čas, ko so £Ore vzbujale strah mnogim razumnikom, dokaj drzno, k Valentin Stanič se je rodil 12. le-v~i*uarja 1774. leta kot kmečki sin v gosoški vasi Bodrež blizu Kanala. uspešnem šolanju v rodnem V^aju, Kanalu in Trbižu so mladega Valentina poslali v višje šole v Gorici in Celovec. Tod mu je postal gornik in vodnik veliki preroditelj wfovenskega rodu Blaž Potočnik, ki v% je omogočil nadaljnje izobraževanje v Salzburgu. Ogrel se je za V^udij bogoslužja, okolica mesta z Veličastnimi gorami pa ga je zvabila ^ intenzivnemu preučevanju naravoslovja. . . . ^ Mladi Tine je kaj hitro spoznal, iS je širni svet ustvarjen za člove-preporod in hitrejši razvoj. Jvrepka in neustrašna narava mu je ***iogočala pogoste obiske v cveto-^irt gorskem svetu, kjer je bil spo- soben doseči mnogo več od takratnih planincev. Ko mu je bilo komaj 25 let, se je sam povzpel na zasneženi Veliki Klek (Grossglockner). Njegovi jekleni volji so klonili tudi sosednji vrhovi. Med prvimi je bil pozimi na 2714 metrov visokem Watzmannu in nekaj nižjem Visokem Goli u. Še posebno po 1802. letu, ko se je vrnil v ljubljene domače kraje, pa je z izrednim navdušenjem obiskoval Triglav (1808. leta), Mangart, Krn, Prestreljenik in druge vrhove. S plezalskimi vzponi v tujih in domačih gorah je mladi Valentin Stanič požel sloves edinega zgodnjega osvajalca kopnih in zasneženih vrhov. Pri nas in v svetu pa ga ne cenimo le kot velikega gornika, ampak tudi kot vsestransko izobraženega človeka in dobrotnika. Prav je, da tudi letos obudimo spomin na Valentina Staniča, ki je umrl 29. marca 1847. leta v Gorici. Še zlasti ga ne bi smeli pozabiti številni obiskovalci Triglava, kjer je tik pod vrhom Staničevo zavetišče in nižje planinska koča z njegovim imenom. Uroš treba delati prevelikega ovinka na Pšato. Namesto, da bi avtobus peljal iz Šmartnega in Poženika na Pšato, nato pa tam obrnil in se vrnil v Cerklje, od tod pa nadaljeval vožnjo proti Gradu in naprej, bi pentljo lahko presekali s prometno žilo med Pšato in Gradom. S tem bi prihranili marsikak kilometer jutranjim avtobusom. Za cesto Pšata — Grad, ki je zdaj še dokaj neugledna makadamska pot, vendar jo v omenjenem interesu že urejajo, so lani porabili 40 starih milijonov dinarjev in domala 500 prostovoljnih delovnih ur, da so jo vsaj za silo pripravili na asfaltiranje. Razširili so jo in odpravili posledice hudourniških plazov, ki žal tu niso nobena redkost. Ob nalivih je cesta običajno popolnoma zasuta s peskom. Cesto sicer oskrbuje Gozdno gospodarstvo, ki jo nekako sproti ureja, vendar pa zanjo ni posebno zainteresirano, saj s tega območja ne dobi veliko lesa. Ce naj bo cesta v prihodnje ena ključnih krajevnih prometnih povezav, bo problem treba rešiti enkrat za vselej. Z vodno skupnostjo Sava Ljubljanica se že lep čas pogovarjajo o zaščiti pred hudourniškimi vodami. Ena od dolgoletnih želja je tudi telefon, saj danes v treh vaseh ni niti enega naročnika. Ob napovedani ceni 100.000 dinarjev in obetih novih in novih ur garaškega prostovoljnega dela krajani Poženika upravičeno tožijo, da vse sloni na njihovih ramah in da jim ni prav nič prineseno na krožnikih. Spodbudno je, kako v krajevni skupnosti Poženik cenijo obdelovalno zemljo. Gradijo še po starem, saj skušajo izkoristiti vsako zaplato, ki je ostala v vasi, da njiv obvarujejo zidave. V vaseh, ki čemijo stisnjene ob breg, cesto in potok, žal ni veliko možnosti za gradnjo. Morda se te tri vasi prav zato širijo počasneje kot druge, saj je v njih le nekaj več kot 100 hiš. ' D. Z. Žlebir Za vzdrževanje ni denarja Jesenice — Vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj predstavlja v jeseniški samoupravni stanovanjski skupnosti precejšen problem, saj je občutno premalo denarja za razna vzdrževalna dela — tudi zaradi novih zakonskih predpisov. Zaradi obvezno povečane stopnje amortizacije in revaloriziranega stanovanjskega sklada so namenili za sredstva amortizacije več kot 50 odstotkov sredstev stanarin. Če upoštevajo še stroške upravljanja, funkr cionalne stroške ter stroške tekočega vzdrževanja, je za investicijsko vzdrževanje ostalo komaj 5 odstotkov stanarin. Ta sredstva so porabili že v prvih mesecih leta, nato so morali zmanjšati obseg del, a primanjkljaju se niso mogli izogniti. Na boljšem so bili po povišanju stanarin, toda zaradi nekaterih nujnih del se je izguba povečala. Marsikateri hišni svet je iz svojih sredstev opravil nekatera nujna vzdrževalna dela. Manjkajoča sredstva naj bi na Jesenicah pridobili iz vzajemnih sredstev, ki se zbirajo iz stopnje 1,75 odstotka. Tako so skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti predlagali v sprejem predlog o-Spremembi sporazuma o temeljih plana in tako zbrana sredstva bi bila nepovratna sredstva. Će v enem letu ne bi zgradili treh stanovanj, bi za vzdrževanje lahko pridobili 4 milijone 500.000 dinarjev, kot imajo v veljavi že nekatere druge gorenjske občine — Tržič stopnjo 0,35 odstotka in Radovljica 0,22 odstotka sredstev. D. S. Nova knjigarna Jesenice — Ob letošnjem kulturnem prazniku so v torek, 8. februarja, v centru II na Jesenicah odprli nove prostore prodajalne državne založbe Slovenije. Novi prostori, sodobno opremljeni, so bistveno večji od starejših, skupna površina pa je 319 kvadratnih metrov. Kot so ob otvoritvi poudarili predstavniki Državne založbe Slovenije, bo nova prodajalna nudila popolnejšo ponudbo knjig vseh slovenskih založb ter ves pisarniški material, v načrtu pa imajo tudi širšo ponudbo turistične propagande. Novi prostori bodo služili za občasne manjše kulturne prireditve in predstavitve knjižnih del. Ob otvoritvi so predstavili novo knjigo domačega pisatalje Eda Tor-karja. J. R. VESELI BODITE, DA SE SPLOH PELJETE Strahotne gneče, ki je danes v avtobusih na domala vseh gorenjskih linijah , kot da noče in noče biti konca. Ce pritisnejo še mraz, sneg in poledica, potem se potniki na manjših avtobusnih postajališčih kar pod nosom lahko obrišejo za vožnjo in čakajo po uro in dalj na naslednji avtobus. Kultura prevozov je ob konicah enaka ničli: potniki pihajo drug v drugega, stoje na eni nogi, visijo drug čez drugega, tako da je pravi čudež, kali o se v tej gneči prerine skozi sprevodnik. Potniki bolj spredaj se ne bodo premaknili niti za las in omogočili nekaj prostora tistim, ki se še rinejo v avtobus; spredaj so pač na boljšem in kakršnakoli solidarnost do onih zadaj jim je povsem tuja. Stvar zase so tudi vozniki in sprevodniki. Voznikom bodisi ni prav nič mar, če se pelje en potnik ali če vozijo »sardine«, če ljudje ostajajo na postajah vsi premrli; očitno jim silno ugaja, da so postali tako zelo zaželeni in da je od njihovega usmiljenja odvisno toliko čaka-joče srenje. Malo bolj prizanesljivi so le tedaj, ko slutijo, da se »narod« vozi v službo in da lahko od predpostavljenih na račun zamujenega »šihta« slišijo kakšno neprijetno. V tistih navadnih urah dopoldneva ali popoldneva pa so samopašni presojevalci: če se avtobus ustavi ali ne, je odvisno od njihove volje. Jasno, da niso vsi taki in da tudi sprevodniki niso vsi nesramni. Lahko naletite na sprevodnika, ki se bo celo vljudno zahvalil za plačano vozovnico, da bo vnesel v »zgužvani« narod malce prepotrebne vedrine in humorja. Včasih pa naletite na jezljive, vsega naveličane in srborite sprevodnike, ki vas bodo takoj nahrulili, če boste le malce zajavkali. Tako kot tisti, ki je v gnečo ob zadnjih vratih zatulil: »Veseli bodite, da se sploh peljete!