Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: Cfielsea 3-1242 mtMfr NA DAN DOBIVATI jp^LAS NARODA" PO POfin NARAVNOST IM >1 SVOJ DOM (lzvscaM nMi , \ KfenUrfd — Sect* CU— BUtter SeyUmbn I5th. 1940 at the Port Office at New l'ork, N. under Act of Central of March Srd, 187ft. Čitajte, kar Vat wnjnji n , ^ ^ ^ No. 232 — Stev. 232 NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 27, 19 41—ČETRTEK, 27. NOVEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. BEOGRAD BO PORUŠEN V BELO HlSO JE PRIŠLA VEST, DA NEMCI NAMERAVAJO DOTAL PORUŠITI PRE- STOLICO JUGOSLAVIJE.--TEŽKA ARTILERUA IN BOMBNIKI BODO DOVRŠILI NEMŠKO MAŠČEVALNO DELO, KI SE JE PRIČELO CVETNO NEDELJO Osebni tajuik predsednika Roosevelta, (Stephen T. Early, je včeraj naznanil javnosti, da je prišlo v Belo hišo zanesljivo obvestilo, da se je nemška armada odločila do tal porušiti Beograli v povračilo za u-por jugoslovanskih vetnikov proti ueiuški okupacijski armadi. Earty je rekel, da je več- poizvedovalnih uradov sporočilo ameriški vladi, da bo nemška armada obkolila Beograjd, nakar ga 1k» popolnoma uničila z artilerijskim in zračnim bombardiranjem. "Po iizjavi visokih nemških uradnikov bombardiranje, ki gči je Beograd že enkrat doživel ne bo nič v (primeri -z bombardiranjem, ki ga sedaj čaka," je rekel Early časnikarskim poročevalcem. "Nemci po sklenili ]x>ruišiti Bs^grad," je nadaljeval, "vojaštvo ga bo obkolilo, nato pa ga bodo bombardiraH topovi im aeroplani. XaŠi viri so prepričani, da bodo Nemci izvedli to nniiVii ie, kot-so to storili ne-ch. > - : ■atk-em." r ■ r Eailv .i- rekel, da je objavil to sporočilo, ki je (prišlo v B+*-'o hišo. v namenu, dat je javnost. o tem obveščena. Na vprašanje, ako predsednik misli, u,lw Nemčija vsied objave opustila svojo namero, je Early odvrnil: "Čc bi tudi rekel, vam jaz ne bi povedal." Cetniki neprestano napadajo vpadnike Kot pralvi neko poroci'lo iz Budinii>ešte, je bilo zadnje dni v več spopadih ubitih 500 če-tnikov, 1100 pa jih je bilo vje-tili. Uradna nemška časnika rs k h agent ura I>NB. poroča, da je bilo pri Rudniku ubitih 130, vjetih pa 600 takoimenovanih '"komunistov". Na nekem dru-geni kraju Srbije pa jih je bilo ubitrh 150, vjetih pa 300. Po drugih i>oročilih je bilo pri Banjaiuki ilbitih '200 komunistov in 300 vjetih. Poročilo iiz Zagreba pravi, da je vsied bojev samo v Bihaču doseglo število siro-t 1500 otrok. Poročijo iz Kot'ije pravi, da je bil 14. novembra pri Skopi j 11 uničen večji oddelek četnikov, med katerimi jih je bilo vjetih 15 in so bili nato obsojeni na Rinrt in takoj vstreljeni. Nova balkanska fronta? Jugoslovanski krogi v Wash-irogtonu imajo zauesijiva poročila, da se Italjani zeflo budu-jejo na Nemce, ker so zajedli Hrvatsko in vsied teg4'! skrivaj zalagajo četni k e z orcržjem, da se ga poslužujejo proti hrvatski vojski, ki jo »podpirajo Nemci. Isti krogi tudi pravijo, da je srbska "svobodna armada,'' ki šteje 100,000 mož in «e bori v več kot v tretini Jugoslavije, mnenja), da je sedaj najlepša priložnost za Anglijo, da odpre novo balkansko fronto. »— BEOGRAD PRED VOJNO Beograd je bil v svoji zgodovini že pogosto pozi r išče silnih bojev. Mnogokrat je bil n.»dejan, pa vedno lepši je vstal izpod razvalin. V največjem f-ijaju pa se je dvignil iz razvalin po zadnji svetovni vojni. Cvetno nedeljo in naslednja dva dneva so ga zopet rušili nemški stnnoglavci. Sedaj p:t; so zagrozili Nemci, da ga bodo iz maščevanja do četnikov porušili — do tal. Predloga za preprečenje stavk Ce bi se vsa druga sredstva izjalovila, bi se morali obe stranki zadovoljiti z razsodbo prisilnega razsodišča. — Predloga bo v petek predložena zbornici. Demokratski kongresu i k RatnspiH^k iz (Jeorgije, ki je nadome^t u joču predjed n i k zborničnega odbora za delavske zadeve, je s j>omočjo svojih tovarišev sestavil proti -stavkovno .predlogo. Ce se bo predsednik Roosevelt strinjal ž njo, bo že v ipetek predložena poslanski zbornici. Predloga določa naslednje: — Ce se vsied delavskih pritožb pojavi v vojni industriji nevarnost staivke, bo treba naslednjega postoi/ka, da se prepreči zastoj v produkciji: — Najprej se bodo vršila l>ogajarija med delavci in delodajalci. Ce bodo pogajanja neuspešnsi, se bo posebni odbor lotil posredovanja. Ako se to ne 'bo obneslo, bo nastopil obrambni" posredovalni urad. Ker mnogokrat najbrž tudi ta ♦»blast ne bo imela sreče, bodo morali obe stranki predložiti svojo zadevo prisilnemu razsodišču ter se zadovoljiti z nje-govo rutzsodbo. Ako delavci tega ne bodo hoteli storiti, jim bo odvzeta pravica kolektivnega pogajanja glede mezd in ue-lavs'kih pogojev. To se pravi, da 'Ik> njihova organizacija v vsied. stavke ogroženem podjetju izgubila vso veljavo. Ce pa delodajalc ne bo hotel sprejeti raizsodbe prisilnega razsodišča, 1m> vlada pre-\"zela njegovo podjetje. Precej kongres 11 i kov se strinja z Ramspeckovim programom, precej jih je |>a proti njemu. Prav |>osebiio mu nasprotujeta1 demokrat Smith iz Georgije in republikanec Hoff- ' loan iz Michigana. Po njunem mnenju bi dala taka predloga vladi preveliko pravico vmešavanja v indu-strijalno življenje, obenem bi pa tudi pomenila! neupravičeno kršenje osebne svobode. Niti Ramspedk niti njegovi tovariši niso vedeli oziroma niso Ivoteli povedati, če se predsednik Roosevelt strinja s tem načrtom ali ne. Zborovanje posredovalnega odbora v N. Y. V New Vorku dboruje posredovalni odbor, s es to ječ iz treh članov, čigar naloga je dognali, če naj bo v odvisnih premogovnikih uveden closed šoip ali ne. Za načelnika odbora je imenoval predsednik zveznega posredovalca dr. Steel-mana, inajnerje zaistopa John L. Lewis, jeklarske družbe pa Benjamin F air less. Odločitvi odbora se boste morali obe stranke brezpogojno pokoriti. "Svobodna srbska vojska" obvlada Dinars-ke Alpe, ki po notranjosti dežele tečejo skoro vzporedno z Jadranom, in angleška armada bi se mogla izkrcati kjerkoli ob dalmatinskem obrežju in bi prav gotovo imela velik uspeh, kajti ce-ozadje Jugoslavije bi bilo na njeni strani. Beneseva napoved Dr. Edvard Beneš, predsednik češke vlade v izgnanstvu, je iizjwvil te dni v Londonu: — Leto 194:2 bo odločilno leto hi zdi se mi, da potem vojna ne bo več dolgo trajala. Bene« je govoril na zborovanju čehoslovaškega državnega sveta. Značilna je bila njegova opomba : — V domovino se bom vrnil še pred kon-1 cem leta 1942. Zahteve newyorskib far mer je v V Washington s'o dospeli zastopniki newyorskib produren -tov mleka +er predložili svoje želje oziroma zabteve posebnemu. poljedelske*nu odseku. Farmer jem v newyonSki državi sie slaflx» godi in bi radi dobili od vlade kakšno pomoč. Svojo prošnjo utemeljujejo z dejstvom, da že jietdeset let m b'ik> v gornjem delu newyorske države take siiše kakor letošnje poletje in jesen. Seno se je strahovito podražilo ter stane tona dvaindvajjset dolarjev. Tako visokih čen fannerji seveda he morejo zmagovati: Ce jim vlada v d ogled ne m času ne priskoči .na. pomoč, bodo moraii prodati 25 odstotkov svoje živine. Smrt predsednka republike Oile lz Santiago v republiki Čile poročajo o smrt predsedm-ka Pedra Aguire Cerda, načelnika prve iu edine vlade ljudske fronte v Južni Ameriki. Cerda je slutil bližajoči &e konec, je ža pred štirinajstimi dnevi poveril vse državne posle Heroniuui Mendezu, voditelju radikalne stranke, či-je član je bit tudi on. Cerda je bil star 62 let ter je že dolgo boJetoai. Takoj po njegovi smrti se jc vršila- izredna kabinetna seja. V.kli-oani v vojaško službo. V vojaško službo poklicani uslužbenci še vedno dobivajo dvajset odstotkov svoje plače. Z RUSKE FRONTE Nemci prebili rusko črto pri Tuli Ruska radijska postaja v Moskvi priznava, da >*o nemški tanki — 1.30 po številu — prebili vnanje utrdbe Moskve severovzhodno od Tule in da so tudi mehanizirani oddelki prišli skozi več vasi v bližini Klina, kakih .">0 milj severno od Moskve. Nemci .