Glasilo krajevne skupnosti Kog i :iiS%M Veliko sreče, zdravja in veselja v letu 2004! Št. 58 24.12.2003 KAZALO POT DO SREČE JE ENOSTAVNA A NI LAHKA!...............................2 BITI RESNIČNO SREČEN KLJUB VSAKODNEVNIM TEŽAVAM IN NAPOROM NI NITI MALO LAHKO....................................................3 VABILO OB SPOMINSKEM DNEVU...............................................10 VABILO OB SPOMINSKEM DNEVU...............................................11 POVABILO NA ANTONOV KONCERT............................................11 ZBIRALI SMO DENAR ZA OBNOVO KORA IN NOVE ORGLE ..............................................................................................................12 NOVOLETNE ŽELJE...........................................................................14 NOVOLETNE ŽELJE............................................................................15 PRAZNIČNI DECEMBER V VRTCU NA KOGU..........................16 PO STOPNICAH DO ZVEZD..............................................................17 POTRESNA OPAZOVALNICA V JASTREBCIH............................18 TURISTIČNI POZDRAV OB KONCU LETA.....................................19 NOVOLETNA ČESTITKA OBČANOM..............................................20 V DRUŠTVU UPOKOJENCEV.........................................................21 SIMBOLI KSKOG...............................................................................22 POROČILO O DELU............................................................................24 NAŠE ŽELJE ZA LETO, KI PRIHAJA................................................26 Na naslovnici: Taja in Lea Husel s Koga Fotografirala: Sonja Kamplet-Rotar 1 POT DO SREČE JE ENOSTAVNA A NI LAHKA! Še slab teden nas loči od dne, ko se bomo zavrteli v novo leto. Nihče ne ve, kaj nam bo prineslo. Tu smo, da živimo in se učimo, da se trudimo, biti vsak dan boljši in predvsem biti srečni. To je videti enostavno, a ni niti malo lahko. Z nedoumljivo hitrostjo čas beži in ko se zaveš in ozreš, imaš občutek, neke varljive eksistence, občutek, da ti je nekdo vzel del tebe, del tiste vrednosti, ki se ji reče notranje bogastvo. V vsakdanji ihti in tekanju za delom in v naporih za preživetje v tem krutem svetu se le s težavo ustavimo in poiščemo tudi nekaj za svojo »dušo«. Moramo se dobesedno prisiliti, da se umirimo, da prisluhnemo drug drugemu in kar je najbolj potrebno, da smo občutljivi in prisluhnemo najprej sebi, in svoji notranjosti. To pa lahko naredimo le v tišini. Zunanja tišina nas popelje v notranjo tišino, da v njej analiziramo svoje bivanje, svoje življenje in se pogovorimo sami s svojo vestjo. Kmalu ugotovimo, ali je ali ni zadovoljstva in sreče v srcu. Če ni sreče v mojem srcu, je ne morem dati drugim - ljudem, s katerimi živim in delam, ljudem, za katere odgovarjam. Če je ne morem dati, je ne morem prejeti, to je posledica... Vsak človek enkrat ugotovi, če ne prej, na koncu svoje življenjske poti, da materialne dobrine same človeka ne osrečijo. Brez njih ne gre, to se ve, a materialno bogastvo brez človekovega notranjega miru in občutka, da te ima nekdo resnično rad in da imaš ti nekoga iskreno rad, ni sreče. Človek se počuti prazen, išče, išče nekaj in še sam ne ve kaj. Z ljudmi se krega, v vsakem vidi svojega sovražnika. Če dobro prisluhneš takemu človeku, ugotoviš, da obtožuje druge točno za tiste napake, ki jih je sam najbolj pogosto storil ali jih je še vedno pripravljen storiti. V svojih obtožbah sporoča svoje notranje boje in težave, ki mu razjedajo dušo in hkrati načenjajo telo. Vrti se v začaranem krogu in svojim najbližjim in širši skupnosti greni življenje zavedno in na koncu že nezavedno, ko je že tako otopel, da nima več nobenega občutka za pristne medsebojne odnose. Največji sovražnik človekovega notranjega miru in sreče je ZAMERA. Zahrbtno razjeda človeka od znotraj. Človek, ki težko odpušča, si nalaga v svoji notranjosti bol na bol. Na zunaj pozabljene zamere in pozabljena jeza so kot rak rane na duši in človeka v duhovnem smislu pohabijo. Tak človek je duhovni invalid, ki lahko na zunaj normalno funkcionira, a ni srečen in ne more biti srečen. Če se dotakneš katere izmed njegovih ran, bo vpil in ijovel in če si nepazljiv ali si sam njegove sorte, se boš kmalu z njim vrtel v začaranem krogu iz katerega je težko priti. BITI RESNIČNO SREČEN KLJUB VSAKODNEVNIM TEŽAVAM IN NAPOROM NI NITI MALO LAHKO. A kljub temu obstajajo priložnosti, ko človek malo lažje dobi nazaj notranji mir in najde srečo. Božično-novoletni čas je čas, lepih želja. To je čas, ko smo zelo blizu sreči, sploh če so naše želje zares iskrene. Svojim najdražjim, sorodnikom, prijateljem in znancem zaželimo srečen božič in srečo v novem letu. Ko smo zvečer sami s seboj v tišini, se vprašajmo, koliko so bile te želje res iskrene in videli bomo, koliko sreče že imamo na svojem »računu«. Kajti to, kar privoščimo drugim, to lahko pričakujemo tudi v svojem življenju. To je zakon narave, zakon vzrokov in posledic, kjer se nič ne izgubi, vse se povrne in plača. Kdor hoče in more, naj preizkusi tole: (mogoče se bo komu zdelo neumno in otročje, a pogosto se prave stvari zdijo večini neumne in otročje in čas pokaže, da sploh niso bile neumne) svoje srce in svojo iskrenost in moč odpuščanja dam na preizkušnjo tako: Spomnim se človeka, ki mi je prizadejal v življenju največ goija ( če je že umrl, se v mislih prestavim v čas, ko je še živel); V mislih stopim pred njega, pogledam ga v obraz, zazrem se mu globoko v oči, nekaj časa ga gledam; Iztegnem roko in mu jo ponudim, v zadregi mi bo dal svojo; Iskreno mu zaželim vso srečo v novem letu in v življenju. Kdor je tega zmožen in ob tem ugotavlja, da je bil popolnoma iskren, njegova sreča ni daleč, je tu blizu. Že ob tej preizkušnji bo začutil olajšanje in val sreče ga bo kmalu objel. In sreča bo popolna, če moreš to storiti tudi v resnici, ne samo v mislih. Za srečo ni potrebno veliko, če je človek iskren in odprtega srca. Majhno dobro delo, s katerim bomo osrečili bližnjega, bo dalo tudi nam občutek sreče. Kdor je sposoben dajati brez obžalovanja, temu življenje vrača stotero ravno ob pravem času. To je sreča, to je blagoslov, s katerim je nekoč blagoslavljal druge. »Dajajte in dalo se vam bo, osrečujte in srečni boste!