« O ja, saj smo veseli! Posebne hvalnice bi morali najbrž zapeti Alpetouru, ki stoično prenaša ničemur podobno gnečo. Pa še to: če se voziš z avtobusi redno, potem ti je vse manj jasno, kako doma in v šoli ter v družbi nasploh vzgajamo to našo ljubo mladino. Ko se mladež vozi v šolo, ob vstopu v avtobus brž zasede vse sedeže in niti na kraj pameti ne pade vitkim mladeničem in mladenkam, da bi odstopili sedeže starejšim ženskam in moškim, ki zares težko stojijo. Če sta na tem izpitu Že padla šola in dom, bi veljalo stimulirati sprevodnike, da bi kdaj pa kdaj le rekli: ti, poba, vzdigni svoje kavbojke in odstopi sedež stari babici. Včasih te ima, da bi tako mladež za uho potegnil s sedeža; takšna jeza te popade, da bi bil pri priči voljan tvegati vso pozornost avtobusa in odbren-kati srdito vzgojno lekcijo mladini, ki je z vljudnostjo hudo navzkriž ... KAM PO NUJNE KOLEKE? Če imamo opravka na sodišču, je v več primerih skoraj nujno, da nas pošljejo po koleke za plačilo raznih sodnih taks. Medtem ko dohimo te p repo trebne stvari na občinah ponavadi v sprejemnih pisarnah, je na sodiščih drugače. Ljudje, ki prihajajo na kranjsko sodišče in jih pošiljajo po koleke, so v zadnjem času v hudi zadregi, kam ponje. Trafika, kije bila poleg sodišča, jih je prodajala, kadar je bila sploh odprta, zdaj pa so jo izpraznili in zaprli. Pot je zdaj neprimerno bolj zapletena, kajti ljudje, ki prihajajo od daleč, se v Kranju ne znajdejo kar tako. Kaj je bilo res treba trafiko poleg sodišča zapreti in kaj res ne bi veljalo to stvar s koleki urediti drugače — v večje zadovoljstvo strank sodišča, ki zdaj po nepotrebnem izgubljajo še čas z iskanjem kolekov po Kranju? KAKO V NAGRADNO IGRO PLANINSKEGA CAJA? Tisti ljubitelji raznih nagradnih iger, ki se v zadnjem času navdušujejo nad igro s planinskim čajem, so vsaj v Kranju hudo razočarani, kajti niti z lučjo pri belem dnevu jim po kranjskih trgovinah ne uspe najti prepotrebnega materiala za igro. Gre za embalažo za petdeset vrečk, ki mora biti v igri nujno soudeležena. Nekateri radi pijejo čaj, radi bi tudi imeli skodelico, ki jo za udeležbo ponuja proizvajalec, a kaj, ko je embalaže očitno premalo. Morda bodo za vse te probleme zvedeli tudi v tovarni in vendarle poslali tudi v Kranj ovitek, ki ga udeleženci igre nujno potrebujejo ? Kam odhaja komunalni dinar Zimsko čiščenje cest je lani veljalo jeseniško komunalno skupnost skupaj 6 milijonov dinarjev — Drago komunalno urejanje zemljišč Jesenice Jeseniška komunalna skupnost in tudi samoupravna stanovanjska skupnost sta namenili za komunalno opremo nezazidanih stavbnih zemljišč 12 milijonov 640.000 dinarjev. Komunalno so uredili Hrušico na Belem polju v višini več kot 3 milijonov dinarjev, za Mojstrano so namenili 2 milijona 700.000 dinarjev, za komunalno urejeno zemljišče za stolpiče na Beli 2 milijona 184.000 dinarjev, pridobiti pa so morali še dokumentacijo in odkupiti zemljišča na Hrušici, v Podmežakli, pri Partizanu in na Savi. Med tako imenovane »javne komunalne naprave kolektivne rabe« so lahko šteli dokončanje del v Plavškem rovtu v višini 21.000 dinarjev, za avtobusna obračališča je šlo okoli 36.000 dinarjev, asfalt ha ' Cesti revolucije jih je veljal 4 milijone in pol dinarjev, prometna signalizacija 223.000 dinarjev in razna cestna dela okoli '3 milijone dinarjev. Kanalizacijski zbiralnik na Blejski dobravi je terjal nadaljnjih milijon 800.000 dinarjev, ostali zbiralniki pa še 3 milijone 233.000 dinarjev. Projektna dokumentacija za kanalizacijo Javornik-Koroška Bela je izpadla, za prvo fazo gradnje pokopališča v Kranjski gori pa je šlo milijon 78.000 dinarjev. Tudi butan-ska postaja v Trebežu je ostala le v programu kot pokopališče na Brez-nici. Samoupravna komunalna skupnost je morala nadomestiti manj- kajoča sredstva v višini 15 milijonov dinarjev, zimsko vzdrževanje pa ji je pobralo nadaljnjih več kot 6 milijonov dinarjev.-Prav tako ni majhen izdatek za letno vzdrževanje javnih površin, ki jih velja skoraj 8 milijonov dinarjev. Skupaj z ostalimi stroški jih je vzdrževanje stalo skupaj skoraj 54 milijonov dinarjev. Za vse vzdrževanje je komunalna skupnost potrošila skoraj 31 milijonov dinarjev, prihodek pa je bil nekaj več kot milijonov dinarjev. Manjkajoča sredstva so pokrili iz ostalih prihodkov komunalne skupnosti, kar pa zmanjšuje izgradnjo in dopolnitev komunalne infrastrukture v občini. D. Sedej r POROČILI SO SE V Škofji Loki so sklenili zakonsko zvezo: Jerneja Rejc in Jožef Drmota iz Dolenje Dobrave; Mirijam Pintar in Branko Tavčar iz Spodnje Soriee; Besima Avdič in Marko Jozič iz Stare Loke in Marija Kajzer in Jože Dolinar iz Zgornje Senice. V Tržiču so sklenili zakonsko zvezo: Irena Hribar in Tomaž Teran iz Pristave; Zorka Poljaneč in Du&an Koren iz Bleda; Irena Snedic in Žarko Štrukelj; Damijana Bransteter in Bojan Vrhovnik iz Bistrice. V Kranju so se poročili: Mojca Pavec in Anton Bregar iz Kranja; Nada Šparo-vec in Janez Rekar iz Kranja. O LAS 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA — ZANIMIVOSTI TOREK, 15. FEBRUARJA 1f Množična tekaška preskušnja v Hrastjah Kopaču Stucinov pokal Hrastje — Športno društvo Jakob Štucin Hrast je-Prebačevo je v soboto po večih preložitvah le speljalo tradicionalno množično tekaško preskušnjo, tretji Stucinov kronometer. Udeležilo se ga je 150 smučarjev z Gorenjske in iz ljubljanskih občin. Absolutni zmagovalec je postal član Smučarskega kluba Triglav iz Kranja Srečo Kopač, ki je 1200 metrov dolgo progo pretekel v času 3.17.88. Zaradi novozapadlega snega je bila smučina počasnejša, tako da lanskoletni rekord g-oge, ki ga drži reprezentant Ivo arman iz kranjskega Triglava s časom 2.54.03, ni bil niti za trenutek ogrožen. Kopač je kot najhitrejši tekač sobotne Eeskušnje prejel dragoceni Stucinov po-I, posebno plaketo, ki jo najboljšemu domačemu tekmovalcu vsako leto namenja izdelovalec medalj iz Tacna Tone Čižman, je dobil Franc Štirn iz Hrastja. Pokrovitelj tretjega Stucinovega krono-metra je bila KŽK-jeva temeljna organizacija Agromehanika, sopokrovitelji Zvezda, Alpetour in Iskra Kibernetika. K uspešni izvedbi prvega letošnjega množičnega tekaškega tekmovanja v kranjski občini in na Gorenjskem pa so pripomogli tudi vaščani Hrast ja in Prebačevega, sod- niki smučarskega kluba Triglav in gostilna Gaber. Rezultati — pionirji (letnik 1971 in mlajši): 1. Dagarin (Jakob Štucin Hrastje-Prebače v o), 2. Gregorič (Kranj), 3. Svegelj (Jakob Štucin); pionirkt (letnik 1968 in mlajše): 4. Kavčič, 2. Ukniar (Smlednik), 3. Polajnar (Jakob Štucin); pionirji (letnik 19(58 do 1970): 1. Kordež (Triglav), 2. Šink (Jakob Stucin), 3. Kalan (Triglav); mladinci (letnik 1962 do 1967): 1. Teraž (Mojstrana), 2. Kavčič (Triglav), 3. Lebar; članice (letnik 1952 in mlajše): 1. Jošt (Duplje), 2. Ahačič (Tržič). 3. Stanonik (Škofja Loka); članice (letnik 1951 in starejše): 1. Klemen (Stahovica), 2. Ukmar (Smlednik), 3. Neubauer (Rašica); člani (letnik 1952 in mlajši): 1. Kopač (Triglav), 2. Duričič (Mojstrana), 3. Štim (Jakob Štucin); člani (letnik 1943 do 1951): 1. Šraj, 2. Pir-man, 3. Svoljšak (vsi Škofja Loka); člani (letnik 1933 do 1942): 1. Dežman (Preddvor), 2. Gregorič (Jakob Štucin), 3. Nunar (Besnica); člani (letnik 1932 in starejši): 1. Jenko (Smlednik), 2. Neubauer (Rašica), 3. Sink (Jakob Štucin). C. Zaplotnik ALPETOUR Skofja loka do rtc krvavec OBVESTILO Obveščamo vse imetnike kuponov za dnevne in popoldanske smučarske vozovnice z veljavnostjo do 31. 12. 1982, da smo uporabo teh kuponov ponovno podaljšali do 5. 5. 