-o se močno utrdili okoli Klina lta! severu in okoli Tule na jugu ter bodo najbržc z naskokom skušali zavzeti Moskvo. Radio postaja v Moskvi priznava, tla so sedanji boji za Moskvo odločilni. Nem&a a rim.da se bori kot "divja zver, ki krvavi iz več ran." Prednje nemške |>ostojanke pri Tuki so že vzhodno od Moskve, armada, ki stoji pri Klinu, pa je zaključila polkrog okoli oblegane prestolice. Položaj pri Klinu je "zmešan", toda nacijski tanki so dospeli do železniške postaje severno od mesta. Posebno vroči boji se bijejo okoli Voloholaiiijska inStaJino-gorska. Voloholamsk je blizu Klina, severozapadno od Moskve, Stali nogo rsk pa je kakih 100 milj nižje proti jugu. Frontalni nemški najprid 50 do 60 milj za pa dno od (Moskve izgublja na svoji silovitosti. Rusi trdijo, da so njibovi topovi in metalci o.imja razbili nemške oddelke okoli Možaiska in Malojaraslavca^ kjer so i>o-gnali Neinee v njihove prvotne postojanke. Kot pravi moskovska radio 1 »ostaja, se bijejo boji v skrajno hudi zimi, ki je nastopila mnogo iprej kot driuja leta. Na nekaterih krajih je mraza do -2 stopinj i>od ničlo. Razprava o mini v angl. zbornici Ministrski predsednik je svetoval poslancu, naj ne "šteje jajc, dokler še niso izležena". — Kaj vse bH mo ala storiti Nemčija. — Ameriški kon-gresniki pri seji poslanske zbornice. Cesarjev potomec V Miami, Flu., je te dni dospel iz Brazilije Joao de Bra-jfrniza. CsLužben je pri nekem trgov.-kem podjetj.u in nima nikdar navade sklicevati se na svoje slavne prednike. Njegov ded je bil zadnji brazilski cesar. V angleški poslanski aborni-so padi p prve U'sede o miru in o mirovnih pogojih. Ministrski preorit dr. A1 t'red Salter je vzkliknil: — Državniki vsega -veta naj bi se sesstali ter 3borni-|i*i je bilo navzočih tudi pet republikanskih kongres ni kov iz Zdnrženih drfe\-: RNtard P. Ga He in Melvin J. Maas iz Min-nesote, W. S. Hill iz 1'olorada ter VV. Sterling Cole in Jos. Clark Baldwin iz New Yorka. V Združenih državah rojeni član poslanske zbornice Hamilton Kerr je zabteval za ameriška časnrkarje več prostora na galeriji. — Čimveč naših nad >poro-čimo Ameriki, — je dejal, — temveč. ainer?ških simpatij bomo deležni. J^ord Croft, (parlamentarni tajnik za vojne zadeve, je z:i-trdil, da angleške ženske ne IkmIo nikdar udeležene v o angleških oziroma« .škotskih izdelkih. K ITJP I T E DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS NAJNOVEJŠI AMERIŠKI VOJNI AEROPLANI Železnice in armade Družba, ameriških železnic naznanja, laki 200,«00, v jirvih desetih mesecih pa 2 milijona 227 tisoč 199 vojakov a-meriške annade. V to število niso všteti do-pustniki. Najnovejši in najhitrejši ameriški bombniki letijo nad M iami, PMa., na preisku J'. •GLAS NAHODA" New Verk Thursday, November 27, 1941 VSTANOTLJBN L. lili GLAS NARODA" (TOICM OF THK PEOPCE) aim IMMtobad by Sloveale PoMlihlnc CmpiiT, (▲ OorporatJo«). President; J. Lnpeba, 8«c.v— Place at business ot tbs ••rposation and addresses of ab^re officer«! 21« WEST 18tb STREET, NEW YORK. N. t. 48th Year "Was Naroda" la lMoed every day except Saturdays. Sundays and Bolldaya Subscription Tearly . Advertisement on Agreement." £a eeio leto nrija list sa Ameriko In Kanado f6. -; sa pol let« t&s| leta 91-80 - Za New York as čelo leto *7.—rsa #>i leta fS.fO. Za tnoaeaatv o aa celo leto <7.— ; at pol leta $3.50. Naroda" Uhaja vsaki dan Inmil sobot, nedelj ln. pravnikov. "GLAS N4RODA,' tU WEST 1Mb STREET, NEW fOBK, N. T. Telephone: CHslsea I—1MI LEWIS IZGUBLJA VPLIV Prejšnji teden je POiilip- Murray stopil iz sence Jobna L. Lewisa, v kateri je živel dolgih trideset let. Konvencija Odbora za imlustrijaluo organizacijo, vršeča se v Detroitu, Mleh., je napravila konec Lewisovi nadvladi nad Murrayeni in zadevami CIO. O tem je jalsno pričalo obnašanje delegatov. Mož, ki je ustanovil OIO ter priboril organizaciji sijajne uspehe nima pri Jfvojih pristašiih nekdanjega. vpliva in veljave. «. S tem pa seveda še ni rečeno, da je Lewis povsem do-igral *vojo vlogo. Se vedno je olxlrzal konti-olo nad majner-sko unijo, ki kna nad 600 tisoč članov. Nobena unija ^Združenji državah nima tako močne »blagajne kot jo imajo United SMjnf Workers. Hi «>b otvoritvi konvencije je bil Lewis oddaljen osemsto mil j Vod Detroit a ter je vodil stavko v "captive" maj hali. — V-dud tega je konvencija izirubilai za hip svoj pomen. Oči delegatov so ibjje vprte v Washi ngtou. Konvencija je v posebni resohiciji odobrila Lewtsovo stališče in njegovo 'borbo za closed šop. Večina delegatov je le nerada glasovala zanjo. Zbrali so se namreč, da organizirajo vse energije CIO za Rooseveltovim programom. Celo tisti, ki Lewisa istotako sovražijo kot sovraži Lewis Roosevelta, morajo priznati, da si je priSboril Lewis prvi dan na! konvenciji vpliv. Toda to je (bila njegova prva, pa tudi zadnja zmaga. Za Philipim Murrayeni so se pa. strnile desničarske u-itije, kot naprimer Amalgamated Cloiliting- Workers, ki jim načeluie Sidney Hillnuin; nepristranske unije, kot so United Automobile Workers, ter levičarske unije, "ki so pustile Le-\visa na cedilu, ko so nacijske armade vdrle v Rusijo. Takoj oflt> otvoiTftvi konvencije so pokazati United Mine Woricers in United Con«.