« te besede so stare skoraj toliko kot naše štetje in še danes so aktualne, čeprav se nam zdi, da v tem krutem svetu niti večne besede več ne držijo. A to se nam le zdi. Iz vsega srca želim vsem ljudem: naj Vas lepe želje ob božiču in v pričakovanju novega leta notranje obogatijo in osrečijo, in vam pomagajo najti pot do sreče v vseh 366- tih dneh novega leta. Milena OREŠNIK Mrzla noč se jadrno poslavlja, toplo sonce greje daljna morja, temne sence luč pospravlja, ko rojeva se iz daljnega obzorja. Kmalu sonce se čez hrib razlije, narava z roso v travi se igra, iz nočnega spokoja življenje se izvije, na delo človek se pošten poda. Od jutra dO večera st ne brarti delit, < I z modrostjo, z umom in z rokam«, ' da bo mladež dosti kruha imela, da zadovoljstvo, sreča bo med nami. 4 POROKE V MINULEM LETU Človek mnogokrat sliši, kako malo je porok v našem kraju, a imam občutek, da za mnoge niti ne vemo in pesimistično razmišljamo samo zato, ker je to lažje kot najti v sebi pozitivne misli. Minulo leto je razlog za upanje in veselja, saj se je poročilo kar 9 parov iz našega Koga. Poroke so se vrstile skozi celo leto. •«m :•- Poroka... ... je znamenje ljubezni... ...je žeija z nekom živeti, hoditi skozi življenje in se ob njem postarati... ...pomeni biti pripravljen deliti... 18. decembra 2002 sta se poročila Jože Zadravec iz Vitana in njegova izbranka Jožica, rojena Skramlec, doma iz Bamfija na Hrvaškem. Vzela sta se v spokojni tišini ormoškega gradu in se odločila, da zaživita skupno življenje na idilični kmetiji na Vitanu ob opazovanju nasmejanega sina Rudija. Nam vsem je skozi sanje dano Čutiti žalost, veselje, srečo... Sanje so želje. So misel, ki greje, so volja, ki vleče, so nada, ki kljuje... 15. januarja 2003 je Branko Borko iz Gomile 22 vzel za ženo Štefko Krajačič iz Robodja. Odločila sta se, da zaživita na ženinovi domačiji skupaj s sinom Matejem. Ugotovila sta, da sta skupaj bolj učinkovita pri delu, če eden od njiju pade, mu drugi pomaga da vstane. In to je tudi najgloblji smisel zakona, kajne? 5 Mojca Vogrinec iz Gomile 48 se je 24. maja 2003 poročila z Mirkom Zadravec iz Stročje vasi. Spoznala sta se na Ptuju, kjer se je začela plesti zgodba njunega skupnega življenja. Želita si smeha in veselja zdravih otrok v njunem domu v Mariboru. Svojim staršem in poročnim pričam pa sta hvaležna za podporo v njunih odločitvah in skupnih korakih. Kakšna je čista ljubezen? Tista, ki daje in ničesar ne zahteva. 0E Underhill) Nikdar ne recite, da premladi ar prestari ste, da živeli bi, ljubili, spraševali. Bodite vedno močni, ljubeči in prijazni. Naj vam bremena bodo lahka, veter naj vas obhodi, sonce naj sije vam vedno in ljubezen naj polepša vam dom.. Mesec februar, marec in april so bili meseci za priprave na poroko pri Prapotnikovih, saj se je sin Borut odločil, da se 30. maja poroči z Matejo Potočnik iz Hrastovca pri Zavrču, ki jo je spoznal v mestu njunega šolanja - v Mariboru. Zidovi grada Bori in cerkve sv. Miklavža v Zavrču so bili priča njuni besedi da. Svoj dom si ustvarjata na Kogu, na Borutovi domačiji. Odločila sta se nadaljevati družinsko vinogradniško tradicijo. Za mladi rod na tej kmetiji se ni bati, saj mladoporočenca v novem letu pričakujeta svojega prvega otroka. 6 »Ne moreš živeti, če nimaš nikogar, ki bi te ime! rad, ki bi ga skrbelo zate, ki bi čuti! kaj do tebe. Nekoga, ki bi se mu tu in tam lahko zaupa h\ nekoga pri kom bi bi! vselej dobrodošel.« (besede Mirjane in Franca Cimerman) 26. julija 2003 sta se v Mariboru poročila Franc Cimerman iz Koga 86 in Miijana Rudolf. S poroko sta prinesla blagoslov v družino, v kateri ne manjka otroškega smeha, veselja in radosti, saj jih vanjo prinašajo njuni otroci: Barbara, Tamara, Tjaša, Domen in Klemen. V prihodnosti si mladoporočenca želita sreče, ki ji naj otroške iskrice v očeh dodajo toplino in toplina lepih misli naj v dom Franca in Miijane prinese zdravje in iskrenosti. Ko sta dva človeka v srcu eno, sta močnejša od železa. In ko se razumeta na dnu svojih src, so njune besede sladke in močne kot vonj orhidej. Če zelo ljubimo, moramo tudi zelo trpeti, kajti cena za sposobnost biti zaneseno srečen je bolečina. v Poroka je šele začetek. Črte ljubezni se prepletajo v vse gostejši vzorec, v tkanino skupnega življenja. \T Ar+o na 1 A O^m * IViai IUUI U OLCl IV. UVgU^ia £*\J\JJ p i uuiiu Izidor^ Pokrivač iz Gomile in Katarina Goričan iz Vipave. Spoznala sta se oktobra leta 1996. Ves čas do poroke sta se spoznavala in ugotovila, da imata veliko skupnih hobijev. Oba rada planinarita, raziskujeta Sveto pismo, pojeta in se družita s prijatelji. Ob druženju pred poroko sta si izoblikovala tudi vizijo prihodnosti, v kateri bi rada zgradila hišo na Kogu, imela lepo vzgojene otroke, bila uspešna na študijskem in delovnem področju. Njuna skupna želja je, da bi čim več ljudi preko njune zveze spoznalo globlji smisel življenja -Jezusa Kristusa. 7 Zdravilo za vse slabosti, napake, skrbi in žalost se skriva v eni sami besedi - ljubezen! To je božanska življenjska sila, ki povsod ustv ' ' Mnogi Kogovčani ne vedo, da v Lačavesu številka 58 živi mlada družina, katere jedro sta mož in žena, ki nista zrasla na Kogu. To sta Tomaž Pivec in njegova žena Aleksandra, rojena Kukec. 