1983 z doplačilom za dnevno vozovnico 20,00 din in popoldansko vozovnico za 10,00 din. Kokrica - Poznavalci telesnokultur-nih razmer v krajevni skupnosti ne pravijo zaman, da je Kokrica najbolj športna slovenska, če ne celo jugoslovanska vas. Od približno 3800 krajanov se jih prek tisoč redno ukvarja z rekreativno dejavnostjo. Športno društvo v šestih sekcijah, v nogometni, košarkarski, kolesarski, hokejski, smučarski in sekciji za rekreacijo združuje 350 krajanov in pripravi letno sedem tradicionalnih tekmovanj: pohod na Veliko Poljano pjod Storžičem, kolesarski maraton Kokrica—Dražgoše, kolesarsko tekmovanje za Pokal Kokrke, tek po ulicah Kokrice, gozdni tek v Udin-borštu, trinisko tekmovanje v nogometu ter z drugimi društvi še trimsko kolesarjenje Kranj—Ljubljana. Tem prireditvam se bo letoe pridružilo še tekmovanje kolesarjev okrog Udinboršta ter slovensko tekmovanje v igrah družinske rekreacije ob Cukovem bajerju, katerega pokrovitelj bo RTV Ljubljana. »Zaenkrat uspešno tešimo zapoznele ambicije nekaterih športnikov in vso skrb posvečamo širjenju rekreacije v krajevni skupnosti,« pravi Ludvik Tepina, predsednik športnega društva Kokrica, ki bo ietoe praznovalo desetletnico obstoja in delovanja. »Pri organiziranju rekreacije izkoriMamo okoliške gozdove ;n travnike, bližnje gore in jezerca v Bobovku. Z množičnimi prireditvami skušamo zbuditi pri krajanih zanimanje za tek po gozdu, za hojo v gore, za kolesarjenje in plavanje ter pozimi za tek na smučeh in drsanje. Sadovi našega dela se že kažejo, saj se krajani tudi sami odločajo za obisk zimskega in letnega vadišča v Udinborštu ter bobovških bajerjev. Za najmlajše pripravljamo »rekreacijske sobote« — igre, pohode na bližnje hribe, tek po gozdu in podobno, jesenska in spomladanska tekmovanja v krosu, med počitnicami tudi tečaje alpskega smučanja, teka na smučeh in drsanja. Delo z mladimi je osnova za razvoj množičnega in kakovostnega športa. To so dokazali tudi Bogdan Norčič, Jeli JelovČan, Mojca Dežman ter kolesarja Slavko Žagar in Janez Ribni-kar,« poudarja Ludvik Tepina, nekdanji košarkar in košarkarski trener, zdaj zagnan tekač rekreativec in trener pionirjev pri smučarskem klubu Triglav. »Tri od šestih sekcij imajo tudi tekmovalne ekipe. Nogometaši nastopajo v občinski ligi, košarkarji v gorenjski, hokejisti pa so bili celo pobudniki za ustanovitev slovenske medobčinske lige. Sekcije so povsem samostojne, imajo svoj odbor, vaditelje in trenerje ter tudi svoj denar. Tega v društvu razdeljujemo po treh kriterijih: po številu članstva, dejavnosti in številu prireditev. Poleg zveze telesnokulturnih organizacij pomagajo društvu še tovarne IBI, Iskra, Gradbinec ter Gozdno gospodarstvo Kranj. Največ sredstev pa so člani zbrali s prirejanjem plesov. Del zbranega denarja bomo vložili v izgradnjo športnih objektov — igrišča za mali nogomet, teniških igrišč in društvenih prostorov ob Čukovem bajerju.« Način dela, kakršen se je uveljavil na Kokrici, in vedno prisotna skrb za rekreacijo krajana sta lahko za zgled tudi ostalim krajevnim skupnostim v kranjski občini in na Gorenjskem. C. Zaplotnik Še danes prijave za cerkljanski tek Cerklje — Četrti množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« pod pokroviteljstvom delovne organizacije Iskra Delta bo v nedeljo, 20. februarja, s startom ob 9. uri. Prireditelj, športno društvo Krvavec — Cerklje se je za teke odločil šele po končanih prijavah za tek treh dežel. Pred-prijave po sto dinarjev sprejema organizator samo še danes, 15. februarja. Proge bodo dolge 25 in sedem kilometrov. v«__--* ALPETOUR SOZI) ALPETOUR Škofja Loka objavl ja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja dela in naloge v DO CREINA DS Skupnih služb Kranj - ČISTILKE - SERVIRKE Pogoj: — NK delavka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo en mesec TOZD REMONT Kranj - GUMARJA - 2 DELAVCA Pogoj: — PK delavec in 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca polnim delovnim Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni p» objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v «0 dneh po izteku prijavnega roka. Množični veleslalom za nagrade Kranj — Smučarska zveza Jugoslavije, tovarna Renault ter Industrija motornih vozil Novo mesto pripravljajo v sodelovanju s smučarskimi klubi iz vse Jugoslavije množično rekreativno tekmovanje v veleslalomu. Za gorenjske in primorske smučarje predvidevajo prireditelji štiri preskušnje — 19. februarja na Starem vrhu, teden zatem na Zelenici, 12. marca na Livku in 26. marca na Krvavcu. Sto najboljših v moški in prav toliko v ženski konkurenci bo 9. aprila nastopilo na finalnem veleslalomu na Soriški planini. Po tekmovanju se bodo udeleženci zbrali v športni dvorani Poden v Škofji Loki, kjer bo tudi žrebanje za bogate nagrade. Srečneža z moške in ženske liste finalistov bosta postala lastnika osebnega avtomobila Renault 4, glavnih dobitkov ob še dvajsetih nagradah, ki jih prispevata tovama Renault in IMV Novo mesto. Z avtomobili teh dveh proizvajalcev se letos vozijo s tekme na tekmo tudi vse jugoslovanske smučarske reprezentance, kar je tudi njun prispevek k nadaljnjemu uspešnemu razvoju našega smučanja. Na množičnem veleslalomu lahko nastopijo vsi jugoslovanski državljani, ki so rojeni 1967. leta ali prej in v letošnji zimi še niso osvojili »jugo točk«. Tekmovalci bodo razdeljeni v pet skupin, moški v tri in ženske v dva starostna razreda. Za uvrstitev »v finale štejeta dva najboljša izkupička točk s posameznih tekem. Rekreacija v krajevni skupnosti Kokrica — najbolj športna' slovenska vas Na Kobli državno prvenstvo v smuku Bohinjska Bistrica — V četrtek in petek, 17. in 18. februarja, bo v organizaciji Smučarskega kluba Radovljica na Kobli letošnje državno prvenstvo v smuku za člane in članice, mladince in mladinke. Včeraj so si tekmovalci že ogledali progo, danes in jutri bodo trenirali. V četrtek pa bo že šlo zares. Ob 11. uri bodo šle na progo članice in čez eno uro še člani. V petek so bo prvenstvo nadaljevalo s preskušnjo za mladinke (ob 11. uri) in za mladince (ob 12. uri). Za moške bo proga dolga 3050 metrov z višinsko razliko 810 metrov in za ženske 2480 metrov z višinsko razliko 660 metrov, (cz) Veleslalom za pokal HILL Kranj — »Šola smučanja Krvavec« prireja v soboto, 19. februarja, s pričetkom ob 11. uri na krvavškem smučišču tekmovanje v velelslalotnu za pokal Hill in za bogate praktične nagrade. Najboljši bo prejel pokal, ki je razstavljen v hotelu Creina v Kranju. Tekmovalci bodo razdeljeni v pet skupin: ženske v starostni kategoriji do 30 in nad 30 let ter moški v skupine do 30 let, od 30 do 40 in nad 40 let. Štartnina je 200 dinarjev, prijave pa sprejema do 18. februarja turistična agencija Alpetour v hotelu Creina in prireditelj uro pred pričetkom tekmovanja, (cz) Alpinizem Andrej Stremfelj in Tomo Česen, člana alpinističnega odseka Kranj sta se še z nekaterimi slovenskimi alpinisti mudila v Chamonbcu, plezalnem središču francoskih Centralnih Alp, kjer pa vremenske razmere'niso bile tako ugodne kot pri nas. Obdobje lepega vremena so prekinjale snežne padavine. Kljub temu pa so slovenske naveze, katerih bivanje v Alpah je denarno podprla tudi komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, opravile nekaj kvalitetnih vzponov. Kranjska alpinista sta uspela ponoviti Gabarujev kuloar v M t. Blancu du Tacul. Številne vzpone so člani kranjskega alpinističnega odseka opravili konec januarja tudi v domačih gorah. V soboto, 29. januarja sta Marko Česen in Nejc Zaplotnik v slabih razmerah — bila je odjuga — prvič pozimi ponovila Direktno smer na Škofovo kapo. v Kočni. Franci Pogačnik je skupaj z alpinistom iz Železnikov preplezal Kramarico v severni steni Storžiča. Andrej Zidar in Janez Triler sta preplezala Uroševo grapo v Sitno glavi, Butinarjevo smer v Mojstrovki in nato sestopila po Pripravniški smeri. Jure in Aleš Baudek sta opravila pristop na