*ruction Workers, očito sovraštvo proti Murravu. Ko je pa začel utemeljevati £Voje stališče ter poudarjati potrebo sodelovtmja s predsednikom, so mu delegati priredili navdušene ovacije. Ko je začel John "L. Lewis pred letom dni iz sovraštva napram Roosevelta* agitiraJjti za republikanskega kandidata Wendella Willkieja, .je CIO tako zameril, da si ni ve« drznil kanidirati za predsednika te velike delavske organizacije. Namesto njega- je (bil izvoljen za predsednika Philip Murray, edini mož, o katerem so domnevali, da zamore zavarovati organizacijo pred razpadom. Takrat je ibdla še vedno v veljavi (pogodba med Hitlerjem in Stalinom, vsled česar se skoro polovica CIO članstva ni strinjala z Rooseveltovo politiko. Murraya so torej smatral' za najprimernejšega kompromisnega kandidata. Marsikdo, ki je takrat podpiral Murraya, se je bal, da se novi načelnik ne bo mogel otresti Lewisovega vpliva in da ho ravnal po njegovih navodilih. Šele letošnja konvencija je izipodbila in odstranila vse te pomisleke. Navzlic vsemu pa Murray še ni prekinil vseh vezi z Lewi son. On je namreč še vedno podpredsednik United Mine Workers ter je zato tudi plačan. »Svetovali so mu, naj sprejme ■plačo od CIO, češ, da se bo s tem otresel vse odvisnosti od 1 evvisove unije. Odvrnil je, da noče tega pod nobenim (pogojem storiti, kajti član United 'Mine Workers je že nad trideset let ter je bil za to organizacijo vedno pripravljen vse žrtvovati, tudi svoj« življenje. Zdi :-e, da se je konvencija z največjo lahkoto odpovedala Lev i so v emu vodstva. Ustanovitelju CIO ni nihče nazdravljal, nihče nra ni prirejal ovacije. Celo najožji Lewisovi prist; ši so brli hladni in brezbrižni. Nekoč so snuttrali Lewrsa za nekakšnega poliboga, danes jim pa ni nič drugega kot povsem navaden nnijski predsednik, ki ne soglaša ž njimi niti v pogledu iiajvi-šjega načela odobrenega od konvencije, de, je namreč treba z vsemi* silami podpirati predsednika Roosevelta v njegovi 'borbi 5 Hitler-jenu 1 . . .put . .. f^wis. Hi- '••i-mo - Kakšno pot namei?a!Va Lewis? ubrati, se ne ^e. Sum^s pred.»e7a. Vsekakor i ni« Le wis v ognju še vetolaki> -železa, da pa njegovi nasprotniki ne more.io povsem omalovaževati. Slovenski narodni k6ngrts v Artieriki k ,t UZ flipilnik t sestanka zastopnikov naših organizacij, ki se je vršil dne 15. novembra za osnovanje enotnega političnega pokreta slovenskemu ljudstvu onkraj morja v pomoč. Nadaljevanje Kalkfšne naloge čakajo to gibanje? Mnogotere in težke. Treba mu bo zdramiti na^e ljudi široin Amerike, ter jihj pridobiti za sodelovanju' v našem gibanju.. Infonn&rati bomo morali javnost te dtžele o svojih ciljih, kar pa ni tako la'hka ktvar, kakor bi kdo. mislil, ker je Aanerikanec y tem pogledu sila biestbrižen in neveden. Treba bo iskati stike z vsemi organizacijami, ki ima-> ^nako podlago in. enake na-nuene, vse te bo tre»ba pridobiti tudi za morebitno sodelovanje-Nekaj sličnoga l>onio/ morali poskušati tudi pri drugih na-prednJh elementjib, meni go vorniik Kristan- in piedv^em j bomo morali gledati 11a to, da predložimo svoje zalrteve zvezni vladi v Washingtonu. Slovenija naj postane del nove, iprerojcme Jxusroelavije, — nadaljuje Etflbin Kristan. Pri-dobvtev Bolscarije bi sprožila SLOVENCI!, NAJBOLJ POPOLNA 'ZALOGA SLOVENSKIH FONOGRAFSKIH PLOŠČ DOBITE PRI JOHN MARSICH, Inc. 463 WEST 42nd STREET NEW YORK, N. Y. Anton Zbaš-nik poprimie 1x3-sedo ter reče, da se strinja z iz vajitnji Ktbina Kjristana in Ivana Moiloka. Trdba je združiti Vse slovenske zemlje v okvi^-u federal ivjie Jugoslavije, pyaft i in /Ai .se nHu. da ni ta konfe-irenca dovolj;,^preeentotivna. piato bi bilo do^ro, pien^, če bi bila (širša rn obsežnejša.; Na-^ ve tu je in priporoča, naj bi se zbrali glavni odfborniki vseh našilU. ]x>dpori>Ui organizacij in vsi naši intelektualci na Hknpno- zborovanje^ ali Konferenco, ki naj bi bila na£ narodni parlament. KcT gre za-srečno bodočnost našega ljudstva, misli, da ne bo odpora pri naših pod pO: wli organizacijami. Ta naš narodni parlament naj se vrši takoj po Novem letu ali pa še p rej, oe je to mogočo. Josip Zalar odobrava Zbaš-nikovo priporočilo za narodni parlamic nt, «e v polni imari nje- Peter Zgaga To je beseda! Nedavno •sem bral nasledil je poročilo:., 'V mraku dne o. oktobra sta se dva visoka nemška častni- vprašanje Macedonije, ki gajma Z/dej° enotTga ^^T 2...t___ _ . - . - . r.'wa tribania med ameriškim* \ izvesta SSletni iesnin 70Ietna nevesta in 251etni ženin V Koit VV«rW«, Ttoois, sta se 1 . Mindi Lukonec.j« Lzjuvik, dfc j i tako rfHli zatajujejo oficielni jugoslovan-ki krogi, a se nikakor ne da odpraviti z zatajef-vanjesn. Macwlonei .«0 Slovani in po svoji govoric« zelo blizu naišeam jeziJku. C«? liočeimi pravo podlago trajnemru miru, se morajo rešiti tudi taka vprašanja. Vfci južni Slovani bi bili laJiko združeni v jugoslovanski federaciji, a srednjeevropska federacija *»e pa zdi govor niku nemogoča takoj po vojni. Oženilja vseh današnjih diktatur bodo morale zasesti demokratične države. Cilj združene Evrope bo dosežen šele po tem, ko bo cela Evropa ditmo-kratizirana, in v deželah, kakor so na primer Nemčija. Italija Madžarska itd.,-bo treba naj več delovati v tem ozira. Niti ena. dežele ni v Evropi, ki bi ustrezala vsem. ekonomičnim potreljam. Nobcftia ne more .stati na svojih lajstnih nogah. In to bo prisililo Evropo k združenju. Združitev, kakršna je v Ameriki pa mn vidi nemiogoča v Evropi, ker «e je ta razvijala stoletja in stoletja. Tam3o treba prenesti nove ideje na stara de>bla. Ali tudi združitev Evrope še ne bo zadostovala, nego Knistan veruje, da pride naposled šc do demokratične združitve vsega »veta. _ vse je treba vpoštevati, če se-hočemo pravilno lotiti dela v tem važnem in potrebnem gibanju, pravi govornik. Treba bo agitacije, stikov s stičnimi oTigamizacijami in napredni mi elementi, treba informacije' in zveze z zsvozno vlado v Wa-fchmgtonu. Treba bo moči. treba denarja. . JSgodovina trka na naša vrata, Jugoslovanska vlada še lahko govori. Ali vprašanje je, koliko se z njo strinja jugoslovansko ljudstvo. To ne govori dkozi njena itsta. Toda ono •sedaj ne more govoriti. Zato pa moramo, govoriti ml zanj, zakljiiči Etbin Kristan svoje JAM kateravrši ga gibanja med amer^ikiini Slovenci za pravico in blaginjo stare domovine in je za to. da se naj naša Slovenija vkljuiči v prerojeno, novo Jdgosh»v ijo. Nadalje se izreče tudi za toy da se naj vrši tisto naio ga- je postavil Hii-litev provizoričnega oraT Ier za upravitelja srbskega- o-fei j pa mora biti zelo delaven, odpravila v družbi ge- kei- bo moral ustvariti zanima- ura Dokiča (ki je nje med Ijudimi. Janlko Rogelj prediožfc predlog, za provizorični odbor, ki naj sestaja iz tolikih članov, kolikor je organizacij zastopanih v slovenski pek ci j i JPp in na teni sestarilcu. Prfdlog je bil »oglasno spiejet. v V tem provizoričnem, odl>o-ru so: Leo Jurjo v ec, st.. Janko Rogelj, Marie Prisland, John Vidic, Ivan ^toltfk, Josip Zalar in jFrank Zaitz. r Sklenjeno je bilo. da. tvorijo trij^, v Clucagu stanujoči čla»i izvižiilni ali pripravijabii odsek in vodijo med tem-tudi agitacijo za enotno politično gi-banj^ med ameriškimi Slovenci. Ti trije so; Leo Jurjovec, Ivjtn Afiolek in Praaik Zaitz.r Provizorični. od)K>r nty pripravi vse potrebno za prUiodr nji skupni narodni i&od, ki s? Jt>o, kakor je hilo predloženo in soglasno f>prejfrto. imenoval Slovenski narodni kongr.es. r If kamra ie Etbiu Kristan predložil zborov a kem še tole ^v- REZOLIiCIJA ^ 1 za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v Chicagn. IZa^topniki t-cdnirh slov. centra LfczJranih podpornih in poh-tK-nih organizacij v Aiirerrka, obrani na ijctitanku v jjrosfeorih SNPJ v Ohicaigu, I1L dne 15. novembra 1941. so sklenili: 1. Da je z ozi 10111 na svetovni položaj in katastrofalne u-daroe, ki so zadele slovenski narod, potrebna politična lekcija ameriških Slovencev, ki so poklicani, da govore za Slo- -zdaj v neirtški služfbi), v. pogorje jogozapadno od Beograda. Ob enajstih ponoči >o vsi trije* doseli ni kraj, ki je bil Miaprc.i določen po kratkova-loviieni ratlio. Tam je iz teme sto^iio, deset Srbov v častniških uniformah. Zavezati so jim oči, ter jih z avtom odpeljali po strmi, razo ran i poti. Iz.