30. avgusta 2003 sta se odločila, da ljubezen ni le trenutni občutek, ampak zavestna odločitev za način življenja. Seveda sta na ta dan v svoj načrt prihodnosti skupnega življenja, zakonca Pivec vključila tudi sina Naja, ki tako kot na tej poročni fotografiji, s smehom zre v svet in življenje. Lahko da ješ, ne da bi ljubil, Ne moreš pa ljubiti, ne da bi dajal. Carmichael) Obljube, ki sta si jih 6. septembra 2003 izrekla Ferdinand Šulek in njegova žena Milena, rojena Hanžekovič, so temelj njune zveze in toplega doma. Poroka je potekala v Ormožu, nato pa še v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Poroko staršev sta spremljala sinova Damjan in Nejc, ki vnašata radost in živahnost v dom družine Šulek v Lačavesu številka 14. 8 Ljubezen je potrpežljiva, dobrot Ijiva, ni nevoščljiva, Ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti. Ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine. (Prvo pismo Korinčanom) Zadnja poroka v letošnjem letu na Kogu se je zgodila pri Haložanovih iz Gomile 7, kjer se je 18. oktobra 2003 poročila mlajša hči Darja. Njen zakonski mož je postal Antun Gradiščaj iz Robadja. Darja je kaj kmalu spoznala, da ima njen mož tudi drugo ljubezen - formulo. Medtem ko Antun v prostem času gleda formulo, Darja rada prime v roke nitke in šivanke ter šiva. Njuni skupni želji sta ustvariti si topel dom in biti zdrava. Devet paiov je doka^alu, da so na Kogu doma ljudje, ki jim lahko zaupaš, ki znajo živeti z drugimi ljudmi in ki se ne bojijo prihodnosti. Ob razgovorih z mladoporočenci, so mnogi izmed njih izrekli voščilo za krajane Koga, zato je prav, da vam v njihovem imenu zaželim obilo osebnega zadovoljstva, sreče in miru v letu 2004. V imenu uredniškega odbora kogovskih Novic pa mladim parom želim, da so jim vsa vrata v prihodnost odprta, obenem pa naj spustijo skozi vrata svojih domov vse, kar je pristno, lepo in odkrito. Leonida NOVAK 9 10 VABILO OB SPOMINSKEM DNEVU Svet krajevne skupnosti Kog Vas vljudno vabi na svečanost ob SPOMINSKEM DNEVU KS Kog, v soboto, 27. decembra 2002 ob 14. uri v Osnovni šoli na Kogu. V kulturnem programu bodo sodelovali: učenci osnovne šole z recitalom Milene Orešnik, kvartet Deteljica s Koga in učenke Glasbene šole Ormož. Vljudno vabljeni! Svet KS Kog POVABILO NA ANTONOV KONCERT Vabimo Vas na Antonov koncert, ki bo 17. januarja 2004 zvečer,v župnijski cerkvi na Kogu. Z božičnimi pesmimi se bodo predstavili: Francka Šenk -sopran Saška Kolarič - mezosopran Tomaž Piahutnik - citre Župnija Kog ZBIRALI SMO DENAR ZA OBNOVO KORA IN NOVE ORGLE V času od začetka novembra do desetega decembra smo člani župnijskega pastoralnega sveta zbirali denar za obnovo kora in nove orgle. Nekoliko s strahom smo trkali na vrata krajanov. Vendar smo bili nemalokrat prijetno presenečeni. Ljudje so bili prijazni, radodarni in razumevajoči. Tu in tam so nas sicer odslovili, a to ni nič v primeijavi z večino. Morda bo tudi kdo od tistih spoznal, da največ veselja in sreče narediš sebi, ko daruješ in se nečemu odpoveš za dobro stvar. Naše življenje je samo trenutek, samo ura, je samo en dan, ki mineva in beži. Samo ta kratek čas imamo, da delamo dobro. Spet se bliža Božič, staro leto se izteka. Naj se izbriše vse slabo in ostane le dobro. Vsem želim veliko blagoslova, miru, zdravja, uspehov in sreče. Poročilo o zbranih sredstvih za obnovo kora v cerkvi sv. Bolfenka: VAS Število darovalcev Skupaj (SIT) GOMILA 30 239.500 JASTREBCI 38 366.000 KOG 51 479.000 LACAVES 26 290.000 vrrAN 20 186.000 VODRANCI 37 275.700 Drugi darovalci 1 11.500 SKUPNO 203 1.874.700 Hvala vsem darovalcem, Bog Vam povrni. Za župnijski pastoralni svet pripravila IRENA ŽIBREK 12 \ ' - < \ » < ¡V I Ï , » " - < >j ' ' elmmsZA îmmmm < Mb i MÛÏÙC Íé.í2-2m§ ''<•...S., i.j. .'.■£■..ž ... .. .......i- ; . , . .. X , ' » ; I i «'S .......$1..................... ........90........ 171 m M m ..... m 2® 67 ...... ...........w............. 14 Z 49 "........M ' m.......... m ; : 157 K mt'm -, X 16 .:• 'v k |K? J 1i '''i > ? «Itó. iê H rptj t? -g. i. i mmmm 9-ͧ: 13 Pomcib seje I pa?m. PiáÉvté&iM so ¥ km 2003, Mil staff md 70 let • : % ï-v « i p L.::.:**?::^'?!.:'.... .... .............. .....? Soilir V M mm 1 Gornik pi K.ogu 7 5 il m : i v zl j ÍS.i.íjí: W............... 9 ' .....35........ 11....., ......11 ? 22 Vita» g .......:.....7............... ....."8 " VÏyém 20 .........1©....................BO IS kupni ' Š7 . ........................42. ....... HZ9 Szjvmríiim kmima K.m&vm %k®pmmM K.og stó; Jolijem l!ANŽOJl\ Jastföhd 22, kl ß âmohm 95 let: o; Ignac PEAfOTNfK. l.aoavds 56, JáJe éyp;:Mñ 86 Iti. !<>ž« FRAPÔTHIK, yoàm KÍJ Kög O S V E S T I L O /.Mm vpijali i f...¿w4 m dowa i Do sedaim? tema össÄ-ösdj prusvki Kög. £. L jsmaóm pa íxxfc moitä j prijavo smrt v C ENOTA OHMOŽ, Pfcisfes tmm U/h UM-, Jože PRAPOTNIK. vfíám Kl ! KÄ 14 NOVOLETNE ŽELJE Nekaj Kogovčanov smo pred iztekom leta povprašali, kakšne so njihove želje v novem letu 2004: v STRMAN Vinko: V novem letu si najbolj želim zdravja, ki mi ga trenutno primankuje in pa boljšega sodelovanja med Kogovčani. ZOREČ Robert: Rad bi praznoval Novo leto na kozolcu. Kar se tiče želja na splošno pa bi bil rad moder kot Mojzes. v \f m t IVANCOK Emil: Želim si predvsem zdravja in zadovoljstva. HLEBEC Milan, Vera: Želiva si zdravje, mir in seveda dosti poslovnih uspehov. ZADRAVEC Grega: Seveda si najprej želim zdravja, sreče, uspeh v šoli,... še najbolj pa motor. KOCJAN Matija: V novem letu si želim mir in zadovoljstvo. STRELEC Zlatka: Na prvem mestu je tako ali tako zdravje celotne družine, najbolj otrok in pa vseh bližnjih. Zelo pomembni so pri nas tudi dobri medsebojni odnosi v družini in izven nje, dosti veselja in kakor hitro se vse to