Sitno glavo in preplezala Pripravniško in Butinarjevo smer v Mojstrovki, Marjan Ručigaj in Meta Meh, članica celjskega alpinističnega odseka, sta Ereplezala Centralno smer v Veliki oroSki Babi in sestopila po Grapi med Babo in Ledinskim vrhom. Marija Stremfelj, Tomaž Jamnik, Matej Kranjc, Drago Segregur, Franci Markič in Matjaž Dolenc so ponovili Nemško smer s Zinimer — Jahnovim izstopom Obenem s kranjskimi alpinisti je ta dan pluzalo v severni triglavski steni še šest navez. V uedeljo, 30. januarja, so Cveto Cerkovnik, Tomo Gorjanc in Iztok Križnar prečili celotni greben Košute. V torek, 1. februarja, je Nejc Zaplotnik' sam preplezal izjemno strmo grapo med Travnikom in Šitami. To je bil prvi solo vzpon v smeri, v kateri so bile odlične ledne razmere. Matjaž Dolenc Športniki sami obnavljajo objekti Ker jeseniška telesnokulturna skupnost nima dovolj narja, jeseniški športniki in športni delavci sami obnavlja;* objekte — Milijon 700.000 dinarjev za refundacijo dohodkov hokejistov Jesenice - Jeseniški kvalitetni in tekmovalni šport je doma v Sporta« društvu Jesenice, v katerem ima hokej status vrhunskega športa. Draafc kegljači na asfaltu in na ledu, košarkarji, nogometaši, namiznoteniški sankači ter smučarji imajo status tekmovalnega športa in plavalci, telovadnih društvih Partizan po vsej občini se ogrevajo za mnot&oast t rekreacijo in tako v vseh društvih redno ali občasno vadi 1.037 čhuiov. V« planinska društva v občini imajo v mladinskih odsekih 745 članov ■ t v alpinističnih. V šolska športna društva je vključenih 2.500 otrok, v okviru Zns telesnokulturnih organizacij pa so lani in bodo tudi letos pripravili več t#£air in tekmovanj. Velike težave ima jeseniški šport z dotrajanimi objekti i« ; Športniki in športni delavci marsikje s prostovoljnim delom sai gali pri nujnem vzdrževanju objektov. Tako so sodelovali pri smučišč, vlečnice na Blejski Dobravi, Spanovem vrha, avto kegljišču, drsališčih, letnem kopališču v Ukovi kot tudi pri 0 TVD Partizana. Razvoj telesne kulture pa je za letošnje leto pod velikim vprašanjem, sil'.* telesni kulturi namenjeno manj denarja. Lani so lahko razdelili za ©s dejavnost 8 milijonov 600.000 dinarjev, za pomembne prireditve 600.000 jev, za refundacijo osebnih dohodkov vrhunskim športnikom milijon 1 dinarjev, za športna društva 70.000 dinarjev, za skupni republiški progrtf milijon 510.000 dinarjev in za vzdrževanje in anuitete 800.000 dinar jev. £>- Sede? Uresničevanje dogovora avstrijskih in slovenskih lovcev Skupna skrb za jelenjad Avstrijski in slovenski lovci bodo letos v več kot 54 tisoč hekt* obsežnem lovišču na obeh straneh Karavank predvidoma u? nili 220 jelenjadi — Uspešno gospodarjenje v desetletnem obi ju — Ohranili naravna ravnotežja Kranj — V organizaciji zavoda za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika so se v petek v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju sestali lovci z obeh strani Karavank. Meddržavna komisija je pregledala uresničevanje karavanškega sporazuma o gojitvi jelenjadi na 54.182 hektarov obsežnem jugoslovansko-avstijskem lovišču in ocenila vse lanskoletne trofeje uplenjene divjadi. Komisija, ki že deseto leto preverja gospodarnost pri gojitvi jelenjadi na področju Karavank, je menila, da v tem obdobju v lovišču niso bila porušena naravna ravnotežja niti ni bila povzročena kakršnakoli škoda v gozdovih. V desetih letih so uplenili 2075, jelenjadi, od tega domala tri petine zavod za gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika, 27 odstotkov avstrijski lovci, preostalo pa člani lovskih družin Jezersko, Tržič, Storžič in Udin-boršt. Odstrelu primeren je bil tudi letni prirastek v lovišču, od 210 do 215 jelenjadi. V poročilu koroški in gorenjski lovci navajajo, da odstrel ni bil uravnovešen. Številčno stanje kaže, da se je zmanjšal delež košut v primerjavi z jeleni. Starostna sestava sedanjega staleža — v lovišču je prek 330 jelenjadi — Jj ugodna, medtem ko člani komisije ugotavljajo, da kakovost upada. Za to je več razlogov. Tako avstrijski kot slovenski lovci ne u pošte* vedno črednega načina >ivi*| jelenjadi in zagovarjajo gospod nje po posameznih loviSih I upoštevajo pravila, da letno is% izločijo le deset odstotkov '»trc«"6! jelenjadi«, in zanemarjajo da it* izboljšanje kakovosti pornerah^ gopodarjenje s košutami kot z Temu se pridružuje še nei£? lovišču prav v času rojevanj \ ostalih pomembnih življenj opravil. Letos bodo slovenski in av«t:V lovci predvidoma uplenili 220? njadi. Več kot polovico jih bodo* ložili« lovci zavoda za gojitev di? di Kozorog, 60 avstrijski Iovcj jj člani lovskih družin Jezersko Storžič in Udinboršt. pr| ^ bodo bolj kot lani upoštevali * merje med spoloma, zaščitili močne košute in vodnice ter vili »čistko« neželenih jelenov v starostnih skupinah. Meddržavna komisija je da bi morali slovenski in t-— lovci skupno skrb razširiti tudi preostalo divjad — gamse, sttj* kozoroge in muflone. S tem bi gotovih celovito gospodarjenj* • - , ? ~ predvideva ^ C. Zap^f \ področju, ki ga državni dogovor. II SPV 11 Za večjo prometno varnost Brezhibna signalizacija vozila Vozil v sodobnem prometu si danes ni rnogo^ P^dstavljatt hr* svetlobne signalizacije in tudi zvočne, ki nevarnosti in ob nujnem opozarjanju. Svetlobno signahzacijo. k, > imamo v vozilu, je treba prav tako upc^rabljati kontrol^ano m s prvr-slekom. Le tako se da izogniti številnim nevšečnostim m tud, ne* dam. Svetlobna signalizacija v avtomobi u je^dvojna« kom na. Slednja opozarja voznike na delovanje olja, goriva ipd. Vozna signalizacija torej preostavlas ^nb^. nim delovanjem bistven tehnični pogoj, da se^'sve^ javni promet. Neurejena ali ^^^^^^^^ zacija pa pomeni prometni prekršek. Ce vozniK m p svetlobnih naprav v vozilu. morajo tf - Hiti dobro Viden, pomen, biti tudi no , v«' Prav tako m^ luči na vozilu vedno očiščene i" SS jo brezhibno delovati luči na obeh stianeh vozna, vožnjo je treba preveriti delovanje luči - Kratke, zasenčene luči je treba v megli, dežju in sneženju. Nakazovanje smeri naj žene i v x ,i_x: , .«..»< in >, ______ kaže so je 4__u" "^*'1 ",m >■ r/.an. aicer so pos e blatnik, ud rta vrata ali še ka drugo snu?, ali pa'daje znaki za eno. zavije pa drft /u nezgodo na prvem križišču in ne pozorni m voznikom vc — Dober voznik opažu boj in pravočasno rui reprečiti tudi zarudi tnanskih ulicah. k prižguti že v zgodnjem mrav ^J bo dovolj Zgodaj, da bodo drugi ude* premetu še- spoznali, ^atneravaj^do znakom to* tudi Ce se voznik odloči za smer m s ^e»0°rtclpdice !ahko s ■■robu te smeri tudi Jržati.l skrivi]^! (hujšega znuke za v eno ki vozMturavnost, ob ti m pa smer jo kar^ /a t o je treba za takim pozabijiv:* veliki razdalji- iti v dovolj di za < zgodo uli na „S prometu tako pred sabo kot "" 6o smeri. Včasih se de in" I I snromemDo ->>.