-topili so pri neki samotni hiši, v kateri jih je »pričakoval poveljnik jugoslovanskih čet- ;>imfon:OSI CONCERT SIMFONIČNI KONCERT. nikov, 47 letni polkovnik Dra- ja Miliajlovičr r - — Ko -so jim odvzeli z oči obvezo, .je. spregovoril, visoki nemški častnik: — Moj poveljnik mi je mrročil sporočiti va n, da je vaše .delovanje nepostayno, in da z vašimi. ljiv-dn;i, ki padejo, v naše roke, ne morepio u rabati ix> . inCdna-rodnih določbah. Jugoslovanska anmAla je kapitulirala. Mi smo sprejeli to. kapitulacijo, in či se vi še naprej 'borite, kršite k tem obljubo vašega poveljnika. Če odložite orožje, se ne- bo niti vam, niti vašim vojakom nič .zgodilo. Mii;aj)ovič mu je.odvrnil: — Zaenkrat nočem razpravljati, če una nemški oficir piavi-co pro.cstirati proti prekršim obljubi. Rečem f»a, da jaz nisem še nikdni prelomil nobene obljube. Jugoslovanska am.ada je i ts kapitulirala, ne pa srbska Kapitulirali smo pod pogojeni, da l>o Jugoslavija ostaja taka kot je :biia. Vi ste ]>a J jo takoj razkosali. Ne morem i Siiitfomčni koinoei-ti, ki; jHilvam povedali, kako dolgo se prirt-aa WRA. ^Inisie Adjrtinitjfcojiio l>orili, vem pa, kdaj se t ration y New Yorku, so med občinstvom zelo priljubljeni, kar se je pptsebno pokaealo preteklo nedeljo-; ko jq: bila naj- «ve*?ja newyorska koncertna dvorana Carnegie Hall naravnost, nailačena. Sovcda je te-niiu.prvi povotl. skrbno izbran piogramu izl>oren orkester pa tn#i niake eene, {Prihodnjo nedeljo 30- ,poy. pa so na prosrrarrtu naslednje skladbe svetovno znanih skladateljev: Faa»ta>ie Svm.|^iiony. JJcr-liotz; Ballet Ainor Bmjo" Manuel De Falla; "Rjiapsoi *-ojak. S tem sem win vso pr.veOal. Nemškim- odposlanec n so čitniki zarvezali oči in. jih odpeljali v avtomobilu Ribe in influeiiea. prejšnjo nedeljo fioročaia i *0i letna miši jonska pi^iite^jioa Lou Wilkins bnSo letni? bogO-slovec Ray 111 oil Vami. - Poročii( ju j© M. E. OolMnfe, pastor cerkve ''Božje (bratovščine boftia>u!t in,njegova žerna t.^di Vprilwdnjc pisala, {>eia in mLj sijondtila. , ! Medene tedno bosta posvetila molitvi, v j r JAMES. CITY- COMMUNITY HALL v jame* . - v James City, Fa. if-boito, iiOV'r j , soboto, 29, novembra zvep^r ob. ihj.vY igral, TON X MALOV-A^IC i n t njegov orkester iz !' l;j t> I ijudno,:-ste vabljeni vsi od v.r!ize in dale<-, da jx>setite našo veselico. v ■ --ii ■ —-^jšg^ni:-; odbor. važnega gibamja ter sodelovati j^-ence stari doonovini, dokler v 11,Fni, ker gre tudi za žensko '^jim ne padejo okovi z nji-vprasanje. \ novi Jugoslavi-|llovil] rol; ji naj bo iniela žea^ka v^o po- 2. Da v ta namen skliče liticno enakopraRTiost z moškim. Nato je bilo- sproženo vprašanje. kdo se naj poleg glavnih odbornikov vseh naših podpornik organizacij še udeleži skupnega zborovanja tega političnega gibanja, oziroma kdo se naj Še povabi nanj. Jn vnela se je o tem živahna debata, v kateio so posegli Anton Zba-šnik; Etbin Kristan, Ivan Mo-Prank Zaitz in John Vidic. Po tej debati predloži Anton Zbaišniik sledeči predlog: Skupno zborovanje glavnih odborov našiti podpornih organizacij naj se vnši dne fe. febr. 1942 v C?hica le težko dohiteti. Vodilni eiHttelji iščejo le našega zaledja. Ta(ko tudi Snojev predlog. Boji se, da nastane za-stran tega mordh. kak nefcoora-zom in kako nesoglasje. Če bodo (dlocevali sedanji elementi] v vladi Jugoslavije, pride tal slovenski narodni kongres, ki naj položi podlago za uspešno akcijo z ciljem,, da «e doseže ze-dinjenje vse>h evropskih Slovencev* v demokratični politični-obliki v okvira prenovljene, demokrartiOTrane jngosio-} vai**ke, balkanske in naposled evropske federalizacije. 3. Izvoljen je bil. oefcbor, kij naj pripravi vt?e potrebno za j isloVeniaki narodni kongres in; izvršuje nujno predhodno delo. do kongresa. (Sledeč* sklep« zastopnikov na konferenci 15. nov., da -^o či-ka,3Iri -člani začasnega odbora za pripravljanje slo^-enskega' narodnega kongresa izvi-šni odsek ali eksekutiva, ki vodi vise posle do kon^Te«it, «o se čikaški. člani odbora fešli 19. noveinlbra v prostorih Slov. djelavskeiga centra 2301 I^awndale Ave., da se konstituirajo in si določijo delo. Sklenili so. da bo Leo Jur-* jovec predised-nik, Ivan Molek tajnik pripravljalnega odbora. Frank Zait? pa pomaga obenta kolikor imi je mogoče. Seje tega odboru so viiše vsako sredo v prej omenjenili prostoTh. Brvo nujno delo, ki ga izvrši tajnik je. da pošlje . zapisnik konference v objavo vsem slov. listom v Ameriki. V-ta nanten se naroor Zvonku Novaku, ki jc bil zapisnikar, naj hitro uredi zapisnik in ga izi-oei tajniku Vsaj do 21. novemlbra, tako da bo lailiko postavljen in razpo-tlain listam in objavljen sredi ■Ori'hodnjciga tedna. Poskrbeti je treba, da vsaj dnevniki ofo javijo zarpisrnk na eden in isti dan. , ■»'. Ivan aiolek,' tajnik izvralnega odseka IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih taaifa je vsake«., tttatetja dnevnih vesti potreben t* priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim nsročnikom po najniiji ceni. — NaroČite ga še danes! Velikost »H- x 34K infer 4£ vellklb strani; S? barvjtnlh rpraljerjilor rnjla dri*t ln O cemljevldar Zdr. driar ia rastar vodltnih dr-Ht; 45 »vetoVoih slik popolnoma o , ma^erilh. Z«Blmtrt sretoTDl doaodkL Nainorej« w ml J« v id kale ced aret ln tadl: RAZDELITEV POLJSKE MED nemcijo in fiusuo italijansko osvojitev albanije PRIKLJUČITEV - ČEHOSLOVA- ske k nemčiji nova finsko-ruska meja Cena 35 centov Pošljite sFoto v anamkab po S _o*, po 2 eenta. Posebnost: HAMAIONDOV ZEMLJEVID, BI sam sebe popka VU/V KUPON, ki ga dobite ■ atlasom ib >0 ga lxpolniCp ta pojeta k Izdajatelju »eniljevMa, Vam daje prariflo, da dobite dodatne zemljevide novimi mejami rojekujo-Ob be drla v. kakor bodo preme- idene po gedanjl vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARQQA*' Ttl WBdT'rtth STRtor NEW Y e k k , n. T. Neki tfčenjak, ki je imel na razpolago dosti volje, časa in j)otri>ežljivosti, je leta in leta .