uresničuje, je tudi skrbi manj,... RUBIN Pavel, Mimica: Lahko bi govorila o neštetih željah, vendar tisto najpomembnejše kar človeku največ pomeni bi bila sreča, mir zdravje najprej za družino in potem še za ves svet. LUCI Marija: Tako zase kot za vse druge si želim dosti sreče, zdravja in miru. PLEMENIČ Ciril: Edino kar si res želim je zdravje, vse drugo pa kar si še zaželim se mi ponavadi nič ne uresniči, zato naj bo to vse. ŠTAMPAR Marija: Vsem želim zdravje, mir, razumevanje in medsebojno spostovanje. * SLEKOVEC Marija: V prvi vrsti si želim zdravje in pa čim več druženja z ljudmi, ker se čez leto prevečkrat počutim osamljena. Najbolj sem vesela, ko imamo na Kogu upokojenci srečanja, da lahko pozabim na vse in se veselim. ŽGANEC Milica: Čeprav nisem več mlada, si želim, da bi meni in Janezu zdravje služilo še nekaj let vsaj toliko, da bi lahko skuhala in pospravljala po hiši. Rada bi tudi, da bi se s svojimi najbližjimi še naprej razumeli tako dobro kot do sedaj. Katja ČURIN 15 PRAZNIČNI DECEMBER V VRTCU NA KOGU V letošnjem letu obiskuje naš vrtec 22 otrok. Od tega jih je: 10 otrok rojenih leta 1998 1999 2000 2001 6 otrok rojenih leta 3 otroci rojeni leta 3 otroci rojeni leta Zaposlene smo tri vzgojiteljice: Slavica Horvat, Milena Kosec in Silvija Belšak-Viher, ki opravlja desetmesečno pripravništvo. Skozi vse leto se srečujemo s starši in pridno ustvarjamo. Najbolj pester pa je mesec december, ki vsako leto prinaša nova vznemirjenja in pričakovanja. Povsem nas prevzame in potegne v vrtinec dogajanj, v ustvarjanje pravljičnega, sanjskega sveta, ki buri našo domišljijo in vspodbuja našo ustvarjalnost. Tako smo: 2. decembra skupaj s starši šivali igrače, 3. decembra pekli parkeljne, 4. decembra obiskali v Ormožu predstavo z naslovom VRTEC V NARAVI, ki nam jo je podarila policijska postaja Ormož in ZM. 5. decembra smo okrasili parkeljne in jih odnesli domov 15. decembra je bil dan pravljic, barvali smo škratovo lučko 16. decembra smo pekli škratove piškote, povabljeni so bili tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca, prišla pa sta samo dva. 17. decembra smo skupaj s starši okrasili smreko, dokončali škratove lučke in se posladkali s škratovimi piškoti. Ko se je znočilo, smo lučke prižgali in poiskali škrata in njegov zaklad. Našli smo ga ob prijetni svetlobi bakel s piščalko v rokah. Ob njem smo našli zaklad, zato smo ga poimenovali» škratozaklad«. 19. decembra nam je poštar prinesel in prebral odgovor od dedka Mraza, potem smo si v dvorani na Kogu ogledali igrico Muca Copatarica, obiskal pa nas je tudi dedek Mraz in nas obdaril. 23. decembra smo pekli pujske za srečo 24. decembra smo zaplesali v pižamah, starši pa so nas razveselili z igrico Dedek Mraz prihaja in igračami, ki so jih sami sešili. Dedek Mraz nam je v pismu napisal, da je še kar zadovoljen z nami, če pa se bomo še malo poboljšali, pa bo še bolj in nam bo drugo leto spet izpolnil naše želje. Naše želje pa so male in velike - od sladkarij, traktorjev, punčk, računalnikov,... velika želja vseh nas pa je uresničitev že dolgo obljubljene želje, da bi v novem letu dočakali prenovo naših prostorov. V novem letu si želimo še več prijetnih druženj za srečo in uspeh vseh nas. VVEKog Slavica Horvat 16 PO STOPNICAH DO ZVEZD Da, res zveneče ime. Tako se imenuje projekt ali drugače rečeno akcija zbiranja sredstev za didaktične materiale razredne stopnje Osnovne šole Miklavž in Podružnice Kog. Ideja se nama je porodila z Leonido Novak lani med šolskim letom, ko sva se pripravljali na sprejem prvošolcev devetletke. Bilo je ogromno dela. Med drugim sva zbirali tudi didaktične igrače za pouk v devetletni šoli. Vsakič, ko sva pripravili ravnatelju predlog, nama ga je pošteno oklestil, češ da ni toliko sredstev in da je treba kupiti še to in ono. Na koncu sva ugotavljali, da je ostalo zelo malo in ko sva jeseni res dobili ta material, je bilo videti še manj. » To pa ni res, da bi mi morali biti tako revni, če si znamo pomagati sami!« sva si rekli in začeli razmišljati, kako do denaija za didaktične igrače. Pripravili sva idejni načrt za projekt in ga predložili ravnatelju in sodelavkam. Projekt je bil sprejet in sedaj ga že pridno izvajamo. Najbolje ga boste spoznali po otroških stojnicah. 17 Pri nas, na Kogu smo do božiča izvedli tri stojnice. Učiteljice skupaj z učenci izdelujemo okrasne in uporabne predmete, ki jih potem otroci ponujajo na stojnici, kjer so pripravljene košarice, v katere ljudje dajo prispevke po svoji presoji. Učenci, predstavniki strašev in učiteljice potem preštejejo denar, napišejo zapisnik, ki ga podpišejo vsi predstavniki. Moram povedati, da smo ob tem zadovoljni vsi, najbolj pa otroci, predvsem tisti starejši, ki ob tem delu čutijo neko posebno pripadnost in odgovornost. Zjutraj, pred poukom, so zaposleni z delom, tudi v prostem času primejo za delo brez prigovarjanja in spodbujanja s strani učiteljice. Za vsak izdelek se posebej potrudijo. Prav zanimivo je tudi to, da bi radi vsi podpisali tudi zapisnik, ko je trgovanja konec. To pa še ni vse. Najpomembnejše šele pride. S stojnicami bomo zaključili spomladi s pomladno stojnico v mesecu marcu. Takrat načrtujemo pri Miklavžu veliko skupno zaključno prireditev projekta, ki nosi delovni naslov Po stopnicah do zvezd. Na tej prireditvi bodo nastopali otroci razredne stopnje Miklavž in Kog, povabili smo tudi Romano Krajnčan, ki bo prišla in še druge goste, znane Slovence, ki bodo privabili publiko s svojim nastopom. Seveda pa ne bi mogli nič kaj dosti narediti brez podpore staršev naših otrok, ki nam pomagajo na vse načine s prinašanjem odpadnih, a še uporabnih materialov, idej, z moralno podporo .. in še jih bomo potrebovali in prosili za pomoč. Milena ORFŠNIK POTRESNA