« .. ------- ^ Z^l do manjših sprememb na cvs< ^ Mrak S SODIŠČA Gorenjska nočna kronika CETEČI KROŽNIKI Ta nenavadni, za nemirne gostilne pogost pojav, je zadnjič obudil veliko hude krvi med gosti o gostilni Konič na Javorniku. Pobudnika razbijanja krožnikov, *?den je le za las zgrešil glavo nič hudega slutečega gosta, so prijeli. ■Zdaj se verjetno še duhovno pripravlja na srečanje s sodnikom za prekrške. z modro lučjo v diskoteko Take usluge, kakršno si je zaželel eden od gostov hotela Erika t Kranjski gori, miličniki niso ttajeni. Neki močno vinjen mladenič je namreč naprosil enega o d natakarjev, naj pokliče 92, da bodo miličniki z modrim Oczilom odpeljali v diskoteko Pri -*xmk, kamor sam ni bil sposoben £>riti, ker je bil že preveč majavih Tog. Ko so možje v modrem Prišli, možakar ni bil več voljan nočni izlet z modro lučjo, Ifendar se na njegove želje niso Aretirano ozirali. Se ena z vonjem po kavi Ko je Kranjčan stikal po gozdu in našel v grmovju skrito avtomobilsko gumo, se mu je to zazdelo sumljivo. Ker je še korijenje povzročalo nenavaden Šum, je radovednež sklenil stvar anatomsko razčistiti. Z nožem je **dprl skrivnostno gumo in v njej *tašel - nič drugega kot nepraže-o kavo. Plen je kajpada izročil *niličnikom. OD MIZE DO MIZE PIJAČO V restavraciji v Frankovem *tcselju v Škof/i Loki je neznani ^cst očitno zapil vse do zadnjega dinarja. Ker pa mu še vedno ni ilo dovolj pijače, si jo je skušal 'prositi na pohodu od mize do *>iize. Prosilca so bodisi odgnali **Mpamu dali kak požirek. Ce so odklonili, sije kar sam poslužit s tvjega krožnika in iz kozarca. Ker je fcfo natakarico takega sram je poklicala miličnike- Morda bodo možakarja le navadili na dostojnost. V BE8U NAD STEKLO Jeseniški upokojenci, ki od Časa ao časa sedejo k šahu, kartam ali kozarčku v eni od njihovih okrepčevalnic, imajo *ydi mir. Zato so eni od žensk, ki >>€ znana po tem, da včasih pregloboko pogleda v kozarec in -tootem razgraja, prepovedali *->stop. Že večkrat je zaman trka-( s i Vj » N Neustrezne prometne površine in niz-H« kultura prometnih udeležencev so Največkrat vzrok za dokajšnje število ^»ometnih nesreč v škofjeloški občini > Kaznovanje ne zaleže veliko, zato S? na Postaji milice v Skofji Loki raje ^meljlteje posvečajo preventivi Sv Skofia Loka - Ni dvoma, da je promet nepre-Hi ^Ijivega pomena, vendar tudi poln nevarnost!, ^k s* jih je treba zavedati. Obilo dela zatorej pov-miličnikom, katerih delo zna javnost meri-po njihovih prizadevanjih v prometu. Na Vstaji milice v Skofji Loki, kjer smo se oglasili komandirju Francu Razdrihu, promet sicer ^^Sdstavlja zgolj 8 odstotkov dela miličnikov, a Vendarle neizčrpna tema razgovorov, saj za- . ^va obilo dela. ..... K »Lani se je v škofjeloški občin, dogodilo 110 VVjjh prometnih nesreč, v katerih je bilo 6 smr-50 hujših in prav toliko lažjih poškodb, v HT^ostalih pa ogromna gmotna škoda. 172 nesreč X Hilo lažjih in bi jih lahko uredili voznik« sam« sabo. ko bi imeli pravo prometno kulturo, pa smo bili dodatno obremenjeni (udi s te-v pripoveduje Franc Razdrih. ^ ,Nesrečam je najpogostejši vzrok alkohol Vkaterega vozniki in drugi udeleženci po-kršijo prometne zakonitosti. Lani smo V različne prekrške kaznovali prek 1500 vozni-skoraj prav toliko se iih je zagovarjalo tud« pri sodniku za prekrške. Čeprav je število manj-Se kot leto poprej, nismo zadovoljni. Mnogim nesrečam so krive tudi slabe ceste. Stare, vijugave ceste ne dovoljujejo večjih obremenitev. Na mnogih, pa ne vedno dotrajanih, beležimo črne točke. Regionalni cesti proti Kranju in Ljubljani sta dobro izpeljani, dopuščata tudi večje hitrosti. Toda prva pelje skozi naselje, druga prav tako, razen tega pa ima številne priključke, tako da je velika hitrost velikokrat usodna. Tudi Selška dolina precej izstopa, zlasti odsek pri Veštru, Soteski in Praprotnem, kjer vozniki radi skrajšajo pot s sekanjem ovinkov in vožnjo po nasprotnih pasovih. Poljanska dolina je v tem pogledu varnejša, posebej še z novo cesto, kjer se je do zdaj zgodila le ena nesreča, pa še ta le zaradi voznikove neizkušenosti.« Čeprav je Škofja Loka manjše središče kot na primer Kranj in čeprav nima magistralne ceste jc promet vendarle gost, zaradi česar je prometnu problematika občine obseznu in resna. Takole pravi sogovornik: . .. . »Občina ima 600 kilometrov regionalnih in lokalnih cest, po katerih se vsak dan prevaža blizu tisoč ljudi. V Loko, Žiri in Železnike se ph vsak dan vozi 980, 350 pa v središča drugih občin. Zaradi tega je gost avtobusni promet. Temu in osebnemu se pridružuje še tovorni, k. bo ob otvoritv i rudnika urana še gostejši. KuaniK «uui s prometnega gledišča pomeni v prihodnje problem, saj bodo po loških cestah potem vsak dan vozili nevarne snovi skozi Poljansko dohno, vsaj dokler ne borno dobili obvoznice.« Ir t'sX*7>/;< m - - Sso It Niso le stare ceste šibka točka škofjeloškega prometa, temveč tudi nezadostno opremljene površine za pešče in kolesarje. Dovolj zgovoren je že podatek, da Ix)ka premore le 30metrov pločnikov (celo v Železnikih so ta problem pred kratkim uspešno rešili), kolesarskih poti pa sploh ni. Čeprav nenehno dograjujejo in izpopolnjujejo križišča, so na to pomembno pritiklino še vselej pozabili. Tudi ko so gradili nov odsek proti Stari Loki. Tudi prometna signalizacija zaostaja kak korak >;a drugimi občinami. To pa zato, ker je le na redkih mestih moč vrisati cestne označbe, saj so domala vse ceste ozke, stare in neprimerne. Komandir Franc Ravdrih meni, da bi kazalo vsaj pred šolami poskrbeti za prehode za pešče. »Nedavno smo dobili novo, preglednejše križišče pri Petrolu, ki je bilo včasih črno mesto loškega prometa. Križišče pohieni dobro rešitev, Vendar vanj še niso vrisani razvrstilni pasovi, tudi osvetljeno ni, kot bi moralo biti, zato moramo ob gostem prometu ob konicah promet skozenj usmerjati. Na še eno neprimerno označbo velja opozoriti, namreč na omejitev hitrosti na nrvj cesti skozi Poljansko dolino. Vozniki, ki jim je tu dovoljeno voziti le 60 kilometrov na uro, pravijo, da bi na široki in odprti cesti smeli voziti tudi 80 kilometrov na uro. Promet skozi Poljansko dolino pa ni povsod tako tekoč kot po tej cesti, saj se zatika že v Loki. Ozka grla, se pravi na Spodnjem trgu, Pepe-tovem klancu pri občini in ozki del Poljanske doline, bi rešila edinole obvoznica. Za varnejši promet bi morali rekonstruirati tudi cesto Trebi-ja—Žiri... Sicer pa je želja veliko. Letos smo na primer pridobili v Loki veliko parkirišče za osebna vozila, manjka nam pa enega za tovorna vozila in avtobuse, toda zanj v mestu ni prostora. Tudi avtobusna postaja, kjer se steka promet iz Kranja, Ljubljane in obeh dolin, postaja premajhna.« K prometni varnosti bi lahko veliko pripomogli sami udeleženci. S kaznovanjem kršiteljev prometnih predpisov tudi v Škofji Loki nimajo kdove kako pozitivnih izkušenj, zaupajo pa preventivi in jo zato tudi vztrajno razvijajo »Res je,« potrjuje Franc Razdrih, »z ostrejšim nadzorom prometa skušamo preprečevati nezgode. Pri tem nam pogosto pomagajo kranjski miličniki. Podobne akcije pripravljamo tud; skupaj s Svetom za preventivo pri občin?1; skupščini, kjer velik poudarek dajemo zlasi? -večanjem šolarjev in skrbnejšemu nadzoru cest do šol. Zavedamo se, da je prometne vzgoje e premalo, kajti tovrstna kultura ie pri ljudeh še na majavih nogah.« D. Z. Žlebir 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 15. FEBRUARJA toormska prodajalna ® Detel ica VAS OBVEŠČA, DA JE 14. FEBRUARJA ZAČELA PRODAJATI MODELE IZ BOGATE KOLEKCIJE POMLAD - POLETJE '83 r~r od 16. 2. do 8. 3. Razstava in prodaja izdelkov iz kristalnega stekla ' M<.4t • . #*$**■■■. • v.... fcv -f — servisi: pecivo, vino, kompot — kozarci — sklede — vaze — vrči — podstavki — pepelniki MINI DARILNI PROGRAMI — trajna vrednost — primerno za darila i - >-- -tt * v X C^f % t -P ■ C ■Ml' £ ■ ■ Maflifei s J-J Cgp delo tozd prodaja podružnica kranj zaposli raznašalca jutranjika delo naročnikom na dom za rajon 2 plavž na Jesenicah. Delo ie v zgodnjih jutranjih urah in je primerno za dijake, študente unokofence in gospodinje. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objav, na CGP DeloTOZD Prodaja, podružnična enota Jesenice, T.tova 67, Jesenice. O PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. TUDI VSAKO NEDE LAHKO Odprto od 7.