študiral, kakšne A>olezni se lotevajo morske ribe. Dognal je, da -o ribo podvržene skoro vsem istim boleznim kakor druge jtivaii in Ijwlje, edinole influenea se ribe nikdar ne loti. . . Rojak, ki je > težavo prebral uolfsrovesno poroeilo učenega j profesorja, je vzkliknil: — Nič \ "-mineta ni, če se mort kih rib j ne loti influenca. Tre"ba je. le .pomisliti, koliko ?lane vode morajo preg-i^mti. L j iDbeznjivost. Trgovec, je bankrotiral. Njegova mlada žena, s katero je bil komaj tri mesece poročen, je britko jokala. Toda trgovec je bil odločen in pogumen človek. Objel jo je, pogiadil po laseh in jo začel tolažiti: — Nikar ne obupaj. Zadela me je Itipna ne>*reča, ki mi pa ni vzela j>oguma. Vnovič .bom začel. Obljubljam ti in prisegam:- Pet let počakaj va. Po I>etili letih boš milijonarka ali boš pa vdova. No, aH si zadovoljna s to mojo obljubo? Mlada ženica si obriže z- lic sledove solz in mu zaopno pravi: — Verjamem tju verjamem. Toda povej ml, ali bi ne mogel tako napraviti, da bi bila oboje ? V zakonu. Mož 111 žena sta otopela v dolgoletnem zakonu. Vča>i se jim je pa vencLi'rle pojavil kakšen svetlejši trenutek, in ob taki priliki s-ta začela obujati spomine. — Ali se še spominjaš, — jo vpraša mož, — kaj sem ti reki pred de.^etimi leti, ko sva se prvič prepirala? — Ne, ne spominjam se. — Kaj si mi rekel? — Rekel sem ti, tla ne moreš biti bolj jezična, kakor si. — No, in kaj misliš s tem.' — ga začudena vpraša in pogleda ■ ... • — Oh, kako malo, kako strašno malo sem te pognal ti-ste-^oaee ^ -- • -•/;-••• ... - ■ - ~ - t._v . . , a_• "GLAS NARODA" — New York Thursday, November 27, 1941 VSTANOVLJSN L till StAVkE, ŽAbAVA IN DRUGO Prtjnfogaifeki štrajk je torej tkončan. Ta nesrečni spor je prišel ob najbolj neprimernem času. Podjetniki so se dobro teaviViali. da jo ameriška, .javnost, radi mnogih nenmestnih tštiajkoft ob Um kritUement ča-pu do skrajnosti razburjena, za •to to njih tidovratuo *tališi6e v drugnče malo poitiemhni zadevi. Obe stranki ste pri tem pokazali, kaSko v omejenem krogu -se suče njih duševnor-t (brez najmanjšega vidika splošne nevarnosti, natančno kot v prodvojni Franciji. Tudi tam sta sc kapital in delo držala eden drugega za grlo, zdaj pa imajo vraga na vratu, ki duši oba: kapital in delo. Mogoče bodo premoga rji dobili, kar zahtevajo, toda ta pridobitev se ne da primerjati škodi,, ki jo je ta spor povzročil, ne 1? za poraz najhujšega sovražnika vseh dcmdkratičnih načel aujpaik tudi radi izgube simpn-t i j prijateljev delavstva in splniŠne javnosti. Dopis Alojza SSkulja iz Monterey. Cal., mi je olwdil sj>o-mine na one Upe kraje, ki jih on omcJnja in kjer se je rodilo ali imelo gvoj izvor lepo število znamenitih mož. Dolgo je že t* ga, kar sem gledal ti^te kraje, toda ljubke krasote tiste okolice ne bom pozabil. Moja mati je bila doma Iz Roba pri Vel. Lačuah. Viča* i h sni o sc* peljali na obisk preko Blok in Uužar&kega Brega na njen voistni dom. Tista dolina od Kozlerjevegjj sriadiča proti Ro- RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternorac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Helfcr.) Andersonave pripovedke » blovensko mladino Bele noči mali junak, (Doslojevskij) HoiJ! mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zrodba (Alojz Jirmsek) Go«pod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. Mllthurfci) Kazan, voljtjl p* (J. o. Comeerf) Kaj a« je Makaru ttanjalo (V. Horo-lenko) Na raznih patm (Frane Frheb) Peter Pavel cCkvmr (Dr. I. Pregelj^ Praviea Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne du6e v vicah (Prosper M i rime) Zapiski iz mrtTeca doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Itolfrgor (Artnr Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damtr Feigel) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gloeh) Rdeča Megla (O. R. Frieh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Itodarska balada (Marija Majerjevs) Prigod be čebelice Maje (VValdemar Bonsels) 1'iagvinski otok (A na tole France) Pisane zgodbe (Janke Kmc) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Z leči n In kazen (F. M. Dostojevskij) Tigrov i zobje (Mavrlee Lablane) Krištof Dimac (Jack London) Misterija (Gustave le Range) Po $2 zvezek Prešeren (France KJdrie) Po $2.50 zvezek _ Višnjeva repatica (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA 2lVwfft Idtlt StMet^' New York. N. Y, bu, Dobrem Polju in Vel. Laščam je, kot bi jo slikar naslikal. na obširno platno. Potoki in bpa rodovitna polja, po hribčkih bele vasice vmes gosto zaraščeni kostanjevi, hrastovi, zlasti pa prekrasni igli-časti gozdovi. Tako visokih amrek nisem videl nikjer drugod v Sloveniji kot v isti o-kolici. ML Notranjo! smo bili bolj molčeč«,* resne, in zaprte narave. Nie tako ti ljudje. Vedno vedeli, živahni, dirttžab-ni in do skrajnosti uljndni in postrežljivi. Ko smo se tam vozili, so nas tujce mucesti pii-jazno pozdravljali in raz polja nam nitahali z rokami v pozdrav. Ako si začel ž njimi razgovor, si takoj opazil njih mprisiljenost v govora, uglajenost in duhovitost, jasen dokaz nadarjenosti tega rodu. Lojze Skulj ontenja tri zna-uienite ,možo, ki -ui> Adamiča, čigar mati in očetovi prcklniki so prišli od tam. • V isti okolici je bil rojen tudi Fran ijevstiik, sovrstnik Jos. Stritarja, znamenit slovenski kritik in pe-snik "Ulbežnega kralja" in pisec "Martina Krpana." kateri deli sta višek literarne dovršenosti. V bližini je tudi Rašica rojstni kraj Primoža Trubarja, slovenskega reformatorja, ki se je prvi posluževal slovenščine v pisavi. Iz Roba je izšel Bogomil Vdovi'o, pisat; lj. neprefco^ljiv prevajevalec iz drugih iezikorv in zelo d&hovit družabnik. Ob-vhrdoval je tudi madžarščino, ter je bil edini Slovenec, ki je prevajal dela iz tega jezika v slovenščino. Toliko v sjjomin onim krajem katerih naravno lepoto sem v mjadosti občudoval in tanuoš-njemil ljudstvu, katerega sem istotreko vzljubil,- iKakor je ntzvidro, >o se zaz-čele tudi žertske bolj pridno oglašati v *4Glasu Naroda.*' To j: prav, ker nekatere so naravnost izvršne v opisovanju. Ne lwiii trdil, da imajo ženske za to /več časa, toda gotovo znajo bolj temeljito uporabi .jati;. imajo bolj bistro oko za o-pazovanje. ter znajo vsako fl-tvar bolj t*c nae slovenski dan 30. novembra, poinwik-ben dan v. zgodovini ncwyor-3k-iih yiovt ncev. Vsa naša tukajšnja tbništivji, kot veiite, *o si- zavtzela, da pri rede ono veliko in fekupuo prireditev v pomoč našjni ljudem v domovini. Cisti prebitek bo šel v sklad naše -dovon^ko akcije J PO.; Brat Pogačnik, tajnik Slov. Sa-mostojpnega Podpor; dii»>tm v Now Yorku- jo od strani njih »iruštva sporočil tajniku Združenih slov. društev v New Yorku, da njihovi člani darujejo v ta naiiKii $100. To je zavest in vzpodbuda vsem, ki bi jih hotela zalotiti brezbrižnost ali nkalodsušnost, češ« naiši ljad^ fie za domovino Aeč ne zanima-jo, ^o že prixlolgo tukaj itd. Člani elen Corel, pa »ve tako ure na> smatra za nekaj niijjega, živa lKk«ga in suženjskega. Na to nas hočejo danes Nemci ponižati kot Slovence m Slovane. Kdor ne verjame, naj gre citat programe, načrte in nakane, ki ro jih dizno pokazali svetu, ko so videli, da >e svet trese pred njimi. Xe bo jim uspelo, ne Hue jim u«»pcti! Mi živimo tukaj, da, mnogi že dolgo, dolgo dobo. ali naše korenine so tam, vse, kar *>urio, smo podedovali od pradedov, ki so spremenili d i le. da sitn prišla na oder i„'Slovenijo v ljubko deželo, ki apelirala nti naivzoce. naj ne pozabijo 30. novembra in ]>a da se ijartovo udeleže v nnrodnih noš»h. Knaik a]»el naj na j tem mestu naslovim na članice krožka št. 84., kateremu predseduje ABrs. /5«ikrajš;k. ki mi je povedala, da l>o ta kroždk imel srvojo xaibavo enkrat v januarju. Prav. ene sem prišla ivaibit. dragi ni se pridem zahvalit — če. bodete pridne in Drug vtl>el pojav je dejstvo, pridete na skupno prifleditnv da se za to našo priredbo za-jv lepem Številu in v — nošah, nimajo celo zunanji ljudje in! pa tndi mnopri odlični SloN'ani1 v tem me*tu. ki so izrazili željo da se jim pošlje program; da vidijo, kdo pravzaprav je tale najmfanjšr slovanski brat. Slovenec? Predvsem jih zanimajo naše narodne noše, naše }je-t.j in naši ljudje sploh. Poskrbimo torej, da bo posejanih med Obiskovalci, oziroma udeleženci čim več naših uarodnili noš. Med nami ta dan bodo tudi {Slovenci, fki so prišli pred krakim soinjkaj in ki jim slo-aenska pe^tm in slovenska beseda pomeni veliko več, kot more pomeniti kateremukoli izmed nas, zakaj \*si ti posamezniki sO zapustili domovin o j kot l>egunci pred strašno usodo. ki je zadela Slovenijo. Tako bodo naši gostje člani družim4 ministra dr. Kreka,, dr. Flurlana, dr. Čoka, dr. Gori- Poleir naših ljudi v velikem New Yorku. Vljudno vabimo tudi druge iz bližnjih naselbin,' posebno iz New Jersey, zgornjega New Yorka itd., da se nam pridružijo in z nami praznuj jo velik Slovenski dan. Ystopnina je samo 50 centov za program in Veselico, ki bo sledila. Začeli bomo zgodaj popoldne, če le inoigoče ob dveh. zato pridite zgodaj. Vrnila se bo priredba v Polish National Home (Arlington Hali,) na 23 St. Marks Place (East 8th St.) Manhattan. Astor Place. l»e<-xington Avenue subway je naj-bli^ia potetdjtt pojdzem!s _ A 1.1 a, volja svobodnih ljiKfetev lil zaprem radio. Bavno sedaj / , ,' - • - e H bo stri a posafrt naonzma m fa- Šizma. Mi vsi imamo v sebi je pač vse obupno, toda bo že prišel čas, ko se bo zopet k sani povrniloo upanje in ta-' krat bomo tudi mi bolj vedri. • .VJ\ -Oakdale, Pa. ponos člofv-fka^ ki .ne dopušča, da pride nad nas ošabni in pohlepni tujec z zaMevo, da mm predamo svoje roke, da jib rt no jo poznali v mladosti. Mi smo ponosni na svoj izvor in imamo pranico živeti kot vsi tlioigi večji narodi. Saj dnžnve protestirajo celo redke; živalsko vrste, pa bi človek, kot tak dopustil, da se iztrebljajo celi narodi! Naša prva dolžnost danes je, da pomomno našemu naroda, kakor pomagajo drugi svojbn, da pokawmu svetu svojo narodno vrudnoto in delujemo za zopetno združenje našega razkosanega narodiea v domovini. Da držimo roke knižein ztlaj, bi bilo^ kakor da sami nosimo trske k grnuadU ki preti upepeliti vse. kar nam je bilo drago in kar nas je postavljalo v vrsto z velikima narodi. Zavedamo «e. ne v domišljiji ali kakor v nvnčnHi sanjah, da mečejo Gcstapoulci danes v o- in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z, v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. 114 Veš, kaj je dolgih, težkih th>oč let ? Veš, kaj izsanjaV v njih je kralj Matjaž? Moj narod moder je kot > kralj Matjaž, Moj narod star je te'zfkib tisoč let!" Pridite, da pomoretno tenuu krepkemu narodu do zopetne-ga svobodnega življenja. Prišel bo dam. morda prav kmalu, ko bomo mogli uspešno pomagati našim na vse vetrove raz-tepenim in pregnanim ljudem v domovini. Na ta dan, ki ga vsi, težko pričakujemo, bodiiao pripravljeni Slovenci z lepim skupnim skladom, v katere^ pridno noeimo. kot čebele svoj med- v panje. Koliko bodenuo doprinesli 30. novembra. To je odvisno od naše skupne dobre volje.. Prntorska Slovenka. AMERICAN YUGOSLAV DAY v CHIC AGI . Tudi letos borno Jugoslovani v Chicagi imeli svoj "American Jugoslav Day" in sicer prihodnjo npdeljo, dne 30.. novembra. Vršil se bo v PiLsen iPark Pavilion, 3049 West 26th g^nj velika-dela nasft usnjem- Street, Program «e prične ob 3. uri popoldne. Tudi Slovenci botno dobro zatstopani. Do se- kov: Prešerna, široko-nifcselne-ga Carikarja, pripovednika Jurčiča, Hrika G^mča Ju aaj mi je znano samo toliko, da 'bo nastopil pevski zbor "Prešern" in gotovo tudi njih Jcvartet. Mrs. Kušar organizira narodno nošo s pomočjo kluba "Ljubljana'.'. Gotovo bodo nastopili tudi drugi Slovenci in vklene v suženjske spone, ker ka Zupančiča: stoteia dela dragih naših duševnih delavcev. Nič ne vemo kakšna usoda je zadel« naše živeče graditelje naše slovenje kulture in znanosti. Tujec hoče tiitičiti vfee, kar so naši na#b<8j«i miiovi ustvarila, da na'B potem lahko proglasi za nizke sužnje brez kultnre in zato nevredne Živeti svobodno živijenje. Zaicc® so s tem fašisti, ko so -«ezTigali naše narodne domove in knjižnice v Prianorjo. metali s podstavkov spoorfenike našib mož; itd. Pa uničili na» še niso, kot naš ni Turek ne drugi sovražrmkr, iso strenteeli za tenx. In n«Hs se' ne bodo! Povsod, kjeTfcoK živimo, bomo stmili svoje moči. da pomagamo našemu človeku do svobode in lepših dnt. . In tujca, ki n«s anreitj, bomo vprašali z besedami pesni- •Slovenske, vendar pa, ko to koncert; naših lokalnrh Torej na.svidenje v nedeljo, 30. novembra! . John Gottlieb. NOVICE IZ BB00RLYNA. sem porcK-al. se- pre-tečeno nedeljo dne 23. nov. poročila nas dobro znani rojak ^flr. Stanley Vesel iz Broofely-na in M"fes Mary Kodra iz Worcester, N. Y. • . v Na tem mestu ženinu in nevesti iz area želim vse najleplše v njunem novem zakonu, ter da ju Bog ohrani na mnoga feta v zdravju in zadovoljstvu;- Prihodnjo soboto dne 29. no-vtn^hra pa se bosta poročila t šlovetkski cerkvi >cr: Cirila, St. 3kfarkB Place, New York. N. ob 4. uri popoldne Jerry Corel i« Mws Frances Sajnicli. Po cerflc\-cnib qbredib sž' svatba vr^i v dvorani Mr. Fr. Ar-neža v Ridgevood, N. Y. Priliodiijo nedeljo dne 31>-novembt-a ob 3. uri popoldne pa se vrši -veliki koncert zdim-,ženili slovenskih dfru^teV in sicer v znani Arlington Hall, 23 St.. Mario* Place (nwrd 2. "ra 3. Ave), z velMcinn in pestrim pro-gvauBOin. Na tem., progranru nastopijo vsa* na^a lokahta kulturna društva, kakor tudi solisti. -Čisti dobiček te priredbe je nab*enjen za pomoč naši stari domotiaai. Natančneje glede te veliške priredbe je že itak poročala na-ša vrla Primorska iSBovenka. Takoj nato prihodnjo nedeljo dne 7. deeeanjbra, istotafko v Arlington Halt pa se vrši pisem, še ne vem za natančen program. Jaz do »edaj nisepi nikdar pisal, o teh proslavah, ker se v gotovih točk ali nisem strinjal, toda letos pa priporočam poset te proslave in to iz vzroka, ker bo čisti dobiček šel v ■pomoč po vojni prizadetim^Jugoslovanom. Iiepo bo, ako se Stovfenci udeležimo. v - Ve iikem-številn in si