OPAZOVALNICA V JASTREBCIH V petek, 19. decembra je bil izveden tehnični prevzem potresne opazovalnice v Jastrebcih, v Tumpovčaku. Zgradili so jo v okviru Geofizičnega zavoda Slovenije, pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor, kije izgradnjo objekta tudi financiralo. V Sloveniji imamo doslej 25 potresnih opazovalnic. Ta v Tumpovčaku pa pokriva z meritvami večji del severovzhodne Slovenije in Prekmuije. Podrobneje vas bomo o njenem delovanju in namenu seznanili v naslednji številki Novic. Jožko Kolarič 18 TURISTIČNI POZDRAV OB KONCU LETA Skoraj se bodo iztekli zadnji dnevi leta, ki nam je v turistične društvu dalo veliko dela, tako veliko, da vseh nalog nismo opravili. Takoj na sam vstop v leto 2003 smo sprejeli člane planinskega društva občine Ormož, jim postregli z vročim čajem in potico in sprejeli njihovo obljubo, da se vidimo na naših turističnih dnevih avgusta.. .obljuba. Lepo smo se vključili v prireditev ob Antonovanju in že razmišljali o pripravi na ocenjevanja vina, ki smo ga tudi letos izvedli, ob tem pa še je društvo kmečkih žena pripravilo lepo razstavo ročnih del in pisank Pričakovali smo še večji odziv obiskovalcev, pa tudi vinogradniki ne zberejo dovolj korajže, da bi ponudili svoje vzorce vin na ocenjevanje. Kot da bi se bali, da ocenjevanje ne bo dovolj pravično, kajti o kvaliteti res ne gre dvomiti. Aprila so že stekle prve priprave za dneve turizma na Kogu. Idej veliko, težav še več. Iz dneva v dan se je kaj podiralo, vedno znova smo morali iskati nove ideje in seveda tiste, ki bodo to pomagali uresničiti. Teh pa je na Kogu malo, pa še čas dopustov in še kaj bi se našlo, če bi bili pikri, pa to ne sodi v ta čas okoli novega leta. Saj po novem boljše bo. Med tem smo v mesecu maju sprejeli turistični vlak in skupaj s KS in ostalimi društvi in vinogradniki pripravili gostom, ki so prišli na Kog, lep sprejem. Dnevi turizma so se iztekli tako ali drugače. Eni so bili zadovoljni, eni malo manj, eni pa sploh ne vedo, kako je bilo, ker niso našli časa, da bi vsaj za trenutek pogledali, kaj se dogaja te dni na Kogu. Morda je boljše, da se ne bi nič dogajalo. Želeli smo pripraviti res pravo Martinovanje, saj smo v osrčju goric, pa ni bilo pravega interesa, pa tudi slovo od tega leta bi lahko bilo turistično obarvano. Jaz upam, da bodo mladi na Kogu le našli toliko moči in idej in naredili kaj več za razvoj turizma na Kogu. ČE ČLOVEK DOBRIH MISLI * T * V TX T i T T r\nT T TTTH LrU VUKJL Aivl UZLUJU, MU SREČA VEDNO SLEDI KOT SENCA IN GA NIKOLI NE ZAPUSTI. (Vzhodnjaška modrost) Pa srečno in zdravo leto 2004 - vam želi Turistično društvo KOG Anica Pevec Predsednica TD Kog 19 NOVOLETNA ČESTITKA OBČANOM Vse se spreminja, mineva, le čas je tisti, ki ostaja, čeprav tudi on hiti in vpliva na vse kar se dogaja v nas in v naši okolici. Spomin na lanske praznike še ni povsem zbledel ali pa je še zmeraj zelo živ in že so pred nami novi prazniki in zaključek leta. Delamo črto pod našimi aktivnostmi in v življenju ter razmišljamo o tem, kaj smo in kaj bi morali storiti. Marsikaj smo zamudili, mogoče tudi kaj prehiteli. Vprašanje kaj je prav. Vendar mi smo tu in sedaj. Včerajšnji dan je zgodovina, današnji je sedanjost, jutrišnji pa je darilo. Ob iztekajočem letu Vam člani zelene bratovščine - Lovske družine Kog želimo vesele božične praznike in vse najlepše v prihodnjem letu. Hvala Vam za pomoč pri našem delu in za vse izkazano razumevanje. Kljub izrečeni čestitki pa je prav, da navedem še kaj o delu lovske družine v iztekajočem letu 2003. Nekaj obvestil je bilo že v zadnji številki tega glasila, ki je v letošnjem letu praznoval svoj jubilej. Tudi njemu še na mnoga leta, V letošnjem letu smo z delom članov lovske družine izvedli kar nekaj delovnih akcij, namenjeno izboljšanju življenjskih razmer za malo divjad, predvsem za fazana in zajca. Stalež se lepo dviguje. V lovišču boste zagotovo opazili fazane, ki imajo na levi nogi tudi obroček. Ti so letošnji, vzgojeni v naši voljen. Izpustili smo jih 200, obročkali pa 176. Vse prosim, da v primeru najdbe povoženega ali poginulega fazana obvesti gospodarja Franca Čurina in po možnosti dostavi tudi najden obroček. Slednji je iz aluminija v širini 1 cm, na njem pa so odtisnjene črke »LDK« in tekoča številka. Tako označeni fazani bodo spuščeni v lovišče še v letu 2004 in 2005. Na podlagi številk bomo izdelali določene analize na podlagi katerih bomo lahko zatijevali tako gostoto fazana v našem lovišču, njegovo gibanje in podobno. O naših ugotovitvah po končanem projektu boste obveščeni s kratkim poročilom v eni izmed številk tega glasila. Izteka se koledarsko in statistično leto tudi v lovskih družinah. Po podatkih iz poročila o delu lovske družine za leto 2002 jasno izhajajo kar zaskrbljujoči podatki o srnjadi, podobni pa se nam kažejo tudi za leto 2003. V mislih imam povoz divjadi, pogin in po klateških pseh pokončane srnjadi. Skupno število vseh navedenih je kar ena četrtina celotnega plana letnega odstrela, kar v številki pomeni 18 srnjadi. Cestna signalizacija je sicer postavljena na kritičnih točkah, vendar to še ni dovolj zato prosim, za večjo pozornost pri vožnji z vozili, kontrolirajte izpust psov in jih imejte v lovišču na vrvici. V teh decembrskih dneh potekajo velike razprave o sprejetju novega Zakona o divjadi in lovu. V tem trenutku, ko sestavljam članek, le ta še ni sprejet, verjetno pa ob izidu številke zagotovo bo. Vsem najbrž ne bo po volji, tako ko vsak drugi zakon, vendar bo zakon, kateri se spreminja ob enakem postopku kot je bil sprejet. Kakorkoli že bo, pričakujemo, da ne bo vplival na naše dobre odnose in da bomo sprotna vprašanja reševali tako kot doslej s konstruktivnim dialogom v zadovoljstvo vseh. Mogoče je tudi prav, da