—11. ure ODSLEJ SE PRIPOROČAMO! KUPUJETE „ Trgovska V PRODAJALNI in gostinska DO ^ 2IVIUA KRANJ GORENJKA V CERKLJAH Kakovostne, prvovrstne AVTOVERIGE P I V A vseh dimenzij s 30 % POPUSTOM (cena 1.100—1.500 din za par) dobite v prodajalni KOVINA — VERIGA Lesce, Šobčeva ulica vsak dan razen sobote in nedelje od 7.—15. ure M MERKUR ALPETOUR Ecnanfl ALPETOUR DO CREINA TOZI) SERVIS OSEBNIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ — Izbore tel: 21-296 POnvrv/TA SPODlSlH DELOV AVTOMOBILA S IN odstranjen NJEM SOLI. Pranje s šamponom Sušenje s sušilnim voskom m zaščita laka z zaščitnim voskom Za obisk se priporočamo! MALI POSESTI ZAPOSLITVE OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam novu LISIČJO JAKNO. Naslov v oglasnem oddelku 1236 Prodam 20 do 80 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1331 Prodam dobro ohranjen KAVČ, dva FOTELJA in MIZO. Telefon 064-60-837 1410 Prodam večje število GAJBIC. Ogled popoldan. Tone Petkovšek, Pot v Bitnje 57, Stražišče, Kranj 1411 CIRKULAR in svinčene CEVI 30, 40, prodam. Rozman, Gorenjesavska c. 38, Kranj 1412 Prodam »PANCARJE« št. 42 in tekaške SMUČI (200 on) s čevlji št. 45. Telefon 41-034 1413 Prodam SVINJO, težko 200 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 1414 Prodam semenski KROMPIR igor. Mi-hovec, Sp. Senica 2, Medvode 1415 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentako ali zamenjam za BIKCA. Lahovče 42, Cerklje 1416 Prodam avstrijski žametni ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčka. Informacije po telefonu 62-842 1417 Prodam skoraj nov dvobobenski VITEL za vleko lesa, »zajlo« in desko, Znamke rapid. Franc Dolinar, Butajno-va 14,61354, Horjul 1418 POHIŠTVO za dnevno sobo, staro dve leti, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 18. un. Durovič, Podlubnik 154, Škofja Loka 1419 Ugodno prodam nov uvožen POMIVALNI STROJ s carinsko deklaracijo, primeren za gostinsko obrt. Tel. TERMOAKUMULACIJSKO PEC 4 KW in SEDEŽNO GARNITURO ugod-prodam. Informacije od 14. do 15. ure telefon 24-551, interna 32-44. 1442 KANARČKE, odlične pevce in samice, prodam. Šimunac, Zupančičeva 30, Kranj 1433 Ugodno prodam skoraj nov STROJ za suAenje perila znamke bosch. Interesenti naj se z glasijo po tel. 74-441 vsak dan od 17. do 20 ure 1434 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev z mednarodnim tariznanjem. SP Duplje 106, Lojze Zupan, telefon 47-146 1440 KUPIM Kupim suh smrekov LES (čist, goste nisti). Telefon 061-51-142 I435 Kupim suh LIPOV LES,debeline 3 cm. Telefon 78-025 1438 Kupim električne ORGLE super tiger «1. Po želji dam tudi deske. Naslov v oglasnem oddelku l4Jy VOZILA sprednje steklo za ZASTAVO I"1- Sajovic, Mencingarjeva 1, tel. 25-655 ure ali po 18. uri , 1272 _ Vodarn ZASTAVO 750, letnik 197'-Jerala, Ješetova 12,Stražišče, Kranj1 1421 Prodam FORD 20 M, letnik 1970 za dfle (prevrnjen). Karel Gaber, Pot v Bit-tijc 3, Kranj „ \42f Prodam 5 novih GUM 155 SL 13 radial. Telefon 78-311 po 15. uri , t142J Prodam LADO 1500 SL, letnik 19/8, Selo dobro ohranjeno. Bistrica 111 pri Trfiču, tel. 064-50-811 mxIA ,1424 ^ Poceni prodam dele za AUSTINA m Va-ortnar, Log 26, Železniki k Prodam AUDI 100, letnik 1978. Miha Parkić, Naklo 98, tel. 064-47-371 od 16. do 18.ure 1436 , Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 1431 R4 - TL letnik 77 prodam. Tel. 26-959 Popoldan 1440 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Jemala, Ješetova 12, Stražišče, Kranj 1421 STANOVANJA _ Večje STANOVANJE, po možnosti s telefonom in centralno, najamem v Kranju ali bližnji okolici. Nudim 10 SM predplačila. Šifra: Takoj 1426 Zobozdravnica išče garsonjero v Kra-hju za dobo 2-3 let. Šifra solidna m Vtrejena Mlada zakonca kupita starejšo HIŠO v okolici Kranja Šifra: Takoj plačava 1427 Najamem 300 kv. m ZEMLJIŠČA Ua zelenjavo) v Naklem. Naslov v oglasnem rddelku 1428 PROSTORE za pisarne ali mirno obrt oddani. Ponudbe pod Center Kranja 1429 PRIREDITVE_ Ansambel SIBILA in GASILCI vabijo na PLES V MASKAH na Primskovo, danes, v TOREK, ob 17. uri Maske nagrajene! 1430 Ansambel SIBILA vabi v PETEK, 18. 2. ob 19. un na PLES v VODICE 1431 Ansambel KRVAVŠKI KVINTET vas vabi v TOREK na PUSTOVANJE v Bu-kovico pri Vodicah. Informacije o ansamblu po tel. 47-077 1432 HIŠNI SVET Cankarjeva 15, Radovljica, išče osebo za čiščenje stopnišča. Informacije |X) tel. 75-541 od 15. ure dalje OBVESTILA 1381 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Naklo obvešča člane, da ima po razdelilniku Zveze DU Slovenije še precej prostih mest za letovanje v Izoli, Piranu in Rogaški Slatini za letošnje leto. V zvezi s tem naj se interesenti za letovanje, ne glede na čas, oglasijo pri sledečih: člani z območja KS Duplje pri Cirilu Ahčinu, Zg. Duplje 11 člani z območja KS Podbrezje pri Milki Potočnik, Podbrezje 40 člani z območja KS Naklo pri točajki Tončki v bifeju v času, ko je odprt. Pri vseh teh lx>sie dobili pismeno pojasnilo in tudi dnevno ceno. Pri istih se boste lahko tudi prijavili, po vaši želji. Rok za prijavo je do 28. februarja 1983 1382 Hh alples Industrija pohištva ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepov razpisne komisije prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD Kovinska predelava VODENJE PRIPRAVE DELA Pogoji za zasedbo: — visoka ali višja šola strojne ali elektro smeri, — eno leto delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih strojne ali elektro smeri, — organizacijske sposobnosti ter sposobnosti komuniciranja, vodenja in dela z ljudmi. Mandat za objavljena dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis dosedanjega dela) v 15 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: Alples industrija pohištva Železniki, kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh. AUTOCCMMERCE Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter servisno dejavnost AUTOCOMMERCE Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana, Trdinova 4 TOZD HOTEL Kranjska gora n. sol. o. Kranjska gora, Vitranška 9 Po sklepu zbora delavcev Autocommerce TOZD HOTEL KRANJSKA GORA razpisujemo dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DIREKTORJA TOZD za štiriletno mandatno obdobje Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali hotelsko-gostinske smeri, — da ima y5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah v gostinstvu, — da aktivno obvlada znanje italijanskega ali nemškega jezika, — ustrezne moralno politične kvalitete ter sposobnost za uspešno gospodarjenje, vodenje in organizacijo dela, kar je razvidno iz opisa dosedanjega dela Zbor delavcev TOZD vabi vse kandidate, ki imajo željo do uveljavitve na tem področju dela, da se prijavijo na razpis. Prijavi je potrebno priložiti kratek življenjepis, opis dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandidati pošljejo prijave v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov: AUTOCOMMERCE, TOZD Hotel Kranjska gora, Vitranška 9, Kranjska gora, z navedbo — za razpisno komisijo. Vsi tisti, ki prepozno vlože prijave, oziroma je ne dopolnijo z ustrezno dokumentacijo, nimajo statusa kandidata na ta razpis. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po sprejetju sklepa Zbora delavcev. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1983 Priznanja se bodo podelila ob obletnici ustanovitve OF v letu 1983 zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami dosegli uspehe trajnejšega družbenopolitičnega in samoumevnega sistema in odnosov, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. Upoštevali se bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in zastopajo s svoio prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju Še posebej pa tisti, ki so s svojim delom med narodnoosvobodilno borbo m povojni graditvi prispevali k razvoju socialističnega samoupravnega sistema. Predloge za podelitev priznanj lahko dajo organizacije SZDL, delovne organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke, utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanju OF za leto 1983. Rok za prijave je 18. marec 1983. Predloge sprejema Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Radovljica. _______ Kranj — Če se že pritožujemo nad našo komunalo, ki pluli ali pa tudi ne, bi bila včasih dobrodošla tudi samokritična beseda tistih voznikov, ki puščajo avtomobile pred poslopji in zaradi katerih komunalci splu-žiti pač ne morejo. — Foto: F. Perdan Kranj — Na avtobusni postaji v Kranju, kije že nekaj časa ozko grlo, je pozimi izredno velika gneča. Številnih avtobusov ne more sprejeti, zato parkirajo ob cesti in je prometna varnost ogrožena. Pri Alpetouru si prizadevajo, da bi cesto zaprli, cesto, ki je po več dni pozimi tako zaledenela, da so padci potnikov na stnjenem ledu povsem običajni. Prav čudno je, da tu ni prišlo do hujše nesreče. — Foto: F. Perdan Sporočamo žalostno vest, da je umrla STANISLAVA POGAČNIK roj. BERTONCELJ — iz Podnarta Pogreb pokojnice bo v sredo, 16. februarja 1983, ob 15.30 na Ov-sišah pri Podnartu. Do pogreba leži v mrliški vežici na Ovsišah. ŽALUJOČI VSI NJENI Podnart, Kranj, Jesenice, Podblica Podnart, 14. februarja 1983 GLASOVA ANKETA Smučarska sezona Kolesa vlečnic in žičnic so se končno z vso ihto zavrtela na vseh naših smučiščih. — Foto: D. Sedej čaš le nekaj dni v letu, če pripelješ s tistimi pičlimi boni na smučarijo otroke in še tedaj nimajo kje loviti prvih smučarskih korakov. Razumljivo je, da sindikalna tekmovanja prinašajo denar, a postaviti bi jih bilo treba v bolj odročna pobočja. Ob razmahu sobotnih in nedeljskih sindikalnih tekmovanj, ob repu pred najbolj »atraktivnimi« vlečnicami Kranjske gore, kjer se najraje smuča množica povprečnih smučarjev, je toliko bolj očitno, kako zelo Kranjska gora in vsa zgornjesavska dolina potrebujeta novih smučarskih terenov. Kranjska gora je in bo ostala najprivlačnejše smučarsko središče, zato žičnice na Trebežu ne bi smele biti nobeno vprašanje. Hotelske in turistične organizacije Kranjske gore bi morale čimprej zbrati 30 milijonov 300.000 dinarjev, da bi dobile kredit za postavitev trebe-ških žičnic, ki bi razbremenile sedanjo kranjskogorsko gnečo. Kar 100 milijonov velja naložba, ki pa se bo bogato obrestovala, saj smučarija v Kranjski gori nikoli ni bila pod vprašajem. Na pobočjih pod Vitrancem leži sneg dolgo in še tako tanko snežno odejo smučarji dodobra izkoristijo. . . Danes so kranjskogorski hoteli polni, vrvež tisti pravi, zimski, kranjskogorski. Na smučiščih so poskrbeli za prvo žejo in lakoto, kioski so ob vseh vlečnicah. Smučarji prihajajo od vsepovsod, s številnimi avtobusi in osebnimi avtomobili, a če se spomnimo najhujših kranjskogorskih konic pred leti, potem bi lahko dejali, da se stabilizacija le pozna. Kranjska gora pa tudi Gozd Martuljek nimata več toliko domačih smučarjev, ki bi se pripeljali z osebnimi avtomobili iz Kranja, Radovljice, Ljubljane, na parkirnih prostorih ni toliko gneče, da ne bi imeli kje parkirati. Zdaj, ko žičnice lovijo vsak dinar in ko je dobrodošel vsak gost, ki se potrudi do kioska in kupi dnevno, poldnevno vozovnico ali le točke, je vprašljivo, Če se bo nateklo dovolj denarja v blagajno, ki jo hudo muči primanjkljaj, le decembra 2 milijona dinarjev. Tujih smučarjev pa je tako malo, da je njihov odstotek v kranjskogorskih žičničarskih repih skoraj nepomemben. A ne le vlečnice, tudi kranjskogorska tekaška proga vedno bolj pridobiva na pomenu, saj se vedno več ljudi odloča za tek na smučeh. Ta priljubljena in na moč zdrava rekreacija sicer ne prinaša kaj prida dobička, dopolnjuje pa turistično ponudbo. Kranjska gora se bo zaradi turističnega in nasploh prijateljskega sodelovanja z bližnjim Podklo-štrom in Trbižem letos 20. februarja že četrtič potrudila za organizacijo Teka treh dežel, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč tekačev na smučeh. D. Sedej Povsod na naših smučiščih se z vso ihto vrte kolesa vlečnic, kajti sneg smo že težko čakali, tako smučarji kot žičničarji, ki se jim letos zaradi pozne zime obeta kaj prazna blagajna. Snega je zdaj dovolj na vseh smučiščih zgornjesavske doline, na Krvavcu, na Soriški planini, Zelenici in drugod, kamor odhajamo Gorenjci na priljubljeno rekreacijo. Prav dobrodošle so tudi manjše vlečnice, zato bi jih v bližini stanovanjskih sosesk lahko imeli veliko več: zaradi otrok in tudi zaradi nas samih, kajti bencinska suša in prazen žep nam le redkokdaj dovoljujeta, da bi se zapeljali v oddaljenejša smučarska središča. V Kranjski gori je bilo minulo soboto in nedeljo tako polno kot že dolgo ne v letošnji zimski sezoni. Snega je prvič dovolj, zato so bile razumljivo vrste pred domala vsemi vlečnicami. Kranjskogorski delavci, ki vsak po svoje skrbe za smučarje, so bili na svojih delovnih mestih, veseli kajpak, da so smučarji .prišli v tako velikem številu. začela in smučarjev je kar veliko, tudi pri tej vlečnici v Brsnini, ki je dolga 480 metrov. Nekoliko stran je od najbolj priljubljenih kranjskogorskih smučišč, a je vseen« zelo dobro obiskana. Zdaj so najbolj številni tisti smučarji, ki se udeležujejo raznih sindikalnih tekmovanj, ki jih prirejajo ponavadi tudi v Brs ni. Za red in nemoten pre skrbim na spodnji pc sam, zato je od 9. ure zj____ do 17. ure popoldne kar veliko dela.« Emil Žagar pobira parkirnino pri Vitrancu: »V tej službi sem že deset let in odkar pomnim, je bila na parkiriščih ob dobri sezoni vedno precejšnja gneča. Parkirnina velja 20 dinarjev za avtomobil. Treba je skrbeti za red in disciplino, kajti nekateri bi se najraje zapeljali kar na smučišče. Večjih težav ni, posebej še letos, saj smo se potrudili in kar precej razširili parkirni prostor, kjer lahito smučarje počaka okoli 180 avtomobilov. Parkirajo pa seveda vsepovsod v Kranjski gori, če je še tako majhen prostorček.« Alojz Veber je dvanajst let kranjskogorski žičničar: »Zdaj se je sezona pravzaprav šele Klemen Šranc prodaja hnn in pijačo v dveh kioskih: »§«k zdaj je malo več smučarjev od jutra do popoldneva "prihajajo po pijačo in tudi hranu Največ se proda tedaj, k0 ^ razna sindikalna tekmovanja vendar je opaziti, da ljudje » kupujejo več toliko na 'smu-čiščih. Hrano pnneso s ali pa se prej vračajo domov Pozna se, da imajo ljudje man denarja, saj ponavadi pr* vprašajo, koliko stane klobasa ali sendvič z zaseko, oran Zada, kuhano vino ali pivo« D Sedei Kranj — eno najbolj onesnaženih mest Zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Kranj Cen zahteva sprejem delegacije pri predsedniku občinske skupšf Kranj - V poročilo četrtkovega zasedanja zbora delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Kranj-Center lahko zapišemo dve ugotovitvi. 