preskrbimo vstopnice v predprodaji, ki stanejo .samo 30 centov o nadaljeval plemenito tradicijo. Nadvojvoda Franc Ferdinand pa je enkratna prikazen. Pomisli: kot prestolonaslednik, je glava vojne stranke. Kot cesar bi takoj zadušil svobodoljubna prizadevanja v-seli Jugoslovanov. Vise. kar je jugoslovanskega, je pa tako delo tt&uvno in nevarno. VSAKEGA MALO Ker ime pogosto ta ali oni večer v Slov. Nar. domu v vpraša: No, zakaj pa nisi nič Brooklynu. napisal o tej ali oni stvari? ali j (Najprvo, ko stan vstopil, aue pa o tej ali oni prireditvi? se je presenetila velika udeležba mi zdi, da že vse prihaja pre- te pr jreditve. Mislil sem si: več v navado. Obljubil nisem Kjer je ženska, tam je vse, in nikdar nikjer in nikomur, da zdelo se mi je. kakor da je žen bom vsaki teden javnost niu- uka zemeljska os, okoli katere čil s svojo nedanosjo; drugič e-e vrti celi svet. Priiznati moram, da je bilo vi4selja in zabave polno mero, Težavno je za človeka po seveda so k teran pripomogli končanem delu loviti tipke pi- najvc« prijetno tempirani zvo-salnetga stroja s kovaškimi pr-|ki Fiarikove hafmonike, ki «o «ti ki pogosto zadenejo po dve slehernega spravili na plesišče, tipki na enkrat in tista neljuba ki se je nazadnje že tako zgosti-packa je že tukaj. |lo, da se ni bilo mogoče obrniti. Nevarno je pa ker človek ni-i Jnko k ^ na tej ire. kdar ne ve, ko rim se bo^zame- so vile ^ [n de_ ril v svojem nedokznem kleta v narotinih nošah. Ven- ki jevednoponai^l^inme-K^. ^ wka- m da nju pisan z namenom. da kon-j - ^ ^^ kffr me . sti posameznikom, javnosti m abadalo y ^ In ^ ^ posebno pa narodnim vstano- to dve «maškari'\ katere bi zamere in da se kmalu zopet vidimo. . Veliko užitka in vdselja smo tudi doživeli preteklo nedeljo v dvorani slovenje ceakve na 8. cesti v New Yorku, ko je 4 Ka_ svojtiuu ogromnemu nos«, da dar ^ pa prirpdi POMAGAJTE STARI DOMOVINI! ZDRUŽENA SLOVENSKA DRUŠTVA : V NEW YORKU ' PRIREDE VELIKI Koncert s Plesom , ZA POMOČ STARI DOMOVINI V NEDELJO, DNE 30. NOVEMBRA, 194! (ob drugi uri popoldne) se moram TTpam. da zato n? bo nikake mi ni neka gospa mogla sneti pa laltko Ba5emi oeal, da bi me postavnim po-Vo.ii v0jjj toni dregnila v njega ln to vse samo zaradi ubogega janea ki je že zdavnaj odslužil svojemu namenu. Ker sej u pa že pri 'Slovanu' me veže prijateljska dolžnost. vsak po T*tarišev, katere so tudi v igri "Wagging tongues" izvrstno Tešile svoje vloge. In to so: Miss R. Kovač, Miss M. Shunter, Mias T. Arohul, Miss D. Bdkovec, Miss K Shuster, Mjss E. Markovieh in Miss ML Markovich. Igra se je vršila v angleškem jeziku, kar pa ni nikogar motilo, ker je bila tako razumljiva in tako izvrstno rešena po teh nadarjenih igralkah, da Ste je bilo naravnost čuditi. . 'Da bi kateri banked teh pritisnil na glavo venec posebnega priznanja raje ne bom. So pac ženske, in se bojim, da bi med njimi v resnici ne prišlo tako, kakor s o nam predstavile v igri. Priznati moram samto. da so zaslužile največje priznanje in pohvalo in upati je. da nas zopet kaj kntalu počastijo s kako posebnostjo. Sta rišem toliko obetajočih otrok pa čestitam k tako lepi vzgoji. V. 2? St. Marks Plaee (East 8th Street) New York Citji VSTOPNrNA iK) CENTOV ' (Kdor da več, se hvaležno vaprejnie.) PROGRAM 1. POZDRAV ................ Predsednik Zd. društev FRANK KERŽE i'. BROOKLYNSKI TAMBLRASKI ZBOR pod vodstvom Ivana Gerjoviča a> AMERIŠKA HIMNA b) HEJ SI.OVANI c) VENČEK NARODNIH PESMI 3. G O V O R .................... SODNIK HON. F. L. HACKENBURG 4. SLOV. PEVSKO ln DRAMATIČNO DRUŠTVO 'DOMOVINA" pod vod.stv«im J. KoprirSka al ZAGORSKI ZVONOVI bt VENČEK NARODNIH PESMI ANNA KRASNA Srbijo bi pripojil k Avstriji, kakor soj do tega .narodnega in spoštova- VESTI IZ CLEVELAND, OHIO JJne 18. nov. je preminila po Agnes, roj. l>olenc, štiri sino-dolgi in lmični bolezni Mrs.'sve: ^rauKa, EJdwarda Johna bi spravil v nuilho. _____... „ ________________ ____„-------D----r------. ............( : i p ripojili Bosno. O tenv je škoela besed. Nadvojvoda jei^ega kulturnega društva, da o-'iU^e Možic, roj. Krivic. Za- in Georgea in tri hčere: Jose-ti«ti človek, ki se nam ga je najbolj bati. .Vko ta pride menim vtis in potek zadnje l^ušča soproga Antona in bčer' jihine, ^Vnselmo in Margareto, v ^Sarajevo in nam ponudi priložnost, da ga vzamemo na muhoj priieditve. jliosc, omož. Videm^ek. in vee v starem kraju pa brata in se- bi bilo blazno opustiti atentat. Če infaš pomisleke in ne ma-l Xajbolj me je razveselilo, ko sorodnikov. Rojema je bila v stro. žttvovati življenja, precej povej, t Najdem si druge po-' «em 'videl, da je 200 sedežev, ki Beli peči pri Kamniku, kjer ža- bi šlo drugače, se upam sam ustreliti to močnike — ako ne *ver!" o\rfitev, skoraj prav do zad- 4Žališ me." odvrni! Čabrinovič. "Prav tako trdno njega zasedenih. Vsak, kdoT t-em odločen kakor ti. ("e irnorem donva\*ini ..." |se je vdeležil te prireditve, mi "Tedaj je prav. Domovino pusti, prosim, pri miru. O 4>o priznal, da ni mogoče opisa- so bili pripravljeni za to pri- pušča eno hčer in več sorodnikov. Tukaj je bivala 20 let. V njegovem stanovanju so našli nrrtvega JoJina Kostelca, Ostanejo torej le še tehnič- domovini napia ni treba govoriti, ne priprave, za te z-iaj gre." Natalkar Baji<* je poiskal železniškega uradnika Milana Ciganovica. Brvši komitas Ciganovič, ki mu je Bajič za plačilo donasal novice, ni b'1 navaden železniški uradnik. Cigiiinm ič je bil Bosanec, odlikoval se jeV v balkanskih «tvom dirigenta Mr. I. Hudeta vojn ab in je tako prepričalno zini j al vtie zanesljivega borilca,|in «premljevavke na MT'M da ga je eelo nezaupljivi Princip ^pdštoval. Natakar je po-i MVs E. Miaitzen.«J ti mojitrsko izvedenefga prizora v igrospevu iz na-šega narodnega življenja, ki so ga nam predstavili člani "Slova- na" in njih prijatelji pod vod- Llue 23. noveuibra je v Polyclinic bokninšioi unut Frank Dejak. '17. novenibra je umrla po kratki in mučni bolezni Marv • v * starega 57 let. Da-li ima tu- Simene, roj. Tihle, stara 66 let. kaj kakšne soiodniike, ni zna-,Tukaj zapušča žalujočega so-no. Donia je bil iz Pregarjev(proga Louisa, doma iz Dolnje na Primorskem, kjer zapušča Straže pri Nove^ mestu, da- zeno in tri otroke, bival 36 let. . Tukaj je vedal vedelo preseneeener.?u Ciiganovičiu da so gimnazijec' Ker me je pa neka oseba pro-Princip, črkostaheo Cabrinovič in najbrže tudi drugi mlladi. da naj ne imenujem ime-l.jndje iz društna "Mlada Bosna" v Tivezi z miko skupino za-|na, bom prezrl osebno pohvalo, lotmikov, ki je sklenila umoriti avstrijskega pr<»tolonasledni-lpoleg tega, da so jo brez raz-\:a, ko pride v Sarajevo. . i , j like \ts"i v polni meri zaslužili. TV> je "bila novica, ki je navdala Criganovioa z omotučno To se je tudi pokazalo po bur-ado>tjo. Voditelja eo ga bili nedavno vprašali, ali pozna, nem aplavzu od strani Občin-kakšne mlade bosamske rodoljube, ki bi hoteli vzeti izvršitevjstva. Soveda .