bralcem prenesem nekaj vtisov, ki so jih ob obisku naše lovske družine izrekli lovci drugih lovskih družin iz Slovenije. Slednji so kar 20 nekajkrat obiskali naše kraje in se udeležili krajših lovov. Njihovi vtisi so zelo dobri, hvalijo gostoljubnost in razumevanje ljudi pri nas in kar je še najbolj pomembno, zelo radi se vračajo in nas obiskujejo. Tudi to je vloga lovcev. Zelo smo bili veseli povabila Osnovne šole Kog v sodelovanje pri programskem svetu Eko šole. Kaj več o tem bo zagotovo napisala vodja programskega sveta OS Kog in je z mojim prispevkom ne želim jemati vetra iz jader ampak ga samo dodati. Otroci bodo v tem letu imeli kar veliko aktivnosti za pridobitev listine Eko šole. Lovci jim bomo pri tem pomagali, upam pa, da tudi vi. Torej, pa srečno 2004. Lovski zdravo. tajnik Lovske družine Kog mag. Srečko Krope V DRUŠTVU UPOKOJENCEV V DU Zarja Kog že več kot deset let deluje skupina kegljačev. To smo večinoma starejši člani, pridružujejo pa se nam tudi mlajši upokojenci, ki nas malo pomladijo. Treninge imamo enkrat na teden, udeležba na njih je v glavnem popolna, zato dosegamo tudi zadovoljive rezultate. Tako se udeležujemo turnirjev v ruskem kegljanju v naši občini, kjer se srečujemo z ekipami ostalih osmih krajevnih skupnosti. Iz vsake KS sodelujeta po dve ekipi: ženska in moška. Srečujemo pa se tudi z upokojenci športniki iz širšega mariborskega območja: iz Dupleka, Rogoze, Skok in Razvanja. Ker se radi družimo in ob tem izmenjujemo izkušnje iz športa in življenja, pripravimo športna srečanja večkrat na leto. Tako smo pripravili velik turnir avgusta , v času dnevov turizma na Kogu. V oktobru pa so podobnega pripravili naši prijatelji v Razvanju. Sledil mu je krasen kostanjev piknik. Razvanjčani so nas častili s kostanji, mi pa, ki smo doma med lepimi kogovskimi goricami, smo za še boljše počutje prinesli našo dobro vinsko kapljico. V našem društvu deluje tudi pevski zbor, ki ga vodi Darja Horvat-Zganec. Radi se udeležujemo pevskih vaj, saj večkrat nastopamo na raznih prireditvah. Mislim, da smo kar precej aktivni upokojenci in srčno upam, da bomo takšni tudi ostali, seveda, če nam bo služilo zdravje. Ob tej priložnosti bi vam rada vsem krajanom in krajankam v imenu DU Zarja Kog zaželela srečno, zdravo, razumevanja in osebnega zadovoljstva polno novo leto 2004! Danica in Vinko Ratek 21 SIMBOLI KS KOG V naši krajevni skupnosti je stekla akcija za pripravo simbolov, to je grba in zastave KS Kog. V ta namen je bil imenovan Odbor za pripravo strokovnih podlag za izdelavo simbolov KS Kog.V ta odbor so pri Svetu KS bili imenovani in potrjeni člani: Tone LUSKOVIČ Rajko TOPOLOVEC, Jožef PRAPOTNIK, in Milena OREŠNIK. Na svoji drugi seji dne 11.11. 2003 je Odbor za pripravo strokovnih podlag za izdelavo simbolov KS Kog sklenil, da bo k sodelovanju povabil vse krajane KS Kog in jim dal priložnost, da sodelujejo s svojimi predlogi. Zakaj simboli? Če nam je prav ali ne, se z veliko naglico približujemo Evropi. Kaj dobrega in kaj slabega nam bo to prineslo, bomo kmalu videli. Veliko novega bomo morali sprejeti, med drugim tudi simbole. Na drogu v centru krajevne skupnosti bo tako ob prazniku visela evropska, naša državna in krajevna zastava. Ker je mi do danes še nimamo in tudi nobenega grba, zato moramo ta dv simbola pripraviti. Grb bo potem tudi na žigu krajevne skupnosti in na vsej uradni pošti naše KS. Ko smo se lotili dela, smo ugotovili, da to delo zahteva veliko natančnosti in poznavanja zgodovine kraja in širše okolice, poleg tega pa poznavanje zakonskih določb in poznavanje zastavoslovja in heraldike (veda o grbih). Kaj je grb ali herald? Grb je stalno barvno slikovno znamenje simboličnega pomena s heraldično povedno sporočilnostjo. Natančno izdelan in po vseh hiraldičnih predpisih in normativih oblikovan grb mora imeti še »blazon«, to pa je čim krajša nedvoumno jasna, hieraldično strokovna besedna predstavitev grba. Le blazon ima pravno veljavo dokumenta, s katerim je podobo grba mogoče uveljavljati in tudi zaščititi. Kakšna sme biti krajevna zastava? Krajevne zastave smejo imeti največ eno barvo iz temeljnega grba z obveznim glavnim atributom iz temeljnega grba. 22 KRAJEVNA SKUPNOST KOG št.: Datum: 20. 12. 2003 Odbor za pripravo strokovnih podlag za izdelavo simbolov Krajevne skupnosti Kog, ki ga je imenoval Svet KS Kog dne 7.10.2003 objavlja JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za simbole KS Kog 1. Odbor poziva vse krajane KS Kog in druge zainteresirane posameznike, da posredujejo predloge za izdelavo simbolov KS Kog in sicer za: ❖ grb, ❖ zastavo 2. Predlogi se zbirajo na sedežu KS Kog vsak torek in četrtek do konca meseca januarja 2004. Avtorji predlogov so lahko anonimni, predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki. Obrazložitev: Svet KS Kog je odboru, ki ga sestavljajo: Milena Orešnik - predsednica, Tone Luskovič - član, Rajko Topolovec - član in Jože Prapotnik - član naložil, da pripravi strokovne podlage za izdelavo simbolov KS. Želja sveta KS in odbora je, da bi bile strokovne podlage takšne, da bodo strokovnjaki pozneje pripravili simbole, ki bodo ustrezali tudi strokovnim (heraldičnim) zahtevam. Odbor bo po izteku roka ki je bil -objavljen v tem pozivu ocenil prispele redloge in pri tem upošteval predvsem izvirnost ter zgodovinsko, kulturno in etnološko sporočilnost predloga. Vabljeni k sodelovanju! Predsednica odbora: Milena Orešnik 23 POROČILO O DELU POSTAJE MEJNE POLICIJE ORMOŽ NA OBMOČJU KS KOG KRIMINALITETA : Opomba: številke v oklepajih so podatki, ki veljajo za leto 2002 Na PMP Ormož smo v preteklem letu na področju kriminalitete dosegli naslednje rezultate dela. Tako beležimo le rahlo povečanje (1%) obravnavanih kaznivih dejanj (podane KO), saj