2e nekaj let na nobenem takšnem zboru v tej krajevni skupnosti niso zabeležili tolikšne udeležbe. Enoglasna pa je bila ugotovitev, da je krajevna skupnost Kranj-Center nedvomno ena najbolj onesnaženih v Sloveniji. • Ko so razpravljali o delu krajevne skupnosti v minulem obdobju, so ugotovili, da so posamezne sekcije (za varstvo okolja, invalidov, za izobraževanje in varstvo otrok) do- Tržič poje H3 — Na petkovi pevski reviji Tržič poje H3 so sodelovali: komorni zbor Peko pod vodstvom Miša Freliha, dekliški pevski zbor Mladika iz Križev pod vodstvom Marjete Bohinc, pevski zbor iz Loma (na sliki) pod vodstvom Toneta Sokliča, kvintet bratov Zupan pod vodstvom Miša Freliha, oktet Karavanke pod vodstvom Francija Grandovca in moški pevski zbor društva upokojencev pod vodstvom Eda Ošabnika. kaj dobro delovale, še najslabša je bila sekcija za šport. Doka dovoljni so lahko z delom deleč« v zboru krajevnih skupnosti resno pa je delo delegacije a» teresne skupnosti. Kljub naperi mogel odigrati pomembneje > -potrošniški svet. Ugotovili' ^ dokajšnjo aktivnost vseh druži* političnih organizacij frontni ganiziranosti socialistične i** Neaktivna je le mladina. Zavzeli* se za boljše informiranje kraj j ter za še večjo skrb društvom, sebno pa mladini. Najbolj živahna pa je bila prava o onesnaževanju Kranja '' tem je dan pred zborom razprav^ tudi organizacija zveze zdru* borcev in predlagala, naj posedi delegacija o tem seznani ter p^ testira pri predsedniku občini skupščine. Javno naj se predsu sanacijski program Tekstilindusi odgovorne za uresničitev. Sprašu? jo kaj je Tekstil in d us naredil da Kranja ne bi tako onesnafc** kakšne so sedanje čistilne napra* in /akaj sploh Tekstilmdus Krst trenutno onesnažuje v tolika** obsegu. . Kazen tega so na zboru odio^ zavrnili, da se prostori pri Star* Majerju v Kranju preuredije pralnico. Opozorili so tudi, da sedanja kranjska tržnica na ne:" mer nem prostoru,. P-emajhna, M higienska. Zato bi bilo treh* : tržnico, ki je . vsekakor potreb- I najti primernejšo , lokacijo. Na,; ! so na zboru izvolili za nov, predsednika skupine krajo skupnosti Petra Venelja za pivo, niki sveta krajevne skupnosti F; a„eza Beravsa. Izvolili so tudi * Ln kraievno konferenco stv-J člansko Krajevi Dred . .. listiČne zveze m„za ProMedrufc Darka Segulo A. Žalar Kranjskogorski smučarski zagon Stanovanja ali ohranitev zemlje Ali bo do konca tega srednjeročnega obdobja na Planini III zraslo novih 1300 stanovanj, je odvisno od uskladitve družbenega plana občine Kranj z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč — Prvi podatki nove kategorizacije kmetijskih zemljišč prihajajo z zamudo, tako da bo skupščina občine lahko valorizirala družbeni plan šele v prvi polovici tega leta Kranj - Potem ko je v republiki sprejeti zakon o varovanju kmetijskih zemljišč v marsikateri slovenski -»bčini postavil pod vprašaj nadaljnjo stanovanjsko gradnjo, načrtovano na kmetijski zemlji se v kranjski občini stanovanjska gradnja, posebno kontinuirana, ni ravno znašla v veliki zagati, težave pa se kljub temu obetajo. 2e pred sedmimi leti je bila sicer iz nadaljnje pozidave na vzhodni strani mesta izločena stanovanjska soseska Planina IV, medtem ko je Planina III - Klanec v tem srednjeročnem obdobju ostala in seveda zdaj dočakala zakonske omejitve. Kako se bo odločilo glede pozidave nadaljnjih hektarov kmetijske zemlje, je zdaj še prezgodaj napovedovati. O tem bo razpravljala in sklepala skupščina občine, ko bo ponovno verificirala družbeni plan občine Kranj za obdobje 1981-85 v prvi polovici tega leta. Prav zdaj se pripravljajo še osnove za uskladitev družbenega plana, za katerega je med drugim treba pripraviti tudi karte kategorizacije kmetijskih zemljišč v občini. Čeprav bi prve karte o novi kategorizaciji morali v občini prejeti že lani poleti, pa se je delo na Fakulteti za biologijo tako zavleklo, da bo ta občutna zamuda vplivala tudi na usklajevanje družbenega plana občine. Dokler pa ta pomembni dokument ne bo usklajen, na zemljišču, predvidenem za okoli 1300 novih stanovanj,ne bo zasajena lopata. Vendar to ne pomeni, da so vse priprave na gradnjo ustavljene, nač l>a do uskladitve družbenega plana z zakonom o varstvu kmetij-4uh zemljišč vendarle še velja .sklep o gradnji stanovanjskega naselja Planina-Klanec. Ponovno vrednotenje zemlje, kot ga zahteva novi zakon, ima seveda lahko za stanovanjsko gradnjo prihodnjih dveh, treh let v Kranju velike posledice, saj bi tako lahko izpadlo po 250 do 300 stanovanj letno, kolikor so jih v svojih planih načrtovale delovne organizacije ter uskladile v stanovanjski skupnosti. V tem primeru bi namreč z gradnjo stanovanj na drugih področjih težko nadomestili sedaj izkazane in veljavne -potrebe po blokovni stanovanjski gradnji, kot je predvidena v Pieddvoru, Cerkljah, na Drulovki, sem pa je treba prišteti še stanovanja, pridobljena z revitalizacijo objektov v starem delu mesta. To pa je za sedaj število, ki je dosti pod potrebami po novih stanovanjih v kranjski občini. Večja kontinuirana stanovanjska izgradnja bo namreč lahko šele čez tri, štiri leta, ko bo pripravljeno zemljišče v Bitnjah in opremljeno z infra: trukturnimi objekti. Ne glede na to, kako se bo odločala pozidava nekaj deset hektarov -plodne zemlje na vzhodni strani Kranja, je ob odločanjih o tako pomembnih stvareh, kot je dokončna pozidava zemljišč, treba videti še drugo, doslej pri nas dokaj zanemarjeno plat varovanja prostora. Niso redki primeri, ko z individualno gradnjo obzidujemo zaščitene knetije na ravninskih predelih pretežno kmečka naselja gostimo s hišami za nekmečko prebivalstvo. Zamisliti bi se bilo treba končno tudi nad tem, da se letno po koščkih, a v skupnem seštevku z individualno gradnjo, pozida nekajkrat več zemlje pot pa z družbeno gradnjo. Varovanje kmetijske zemlje očitno ne gre tudi brez umnejšega gospodarjenja s prosto- L.M. Okoli 4.000 smučarjev na dan je obiskalo Kranjsko goro z avtomobili in avtobusi. Na parkirnem prostoru je bilo dovolj prostora, saj so ga Kranjskogorci razširili. — Foto: D. Sedej V teh dneh je Kranjska gora polna in minulo soboto in nedeljo jo je obiskalo 4000 smučarjev — Številna sindikalna tekmovanja na terenih Kranjske gore so lahko tudi ovira - Nujna izgradnja smučišč Trebež - 20. februarja bo 4. tradicionalni Tek treh dežel. Kranjska gora - Letošnja zimska smučarska sezona je prišla očitno prepozno, da bi vsaj deloma rešila zagate gorenjskih žičničarjev, ki so že od novembra dalje vsak mesec zabeležili občutno izgubo. Tudi v dobri smučarski sezoni in ob stalni debeli snežni odeji cene njihovih vozovnic niso bile ekonomske in zato so več ali manj vedno beležili primanjkljaj, z izjemo Kranjske gore, ki je sneg dobro vnovČila in upravičeno že nekaj let uživa ugled našega najboljšega in najprivlačnej-šega smučarskega središča. Letos se je zima pošalila in nasula snega šele sredi februarja na premalo zmrznjeno podlago in ob dokaj toplem vremenu. Zato se sneg drži le na senčnih legah, smučanje je prijetno le na travnikih, na visokogorskih smučiščih pa se zbojimo kamenja, ki sili na dan in uničuje smuči. Minulo soboto in nedeljo so mnogi navdušeni smučarji izkoristili lepo vreme in se odpeljali na smučišča v Kranjski gori, Mojstrani, v Gozd Martuljku in Podkorenu. Številne delovne organizacije so brž napovedale sindikalna srečanja in pri- vlekle na dan stopance, kole in za stavice pa diplome. Tovrstna rekrea cija je pri nas silno priljubljena, kar smo lanko videli v soboto in v nedeljo na domala vseh zgornjesavskih smučiščih. Dopoldne so priložnostni smučarji še lahko izkoristili urico ali dve za lastno smuko, potem pa so se začela tekmovanja in bilo je domala nemogoče smučati med vrati sindikalnih tekmovanj. Organizatorji so te brž spodili s proge, če nisi bil »njihov« in moral si pač poiskati mesto v dolgih repih ob najbolj priljubljenih kranjskogorskih smučiščih. 2e prav, da smo tako zelo zagreti sindikalni tekmovalci in nihče nima ničesar proti startnim številkam delovnih rekreativcev, veljalo pa bi razmisliti, da bi bilo bolje organizirati tekmovanja na takšnih terenih, kjer ni priložnostnih smučarjev. Da ti postavijo vratca po vsej Brsnini in po vsem martuljškem smučišču, da je domala nemogoča smuka na terenu, ki si ga izbral, ni prav nič prijetno. Saj smo pripravljeni marsikaj potrpeti, a veleslalomska tekmovalna ihta je pač dosegla takšen razmah, da te moti: še posebej, če smu-