človeku je ino-atentata nase. Apis mu je bil naročil, da poišče pripravne! goče prezreti le do gotove me-mlade ljudi: biti morajo Bosanci, av*rtrijaki državljani, kajti je .teižko je pa zamolčati oseb-Beotgt ad ne sme i nut i z atentaton* nilkakega opravka. Tudi nost Mr. L. Zakrajšeka, režima jor Tamkosič je bil neodvisno od Aloisa miprosil železniške-1»erja, rekel bi očeta cele pri-^ra uradnika, naj ustvari zvezo z emigranti člani "Mlade reditve, ki nas s svojo zmotano- I Dne 24. nov. je po dolgi in Piano-močni bolezni preminil na svojem domu Frank Trebeč, star 52 let. Doma je bil iz vasi Soe (morda Sostre!) pri Bistrtiči na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Bosne". Ciaranovič »e je klatil okrog Princi.povega stanovanja. K njemu na stanovanje ni hotel iti, "slučajno" srečanje na ulici se je zdelo izkušenemu možu bolj prikladno. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Ko se je Princip pokazal v tesni ulici, nfu je zbožno krenil naproti, niu segel v roko in začel nedolžen pogovor. Čez pol ure je izvabil malobesed-nemtu gimnazijcu vse, kar je bilo treba vedeti. je obstal in rekel: : J Ciganovič "-Ved nama, dragi Ga^ro; prav za prav ste s svojim na-e rt oni prepozni. Kajti tudi ApL« je s&lenil atentat na prestolonaslednika. '' "Meni nič mar,*' je mračno rekel Princip. "Gospod polkovnik naj dela, kar mu drago. Jaz delam, kar sam hočem. Zaneseni se »umo nase." "Lepo, to je možata beseda, dragi. A čentu dve različni podjetji* Ali ni celo mogoče, da bi drugo napotovalo dru-gemu ? Tega se je močno bati. Po mojih misliih bi bilo do- Ibro, če bi delali skupno--i- bo gotovo rade volje pre- pustila izvedbo vam Bosancem. Kajti jasno da ne sme jzrvnšiti atentata noben srbski častnrk. Častniski zbor se v to reč ne sme zaplesti." "Potem naj gospodje častniki ne vtikajo prstov vanjo." 'Mih tudi ne bode, če se sporazumete z njimi. Zaradi uobr«? «tvari bi vami nujno p riporočil sodelovanje. Sami se ne morete ničesar lotiti. Saj nimate niti orožja. Ali vobče znate streljati?*' "Jaz ne," je malodušno rekel Princip, takoj nato pa ošaJb-no dodal: "Streljati — tega se hitro nančiE. To mi je najmanjša skitb." (Nadaljevanje prihodnjič.) I stjo wa'ko leto preseneti z kaj novim, kar je vredno najboljše pohvale. Zamolčati tudi ne morem imena Frank Koširja, najbolj-Išega originalnega igralca na "Slovan oveni"' odru. Kakor že dostikrat preje, nas je tudi topot presenetil v vlogi vaškega šaljivca tako da smo se vsi do solz nasmejali, za kar mu izrekam najboljše priznanje. Častitke za ostale člane in igralce .kakor tudi sam za se-t>e naj pa prevzame predsednik Slovana, Mr. Miike Pirnat, ki je lalbko ponosen, da pod njegovim vodstvom Slovan je deležen tako lepih uspehov. Naj še omenim da so to pri-editev posetile v dužbi M. L. 55akajšekai oMbnosti visoke drube in sioer: gospa soproga, ministra dr. Miiha Kreka, so-Iproga pniverzitnega profesorja dr. Boriisa P\irlana -in dr. J. Gorice r s soprogo. TTpati je, da so si odnesli najlepše vtise slovenskega iz-selienca na ameriški zemlji. Na p Tedve»cer Zahvalnega dne. sem se tudi odzval vabilu SŽZ. st. 93, ki je tudi na ta večer priredila svoj zitoavni lje 4 otroke: Mary, omož. Gav-do>ih. Ann, Louis in Rose. Rojena je bila v vasi Podbudkovje pri Kiki. Tukaj je bivala 40 let. Une 21. nov. je preminil Mr. Anton Ulohakar- pionir, star 76 let Umrl je po težki boleoni za rakom. Pred letom dni je pričd dobivati penzijo od m sta, kjer je delal zadnjiih 10 C. DEKLAMACUA ................. ........... 6. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAK jxkI vodstvom Ig. Hudr-lti a> DOMOVINI b) NA DAN 7. MANHATTAN ACCORDION CLUB S. CERKVENI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Ig. Hude-ta al VJETEGA PTIČA TOŽBA b) KO SO FANTJE PROTI VASI SLI 0. TRI HARMONIKE 10. D VOS PEV: DORICA BUKOVEC, »opran. MARICA MARKOVICH. alt a) KAJ NE BILA BI VESELA - b) SO PTIČKE SKUP ZBRANE 11. DEKLAMACUA .............................. 1J. SAMOSPEV JOHNNY GRILL ... ANN KEPIC 13. GO VOH ........................ Minister Jugoslavije FRANC SNOJ 14. SAMOSPEV LOUIS M. RUPNIK 15. SKUPNI MOŠKI ZBORI "lK>MOVINE". "SLOVANA** ln CERKVENEGA ZBORA pod vodstvom I?. Hude-ta a) JADRANSKO MORJE b) V BOJ c) SLOVENEC. SRP. HRVAT PLES — Izvrstna Uuijska Godba. PROSTA ZABAVA PRIDITE VSI! PRIGRIZEK Odbor. let. Rojen je bil v Moiavwki fari na Gorenjskem, v Ameriko je prišel pred 40 leti. Soproga Antonija mru je umrla pred 4 leti. Zapušča 3 hčere in 2 sinova. . Dne 23. nov. je umrla v mestni bolnišnkri Eleanor Pylidk. stara 37 let. Zapušča moža John Pylicka in 12 lert starega kina Jadka, starše M>. in Mrs. Haffenberger, in tri brate. "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . W Johnstown, Pa., je dne 9. nov. umrla Mrs. Mary Pesič, v starosti 69 let. Pokojnica je bila rojena v Metliki na Dolenjskem. t V La Salle, Bl^ je dne 15. nov. urrtrla Mrs. Mary Pirnat, roj. Smole in po svojem prvem možu Potisek, staTa 60 let in doma z Jesenic na Gorenjskem. t V Pueblo, Colo., se je dne 12. novemfora pri delu v jek-larni smrtno ponesrečil Frank Mihelič, star 67 let in doma iz Prigorice pri Ribnici. Zapušča ženo, 5 sinov in 3 hčere. DkTa njegova sinova sta v ameriški armadi. t V ubožnici v Indiana, Pa., je umrl Anton Urbas, doma iz Ivanjega sela pri Rakeku. Bil je samski in v Aanieriki je bival okrog 40 let. t V Kemmerer, Wyo., je nedavno umrla Mtb. Josephine Za-kotnik, roj. Babnick. Doma- je »bila iz Iga pri Ljubljani. Za-iprSoa žalujočega soproga, pet sinov in eno bčer., eno sestro in l>rata Antona Babnicfka na Eveleth, Minn, Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO MERILO. Sestavil dr. V. J. Ker a. Veno' Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI aaj "Hew to I mu a SUtea". v tej knjigi to nI za naseljence kajliiee — of the U sited pojanlla In Nko> Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIR, splMl rranjo Dolar. 278 strani. Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega «v I no rejca ; opis rasnih bolesnl ln sdravljenje; sUks GOVEDOREJA. Spisal R. uagvart. 14« straaL - S allka»»* KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Osna $1._ Cena 50a MLEKARSTVO. Splsai As too Pove. a lUktal 188 strani Knjiga oa salekarje la UobltelJe Mlekarstva OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 •tranl. Vsa... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti oa stavbno, nmetno ln strojno klia£avnl£orstvn t«r tel*-soli varstvo. C— $1.— ODKRITJE AMERIRS, spies 1 ti. II AJAR Trt Jo deli: 182, 141. 138 strani. Gena mehko vso PoUnden In natančen opis odkrltta novesa sveta. Spis se eita kakor unimlva povest tor le sestavljen po najboljitb virih. Cena BOo UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 183 gtraiil. ZDRAVILNA tEl.lSČA. 82 straaL Cena .gQo 26c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N-Y.