smo skupaj obravnavali 133 (132) kaznivih dejanj. Dosegli smo 58% (65%) raziskanost. Kot posledice kaznivih dejanj nismo imeli nobene smrtne žrtve ali posebno hudo telesno poškodovane osebe. Z obravnavanimi kaznivimi dejanji pa je bilo povzročenih za 22.3 milijonov materialne škode. Na območju KS Kog smo tako obravnavali v začetku leta 2003 tujega državljana, ki je ob koncu lanskega leta ter v začetku letošnjega leta vlomil v več vikendov na območju KS Kog ter tudi drugih KS na območju PMP. Storilca smo prijeli in privedli do pristojnih organov. Kakih drugih večjih deviantnih pojavov predvsem na področju premoženjskih deliktov v KS Kog nismo beležili. VZDRZEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA: Na območju PMP Ormož smo v devetih mesecih leta 2003 obravnavali skupno 221 (398) kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, kar je za 45% manj kot v istem obdobju leto prej. Od tega so policisti izrekli že 24 (30) opozoril. Skupno je bilo obravnavanih 197 (314) oseb, od tega 3 pravne osebe in 9 mladoletnikov. Na območju KS Kog kakih posebnih deviantnih pojavov na področju javnega reda in miru ne beležimo. Vse javne prireditve v KS Kog, ki so potekale v tem kraju in so bile prijavljene, so potekale v organizaciji različnih društev v KS, ter minile brez kršitev javnega reda in miru. PROMETNA VARNOST: Prometno varnostne razmere na območju PMP so bile v letošnjem letu ugodne, saj se je število prometnih nesreč na območju občine zmanjšalo za 3%. Pri posledicah so se varnostne razmere poslabšale. V tem času smo beležili prometno: nesrečo s smrtnim izidom, povečalo se je število hudo poškodovanih zal 25% (iz 4 na 9 hudo telesno poškodovanih), prav tako se je povečalo za 37% lahko telesno poškodovanih udeležencev. Na območju KS Kog ne beležimo kakih večjih oz. hujših prometnih nesreč, tako daje prometna varnost glede na trenutne pokazatelje v KS Kog kar ugodna. 1A NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH : V letu 2003 smo na območju PMP Ormož obravnavali 63 (203) tujcev, kar je za 69% manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Po enoti storitve pa je po statističnih podatkih na našem področju prestopilo državno mejo 79 (275) oseb. Glede na število prijetih ilegalcev iz tretjih držav pa smo obravnavali le 1 (15) kaznivo dejanje po členu 311 KZ Slovenije. V prvih devetih mesecih leta 2003 je izrazito zmanjšan pritisk ilegalcev na državno mejo v primeijavi z enakim obdobjem iz minulih zadnjih petih let. Državno mejo z Republiko Hrvaško smo varovali v sladu s Strategijo dela policije na državni meji izven mejnih prehodov ob upoštevanju stopnje kritičnosti na določenem odseku ali sekciji državne meje z Hrvaško. Pri tem moramo upoštevati, da območje KS Kog spada v najbolj izpostavljeno območje » kritičnosti » državne meje z Republiko Hrvaško na območju PMP Ormož, saj so prometne komunikacije in konfiguracija terena zelo primerni za prehod državne meje. Z načrtnim delom in preventivnimi aktivnostmi na PMP Ormož pa smo zagotavljali ugodne varnostne razmere na državni meji in zaradi kršitve mejnega režima obravnavali za 69% manj tujcev kot v enakem obdobju leta 2002. STATISTIKA ILEGALNIH PREHODOV DRŽAVNE MEJE NA OBMOČJU KS KOG (po posameznih mesecih): - januar: 0 prijetih ilegalcev - februar : 4 prijeti ilegalci - marec : 0 prijetih ilegalcev - april: 0 prijetih ilegalcev - maj : 0 prijetih ilegalcev - junij : 0 prijetih ilegalcev - julij : 5 prijetih ilegalcev - avgust: 0 prijetih ilegalcev - september : 0 prijetih ilegalcev - oktober : 0 prijetih ilegalcev - november : 0 prijetih ilegalcev Največ je bilo državljanov Republike Hrvaške, Pakistana, Iraka, Kitajske, Bangladeša in BiH. VPO Miran ČAGRAN 25 v v NASE ZELJE ZA LETO, KI PRIHAJA Aleš: Sebi in svojim želim zdravja. Tomaž: Želim si, da bi dobil avto na daljinsko upravljanje. Daniel: Želim si, da bi dobil športno opremo. Peter: Želim, da bi bili srečni, zdravi in veseli. Anja: Želim, da bi dobila novo krilo. Blaž: V 1 Želim si novo trenirko. Vid: Želim si, da bi v novem letu bil zdrav, vsem želim zdravja. Tjaša: Želim, da bi dobila barbiko. Nika: Želim si medvedka, babici in dedku, mami in očetu pa želim veliko zdravja. Betka: Naši družini želim veliko sreče. Sanja: Želim sebi in drugim veliko sreče in zdravja. Kaj a: Vsem želim veliko zdravja, sreče, radosti in veselja. Luka: Želim vsem zdravja, sreče, čez praznike pa da bodo veseli in polni radosti. David: Miha: Vsem želim zdravja in sreče, še posebno staršem, ki skrbijo za otroke in veselo družino. Žan: Bodite zdravi in veseli. Denis: Želim si, da bi bili vsi zdravi in veseli, polni radosti. Teja: v Želim, da bi bili vsi zdravi in srečni in bi me imeli radi. Urh: Da bi bili vsi zdravi. Jan: Da bi si bili dobri med seboj. Tjaša: Da bi se imeli vsi radi. Matej: Da bi imeli veliko sreče. Borut: Vsem želim veliko sreče. 26 Sebi želim veliko sreče, drugim pa veliko zabave in da bi imeli avto. Tina Moje želje, ki si jih želim so, toliko sreče, kolikor je največ in igračo. Drugim pa srečo in veselje. Uroš Želim si košarkaško žogo, drugim pa, da bi lepo preživeli praznike. David Za novo leto si želim morskega prašička. Drugim ljudem bi zaželel veliko sreče in zdravja. Marko Moje želje so, da bi dobil nov računalnik in novo sobo, drugim želim zdravja. Aleš Želim si mobitel, drugim ljudem pa želim sreče in veselo praznovanje. Ludvik Želim si peto knjigo Harrva Potteija in da bi bila srečna. Drugim ljudem želim srečo in vse kar so si zaželeli. Tjaša Želim si bundo in novo torbo. Drugim želim srečo in novi avto. Klavdija Želim si, da bi dobil igrače in tudi novo peresnico, drugim ljudem želim, da bi bili dobri. Patrik Moje želje za novo leto so, da bi bila moja družina vesela in nasmejana. Želim pa si tudi, da bi skupaj z družino preživeli novo leto. Drugim ljudem želim zdravja in sreče. Melisa Želim si gorsko kolo, za druge otroke pa računalniško igrico in sladkarije. Rok Moje želje so, da bi bili vsi srečni in bi se imeli radi. Drugim ljudem želim lep božič in srečno novo leto. Polona Želim si, da bi dobila veliko daril, drugim ljudem pa želim, da bi bili srečni. __ vjauiijtia Želim si, da bi se imeli za božič zelo lepo in se zabavali. Drugim želim, da bi bili veseli in bi se imeli radi. Petra Želim si mobitel. Drugim pa želim prijateljstvo, pravice, mir in, da bi srečno živeli v novem letu. Jaka Želim si računalniško igrico, drugim pa želim sreče. Gregor 27 OBČINA ORMOŽ KRAJEVNA SKUPNOST KOG Lačaves 14 2276 KOG ZADEVA: Potrdilo programa zimske službe Potrjujemo program izvajanja zimske službe za sezono 2003/2004 na področju KS Kog. Javne poti se plužijo po treh prioritetnih razredih 1. prioriteta: Javne poti po katerih potekajo šolske avtobusne proge, 2. prioriteta: Ostale javne poti. Nekategorizirane poti se plužijo na stroške naročnika pluženja nekategorizirane ceste. V skladu s sklepom sveta KS Kog zimsko službo na javnih poteh KS Kog izvaja Raj ko Bukovec iz Gomile. Koordinatorji pluženja in posipavanja javnih poti v skladu z obstoječo zakonodajo in navodili s strani občinske uprave so za KS Kog: Slavko Pere (719 70 83), Ivan Kutnjak (719 63 70) in tajnica KS Kog Milena Milosavljevič (741 53 80 in 741 53 85). ¿Zimsko službo« na pokopališču in okolici mrliške vežice izvaja v skladu s podpisom aneksa k pogodbi o vzdrževanju pokopališča Dušan Prapotnik (719 60 90). Lep pozdrav! Ormož, 08.12.2003 ^ I \ Svet KS Kog f- T> ■ : f— ' ' ' POBUDE, PREDLOGI, VPRAŠANJA KRAJANOV... .......Shc^^'^ g- K 4 (leg t ....... d.i:čnMž.tiz;>i. ; \\■ . >2C' i ------------------->čL-z tr v. "SSl ¡-{t H &•-■:■■ ¡-t \ .. J ^Vt^i. ' • 'V. ■■ ' ...¿s* K ^ a C. Iv-sC.iU iu^A Cl , '¿¿ki 1 . \Lč- .-)Č!»t U~~ ¿■-Lirični II ' ........ti............. .........r ;....... -¿¿'V-t&tju f¿j-L p¿L* t-tm"'u:cUi. i •-* ......^.....feM......-J"-':..... g......;i-. .¿ua cj?ut.£jC- , >..u pjcclten^u ¿batcAA ^e ¿bdetj........'Tub^t jVt/u^&U , ^epj-uZiV- (mc^&I izbran t' (edd^čti' J ^ jf ičhž^ ne* /—» if % ilb&flA , V______itcdin&žr /i? Jetrn ičtfit e&fjfrH. ^u kjčik&i /ne. ■ j , rvL_______ Z o íl¿t ¡ __ Za i^bUfiH ^L-j-'tc ^Jt&j/yu v-h^a^L- J kúítc'H Jjt til .ot^ntf-_ c ij%á>u TéfW Zu j-tidi cbj^o'^C- r^^tp^iL^ ju <)¿ú?2 c ílipgín-i^ cid- /tem. Milu ¿dfsv-c^ kčtžii/M^ittZ lučk. Icrt'zal ________(f "fej* teyú mi jùlwn.....Ht ¿ti" > ¡ja k t■■ ,'H- _ - - - . ■ ■ t- - .-- I * f * —í- ' o 43. le- p___j\ H _ ji,-*- ¡2U'¿ fcipi \J „ . , y] i O^l 1 SÍ-ACtl.'"-! J . o. «t-i-í J ♦ ' / *— • ./ ,¿, ¿ ¡,1¿-U,>y¿ J ctOs l-C L-lCU_____p jií-rg»^ . Tudi v novem letu naj bo vaš korak odločen, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov - kolektiv MIHAELA d.o.o. Ormož Spoštovane krajanke, krajani Krajevne skupnosti Kog, želim nam doživljati notranji mir, želim, da se s pomočjo odpuščanja naučimo živeti ljubezen. Bio kmetija ZEL, Zvonko Pukšič * * Vesek 6ožiene praznike ter srečno in zdravo Novo (eto 2004. Vam M Marjan Miško s.p. %pfj 49, 2276 %0(j Tet: 719 62 73, 031582 938 SPOMINKI - ROČNO DELO ROMANA PERC VODRANCI27 031 479 612 Vsem krajanom vesel Božič in srečno Novo leto 2004! IT.SI, Ivan Škrlec s.p. Informacijske rešitve in svetovanje Kog 33,2276 Kog, 041 531 787 www.it-si.si Lepo doživetje božičnih praznikov, v prihajajočem letu pa veliko prijaznih nasmehov. \A Želim, Vam mirne praznične dni, veliko osebne sreče, zadovoljstva ter uspehov v letu 2004. SREČNO 2004 Naj Vam Novo leto prinese toplino, srečo , uspeh ter veliko zadovoljstva in iskrenosti med sabo. v Želim Vam miren Božič ter srečno 2004. Storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo Rajko BUKOVEC s.p. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne preganjaj - preseneti sedaj! Vesel Božič in Srečno 2004. Vam želi »SPOMINKI« Darja PLEMENIČ Vuzmetinci 031 221 887 Lepo je živeti in doživeti V prihajajočem letu Vam želimo zdravja in sreče, ob Božiča pa radost in mir. Hiša kakovosti _ ______________Curin - Prapotnik Naj bo Vaš božični čas poln miru in topline, v novem letu, ki že trka na vrata, pa naj Vas spremljajo sreča, zdravje in zadovoljstvo. Vinska klet MIROVINO BROTLAB d. o. o. KGG Vsem našim poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Vse kar je slabo z Novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj ostane za vekomaj. Naj v miru sreča Vas objame enako želimo vsem Kogovščanaijem. __Marija Hanželič_ Naj Vam mir in radost Božične noči da moč in upanje V Novem letu 2004 pa obiio zdravja in zadovoljstva Želi - ZIDARSTVO OZMEC KZ ORMOŽ, Z.O.O. ORMOŽ Vesele Božične praznike, prihajajoče leto 2004 naj Vam izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v vaše življenje - poslovalnica Vitan Kolektiv zadruge Okrepčevalnica »pri Rupertu« Vesel Božič in popolno novo leto, Vam želi slaščičarna »pri Rupertu« Borko Božidar Veliko miru in družinske topline Vam želimo ob bližnjih praznikih, v novem letu 2004 pa obilo razumevanj a,uspešnosti, sreče in predvsem zdravja. mini MMMMMW - Mm bar BALAŽIC Marijana s.p. Gomila 25,Kog 2276 Tel/fax:02 713 70 50 ; GSM Q41 736-963 veliko miru in družinske topline vam želimo ob bližnjih praznikih, v novem letu pa obilo razumevanja, sreče in predvsem zdravja. 7RGOVINA 7URIZEM .STORITVE LAČAVE515 KOG VÓ »NOVICE« so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog, dne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorna urednica: Slavica Munda Uredniški odbor: Jernej Bratuša, Katja Čurin, Leonida Novak, Milena Orešnik, Danica Zoreč in Irena Žibrek. Naklada: 350 izvodov Alf